178
Iz mladostnih načrtov
XVI.
'repenel sem po bogastvu. Bogat biti, je res nekaj vabljivega. Denarja imaš dovolj in z denarjem vsega, kar ti poželi srce. Samo — kako bi najložje postal bogat!
Ali naj kupim graščino? To sem žc davno vedel, da po gradovih ne prebivajo berači. Tega pa nisem vedel in še danes ne vem, kje bi dobil toliko denarja.
Da, denarja! Prvi pogoj za bogastvo je vendar-; denar. Če ni denarja, pa ni bogastva. Poskrbeti mo-ram  za   denar,  potem bom šele skrbe! za grajščino.
V mestu sem videl, kako hodijo ljudje v hiše, kjer je nad vrati zapisano »trgovina«. Tudi sam sem šel kdaj v tako hišo. Koliko je bilo v prodajalni na-prodaj! Vse za denar! Če je kdo na svetu bogat, mora biti pač gotovo trgovec. Ljudje prihajajo in odhajajo, prinašajo denar in odnašajo nakupljeno blago, trgo-vec pa dela račune in spravlja denar. In kam ga je spravljal? V denarnico mar, kakor oče doma, če pro-dado vola? 0 kaj še! Kar skrinjico ima in vanjo meče denar za denarjem, dokler ni polna. Kdo ve, kaj neki stori potem, ko je skrinjica polna? Gotovo ima gori kje pod streho veliko skrinjo, polno denarja? Mo-goče ima še več skrinj, eno za vinarje, drugo pa za krone, tretjo pa za papirnati denar.
Ob nedeljah je bila pa tista trgovina redno za-prta. Tudi trgovca ni bilo nikjer. 0 že vem, kje je! Pri skrinjah sedi in denarce prešteva. O, ko bi jaz mogcl sesti na njegovo mesto!
Bral sem povest o nekem Svetinu. Našel je tisti Svetin veliko svoto denarja, ki jo je izgubil bogat trgovec. Na potu je pa Svetin srečal tistega trgovca, ki je izgubil denar, Ves žalosten in potrt je bil trgovec. Svetin mu da nazaj izgubljeni denar, trgovec pa izve, kako je svetin reven in zapuščen, pa vendar pošten človek. Vzame ga k sebi in mu nazad-nje prepusti vso svojo trgovino.
Kaj, ko bi se še meni kaj takega pripetilo? Ne-kaj   trgovcev   poznam,   treba  bo  nanje   paziti,   kdaj
179
bodo katn šli in kaj izgubili. Res sem jih vzel na piko. Kadar sem koga videl, da je kam šel, pa sem šel za njim gledat, če bo kaj izgubil. Ali raoja pota so bila zastonj. Čisto zastonj! Noben trgovec ni hotel nič izgubiti. Svetinova sreča me ne bo našla, jaz pa nje ne.
Pa bi se bil šel učit v trgovino, mi svetujete da-nes. Prepozno! Gotovo bi se bil izučil za trgovca in bi bil danes že mogoče bogat, če bi ne >bilo sladkorja na svetu in če bi jaz ne bil tako velik prijatelj te slad-kobe — ali pa njegov sovražnik — kakor se vza-me. Videti ga nc morcm in najrajši bi vsega pojedel. Zato me radi tega prijateljstva niso dali v trgovino, zato pa še tudi danes nisem bogat.
*
No, vsaka reč ima svoj konec, in rooji načrti tudi. Marsikak stan mi je bil všeč, ali vsak ne morc po-stati vse, Stanovi so različni, pa le zlata zadovoljnost dela človeka v vsakem stanu srečnega in veselega. Kjer te ni, ni sreče, ni veselja, Ob slovesu, ob koncu svojih mladostnih načrtov, pa želim in voščim vsem našim malim zvrhano mero zadovoljnosti, sreče in veselja.                                                  J. E. Bogomil