Naroinfna maša letno 30 ©in, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Itev. t Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Uhaja vsako nedeljo MURSKA KRAJINA Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Murska Sobota, 25. septembra 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draži«. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo V nedeljo so imeli trgovci iz Dravske banovine svoje stanovsko zborovanje na Laškem. Vsako tako zborovanje naših trgovcev spremlja javnost s simpatijami. Slovensko trgovstvo je bilo v preteklosti važen faktor, ki ima neprecenljive zasluge za pro-bujo ter kulturni in gospodarski podvig naroda. Po posameznikih, kakor tudi v celoti je vedno sodelovalo pri nacijonalnih organizacijah. Naj omenimo samo naše ponosno Slovensko planinsko društvo. Na polju trgovskega šolstva so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo orali ledino. Ustanavljali so trgovske šole, izdajali strokovne knjige in tako dosegli, da smo se na tem polju osamosvojili od narodnih nasprotnikov. Bili so z narodom eno. Odtod simpatije. Nekatere resolucije nedeljskega zborovanja v Laškem so tudi za splošnost velike važnosti. Zato ne bo odveč, če jih omenimo. 1.) Odpravijo naj se vsi kar-teli fabrikantov. Tovarne se organizirajo v kartele z namenom, da svoje industrijske izdelke po-draže ali pa preprečijo padec cen. Zato se pivo, sladkor itd. vedno enako dragi. Cement se je pa celo podražil, čeravno se v tem času cene kmečkim pridelkom tako občutno padle, da si kmet teh fabriških izdelkov niti nakupovati ne more. 2.) Carina na industrijske izdelke naj se zniža. Sklenejo naj se dogovori z industrijskimi državami, da bomo mogli izvažati čimveč poljskih pridelkov in živine. Zato naj jim naša država dovoli na industrijske izdelke nižje carine. Tako bo naš kmet več prodal in dražje kot sedaj. Dobil bo pa v zameno industrijske predmete po nižjih cenah. Industrija dela ravno vsled .pefoke carine z velikimi dobički. " Ker pa je pri tovarnah udeležen večinoma tuji kapital, gre tudi dobiček večinoma v tuje roke ter je za naše narodno gospodarstvo izgubljen. Iz navedenih primerov raz-vidimo, da so zahteve trgovstva veffndms zahteve nas vseh. To li, gov sfcp .razumljivo. Gospodar • 3k« močni kmet bo, vsdne odjemalec pri trgovcu. Zato je sedanja občutna kriza poljedelstva v enaki meri udarila tudi trgovca. In ne zahteve podpirali. zato bomo upraviče-trgovcev tudi vedno POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. V Zadru so se vršile veliKe demonstracije proti naši državi. Ob tej priliki je skupina fašistov zažgala tudi jugoslovensko zastavo. Formirali so sprevod skozi mesto ter pobili šipe jugoslovenskih državljanih. Mestne oblasti niso ničesar podvzele proti demonstrantom. - v zadnjem tednu so se vršili zopet veliki shodi J. R. K. D. na katerih so govorili različni ministri in nar. poslanci. Posebno veličastni so bili shodi v šmarskem kraju, na katerih je govoril g. minister Pucelj in številni poslanci, med njimi tudi g. poslanec Haj dinjak. — Centralna komisp ščini in ki hoče — sledeč idejam vrhovnega poglavarja našega na; ida, zaščitnika naše svobode, našega k;; alja* ki je ravno tako dober Slovenec kakor je dober Hrvat in Srb (viharne ovacije kralju), ki je sin kmed-tfc redu — delati in se truditi ter na požrtvovalno skrbeti, da se naš narod in naša država v treznem gospoda! -skem. socialnem in kulturnem delu razvije v ponosno državo in v zadovoljen narod. ^ Drago mi je, da morem vanh~ zavednim volilcem, zavednim Slovencem in Jugoslovanom zagotoviti. <0*. na poti, na katero je krenila naša. dižiavna in narodna •-•iliifcai po 6, januarju, na poti, ki peije skozi parlament, izvoljen 8. novembra, :n nobenega prestanka. Kdor lanes dopoveduje, da se bodo zopet vrnilf .ziatf časi", ko smo smeli b kakoj sem«, rekel, namesto brat bratu, kakor volfc volku, ta se kruto vara. C • i . <*!ika stranka, katero zastopati, mi pred-vami in katere vneti podporniki i« pristaši ste vi, ta stranka je močna dovolj, da prevzara v naši drža?!' naše odgovornost, ,pa tudi, da .irign svoji roki velik dtl dr? ^vne, >' Vse pripovedke, da se bodo za\. vrnile stare stranke, so pr.-^ri« in pravljice onih, i i se ne - njo|ut naučiti* da je prišel drug čas. n«g-je bil nek lanji. Zato vas proshn, da vi, ki želite dobro celi naši državi, predvsem par" samim sebi in svojemu krasnemu Prekmurju, da vztrajate na poti, na katero ste krenili s svojim poslancem, In da ostanete poborniki velike ideje, katero zastopamo. Potem boste z vso pravico lahko zahtevali, da vodi tudi država posebno skrb o vašem obmej nem prekmurskem okraju. Bodite nam dobri zavezniki in sodelavci. Ako gremo vedrega duha trezne pameti, gorkega srca in s toplo ljubeznijo do našega ljudstva in naše države v težko borbo z gospodarsko nesrečo, ki nima s?ojega izvira pri nas, potem bodite prepričani, da bomo v skupnem naporu, v skupni ljubezni do domovine, kralja in naroda, to borbo zmagovito izvojevali in da se bodo pričeli srečnejši časi za ves jugosloven-ski narod, srečnejši in zadovoljnejši tudi za to našo drago prekmursko krajino. Živeli 1 Izpremembe v občinskih upravah V občinskih upravah dolnjelen-davskega sreza so bile zadnji čas iz* vršene večje izpremembe. Občinski odbori deloma niso bili popolni, deloma pa so izpremembe bili že potrebne. Tako se je izvršila v občini Črensovci naslednja izprememba, razrešeni so: Kolenko Ivan župan, odborniki Salaj Ivan, Žunič Ivan, Horvat Matjaš, Horvat Jožef, Halas Martin, Salaj Štefan, Antolin Kornelij in Bovnec Štefan. Imenovani pa so: za župana Škoberne Franc, nadalje Hanc Martin, Čurič Ivan, Salaj Martin, Horvat Štefan, Smodiš Štefan, Kustec Štefan, Žalik Martin, Hozjan Martin in Kolar Ivan. V občini Gornja Bistrica so razrešeni: vKrampač Štefan župan, odborniki Žmaj Andrej, Jakšič Janez. Imenovani so: Graj Andrej za župana, nadalje za podžupana dosedanji odborn'k Tratnjek Štefan, na novo pa za odbornike Smodiš Karel, Gerič Matjaš in Graj Martin V občini Hotlza so razrešeni: Zenkovič Matjaš župan in odborniki Kranjec Marko, Madžar Ivan, in Farkaš Matjaš. Imenovani so pa za župana Kot-njek Martin, nadalje odborniki Ftičar Ivan, Kelenc Mihael in Horvat Matjaš. Murska Sobota — Pasji kontumac v veleobčini M. Sobota ie ukinjen. > - Nedeljski izlet »Sokola« in »Soče* na Kapelo je uspel nad vsako pričakovanje. Udeležba je bila velika, posebno naša mladež je v trumah pohitela na trgatev, ter je prišla popolnoma na svoj račun. Ob igranju harmonik, zobanju grozdja in ob najbolšem razpoloženju vseh izletnikov so prehitro tekle ure in vse prehitro je prišel čas povratka. Prireditelju izleta požrtvovalnemu bratu Drobiž iz zgodovine Prehmiirja. Letos. 12. septembra je minulo 84 let, ko so sežgali krasen most čez Muro pri Murskem Središču, ki je bil prva žrtev madžarske revolucije leta 1848/49. V tej madžarski revoluciji je naš kraj igral svojevrstno vlogo. Hrvatski ban Jelačič, da bi ukrotil madžarske revolucionarje, je s pomočjo Dunaja že več mesecev organiziral vojsko. Ko je zbral vse svoje moči, okrog 30.000 vojakov, je v od 10. na 11. sept. prestopil .S tem dejstvom je napovedal no madžarski vladi. Drugi dan, 12. embra zasede celo Medjimurje rt vsake bitke, ker se je madžarska >jska, na povelje generala grofa Te-eicyja, umaknila iz Medjimurja. Madžarska vojska zasede na to levi breg Mure. Jelačič si izbere Sv. Heleno pri Cakovcu za svoj glavni itan in od starosti Pertoti vso priznanje in is krena hvala za krasne ure pod vrhovi Kapele! — »Lepa Vida" je nasiov leposlovni ilustrirani mesečni reviji, ki je pred kratkim začela izhajati v Ljubljani. Kulturna dolžnost vsakega naobražen-ca je, da si jo naroči, saj bogata leposlovna vsebina nikakor ni v raz merju z nizko ceno. Naročnike zbira Ferjan Milan, učitelj v Murski Soboti. — Zaročila sta se dne 18 sept. t. 1. g. Schwarz Franc trgovec v Cakovcu in gdč. Hahn Rozlka iz M. Sobote. Čestitamo 1 — Kopališče v Zdravstvenenrdo-mu. Mnogo bortTje bilo treba; da se je v Zdravstvenem domu otvorilo pre-potrebno kopališče, ki bi naj doprineslo tudi svoj delež k splošnim zdravstvenim razmeram. Merodajni faktorji, ki so uvideli, da je klic javnosti res upravičen, so ugodili splošnim zahtevam in vsakdo je otvoritev kopališča z zadovoljstvom pozdravljal. A žal, da je ostalo le pri slednjem, in da se je pretežna večina zadovoljila le z otvoritvijo, a ne da bi se kopališča tudi poslužila. Spočetka je bil obisk v kopališče še nekam zadovoljiv a v poslednjem času je število po-setnikov tako padlo, da se ne krijejo več izdatki za režijo. Prejšnja ploha moledovanj in besed se je razblinila v žalosten rezultat — da stojimo pred zaključitvijo kopališča, ako se število posetnikov ne poveča. — Kraljevi notar Križan Ferdo v Murski Soboti naznanja, da se preseli s svojo notarsko pisarno s 1. oktobrom letos v hišo g. Horvat Jožefa (brezalkoholna restavracija, kjer je bila prej trgovina I. Halmoš). — Jugoslovanska matica nabira knjige. Pooblaščenci »Jugoslovanske matice" v M. Soboti bodo te dni zbirali pri članih in prijateljih društva knjige za društvene knjižnice v mestu in na podeželju. Zato prosimo vsakega, naj po možnosti daruje društvu one knjige, ki jih more v svoji domači knjižnici pogrešati. — Ustanovitev Francoskega krožka. V Murski Soboti se kaže veliko zanimanje za francoski jezik in kulturo. Imamo tudi par strokovoja kov za francoščino, ki bi lahko uspešno vodili jezikovne tečaje in prirejali pre davanja. Da bo to zanimanje zado-bilo pravo življensko obliko in silo in da se pritegnejo k sodelovanju vsi oni, ki jim je za širšo svetsko naob-razbo, se bo vršil na inicijativo profesorja Malija dne 24. sept. t. 1 ob 20. uri v posebni sobi gostilne Benko pripravljalni sestanek, katerega naloga bo, da pripravi vse potrebna za občni zbor, ki se bo vršil koncem tukaj namerava udariti v Prekmurje. Svojo vojsko razdeli v dva dela ; en del te vojske pošlje proti Letenji, drugi pa proti Dol. Lendavi. Prebivalci Dolnje Lendave se silno prestrašijo, ko pride novica, da se Jelačič bliža Muri. Za to se poda štiri članska deputacija in sicer: Fajstl Janez, lendavski župan, Freytag Janez, upravitelj veleposestva; Kiš Bela, lekarnar in Dervarič Ludvik, upravnik pošte, k majorju Gyika Jen6,* proseč ga, da naj da sežgati most pri Murskem Središču, da bi s tem rešil D. Lendavo, oz., da bi onemogočil prehod Jelačiieve vojske. Gyika Jen<5 dolgo okleva, ko pa ga deputacija opozori na morebitne škode, ki bi jih lahko povzročila Je-lačičeva vojska, se vda. V spremstvu •Gyika Jeno je bil beltinški graščak, obenem kotarski predstojnik; za Časa revolucije major. Po revoluciji so ga Nemci zaprli v Gradcu. N tega meseca. Vabimo vse prjatelje francoskega jezika in kulture, da se sestanka v častnem številu udeležijo. — Koncert Narodno železničarske-ga glasbenega društva „Dravau iz Maribora se bode vršil v Murski Soboti, v soboto dne 1. oktobra t. 1. v So-kolskem domu z začetkom ob 20. uri. Nastopil bode celokupni moški zbor in pa koncertni pevec Žlvko Avgust, ki bode izvajal tenorske samospeve spremljan s harfo. Opozarjamo, da je nastop solista spremljanega s harfo neka^ povsem novega ter se bode izvajal v Murski Soboti prvič. Tudi moški zbor Drave, ki je s prav dobrim uspehom tekmoval v prvi kategoriji na pevski tekmi ob priliki i slovenskega glasbenega festivala v Ljubljani ob letošnjih Binkoštnih praznikih, bode prednašal pester spored umetnega in narodnega značaja. — Zbor pride iz Maribora z vlakom ob 15. uri 21 min ter se bode podal takoj po prihodu k spomeniku padlim borcem za osvo-bojenje Prekmurja, kjer bode v njihov spomin zapel žalostinke. DOPISI Kupšinci. Naša občina je po večletni prošnji vendar enkrat dobila prepotreben telefon, ki je velikega pomena za našo okolico. Tem potom se zahvaljujemo našemi narodnemu poslancu g. Benku, ki se je energično zavzel, da se je naši prošnji ugodilo. ]ugoslovansha—Radihalna Kmečka Demokracija. Sreska konferenca v Murski Soboti. V M. Soboti se je vršila v nedeljo širša konferenca. Udeležili so se je delegati 23 krajevnih organizacij ter poleg nar. poslanca za mursko-soboški srez, g. Josipa Benka, tudi banovinski tajnik g. dr. Marjan Zajec. Na konferenci so zastopniki krajevnih organizacij sporočili svoje želje, pa tudi izrazili svojo kritiko glede raznih stvari, ki jim niso všeč. G. poslanec Benko in banovinski tajnik g. dr. Zajec sta dajala razna pojasnila, nakar se je vršil razgovor o aktualnih problemih sreza. Zlasti obširno se je razpravljalo o podpori kmetom, ki so prizadet! zaradi katastrofalne suše. Konferenca je potekla v stvarnih razpravah in je pokazala, da vlada v JRKD zares pravi demokratski duh. SOKOL — Sokolski stafetni tek : Mariborska sokolska župa je organizirala kot zaključek jubilejnih sokolskih proslav 100 letnice Tyrševega rojstva velik sokolski stafetni tek, pri katerem so sodelovale tudi naše sokolske čete nadporočnika Dervariča se odpelje k Muri, ter da most poviti s slamo in ga politi s katranom. Huzarji, katere je poslal proti Sv. Heleni na poizvedbo, se vrnejo popoldan ob 4. uri, ter javijo, da se Jelačičeva vojska premika proti Dolnji Lendavi. Gyika sedaj izpolni Dol. Lendavi dano besedo; na več mestih da užgati most, ki je bil takoj v plamenu. Most je gorel celo noč. Drugo jutro le ostanki kažejo, da so plameni uničili krasen most. S tem aktom se začenja tudi vloga, ki jo je morala igrati naša krajina v madžarski revoluciji leta 1848/49. Toda uničen most ni rešil Dolnje Lendave, ker je Jelačič dal napraviti nov most, ter so se dva dni pozneje se že pojavili na ulicah Dolnje Lendave Jelačičevi vojaki. Oumllar Franjo. Neprijeten duh ust Nočem zamuditi poročati Vam, da odkar uporabljam Vašo zobno pasto "Chl»rodont" nima samo lepik belih zob, temveč sem se rešil tudi neprijetnega duha ust. Vaš Chlorodont bom kar najbolje priporočal. Dr. V., Lj... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.— in Din. - t« zavračajte 7«ak nadomestek. in društva iz Prekmurja. Tekle so štiri štafete, in sicer iz Salovcev, Črn«1, Središča in Zreč. Prva je prispela na cilj štafeta iz Šalovcev, ki je pretekla progo, dolgo 105 km, na kateri je b lo postavljenih 310 tekačev, v 4 urah in 52 minut. Njej so sledile štafete iz črne. Središča in Zreč. Vsa čast fantom Sokolom, našth sokolskih čet. ki so s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo doprinesli velik delež k tako častni zmagi. Obrtniška odseki Kakor je že Murska Krajina ponovno pisala, so se v okvirju lendavske kolektivne obrtniške zadruge ustanovili na osnovi novega obrtniškega zakona razni odseki. V nedeljo 28. avgusta je bil ustanovljen mlinarski odsek, ki ima za predsednika Šavel Jožefa, mlinarja iz Bogojine. Drugi člani odbora so še Rohlic, Mikuš, Bernjak Kolar, Šolar, Tornar. — Minulo nedeljo pa sta bila ustanovljena lesni in kovinski odsek. Predsednik lesnega odseka je Šebjanič Nikolaj, mizar v Odrancih, odborniki so Naj-bauer, Mikola, Kutaši, Karika, Bot, Koštric in Zorko. Kovinski cdsek pa ima nasednji odbor: Fntz Štefan, predsednik za ključavničarje in za kovače Slavic Ivan, dragi odborniki so pa Pevec, Sraka, Bojnec, Koren, Le-bar, Aiszegi in Marič. Dne 2. oktebra se bo pa ustanovil odsek za oblačilne stroke. Tako bodo ustanovljeni vsi važnejši odseki in se bo zadružno organizatoričr.o delo delilo, da bo zadruga obrtnikov v čim večji meri lahko koristila svojim čianom. Važno za obrtnike I V Murski Krajini smo že opozorili obrtnike, da bo naš list, kakor je že tudi do se-dsj, posvečal vso skrb tudi obrtnikom. Da bo to svoje delo lahko vršil v čim zadovoljnejši meri, se pozivajo vsi obrtniki, da si list čim prej na-roče. Vsičitajte in širite Mursko Krajino! ŠPORT SK Mura : VS Strass 4:1 (2:0) V nedeljo dne 18. t. m. je mur-skosoboška SK Mura odigrala svojo drugo internacionalno tekmo. Topot je nastopila proti avstrijski enajstorici iz Strassa. Avstrijci so prišli v goste z najboljšimi močmi, toda vkljub temu in vkljub njihovi skrajno ostri igri so doživeli poraz. Igralo se je takoj od začetka precej nefair s strani Strassa, kar je pozneje potegniio tudi domačine s sabo. V začetku tekme so bili gosti nekaj časa enakovredni domačinom, pozneje so pa stopili v izrazito defenzivo. Gosti so igrali brez vsake koristi in mnogo lepilh situacij ni so vedeli izrabiti. Nasprotno je bilo moštvo Mure v dobri formi in vsak lepši napad bi se lahko pretvoriI\v goal, da niso imeli napadalci smole. Edino, kar je funkcioniralo pri gostih je bila njihova obramba. Tudi njihov golman je bil dober. Goali so padali v sledečem redu: v 24 min. po centru, v 37 min, lep pas krila in center poviiša na 2:0. Konec prvega polčasa. V deveti min. poviša zveza z enajstmetrovko na 3:0. Kod zadnji je padel goal v 32 min. po levem krilu. Gostom se je posrečilo zabiti v 40 min. edini goal s tem, da sO vrgli vratarja z žogo vred v goal. Sodni! g. Bizjak iz Maribora dober. V predtekmi je porazila rezerva SK Mure rezervo SV Strassa z rezul tatom 1.0 (10). * * * V nedeljo dne 25. t. m. se vrši prva prvenstvena tekma v jesenski sezoni. Tokrat se srečata na igrišču SK Mure v M Soboti SK Pustakovec in naša Mura, da se borita za točke. Tekma utegne biti zelo lepa in nape ta. Začetek ob 4 uri popoldne. Chlorodont ustna voda Je molne koncentracije in divno osvežujočega okusa po melisi, steklenica Din 16 —, kakor tudi slovita Chlorodont zobna pasta. Poskus Vas bo prepričal. Tržne cene Biki kg od 2 do 4 50- Din, telice kg od 2 do 4 50 - Din, teleta kg 4 do 5 50 Din, cena teletom se je povzdignila, krave kg od 1 do 2-3 Svinje kg 6-7 D;n. Ceaa svinjam popušča. V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična cgg. kg. 350 do 3.75 Din, moka, II. kg 3 25-3 50 Din, moka V. kg.' 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Dm; sladkor kristalni kg. 15'- Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Krešk* kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 D>n, petrolej It. 7 Din, sveč« pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v te kočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 140 — Din, žito 1 q 125- Din, ko ruza debela 1 q 165 — Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 90 100 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 o 110D, krompir 1 q 80 100 D seno 1 q 60—70 Din, slama 1 c 40-50 Din. Urr.etna gnojila : superfosfat 16% 1 q 96*— Din, tomažova žlindra 18/20% 1 q 120-Din, Nitrofoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42% 1 q 182'— Din apneni prah pri odjemu celega vago na 1 q 18-— Din. Cement Trboveljski 1 q 67 -Din, cement Splitski 1 q 65 — Dir, apno žgano 1 q 36 — Din. KMETIJSTVO Gosenice na repi se pojavljajo letos na nekaterih mestih v prav nevarni .množini. Kar je pustila suša, bodo požrle te gosenice. Te požere-jo listje (nat) in ker se potem repa nemore razviti, ostane drobna. Zatiranje te nadloge je precej težko, obirati jih po celih njivah je nemogoče. Lažje izvedljivo je škropljenje z Afidonom, ki ga ima v zalogi Chemotechna v Ljubljani ali z »Urama« zelenilom. „Urania" zelenilo bi se pripravilo takole: Na eno kilo vgašenega apna daj 15 gramov „Urania" zelenila in to s trideset litrov vode dobro primešaj. Ta mešanica se razprši po repi z vinogradniško ali drevesno škropilnico. Škropi pa pred mrakom, ker so gosenice po dnevi pod listjem in se še le po noči spravijo na delo. „Ura-nia" zelenilo, ki je hud strup (čemer) je tu tako mala množina, da bi živi- Škodovati, vendar bi bilo priporočljivo, da tako repno nnt pred polaga- oaerlte, če bi tega že poprej 4e£-at bskfbi-1. Dvodnevni praktični živinorejski tečaj v Beltincih. Kr. banska uprava je priredila za naše živinorejce dvodnevni tečaj v Beltincih, ki se je vršil dne 26. in 27. avgusta. Namen tečaja je bil, da bi se naši kmetovalci seznanili z vzrejo in odbiro plemenske živine, z molžo in ravnanjem z mlekom; ter z vodstvom živinorejskih zadrug in mlečno kontrolo. Ta namen je tečaj tudi dosegel, saj so bili predavatelji naši znani strokovnjaki: ing. Wenko in ing. Eiselt. Tečaja se je udeležilo nad 50 živinorejcev in učiteljev. Tečajniki so si ogledali tudi se-menogojsko postajo oz. njeno žitnico, kjer jim je šef postaje, nadupravitelj veleposestva g. ing. Mikuž razkazal, — s svojo znano ljubeznivostjo, — vse letošnje pridelke. Ob tej priliki jim je dal marsikateri dober nasvet. Tehniško stran tečaja je izvedel g. učitelj Zorko, prav strokovnjaško. Želeti bi bilo, da bi se taki tečaj ponovil, ker se naši živinorejci prav intenzivno zanimajo za živinorejo. Iz delovanja Združbe trgovcev. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo je imela letos svoj XII. redni občni zbor v Laškem dne 17. in 18 septembra 1932, v dvorani Kopališkega doma. Združbo trgovcev za srez Murska Sobota so zastopali na tem občnem zboru gg. predsednik Čeh Franc, Bru men Jožko, Heimer Arnold, Cvetič Janez in Gašpar Jožef. Na tem občnem zboru, na katerem so bilii zastopani zastopniki tr-govstva iz cele Slovenije, se je izvr šilo nešteto sklepov. Najvažnejši med temi so bili otvoritev železniške proge pri Hodošu, zahteva po ukinitvi kmečkega moratorija, razpust karte-lov, zahteva po znižanju zaščitne carine v kolikor ta škoduje splošnim interesom, zahteva po prosti prodaji soli ter da naj Monopolska uprava odkupi od trgovcev vreče po isti ceni. kakor je računa trgovcem itd. Sklepalo se je nadalje o uvedbi enotnega administrativnega poslovanja pri vseh Združbah Slovenije. O vseh važnih in obč. interesnih zadevah so bile sprejete resolucije in poslane na merodajna mesta. Naj k temu še omenimo, da se je vršil pred tremi tedni vseslovenski shod v Maribori o čemur smo že na tem mestu poročali. Obe zborovanji kakor prva tako tudi sedanja sta jasno pokazali, da se slovensko trgovstvo zaveda sedajnega težkega položaja ter dolžnosti, da je potreba ravno sedaj v teh težkih časih po skupnem delu mnogo večja kakor je bila kedaj poprej. Edina trgovska korporacija, ki se tega ne zaveda ali pa mogoče noče zavedati je na naše največje obžalovanje Združba trgovcev v Dolnji Lendavi, ki je poslala na prvo kakor na drugo zborovanje le brzojavno opravičbo radi neudeležbe, s čim pa gotovo ne zastopa interesov dolnje-lendavskega sreza, tudi pa nikakor ne moremo odobravati tega, da naj eni delajo za druge, ker geslo organizacije je, naj bodo vsi za enega in eden za vse. O tem bodemo event. še govorili v prihodnjih številkah. Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti. (Nadaljevanje.) 11 Sk&kV ci Bencik Kata trgovit z jajci,-Šiako Karol trgovina s perutnino in jajci ter sadjem |r branjarljo. Sodištnci. Ratnik Ludvik branjarija, Sapač Alojzij trgovina s slatino. Sotina. Geder Leopold trg z živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Svetanič Alojz trgovina z jajci in perutnino. Središče. Kiraly Štefan trg. z mešanim blagom, Stanjevci. Šlebič Mihael trg. z mešanim blagom, Šafran Ivan branjarija, Horvat Matija trg. z raznim blagom na drobno, branjarija. Stari Beznovcl. Bagola Anton trg. polj. pridelki, sadjem, govejo živino, svinjami in perutnino v živem stanju. Strukovci. Frumen Matija trgovina z jajci, LGlik Ludvik trg. s sirom, sadjem, mlekom, perutnino in jajci. Sv. lurij: DonoŠa Josip trg. s poljskimi pridelki, Geder Alojz trgovina z govejo živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Koblencer Ignac Aron, trgovina z tre šanim bligom, divjačino in perutnino na debelo, Koblencer Ludvik trg s konji, Kolbl Alojz trg. z mešanim blagom. Šalamonci. Banko Josip trg. z mešanim blagom. Šalovci. Abraham Ana trgovina s perutnino in jajci, Abraham Rozalija trgovina s perutnino in jajci, B^rbarič Franc, starejši, trgovina s perutnino in jajci, Barbarič Franc, mlajši, trg. s perutnino in jajci, Breskoč Ivan branjarija, Konkolič Karol trg. s perutnino in jajci, Matuš Marija trg. s perutnino in jajci, Matuš Franc trg. s perutnino in jajci, Ovček Ivan sejmarstvo s klobasami, Press Koloman trgovina z mešanim blagom, Svetec Mihael branjarija, trg. z alk. pijačami vtrg. zaprt, stekl. Štefanec Franc trg. z gov. živino in svinjami v živem stanju, Vogel David trg. z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, (branjarija). Šullnei. Hahn Maksimilijan trgovina z mešanim blagom. Tešanovcl. Erniša Vincenc trg. z gov. živino in svinjami v živ. in zakl. stanju, trg. z lesom in drvami, Erniša Karol trg. z gov. živino in svinjami v živem stanju in slatino, Hirschl Leopold trg. z meš. blagom, perutnino in jajci, Koltaj Gustav trg. z mešanim blagom, Rituper Franc trg. z živo in zakl. govejo živino in svinjami. Tišina. Fitko Štefan frg. z perutnino in- jajci, Kuzma. Alojz trgovina z mlekom, Rehn Janez trg. z mešanim blagom. Topoiovci. Mekiš Alojz trg. z deželnimi pridelki, govedo, teleti in svinjami v živem stanju Sukič Josip branjarija. (Dalje sledi.) E 1452/32 Dražbeni oblic. Dne 30. septembra 1932 ob 8 uri in po potrebi še naslednji dan prodado se v Fokovc h štev. 63 naslednje premičnine: Večja količina galant., manufakt. in špecerijskega blaga, razno pohištvo, gostilniške potrebščine, gospodarsko orodje, stno, sodi, kadi itd. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni url; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dno 13. septembra I93Z. DRVA za KURJAVO 11 Prima suha bukova drva se dobijo po najnižji dnevni ceni pri JOSIP NADAI-u Murska Sobota. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v Murski Soboti PLAVI ANDJEO (Der blau Engel) Velika drama v 10 dejanjih po romanu „Professor Unrat" od Herich Mann-a. Režija: Josef Von Sternberg. — Glazba: Frie-drich Holiander. — U gl. ulog,: Emil Jannings, Marlene Dietrich. Predstave se vriijet v SOBOTO dne 24. septembra ob i/29 url in v NEDELJO, dne 25. septembra popoldne ob 1/24 uri in zvečer ob i/29 url. I1 i ftadostna novost | za vsakSo damo I je ta izvenredno pristala v iska obtitec iz | barSuna, saten i rima, ar je napravlena z naročiti-i obz'o-v na i potrebe ženske noge, iz pr vrsfnuga rnate-rijala ino so podplatje kak driigf izdelani iz čiste kože, brez ki kših drtgih pri-' mešov i donok košta ^fl eden par same Din # V kakši drfigi stroškov. Sestavlj laj moderne ortopedije. omogoči;. i> :i?eJc siguren i eleganten iiotf Dobi se od čarnoga baršu satena, čarnoga ripsa ali rjavoga ba gov ali brez špange pošila j po- slani penez ali po povzeti' Otpremnica „ PanCevo it. Dovolnn. ie ozi ali z plžjbasom ti. Neodg čiti svojo mero od ot ta paperi no, valjajoče se nrn-r.i. :om se da pr poslano/ V zadnjem času se raznašajo govorice po Murski Soboti, da se kregamo z družino g. ing. J. Laha. Ker so te vesti neresnične se bo proti vsakomur sodnijsko postopalo, kdor bi jih še nadalje raznašal. LEOPOLD ŠTER sodni uradnik v. p. _ Murska Sobota. • Za vsebino gornjega članka uredništvo ne odgovarja. v vseh velikosti so "na prodaj pri REICH IGNAC gostilničari t Bakovcih. Mlade matere 1 Zelo poceni I Pozor I Otrolkl vozltek še čisto nov, lep, praktičen, moderen, izjnaj-bolšega materijala, v vsakem pogledu popolen lahek kot pero — je ZB polovično CBI10 nipPOdlj. (Izve se pri uredništvu lista.) SO',, BURME SI PRIHRANITE, e si nabavite BO toplodar Cena 96 Oln. 6D toplodar se pri čiščenju zelo lahko razstavi in sestavi. Dobiva se pri tvrdki BRATU D1TTR1CH proizvodnja kovinskih Izdelkov TEL. ŠT. 40. MuFsha Sobota Bjj *** o/ °0 ■ 'Ooo, Pozor redka prilika! Naprodaj je na dobrem prometnem kraju gostilna s posestvom ali brez posestva. Prevzeme se lahko takoj ali pozneje. Proda se tudi na hranilno knjižnico. Kapitala zmožni osebi se da v najem na 3 leta — Več se poizve v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. 1 flli že veš hoj je novega v Murski Soboti! Prej si plačal za popravilo čevljevljev prt firmi BATA ZS Din 7 ZO Din za molke podplate lM,k8 < 19 Din: IS Din podplate otroike podplate ;*a otroike Jjj DiH e IZ DIll za moike IT pete ID Din: B Din 6 Din • 4 Din novi pele M 2 IZ M esite Vaio staro obutev, da am strokovnjaiko popravimo I A j :žar Jurska sobota- Damshi čevlji z visoko peto za vsakdanje nošenje, iz črnega ali rjavega usnja Din 145'- Oamshi čevlji z zaponko in v pumps obliki v modernih barvah in iz laka, za jesenske izprehode Din 165'- Domski čevlji iz laka s črnim semi-šem kombinirani, z vi -soko ali polviscko peto, za večer in šetnjo Din 195'- Damski čevlji v najnovejših modelih, najmodernejše barvein okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacijami raznih barv Din 195.- JfA0 V 9 »t Mošfii polčevlji iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim us-njatim podplatom Din 165- MoSfei polčevlji črni ali rjavi elegantnemu gospodu eleganten čevelj Din 195*- Močili polčevlji Orig. Goodyear Welt izdela iz črnega ali rjavega boksa ali iz laka. Eleganten, udoben čevelj za odličnega gospoda Din 245'- Aloški visoki čevlji črni ali rjavi, prvovrstno zgornje usnje in I-a podplati Din 165'- BOGATA IZBERA VSEH VRST OTROŠKIH ČEVLJEV! PRODAJALNE: Murska Sobota in v vseh večjih mesti v državi. BLAGO ZA BLAGO BREZ PENEZ BLAGO ZA BLAGO Vse vrste poljedelske mm sejalne, slamoreznice, reporeznice, Trijer-je, Alfa kotle, vinske preše, mline za grozdje, motorje, mlatilnice itd. Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašin-ska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste specerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah vedno v veiihi zalogi. Za vso blago se vzeme tudi v zamenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir • — • •—• i t d •—• ■—■ • • • • l« V4i • • • • ittttittSttttuuittft VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI s ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Murska Sobota. fVRRffRRRffTRR! Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, ali sploh kako drugo blago, ki je zgoraj navedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po najvii|i dnevni ceni a blago njemu zaračunam po nainiiji dnevni ceni, tak ima vsak interesent dvojni hasek. ...................... m od Din 1200- na Din 1050'- Da omogočim nakup ko- od Din 1400*— na Din 1250'- lesa vsakomur, sem zni- od Din 1600- na Din 1450'— iž žal cene raznim kolesom: od Din 1700*- na Din 1550'- Istotako dobite najceneje gramofone, gramofonske plošče, radioapa-rate, fotografske aparate, šivalne stroje in vse druge potrebščine pri tt. ERNEST STIVAN v Murski Soboti. Izdaja: Konzorcij .Murska Krajina"; Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca,