PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne* Matice official organ of j. s. f. and its educational bureau ST.—NO. 1997. £ater«4 m >*«»«, D«c. C. Hm Act ol Cm| •I Um r... ol Mank t. UTl pw* (NiM »I C h »MM*, n.. CHICAGO 2:t, ILL., 26. DECEMBRA (Decemebr 26), 1945. „rm»h«Hj Wee*ly »t 2301 8. Lawnda)e Ave •i« LETO—VOL. XI* IZ IZRAZA na obrazu tega Japonca bi bilo sklepati, da se ne po čuti dobro pod ameriško okupacijo, bržkone ker je tudi obtožen slo-rinov. Toda njegovemu cesarju, ki je prav gotovo večji slocinec kakor < n, se pa ie vedno dobro godi. Italija problem za ves svet in i za samo zase Zavezniško poveljstvo ne služi načelom demokracije. — Utrjevanje italijanske rekacije. — Primorski dnevnik kaznovan CEMU V KONGRESU TOLIKO VPITJA 0 POSOJILU NASE VLADE ANGLIJI? Po dolgotrajnih pogajanjih med ameriško in angleško vlado je bil narejen sporazum, da ameriška vlada nakloni Angliji približno štiri in pol milijarde posojila, ker je tako tesno združena v našem ekonomskem omrežju, da moramo v tej krizi bodisi z njo, ali pa trpeti z njo vred posledice polomov. Anglija je bila dolgo dobo prvenstvena komercialna sila in nien denar ie velial tudi v papirju kot čisto zlato kierkoli na svetu. Veljavo še vedno ima in Anglija smatra, namreč trgovska, bankirska in industrijska Anglija, da če jo sedaj, ko je v vojni obubožala kot še nikdar doslej, puste Zed. države na cedilu, bo to nam prav tako ali pa še bolj v škodo kakor nji. In potem — kaj — potem pač preobrati in "komunizem". Kongresnik Celler iz New Torka se je izrekel proti posojilu iz razloga, ker to ni pomoč drugemu kot Veliki Britaniji. Kongresnik Knutson iz Minne-sote je deial, da ie zoper raditega, ker to (posojilo) ni drugega kot pomoč v financiranju socializacije Anglije. Kongresnik Celler iz New Yorka ie dalje dejal, do bi to posojilo "pomagalo" prokleto veliko socializmu doma (v Zed. državah) in imperializmu v inozemstvu." Tako gredo ti očitki od tam in od tukaj, dasi se gre razmeroma za malenkostno vsoto, štiri in pol milijarde kredita dobi Anglija v tej deželi — ne posojila v zlatu, pač pa kredit. In za ta kredit mora urediti svoje gospodarstvo tako, da bo kupovala tukaj in ob enem v svoji mednarodni trgovini vsikdar upoštevala, da se Zed. držav ne sme izrivati vzlic njenim privilegijem v nobeni deželi na svetu. Anglija ie "nam" dolžna že iz prve svetovne vojne okrog šest milijard. Jih ne bo nikdar plačala. To je jasno. A te bo, namreč, ako ji posojilo damo na tak način, da si bo iz vojne opomogla in mogla na mednarodnem trgu napraviti toliko dobička, da bo zmogla obligacije. Ameriška posojila Angliji bodo glasom tega sporazuma vrnjena in ob enem zavirala program delavske vlade za socializacijo. Zato bo "socializem", kot po vseh znamenjih izgleda, prišel tja veliko pozneje kot pa je domneval prvak socializma Kari Marx. Italija je poleg Perzije, Ki-j pa bo ostala to povsem krščan-tajske in Japonske nedvomno ska in seveda s tem tudi demona konferenci velike trojice v. kratična država, v smislu klero-l TaJama Cuo^cLo Moskvi najtežji problem. * Teža- j fašistične ideologije. w - - ------ ven radi tega tudi, ker se je po Ako torej hočemo, da se Ita- X begunci preračunanem načrtu anglo-jlija kreta po sličnih potih ka- Na Svedskem je bilo meSeca - ----? 1 - - ! M rt« tnl • f virkft Lf/t« I/Ii l/ r\*< n l /k rv/\rl Miii>rr\l i n i i/vma t POMOČ SLOVENIJI PRIHAJA V ČIM VEČJI MERI Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč (The American Committee for Yugoslav Relief) je dne 17. decembra po brzojavnem obvestilu iz Jugoslavije sporočil, da ie dospelo v Ljub-jano 491.421 funtov rclifnega mat**rijala. Ves ta tovor je dospel v neimenovano jugoslovan- KOMENTARJI Ameriški Srhi, oziroma njih- jednice in predstavniki hrvat- ni voditelji s škofom Dionizijem skih katoliških župnij — torej na čelu, so poslali veliki trojici isti ljudje, ki so do japonskega na njeno konferenco v Moskvi napada na Pearl Harbor delo- kabel, s katerim so znova podre- vali za osiščnega agenta Paveli- zali "v Titovo Jugoslavijo". V ia ter njegovo "Nezavisno Hr- svoji poslanici protestirajo pro vatsko Državo".. In ker govore ti kršitvi jaltskega dogovora in o terorju, kdo pa more sploh biti urgirajo Byrnesa ter Bevina, naj večij terorist in večja beštija sko luko s parnikom "Albert p. Zcd države in ,Anglija Titove kot je bil "poglavnik" Ante Pa- Ryder . Vključuie obleko vseh ( vlade nikar ne prjznaj0. p0ieg Velič in njegovi "ustaši"? vr>t, šivalne stroje, razne medi- Dionizija je podpisal protest Hitlerja smo porazili, ne pa ?ine konzervirana živila za proti TUu predsednik Srpskog še fašizma in fašistov. Kajti ti otroke milo semena itd^ Narodnog Saveza L. C. Kristo- rujejo in vrtajo dalje v imenu lo je bila tretja pošiljatev fer (Kristoforovič> in Mile Ra-1 cerkve med Hrvati, v imenu omenjenega pomožnega odbora dakovič, predsednik Srpske Na- borbe za "osvoboditev Srbije iz- v Jugoslavijo v le!u 1945. Juga- fodne obrane. Pravijo, da go pod Tita" med Srbi in med Slo- slovanski Rdeči kriz je poročal, yore y jmenu 90 odstotkov ame venci v imenu kampanje za poda so dospele tja v redu in nepo- Hških grboy poslali ^ v Mo- kvarjene, kar *re v prunanje skyQ pravzaprav tri brzojave: vsem. ki so imeli opravka v tem dya Bvrnesu in Bevinu, in ene- hvalevrednem relifnem delu. ga Molotovu z apelom, naj Titu Tudi privatne pošiljke ie pn-|naro^ spoštovati v Jugoslaviji hajajo v slovenske in v druge demokratične svobodščine, ka-kraje v Jugoslaviji, kar pnea- kor jih je yehka trojica oblju. io zahvalna in pohvalna puma I bila v svojem dogovoru na Jalti. Takih in sličnih protestov in apelov proti Titovemu režimu so voditelji ameriških Srbov že veliko poslali, največ v Wash- ington in London. Dosedaj niso mednarodnem poštnem zakonu 2 njimi nič dosegli in ne iz_ prevzeti kontrolo in odgovor- gleda da bodo y bodoče imeli nost zanje poštne uprave vseh ye^ sre£e. onih dežel, po katerih se premi- chicaKO Tribune daje prva-kajo, predno iim je doseči cilj, kom anieriškega srbstva v njih-to je. naslov osebe, ali družine. ni propagandi proti federativni kateri ie vsebina poslana. jugoslovanski republiki precej Vsi v slovenskih lokalnih re za dano pomoč. Nad poštnimi pošiljatvami ima kontrolo naša dežela le dokler se jih ne izloži v kakem evropskem pristanišču in potem pa kajpada morajo po moč beguncev, ki so po skrahi-ranju Hitlerja in njegovega raj-ha bežali iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev v Italijo, na Koroško in kjer so že mogli dobiti zavetja pred jezo naroda, ki so ga izdajali sovražniku. Zborovalci v Hrvatskem domu na 96. cesti se bi zgražali, ako jim bi kdo.rekel, da so fašisti. Ampak vendar so delali za razbojnika Paveliča ter šli za njim čez člrn in strn, dokler jih ni vstop te dežele opomnil, da odslej, to je, od decembra 1941 dalje, pomagati fašistom ni več varno. In naši katoliški rojaki bi prisegli na vse prste, da jim nagnjenje k fašizmu niti v misel ne pride. Pri tem seveda ne ve- v siovensKin lonainin re- j prostora In tudi nekaj drugih do. da se v imenu vere navdu-lifnih odborih v Ameriki se tru- listoy jim pomaga sirom dežele, šujejo za ljudi, ki so bili Hitler-dijo, da se nabere pomoči po Moz z vprašanjem bi dejal, le trebnim čimveč, ln nadaljm ura- čemu nisQ vsi ti ljudje biH ena_ di, katerim načeljuje omenjeni ko energični tudi v boju proti Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč, pa se v svojem pod ročju prizadevajo, da pride vse nabrano blago, in vse nakuplje-no blago, na naslovljeno mesto. jevi služabniki in delali zanj, da mu zasužnijo slovenski narod, ki ga je veliki "firer" potem Hitlerju in Musoliniju, to mi ni-\ stopnjema pretapljal v "nemški kakor ne gre v glavo!" McCormickov dnevnik poroča v isti številki (dne 18. dec.) o zboru zastopnikov ameriških življenski prostor". Ali bi nam hotela Liga katoliških Slovencev v Ameriki enkrat določno , .... «. ivr v. .»o^u.nu, pojasniti, čemu so ljudje, za ka- f. „Eli--.i? Hrvatov v Chicagu, na katerem tere nabira milodare, pobegnili ^ ^ posebno resolucijo obsodili i* Slovenije šele ko je v nji Hit-. . grozotne razmere, ki jih je Ti- ler izgubil vso veljavo, ne pa rop. tolikšno da so mnogokje ^^ režim s svojimi komunistič- pred Hitlerjem? Torej, četudi skušnjave večje kot pa vera v nimi beitijam] ustyaril na Hr_ _ ♦ ; vatskem. Zbora so se udeležili predstavniki Hrvatske Katoli prometna sredstva skrajno slaba. in ker je pomanjkanje v £v- io. d skušnjave večje kot pa poštenje. Tatvine torej bodo, oziroma so bile. a oblasti na licu se ti ljudje še tako duša jo, da niso fašisti, vendar lomijo kopja in zbirajo v pomoč onim, ki so mesta obljubljajo, da bo poštni .Re Zajednice, člani "mnogih" delovali za Hitlerja in njegov in drugi tovorni promet 1 društev Hrvatske bratske za-1 I je boli nemoten. In nam v zaje naravno, da ji ne bi prišli doščenje je. da je vse tu nabra-' radi v pest "" rcr* 1 on,nv ka" Na Švedskem je tudi nad tri- tcrhn 'e bi,° deset tisoč finskih otrok, ki so pod oskrbo švedskih dobrodel- "Čistko" v Italiji (Konec na 5. strani.) ameriške in svetovne reakcije kor se je pod Mussolinijem in novembra ^ zmerom okrog znova utrjuje za kroge, ki so prej, je potrebno, prvič, zavirati j 125 000 beguncev več tisoč pa nih zavodov in Vedske vlade. nemogoče izvesti krivi njenega propada, njenega vsa levičarska stremljenja, ki se . tedaj že vrnilo po Bcguncev iz baltiških dežel je Namen prejšnje vlade v Itali- fašizma in vojne in bi spadali ga predstavljajo socialistična ^o Norvežani in Danci Naj- na švedskem 27,000, poljskih ji pod vodstvom Fer rucci j a Pa r- med vojne zločince namesto stranka pod vodstvom Pietra ležay ,, dc.]aJ() begunci j7 državljanov Je 15,000, dalje je rija je bil izvesti popolno "čist-, med demokrate v svoji novi "kr- Nennija, komunistična pod vod- p0iJske baltiških dežel iz Ru- tam ** 7'000 beguncev iz Dan- ko" — to je, pomesti s fašisti iz ščansko demokratski stranki", stvom Togliattija in pa takozva- sije in Nem£ije To so večinoma 4,400 iz Norvcike in 6-700 javnih uradov. Vršila naj bi se kateri načeljuje Alcide de Gas- na akcijska stranka. Poleg teh takj ijud;c ki ^ fcolaborirali s iz Finske- i <*o konca marca 1946, potem bi Peri. jc še precej drugih levičarskih Hitlerjem aH na iicu mesta ru-' _ (postavili piko. Toda ko so začeli struj, ki so proti vsakršni spravi varU| pr?u Rusiji M pa se ak. Prvi klerikalec predsednik vlade Gasperi je prvi klerikalni vo- stV(J sestavljati sezname, so uvideli. s tistimi sloji v Italiji ki so bili Uvm) fcoriH roti nji v Hitlerje- Velik deficit tudi po vojni j d- so sodelovali z Mussolinijem mora za njeno obubožano ljud- yJ armadi Sovjetska vlada je v V prihodnjem fiskalnem letu. vsi imoviteži, višja duhovščina cliteli ki ie oostal predsednik " w , . 4lr i drugi polovici tega leta rekla I ki se prične 1. julija in bo kon- ^ nešteto drugih ljudi, tako da itafiianake vlade od kar se io k Ju , zavezn,s1?0 vf švedski vladi, naj ji te begunce1 čano 30. junija 1947. bodo zna- b. bilo treba pomesti vse te ti- ostCiU izpocT papeštva ^n e ^ ™ ^l"1 T^ ^ ^VnT^ilt* 1™Z Svoti nto »v>stfll takozvan ietnik - fs J orugega koi vpra mednarodnega vojnega prava lijard dolarjev, dohodkov pa ln * nc b« b,la cistKa Končana. vveč nem ^estuM uplini jt tZ Z^*^.^ . VJa v (predvideva le 30 milijard. Defi- Prizadeti, k, so sedaj združen, v odpravil jetništvo, papež pa je; gekholmu ]e v to pri^U v isti pogodbi dobil oprostitev j ^^"^oSec^ to^J^"ne-1 ^^ ^ v ' ^ t ^ " iz izoliranja italijanskega kleri-jkako prifciizno uredbo, ki nam Pravijo na odhod, kajti ruske la- kalizma. tu v Zed. državah nudi izobilje. djc že čakajo nanje. Begunci pa Kako je prišlo, da so po toli-1 Visoki zavezniški oficirji in vi- so protestirali, da v Rusijo ni- kem času zavezniške okupacije Soki zavezniški civilni uradniki v Italiji dobili baš klerikalci to-' zavezniške vojaške vlade v Ita- ______liberalni in krščanski demokrat- Se večji deficit bo vlekpčem - ski stranki, so se namenu Par-fiskalnem letu, toda se nanaša rijeve vlade uprli in poskrbeli, še vedno na visoke vojne izdat- moral resignirati. Novi reke, dočim bo naslednje fiskal- Je v rokah klerikalca Alci-no leto že vse "v mirnem času". de Gasperija, voditelja takozva-_______ne krščansko demokratske , stranke. Unijam ne obeta "Novo leto" drugega kot boje kakor ne, in začeli so pretiti z ... , .i i^j i .... .masnim samomorom in drugi * liksno moč, je znano^ Od vsega 11 j I so iz tiste demokratične šo- ciadoVno stavko Nekateri Časniški papir podražen začetka so v zavezniškem vrhov-1 le, ki verujejo, da kapitalizem, H * . OPA je dovolil podražitev ča- Človek z znanjem, a brez e- nem poveljstvu odločevali v izkoriščanje, ki je dovoljeno pri- so PrelnJ° res izvršili, mnogi pa sniškeRa papirja za na tono. nergije, ie kakor lepo oprem-Italiji taki Angleži in Američa- vilegijem, in pa tiste male svo- sl le skušali vzeti življenje. Ker Dozdaj mu' je bHa cena $61 Ijena hisa. a brez stanovalcev, ni, ki verujejo samo v stari red (Konec na 4. strani.) se napram Rusiji čutijo krivim,! tona. I —- John Sterling. in v demokracijo pod kapitaliz mom, kakršen je na Angleškem in v Ameriki. A ker je v Italiji doigral, ni v nji več mesta zanj. Namreč je deželo zavozil že v prejšnji vojni in po vojni ga je ---- rešil Mussolini.'k^t^li/omrada St"r° let° SC Pos,avl^ v »odelovanja z okupatorji, demokratične miselnosti in eko- gibanje, pa naj ho pod smernimi ski in amensKi Kapitan«. dovino v znamenju poskusov Na Angleškem se veliko pre- nomije. Zato je delavska vlada ali radikalnimi osnačbami je otela Italijo nazaj /a aruzaon UJttvari|i mip po Ryetu in oh rekijo zasfran Hocializacije, ki mnoge razočarala, toda nc tistih, zrufteno in socialistične ideje 1 nJune sone* P* K - enem v znamenju strahovitega jo je delavska stranka obljubila ki si niso od nje mogli pričako* uveljavljajo — seveda v kolikor uvesti v času volilne kampanje vati drugega kakor je v takih jih — od leta 1932 dalje ljudje, v veliko večji meri kakor pa jo okoliščinah zmoina doseči. ki se prištevajo k pristašem ka- jc sedaj, ko jc vlada popolnoma Kajti predno bo Anglija, ki je pitalizma, a oh enem so ia nekak v njenih rokah. Toda ker nc so- sedaj — pa naj to prizna ali nc. "nc\v deal", drugi pa se na sho- glaša z revolucionarnimi princi- Ic nekaka safelitka ameriškega pi, in pa ker jc ves ekonomski kapitalizma — zmogla kaj izdat- V Franciji ne kaže več rog in v j ustroj imperija Velike Britanije nega doseči za socialiicm. bo Jugoslaviji so tuji kapitalisti oh *» »vojj obstanek od svo- morala imeti v ta namen socia jc imperialistične uredbe, si sc- listično oporo v Zed. državah, danja delavska vlada ne upn Take moči pa sedaj v tej deželi pač ni niti najmanjših pogojev več za družabno uredbo. Kakor jo še poznamo v od sila bogatih Zed. državah. Kaj naj ho Italija? V kapitalističnem in klerikalnem svetu sta o bodočnosti Italije samo dve mnenji. Ali pa, ako hočete, pravzaprav eno. razrednega boja, ki divja posebno v Zed. državah in drugod pa jc kapitalizem ie toliko omagal, da jc pripravljen bodisi v kompromise, ali pa je že kapituliral. Npr. na Čehoslovaškem. svoje privilegije, domačih pa sc Pravijo: Italiji ohranimo kra -m kar na kra|ko ' k smatVVu Lfll T*' P" *rnm\x !r> "'T" lia, iamčimo ji njeno cerkev, , , . , a*IJ K 1 tKO,,*°r *™«tra, da je ni še. Pravzaprav je še nikdar protežirajmo papeža, garanti- "<*il « d<1 " Pravl* P° '"vojni moioo doseči ni bilo tako malo, kot jo jc se- m j m o ljudem njihne imovine., co do imovine izgubili vsled svo-1 v sedanjem okviru anglosaške | daj. Kajti načelno socialistično dih duša jo za "navadnega človeka", pa za "free enterprise" oh enem. Posledica vsega tega jc. da v Zcd. državah to leto zaključujemo s okrog pol milijona delavcev, ki so na stavkah. In še hujše bo v "srečnem in veselem novem letu' 1916. PROLETAREC STOPA IZ SVOJEGA ŠTIRIDESETEGA V "NOVO LETO" Zares je čudno, kako smo mogli tako važen jubilej, kot je bil itiridesetletnica Proletarca, spustiti mimo brez potrkavanja in slavnosti. Ampak ker ta list ni bil ustanovljen za take stvari, je bil prav v letu svojega štiridesetletnega jubileja ie toliko bolj zaposlen v naporih za naloge, katerim je posvečen od dneva ustanovitve, ki je nekako v decembru 1905 in njegova prva številka je izšla v januarju 1906. Treba se je bilo v tem letu, kakor v vseh prejšnjih, a posebno še v izrednih časih, kakor so sedanji, truditi, kako usmeriti list, da bo dosegel višek svojih namenov, da bo koristil do skrajnosti svojih smotrov. To je list storil v težkih letih druge svetovne vojne, kakor v letih prve svetovne vojne in v vseh vmesnih letih, od kar izhaja. Stopamo v leto 1946, ki nam obeta velike socialne potrese, silovit razredni boj v Zed. državah, in pa strašno intrig s strani reakcije za zanetitev tretje svetovne vojne. Pravzaprav vojna niti končana ni bila vzlic nemški in japonski kapitulaciji, in oborožeanje se nadaljuje. Sicer drugače kot nekoč, ampak s pogubnejšimi učinki. Pri Proletarcu in v JSZ smo si prizadevali pomagati našim smotrom po svojih najboljših močeh. Ker je med nami demokracija, so jo nekateri razumeli drugače kot drugi in nastali so neprijetni incidenti, a ne taki, ki bi mogli Proletarca postavljati v slabo luč. Kljuboval je nasprotovanjam uspešno tudi na znotraj, ne samo proti vnanjim sovražnikom. Nekateri ljudje, ki so nam bili načelno zmerom blizu, sicer niso nameravali hudega, a dogodilo se je, da so se v svojih nazorih v tolmačenju demokracije zmotili in pri tem tudi zgrešili mednarodna socialistična načela, ki temelje na principih razrednega boja, ne na formah take demokracije, ki jo po svojem okusu buržvazijo, kapitalizem in pa cerkev priznava. Ko s prihodnjo številko stopi Proletarec v svoje enoinštirideseto leto, mu bo to v ponos, in vsem, ki so delali ali pa še delajo zanj in bodo nadaljevali. PROLETAREC LIST /A INTERESE D-^AVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA V i AKO SREDO. ladaj« Ji«r* ioTADik« DcUvika TUkovM Drutba, CUm|», lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAJtO^NlNA v Zedin jenih drtavan ia celo leto |S.OU; ta pol leta $1.76: m četrt let* 91.00. inozemstvo; ia celo leto $3.60; U pol loU 92.00. V»i rokopisi tn oglasi morajo biti v naiera uradu najposneje do pondeljka popoldne u priobčitev v številki tekočega tedna. 1» K O L RTA R EC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publiahing Co.. Inc. Established 1006. Editor................. finalne** Manairer—. .........Frank Zaiti Charles Pogorelec SUBSCR1PT10N RATES: Jnited State«: One Year 63.00; Sia Months 91.76; Three Months 91.00. Fortign Countries, One Year 93.60; Siz Months 92.00. JOSKO OVEN: P R O LE TA R E C /301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, 1LU Telephone: ROCKWELL 2864 ' VSI SMO ZA SVOJCE, A JE DOBRO BITI TUDI ZA VSE Ko je bilo"sporočeno o obnovitvi poštne zveze med Zed. državami in Jugoslavijo, smo takrat v tem listu med drugim rekli, da bodo prihajajoča pisma oznanjala same slabe strani: ta in ta je bil ubit, lačni smo, vse je požgano, "beli" (Rozmanovi in Rupni-kovi ljudje! so pobegnili, dobili smo novo vlado, prodajalne so prazne in privatnih nič več ne bo, ker jih nadomeščajo zadruge. In v naših komentarjih je bilo poudarjano, da bodo ljudje tam tožili svojcem tukaj ne samo kako je bilo slabo v vojni, ampak tudi denuncirali drug drugega. To je naravno, ker se je to godilo tam od prvega dne Hitlerjeve in Mussolini je ve invazije, pa do njunega padca. In tudi pozneje. In ker je to pač ena največjih človeških slabosti — moti tudi veliko drugače poštenih ljudi. Moti jih namreč v tem, ker bodisi vsled predsodkov, ali tuge, ali pa kakšnih svojih posebnih nazorov ne zapopadejo, da je ta človekova šibkost bila glavna zapreka v revolucijah, v uporih, v stavkali in celo v bojih, vzemimo za primero — kampanje za obvarovanje naprednosti v naših naprednih podpornih organizacijah v Zed. državah. Napačno je misliti, da bi v Sloveniji tvoji in moji ljudje ne bili ubiti, če ne bi bilo partizanov. In popolnoma napačno pa je slediti tistim, ki trdijo, da bi Slovenija ostala nepožgana, nepo-rušena in sploh da bi vsa Jugoslavija bila sedaj na konju, če bi "komunisti" ne pričeli vojne proti Mussoliniju in Hitlerju. Sicer se ti ljudje ne izražajo tako, ker so toliko previdni, da borbe proti osisču niti omenjajo ne, pač pa le trdijo, da ker je Jugoslavija majhna. Slovenija pa še veliko bolj, čemu bi se njeni prebivalci rajši ne udali v usodo in mirno čakali mirnega konca vojne in fKJtem na v miru dalje živeli? Borbe ne poznajo takih pravil, kar priča med drugim zgodovina kmečkih bojev po Slovenskem zoper tlako, in nato zgodovina obrtnikov in delavcev proti fevdalnem sistemu in aristokraciji. V uporih se dogodi nič koliko napak. Denuncijacije so po-gubile nešteto življenj. Ampak ljudje, ki se zavzamejo v borbi za svobodo tvegati vse, ne morejo in ne smejo imeti v uvidu le hibe uporov, ampak cilje upora. V Jugoslaviji so zmagali cilji 4 ^_____ KAJ BO Z "ZDRUlENOSTJO" "ZDRUŽENIH" NARODOV ? . V Londonu že mnogo tednov brez posebnega šuma razpravlja mednarodna komisija združenih narodov — Rooseveltova označba za to ustanovo — kako naj se zedini, čemu in pa v kakšne namene. Vse to ji je že določil pokojni Roosevelt, kar se je v njegovih proglasih lepo slišalo, a na sestankih velike "dvojice", potem na poimmkih "velike trojice" in končno na sejah "velike pctorice pa ne več tako mikavno. Vseeno, od konference v San Franciscu, ko se je z idejo ustanovitve združenih narodov prvič pričelo v organizirani obliki, pa do sestanka pripravljalnega odbora v Londonu, se je izvršilo veliko zgodovinskih sprememb, kar omenjeni odbor postavlja pred vprašanje, da-li je bilo njegovo dosedanje delo kaj vredno in ako je bilo, kam odslej dalje? To, da so združeni narodi združeni samo na papirju, ni nikomur skrivnost. Tudi ne, da nimajo v ničemer prave soglasnosti. Vsled tega odločujejo, v kolikor sploh zmorejo odločevati, samo tri velesile. Pravzaprav dve. Ali pa — po pravici rečeno — nobena, ker se vzlic prizadevanjem ne morejo vsoglasiti za enotnost v svojih motivih niti tri dežele: te so Zed. države, Sovjetska uniji in Velika Britanija. K njihni družbi sta prišteti tudi Kitajska in Francija in ime-nujejo se vse skupaj za "veliko petorico". V Moskvi so na konferenci, ki se je pričela v začetku decembra, bile zastopane samo prve tri in bo menda tako ostalo še prilično časa, ker Kremlin noče zraven držav, ki so bile v vojni bolj po imenu kakor pa da bi kaj velikega prispevale k zmagi. Zed. države se zavedajo, da so v borbi za poraz nacizma v Evropi in drugje največ pripomogle, Moskva pa smatra, da Je Sovjetska unija največ žrtvovala in da je do izmed zmagovitih treh omenjenih velesil posledice vojne najdalj trpela in z največjimi izgubami. ' Kaj naj v očigled teh trenj med državniki treh vodilnih vcle-«il stori konferenca združenih narodov, ki bo začela s svojim prvim rednim zborovanjem meseca januarja v Londonu? Prej je bila Anglija interesirana le kako protektirati zavezniške poši-liatve Sovjetski uniji v pomoč v Murmansk in v Arhangel, a sedaj jo zanima še bolj, kako usoglasiti svoje ambicije z ambicijami Sovjetske unije, ki jih goji in poudarja vsepovsod po Sredozemlju in še marsikje posebno sedaj, ko je konec vojne. Ni verjetno, da bomo zmagali v tej tekmi, ker je naša vlad« pač brez pravega programa za bodočnost in brez razumevanja za socialne probleme. Predsednik Trumrfn je dne 19. decembra odločil, kdo naj zastopa našo deželo na prvi konferenci združenih narodov, ki se prične 10. januarja v Londonu. In potem se bo nadaljevala za kakršno mesto se že odloči. Sklenila pa Je že, da naj bo glavni stan v Zed državah. Osebe, ki jih je predsednik Truman imenoval za prvo ame- VRIINJA SUKA je is sedmega novembra 1946, ob priliki slavnostne obletnice holjševiške revolucije. Stalina ni med njimi in takrat so šinile v svet govorice, da je umrl, da je nevarno bolan, da je odstavljen itd. Na spodnji sliki it enega leta prej je tudi Stalin, ki se je do tedaj udeleail še vsake proslavitve boljše viške revolucije in imel v vladi in njenih proglasih glavno besedo. Minulo jesen ga je v vladnih poslih nadomestil Molotov, o Stalinu pa je bilo poro<-ano, da si je vxel saslušene počitnice In jili odšel uživati na jug oh Cmem morju. Na vrhnji sliki je Molotov drugi od desne proti levi, in na spodnji četrti od desne, tretji od desne pa je Stalin, »ne 17. decembra t. I. je bilo poročano, da se je Stalin vrnil s počitnic na Krimu v svoj glavni stan v Kremlinu v Moskvi okrepran in svei t a nadaljevanje dela v svojih odgovorno stih RAZGOVORI KATKA ZUPANČIČ iveri Rasti, rasti smrečica... "Samo enkrat v letu je Božič! Mama, samo enkrat . . .** Mudilo se nama je z bratcem. Naslednji dan je bil že badnjik »dan pred Božičem) in peka —• nevaren čas za sitnarenje. "Drugod imajo drevce vsako leto, mi pa ne. Letos pa bo, kaj ne, mama, letos bomo tudi mi imeli hojico..." Da je smrečic škoda, zato ker jih imamo premalo. "Saditi, saditi! Ne sekati jih!" "Druge je škoda! O, da! Ampak tista ki raste ob izgonu — tiste ni škoda čisto nič! Kaj bi tam! — O, samo letos . . ." Vse na skrivoma sva pozlatila že precej orehov in lešnikov — piškavcev, da sva jih lahko 'nasadila*. Tudi jabolka sva si od ust odtrgavala "O. mama, samo letos hojico ..." Pletla sva vsak svoj "lančok" — papirnato verigo. Kakor dva jastreba sva planila na vsak od-rezek, ki je padel od sestrinih škarij. Delala je 'rože' za v kot in se najine gonje za smrečico ni udeleževala. Zanjo se tudi ne bi spodobilo, ker je bila že 'več-j«'. T Nadlegovati očeta ni kazalo. Ce bi rekel 4ne', bi prej zvezde skapale z neba, nego bi se on premislil. Zato sva bila le materi za petami. Ko se je naposled najinega naravnost vzgle-dno vztrajnega 'hojicanja' naveličala. sta se z očetom na skrivaj pomenila Midva sva bila trdno prepričana, da ga je pridobila, kajti takoj po opoldanskem obedu je oče vzel v roko sekirico, pa dejal: "No, pa pojdimo..." In šli smo. Midva za očetom? Kaj še! Pred njim ..! Kakor dva črička sva veselo čričala, pa gazila na celo dokaj visok sneg Od časa do časa je bilo treba počakati, da sta naju došla oče in pa najina sapa. Strašno se nama je mudilo. Pri srcu pa slovesno, oj! 2e zdaleč sva jo ugledala in jo vso zasopla pokazala očetu: "Tamle je . "Da, tam je. Ko se bo v našem kotu sušila, ne bo več tam ..." je odvrnil mirno, a resno, preresno za najino prekipevajoče veselje. "In ko bo nazadnje v peči zgorela, je ne bo več nikjer ,, je stresel na najino že manj vroče veselje še drugo merico svoje hladne res-nobe. Nato še tretjo: "Nihče je ni gojil, nihče zalival ob suii Sto in stokrat so jo goveda pohodila. Pa si je le nekako pomagala od tal, sama čisto sama hema! A zdaj prihajamo mi s sekiro. To bo zanjo konec. Konec!" je za spoznanje poudaril. Govoril je tako, kakor da bi se pogovarjal sam s seboj: N4č več* se nama ni mudilo. Se prehitro smo se bližali. Tudi ne vet" pred očetom, ampak za njim sva mencala. Tiha/kakor dva pogreb nika. Ne smeje se in ne čeblja, kdor žveči pelin. In midva sva ga imela polna usta .. Kake tri korake pred njo se je oče ustavil,'češ. le naglejta se je, razbojnika vidva! Skoro vsa rtgrnjena v debeli nlaip i#> ctnln nroH ns-« " i . mi. Plašč se je v zimskem soln-cu biserno svetlikal. Skozi belo obokane globoke line je gledal mrak in mir. Oče je s palcem preizkušal ostrino sekirice. Spogledala sva se z bratcem, in jaz sem malodušno zmignila z rameni. Z veliko težavo sem goltala grenkobo. Bratec je gledal v tla in pozabil zapreti usta. O smrečica, o hojica! Kaj bodo jaslice v kotu. pa golobček z rdečimi očmi in rdečim kljunom; golobček iz papirja in vate. na nitko privezan in na široko razpet, da se bo sukal na desno in levo, ko se bo kadilo iz božične sklede ... Kaj vse to, ako ne bo hojice s svetlo zvezdo na vršičku!? Ako ne bo pozlačenih orehov in lešnikov in jabolk z zlato penico na muhi— ako ne bo vsega tega kam obo- ri.ško delegacijo v redno zbornico združenih narodov, so večinoma iz konservativnih krogov. Dasi je imenoval mod njimi za našo zastopnico tudi ženo pokojnega predsednika, Mrs. Eleanor Roosevelt, ni verjetno, da bi mogla biti ona v ameriški deputaciji kaj drugega kot le ena oseba. Kajti našo politiko v društvu narodov bo odločal in jo vodil naš državni oddelek. Ko se je ustanavljalo prvo društvo narodov pod vodstvom VVilsona, je bilo zanj v Evropi silovito navdušenje. O razvoju lige narodov je našim čitateljem vredno prečitati članek v Ameriškem družinskem koledarju leta 1939, ki ga je priredil urednik tega lista po svojem povratku iz ftvice in drugih krajev Evrope Iz raznih poroči! je razvidno, da je sedanja organizacija združenih narodov še celo bolj na šibkih nogah kakor je bila prejšnja liga narodov. Takrat je imela saj ogromno moralno pomoč med množicami različnih dežel, a sedaj so ljudske mase kar nekam brezbrižne za vse to. Si pač mislijo, "oni odločujejo in bodo pač zavozili morda še bolj kakor zadnjič." V Moskvi niso nič kaj zato, da bi v organizaciji združenih narodov večina odločevala. To se glasi kot da so sovjetski diplomati proti demokratični uredbi novega društva narodov. Resnica je, da se boje glasov, ki se obračajo po navodilih, Ameriška vlada n. pr. kontrolira že samo na tem kontinentu v društvu narodov nad 20 glasov, vrh tega ima tudi Kitajsko ln pa še nekaj urugih držav na svoji strani. In Anglija tudi precejšnje število. Združeni narodi so torej razdeljeni v "bloke", kar pomeni vse kaj drugega kot združenje. Morda se bodo na svojem prvem glavnem sestanku meseca januarja o tem domenili in se izrekli za združenost, namesto za ustvarjanje okolščin, ki bi vodile le v nova oboroževanja in v tretjo svetovno vojno. siti!? Pa najin pisani 'lanec*... In se jo brat našobil, pa se uprl. "Eh, kaj bi zmišljali! Drvo je drvo!" ter si odločno obrisal nos v rokav. Počasi se je ozrl oče, kakor du se je šele zdaj spomnil naju dveh. Pomolčal je, nato pa* I "Drvo je mrtvo. Tole pa je še drevo, živo in rastoče. Ko bo pod našo sekiro padlo, ondaj bo mrtvo, ondaj bo drvo." tr In je znova otipal sekirico, pa krepko koračil. Zgibalo se je zajec je skočil izpod smrečice in se hitro zgubil za grmovje. Samo vejica nad vznoijem se je šc majala, kakor da mu maha v slovo. Se smo gledali za zajcem, ko je onostran grmičevja brisal v klanec in izginjal v beli dan. 4 Lc beži!" je dejal oče "K » se boš vrnil, ne bo več strehe. Pa še pticam povej, tistim, ki so imele tu notri jerperge, da bodo drevi zaman čivkale tod okoli ..." Naju je zopet kakor pozabil Zdela sva predse, kakor dva za-vr/enca, kakor za na dno pekla zrela grešnika. In ker nisva zinila ne črne ne bele. je menda še zmerom dvomil, ali je naju že dovolj zmehčal, ali ne. Pa je stopil vstran, se pripognil in zapisal v sneg: Vesel Božič . . . "Na. vidva se pa podpišita!" je dejal rahlo porogljivo in se ozrl Iti poc«m«at, uutvici iim.u ZuH. kala z glavo. "Nečeta? Hm, i mene bi bilo sram... Pa saj živali ne poznajo črk, nimajo kolendrov, ne nič. In drevo ne zna moliti očenaša. Zadnjega!" Pri tem je zopet otipal ostrino. "Aaa, zadosti smo se naposta-vali! Dvakrat bom zamahnil, tretjič ne bo več treba," in je stegnil levico, da bo smrečico nagnil na stran. Ali preden jo je dosegel, so ga že štiri majhne rdeče roke prijele zadaj za suknjo, ga držale in vlekle, vlekle nazaj. "Ne, nikar-tee ...!" "Pa ni tre-baa . ..!" je jeknilo in zajokalo iz naju, da skoro nisva vedela kdaj. "No", je zmignil z rameni, "če nečeta, pa ne bom." In je smrečica s svojim plaščem vred ostala nedotaknjena. Tiha in poparjena popoldne, taka in še bolj sva bila zvečer. Sestra je stikala 'cvete* v 'rože* "Lep paradiž bo, ne?" "Hojice ne bo . . "Kdo pravi, da ne?!' je poše-petala. Dali nisva pri večerji opazila na očetovi suknji lepih zelenih igljic... In je položila prst na usta. Na starem preluk-njanem rešetu se je sušil pobarvani mah in rokovaj rafijc, tudi pobarvane. Na vprašanje, čemu zelena rafija. se je samo skrivnostno nasmihavala in mežikala. Drugi dan, na badnjak popoldne, nama je bilo vse jasno. Oče je prinesel hojico. "Na, da se ne bosta držala, ko repni olupek ..." Že na prvi pogled je bilo to drevce kaj čudno. Ko sva si ga pa od blizu natančneje ogledala, sva takoj vedela, zakaj je tako čudno 'izrastlo'. Oče je nekje naklestil smrečjih vej, Jih potem še pri rezal in obreza I, pa jih, — spodaj daljše, proti vrhu krajše — čvrsto privezal ob količek Sestra je deblo' ovila z zeleno rafijo. 1 Bolje nekaj, ko nič," je de- Snega imamo dovolj. V Buf alu, N, Y., pravijo, da ga imajo >ez štiri čevlje. Sedaj jim ni bilo roba popevati tiste pesmi, ka-era ti že leta brenči v ušesih »krog Božiča: "I am dreaming »f a vvhite Christmas." Tudi pri »as ne. Božič je bil res bel to o to. Na naših čikaških ulicah je Še /cdno gnječa Naj bo dež, led li pa sneg — nobena stvar ne repreči navdušenega pohoda uipčevalcev. Kot izgleda je bilo o za naše trgovce izredno dobro Uo. Sploh st- dela pri nas vse na Jcbelo. V tem mesecu je bilo v Chicagu enajst umorov—in več kot polovica teh — nerešenih. Ali so to malenkosti. Glavni po-kolj se vrši na naših ulicah in cestah, brez da omenjam nešte-vilne nezgode, katere se vrše zadnje čase na naših železnicah Samo v mesecu oktobru je bilo ubitih ali povoženih do smrti od avtomobilov več kot 3800 ljudi v tej deželi. Da nismo zaostali v mesccih novembru in decembru, je skoro gotovo. To so ogromne številke, katere stalno na raščajo. Naši fantje prihajajo v vedno večjem .številu domov. Veliko izmed njih je razočaranih,"ne je glede stališča zaveznikov zelo žalosten. Oh koncu leta To leto, katero kmalu zatone, bo po pestrosti dogodkov in po orzini, v kateri so se vrstili, ostalo pomembfto v zgodovini. V tem letu se je končala vojna z Nemčijo in Japonsko. V tem letu je umrl predsednik Roosevelt, katerega danes ta dežela zelo pogreša. V tem lotu so bi i zu Milana obesili za pote največjega širokoustnega hahaču, kar jih je še nosila zorni ju Mussolinija In v tem letu je pa dlo gnezdo nemškega fašizma— Berlin, kjer je tudi poginilo pre-oejšnje število ostudne nacijske golazni, kot na primer Goebbels in menda — Hitler. Eksplozija atomske bombo, katera je stresla svet ter z raz-vozljanje»m atomske sile odprla novo dobo, katere še ne razumemo, seje tudi izvršila to leto. In v tem Te*tu se je izvršilo tudi to kar smo vsi želeli: Osvobojenjo naše zemlje, zemlje, katera je namočena s krvjo stotisoče v naših mučenikov - Jugoslavija Nekje doli na hrvaški zemlji gnjijejo kosti prvaka naših upornikov — Matije Gubca V davnih temnih dnevih je stal na čelu naših kmečkih upornikov samo ker ne morejo dobiti sta- katerih geslo je bilo kot je pi-novanj, ampak tudi glede dela saj Valvasor: "Za staro pravdo!" ni vse tako, kot so mogoče sa Kronan je bil na razbeljenem njali kje na pacifičnih otokih j prcstolu in z razbeljeno krono Tudi drugače se jim zdi čudno, i na j,javi je umri na zagrebškem Uvideli so, da oni, kateri so osta-, trgu li doma, ne vedo nič o vojni. In Dolgo, dolgo je od takrat —in kadar ti veterani čujejo čudne izraze in še bolj čudna vprašanja, češ, kaj pa z Rusijo, kdaj bomo pa udarili po nji, se fantje vprašujejo, "mar še ni bilo dovolj ?" * Na src čo je še vedno dovolj pametnih ljudi v tej deželi, kateri ne mislijo na način kot jim predpisujejo razni Hearsti in McCormicki. In ravno sedaj, ko se končava leto, je precej zelo ! dobrih znamenj glede tega Po svetu Pat. Hurlcy jc napravil s svojo resignacijo veliko uslugo ne samo Kitajcem, ampak tudi tej j deželi. Stvari so postale jasnej-| še ne samo v VVashingtonu (kjer je bilo zelo potrebno!, ampak v j splošnem mednarodnem pogledu. Cunking ne bo tako aroganten sedaj, ko ni več starega Hur-leyja v ozadju, in mogoče je prišel čas tiste reforme za katere se tepejo kitajski sovjeti. O delu konference velike trojice. katera zboruje v Moskvi, se sedaj ko to pišem, še ne ve ničesar. Bilo bi zelo dobro za Evropo in za ves svet, če bi ti fantje napravili saj nekaj dobrih sklepov. Stalin se je, kot pravijo, povrnil v Moskvo čil in zdrav, kljub temu, da je kerne-lova Tribuna po najboljših virih pisala, da je bil prvič zelo bolan, menda neozdravljivo, drugič ,da ga je po zelo dobrih virih dognano, težko ranila neka gledališka igralka, v katero jc bil menda zaljubljen. In ker naš kernel vedno piše resnico, zremo neustrašeni v bo- pač čudno, ko sem danes opazil ( dočnost Na delo sodrugi! Ob v isti Tribuni, da je Stalin zopet enem želim vsem čltateljem in zdrav in na delu v Kremlinu. prijateljem Proletarca srečno in Jugoslovanski intriganti, ka-j ves*10 Novo ,eto 1 MG teri se potepajo po svetu, še ve-dno pridno rujojo proti novo-proglašeni uniji jugoslovanskih republik. V tem njim pridno pomagajo tukajšnji naši in poljski rcakcionarji. Sedaj se obračajo na angleško in ameriško vlado, naj njim v imenu demokracije priskoči na pomoč. MacArthui dela dobro delo med Japonci. Nekateri ciniki v tej deželi vprašujejo, če bi ga ne bilo treba poslati rajše doli na naš jug, kjer je precej slič-nih reform, katere je on upeljal na Japonskem, potrebno uvesti. Ali položaj na Javi in v Sumatri duh upora jc ležal otrpel vsa stoletja ... Ali ne mrtev. Duh upornika Gubca in njegov bojni krik se jc ponovno razlegal po slovenski, hrvaški in srbski zemlji. Samo to pot je bil nepremagljiv, katerega niso mogli zadušiti ne izdajalci in ne okupatorji. Krik, kateri doni še danes: "SMRT FAŠIZMU! SVOBODA NARODU!" Prijatelji, ne pozabimo njih! Za nas oh koncu letu Čaka nas veliko dela. Ne samo tu v tej deželi, katere državljani smo, ampak kot delavcev, da organiziramo naše sil^; kajti vse kaže, da se industrial -ni boj šele začenja. Potem je naše časopisje, brez katerega smo breztnočni. Ter končno pomoč našim bratom in sestram v domovini, kateri so vredni VM.K«, JliU iilOrčiVlO dati. To je samo nekaj namigljajev smernic, v katerem bomo morali vršiti naše delo v prihodnjem letu. Ob koncu bi se rad zahvalil vsem sodrugom in prijateljem Proletarca za njih velikodušno prispevanje za ruski relif ter v sklad "Tristoterih". Tudi v tem letu bomo apelirali na vas, kajti razumljivo je, da so glavni viri delavskega časopisja — delavski naročniki — in delavski pri spevki. Kot skromni dopisnik Proletarca se vam zahvaljujem za naklonjeno pomoč in ob enem kličem: Sodrugi, ne pozabimo na naš list, kateri je v vseh krizah stal na pravi strani in s ka- jala mati in prikrivala muzanje "Ko bo napleteiK), bo lepo," je kimaje zatrjevala sestra in težko za drža val a smeh* "No. pa je volk sit in koza cela," je vsaj navidezno resno menil oče. Koza je ostala res cela, ampak volk ni bil posebno sit. Vkljub temu sva bila zadovoljna, da se je izteklo tako, kakor se je. Po-sihmal pa sva rastoče smrečice gledala kot smrečice, in ne več kot božična drevesca Tole mi ne gre v glavo ? Cemu toliko voitil v vse sorte Mo Midi k.) Moril n ,.resnih nje srefe, to mi nikakor ne gre v glavo! K POVESTNI DEL IVAN VUK: // NI POTREBEN ii Cunje s6 bile na njem, ko je stopil v sobo. Zunaj pa je škripal mraz. Vprašal sera: "Česa želite?" Zadrega mu je bila na očeh in v grlu ga je držalo, ko je rekel: "Pomoči bi rad. Podpore." "Ali ste organiziran?" Z medel se je. Nisem," je spregovoril in obrnil oči v stran. "Nekoč sem bil." "Kaj ste?" "Delavec. V gramozni jami delam. V akord, na kvadratni meter. Ali sedaj je zmrznjeno in se ne da." "Kje pa stanujete?" "V jami, v baraki." "V tisti, ki je kakor kakšna pasja hišica?" "Podstavek je iz cementa," se je opravičeval, "in zastonj ga imam." "Pa ni mrzlo v tisti luknji?" Počasi je dvignil ramena, kakor da hoče nekaj vreči njih. Koliko pa zaslužite na dan?' i "Zaslužek ni enak ... O, ko bi ^Ibil enak, bi vsaj vedel koliko zaslužim. A tisti, ki imajo jamo v zakupu, mi plača kakor se mu zdi. Po 200 K na teden, včasir. ali to je redko in le po leti, tudi 400 K. Pa še to le tedaj, ko se gramoz in pesek izvaža. O, ko bi mi plačal to, kar naredim, bi šlo. Imel bi pa teden do 800 K. A tako..." "A taljo, ako se ne izvaža?" "Nič." "Kako pa živite potem?" Zopet je zmajal z rameni po- Obup se je slišal iz njegovih besed. "Vi ste oženjen?" Tedaj sem naenkrat začutil vso težo, ki je ležala na tem človeku v cunjah, ko je zunaj škripal mraz. "Saj to je, kar me je gnalo, da sem prišel prosit," je rekel, kakor bi vzkliknil opravičilo. "2ena mi je povila dvojčka." "Dvojčka?" Udarilo me je. Na mah se mi je zdelo, da vidim drobni, nežni telesci dveh detet, ki ležita v mrzli sobi in ju zebe. Komaj porojeni bitji človeški in že je krivica položila na nju svoje kremplje, da ju muči. "Pa sta zdrava?" Drugega nisem mogel vprašati v svoji grozi, ki me je objela. "Sedaj sta zdrava," je rekel. "Ali vse skupaj mi umre, ker nimam s čim kuriti. V gozd hodim in surovo vejevje nosim. To se pa strašno kadi. Bojim se, da raz | se vsi zadušimo." "A gospodar, kaj on?" "Prosil sem ga, pa pravi, da sedaj nima nič denarja." "Razbojnik." je kričalo v meni. Dvoje-, troje-, četverokratni razbojnik. Na toplem sedi in nima denarja. Sit je in nima denarja. Pije vino in mu je dobro, a tam v baraki pa zmrzujeta dve nežni komaj porojeni bitji in mati ju doji lačna in premrzla. Nisem strpel. Moram videti to na lastne oči, ker je skoraj neverjetno, kar mi je naslikal človek. Morda je vse to le bajka, pravljica . .. "Z vam pojdem! ... Ali Ozrl sem se po njem, po očetu, ki je stal in nalahno drgetal. "Vas zebe?" "Ne bo nič hudega," je rekel. "Ali nimate kakšne zimske suknje?" "Pokril sem z njo otročička," je zakašljal. In res sem videl, da sta poleg cunj iz starih kril še pokrita z nekako, suknji podobno cunjo. Oče je dal vse, da obvaruje svoja majhna mraza, sam pa trpi zimo. Ogledal sem se po sobi. Ne zato, da vidim, kakšna je, to sem videl že na prvi pogled, nego zato, da se zberem, da zadušim tisto, kar je kipelo v prsih V kotu sem zagledal zmečkan papir. Stopil sem in ga pobral, tudi le tako, da pridobim časa. "To je od javne pomoči," je pojasnil. "So vam kaj dali?" "Nisem potreben," so dejali. Zravnal sem papir in čital: "Prosilec se obvešča, da se mu zaprošena podpora ne more podeliti, ker je ni potreben." Gledal sem v papir in v zmer čkane gube. Videl sem v njih vso zaničevalno jezo do mozga izkoriščanega človeka nad ironijo in zasmehom tistih napisa nih besed. In zopet se mi je pred očmi pojavila druga slika. Sumeča ulica in kožuhi in boe in tople suknje. Gostilne in kavarne, gledališča in bari, kabareti gibne. Kajti "free enterprise" zahteva v svojih naporih za čim-večjimi profiti proste roke, in ker je politična in ekonomska moč v njegovih rokah, je narav-[tMV da delavcem nc preostaja za glavno obrambo in bojevno sredstvo drugega, kakor stavka In tako se dogaja: unija zahteva za delavce zvišanje mezde, gospodarji pa prično klicati demokracijo na pomoč. Uboga demokracija, kako si izrabljana. In pa delavci, kako so naivni, ker si ne znajo v tej deželi še nič politično pomagati. — Ante. Nekdaj V RIMU GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES P0G0RELEC Ta kolona je zadnje čase izostala dalj kot pa bi človek rad videl. Vzrokov ne bom navajal, ker bi to bilo brez pomena. Aktivnosti, kolikor jih je bilo v tem času so bile sledeče: tiskovnemu skladu, kot običajno. John IZ URADA BIG TONYJA Oakland, Calif. — V prejšnji številki tega lista sem imel dopis naslovljen upravniku, tega pa piše>m na splošno. Dotakniti se hočem predvsem vprašanja delavskega časopisja. Delavci brez svojega tiska so kot na bojnem polju vojaki brez municije. Naš Proletarec stopa v svoje 41. leto. To je borbeni list, ki je - | od vsega začetka pisal v našo korist In "to' poslanstvo vztrajno vrši tudi sedaj. Zato bi moral po mojem mnenju prihajati v vsa-Pueblo, Colo. — Gornje vpra- j ko slovensko hišo. Pa se med šanje je važno za stotisoče de- nami dobe tudi taki delavci, ki lavcev in drugih, ki so interesi- se sicer prjštevajo k naprednja-rani na tem problemu. Ali se je i kom a ob enem delujejo zoper še spominjate — stavke jeklar-j projetarca To mj ne grc v Sedaj ALI PRIDE DO STAVKE V JEKLARSKI INDUSTRIJI Prudich, Willoughby, j skih delavcev — pred petindvaj- giavo. O., je obnovil naročnino in zra-jsetimi leti? Upam. da take nič ven še dodal $2 za tisk. sklad. več ne bo. Takrat je trajala nad Joseph Jež. VVarren, O., je po- tri mesece in bila izgubljena za GttMEgft Sinrekar, Aliquippa. slal dve naročnini. delavce. Ali med takrat in se- Pa . je poslal 4 naročnine, pro- Ludvika Yoxeyja v Pueblu ^aj Je razlika, posebno v vizijo pa dal v tiskovni sklad. Colo . sem videl, ko sem se pred na^nu kako smo bili delavci or-To je že njegova stara navada. | kratkem tam udeležil pogreba ganizirani. Takrat so se delavci Anton Tratnik, Diamondville. | mojega brata Mihaela. Izročil! uniJe v na8lici oprijeli in jo tudi Tako je bilo zapisano nedavno tudi pod velikim vprašajem na Proletarčevi drugi strani, pod možem, ki svoj tako težak vprašaj kot bi bil največji križ, le z muko vzdržuje na sebi. Pa je tisti vprašaj v resnici breme. Kako to, da tak delavski list ka- in vse. vse kar ima na razpolago1 Wyo., je poslal dve naročnini, to i mi je 12 naročnin, od katerih sta na8l0 zapustili, čim se je izka- kor je Proletarec, pa ne zahaja * . ____D____: J _ ____i__j _ i_ : i; j_______• _____• •• a. Prt 7aln Ha ni »nanipni 73 11 n i i clro _ ___________»__ lji.o časi, težko. "Daje mi predujeme. Tako po smem? . . ." 50 K, po 100 K na teden." 1 "Prosim" Gledal sem na njegove košče- Ni bila bajka, ni bila pravlji-ne roke. Dva prsta na desnici ca, kar sem videl. Se strašnejša sta bila odrezana pri prvem resnica je bila, nego mi jo je na-členku, majhen pa je manjkal. I slikal. Zakaj to, kar sem videl, "Ali ste invalid?" Pogledal je na roke. "V tovarni mi jih je odtrgalo. A to ni nič. Radi tega bi lahko delal tudi težka dela. A imam kilo. Ta me ovira." "Ste jo tudi dobili v tovarni?" "Tudi." "Odškodnino so vam plačali?" "V bolnico so me zapeljali in mi vrnili knjižico.* "Potem ste se pa lotili gramoza in peska?" "Potem sem se pa lotil gramoza in peska." Resigniranost je bila v njegovem glasu, kakor pri človeku, na smrt obsojenem. "Pa vendar ... Pritožili se bi in zahtevali, da se vam vaše delo takoj izplača, a še ne le, ko izvažajo." Grenko sc je nasmehnil. "Gospod, stanovanje imam prosto. Pa mi vzamejo še to. Kam pa naj potem grem z ženo in otroci?" me preganja v spanju in mi gre- zasebna lastnina, za sebe prisvojena. In ta ulica sodi in piše: .. ker ni potreben." Ko sem odhajal, je iz bližnje gostilne nesla dekla v loncu juhe in košček kruha. Skrbno je imela zavito, da bi nikdo ne videl. m To kar je bilo v loncu in tisti košček kruha je bilo njeno, od ust pritrgano, da bi imela mati dvojčkov kosilo in večerjo. In še to je morala skrivati, da bi je ne videli* Zakaj ne spodobi se pomagati tistim, "ki niso potrebni." Kedaj sem se vrnil v mesto. pot novi. Pravi, da še vodno dela vsak dan. sedem v tednu in j je dal v tisk. sklad. Ludvik se mu primanjkuje časa za agita- mi je potožil, da radi revmatiz-cijo, toda "storil bom kolikor ma, ki ga muči, težko vrši svoje bili dve novi, provizijo $4.50 pa zal°« da ni znamenj za unijsko; v vsako slovensko hišo? zmago. To je bila pač šola. ka- Ako bi bij jaz urednik, bi pod kor vedno, ko se gre med delom tisti vprašaj takole zapisal: in kapitalom — ali med gospo- -jaZ( Proletarec, sem vaš delav- bom mogel," omenja v pismu, j agitacijske posle, pa je priporo-! barjem in hlapcem. Tedaj ni bi- skj £e nad 40 let sem v ofen- ni zalogaj pri kosilu in večerji., ne vem Zavedel sem se. ko me Naj vam povem: Majhna sobica z enim oknom. Samo štiri kvadratne metre ima. Železna, zarjavela peč v kotu. Na nji se kuha, ako je kaj dati v lonec, ž njo se greje, če je s čim greti. Miza je zbita iz desek. stolov ni. Postelja je, kakor so postelje v policijskih zaporih. Me?to *l»m-njače — da ne omenim modro-ce, ki jih ni — so deske. Na nji leži žena-mati dvojčkov, odeta s starim ponošenim ženskim plaščem. V sobi je mrzlo, da sc vidi para, kako se jo izdihaVa. Na mizi stoji zabojček, tako, kakor ga imajo trgovci za makarone. V tem zabojčku ležita drug poleg drugega, zavita v nekakšne cunje, v raztrgana krila, otročička in spita. Nosek je rudeč, ličeca bleda, najbrž od mraza?" "Koliko sta stara?" "Danes je trinajst dni," je odgovoril. __ je objel šum in smeh in čebljanje brezskrbnih, v kožuhe in boe oblečenih. "Se>doma," mi je reklo v prsih. "Sodoma. Tudi ti doživiš svoje žveplo in ogenj." Madžarska podriavila rudnike Dne 15. dec. je madžarska narodna zbornica sklenila podrža-viti vse rudnike, ob enem pa je uvedla pogajanja za odškodnino, ki jo naj dobe prejšnji lastniki. To so večinoma angleški in francoski kapitalisti. Kar je bilo nemških, jim je oefrečena vsa odškodnina. Joe Koršič, Detroit, Mich , se čal, da se naj dobi koga drugega je zadnji čas lotil agitacije za ta na njegovo mesto. Po daljšem list v avtnem mestu in uspeh je razmotrivanju je sklenil, da svo-bil izredno dober. Poslal je 28 jo nalogo obdrži, rad pa bi dobil in pol naročnine, med katerimi malo pomoči od somišljenikov je osem novih. John Zornik pa tam Bi bilo res dobro, če bi mu lo nobene kolektivne pogodbe ali zakonov v zaščito unij, temveč* le sila — oborožena sila, ki je v industrijskih sporih bila vedno na razpolago industrijskim kapitanom. In to v demo- zivi za vas. Bojujem se vseskozi za vaše koristi. Toda vzlic mojemu napornemu delu me ne povabite v svojo hišo. Cemu ne, to mi nikakor ne gre v glavo!" Nekje sem čital poročilo do- je poslal 2 naročnini in še en j kdo nudil pomoč pri agitaciji in kraciji, na katero se posedujoči pjsnika dnevnika "Cleveland oglas za koledar prodaji koledarja Saj je bilo sloJ vedno sklicuje. j Press", Mr. Theodore Andrice, V Chicagu smo bili sledeče V(^asih v Pueblu več agitatorjev Vprašanje spora med unijo da Višnja gora ni'porušena. On aktivni: Angelu Zaitz 6 naroč- in nekateri od teh so še zmerom i jeklarskih^lelavcev in korpora- j je bil poslan kot dopisnik ohne-Frank Zaitz 6 in $5 v tisk tam Ka*° fantJe in možje, če bi|cijami glede mezdne lestvice je njenega lista v Slovenijo in v nin. sklad. Chas. Pogorelec 16 naroč res P°ma8ali Yoxeyju. bilo bi i bilo v ospredju že med vojno, druge kraje Evrope, da se na nin in $11 v tisk. sklad John;mu v vel'ko olajšanje, listu pa ali radi "zamrznjenih' plač in lastne oči prepriča, kako in kaj. Potoka r dve Luka Groser naročnini (nove). 8 naročnin, John v pomoč takozvanega mezdnega merila Njegova ugotovitev o Višnji go- Anton Tomšič, Oakland. Cal ma,e8a jekla ni moglo drugega ri je zame vesela novica. Sem Morsi je obnovil naročnino in'je poslal 2 naročnini, provizijo ker se ni mogel udeležiti klubo i Pa v tisk. sklad. Anton Shular, Arma, Kans., je poslal 14 naročnin, Martin Gorcnc, pa eno novo in $1 v tiskovni sklad. Frank Cvefan, Johnstovvn. in i v sklad ter svoj oglas za koledar. Milan Kokanovich. Rochester, Mich., je obnovil naročnino in zraven dodal $7 v tisk. sklad. To je njegov vsakoletni običaj. Joseph Mihelich. East Helena. Mont., je poslal dve naročnini, provizijo pa ukazal prišteti v tiskovni sklad. ne di lanKo imelo svoj unijski lokalni dnevnik? No, in trgovska komora pa naj bi imela svojega. A tako kot je lahko samo Pa me ne- Posebno delav- še stalnim sotrudnikom Proletarca. kot so Joško Oven, Katka Zupančič. John Chamazar, Joseph Snoy in uredniku za njegove "Komentarje". To vam vsem res prisrčno želi, z vero pa ima ona monopol. ,f 4 , ....., , . . , za boljše leto in za še večje us V tukajšnji jeklarni jc bilo: , J .. ... * .. * • .. ha i .___1 • _ _ . pehe v agitaciji za nas list vas v easu volitev o stavki uposlc-nih nad pet tisoč delavcev. Glasovanja pa se jih je udeležilo nekaj nad tri tisoč. Coz dva ti- agitaeiji "Big ' Tony Tomšič. Frank Klemene Brovvnton W soc sf Je 4,zrekl° za, zv»sanJe Va., mi piše: "Priloženo je na- ™zde in s ^ za stavk^. ce kaznica za $15. to je za obnovo kompanija zahtevl ne ugodi in moje naročnine. 6 koledarjev. t,s<*\ >ih ** K^alo proti, ostalo $3 60 >a naj gre v tiskov- 0 so ^dovoljni z vsem ^ d" ^ tako kakor Tistim, ki niso John Teran, Ely, Minn., je po- j 8l«ov.li, pa je menda vseeno J ' svet se pač vrti 11\ kakorkoli se slal dve naročnini. Frank Remitz. Ročk Springs, Wyo., je poslal dve naročnini. Frank Stih, Sheboygan, Wis., tri naročnine. vrti, oni so na njemu in kakor bo, tako bo! S tem so zadovoljni. Dan po volitvah je urednik večernega lista pisal, da je to LETNA SEJA KLUBA ŠT. 1 JSZ Chicago, III.—V petek 28. decembra bo glavna ali letna seja kluba št. 1 JSZ. na katero ste vabljeni VSI člani in članice, da se je udeležile. Pridimo vsaj enkrat na leto vsi na to sejo, kajti uspeh kluba je odvisen od nas vseh, ne samo ducata članov in članic, ki se redno udeležuje klubovih sej. Prosim tudi vse one, ki še ni- Matt Malnar, tri naročnine. Frank Volkar, Maple Heights, O., dve naročnini, provizijo pa tiskovnemu skladu. Anton Slobodnik. Crested Butte, Colo., je poslal štiri naročnine. štirideset milijonov Kitajcev brez doma Vojna v Aziji, ki je trajala dalj ko kje drugje, je pripravila 40 milijonov Kitajcev ol^ domove. Pomaga jim UNRRA, dokler VVillard Wis zares^demokracija. "Volitve pre- ste poravnali za vstopnice zad ' —1 M Z M 4 M n « 1» ' ' t M #v #J •« 1 #4 r« « M «a « A . dno je štrajk." In dodal, da je I klarski delavci so sicer upravičeni do nekaj poviška plače, ampak ne "preveč". V vsaki stavki so izgube, ker se v njih ne producira. Stavka nje priredbe, da to storite na prihodnji seji, da bo tajniku mogoče podati popolno poročilo o tej priredbi, kakor tudi one, ki ste zaostali s članarino, da jo poravnate na tej priredbi čim* pe- je le izraz protesta, ker se gr- prej Torej da sc vidimo v madi na eni strani nadprofit, na ^ večer 2H dec 1945' drugi strani pa se večajo izdatki Tajnik, v borbi delavčeve družine za _ obstanek. In pa negotovost, kaj bo z njo v bodoče. Stavke so v moderni člove- Rdeči križ si določil sklad $100,000,000 Ameriški Rdeči križ si je do- ški družbi nepotrebne, ampak ker zapadna ali kapitalistična ločil zbrati v svoji prihodnji kosi ne najdejo novih prilik za pre- demokracija protežira "free en- lekti meseca marca 1946 vsoto življanje j terprise ", pa so stavke neizo-1 $100,000,000, Devetindvajseti november * Spisal ETBIN KRISTAN, gl. predsednik SANSa Zdi s*. kakor da je minila ic sedanjega monarha je na nekem dolga, dolga doba. odkar so partizanske čete in oddelki rdeče armade po krvavem boju vkorakale v Beograd; tudi je preteklo ie prccej Ljubljanice, odkar je zavihral trobojni prapor z zvezdo nad belo Ljubljano. Toda dejansko je bila Jugoslavija osvobojena v petek — 29. novem bra 1945 — ko je pred kratkim izvoljena skupščina razglasila federativno republiko Jugoslavije. Brez dvoma bo to v be>doče največji praznik v deželi in prav bo tako. S tem bo obenem praznovali 29. november 1943, ko je bila v Jajcu, obdanom od sovražnikov. proklamirana demokratična, federativna Jugoslavija. Borci, ki so se zbrali tam, so gotovo tudi imeli republiko v srcu, toda zavedali so se, da zastopajo samo osvobojene kraje in da se tako važen korak ne sme storiti brez volje vsega naroda, pa so rekli, da bo narod sam s svobodnimi volitvami odločil obliko vlade. In sedaj se je to zgodilo. Kralj Peter, ne drugi, temveč prvi, ki je šel v prvi vojni s srbsko vojsko skozi ves pekel in ni iskal zavetja v tujini, je enkrat dejal Pašiču, ki je. takrat že popolnoma pozabil, da je sam nekdaj bil član prve Internaciona-le. "Pazi, Nikola, — Jugoslavija če se razvijati u socijalnu demo kratiju'" banketu izjavil: "\Ve are just figure he'tid&" in se j^ po tem ravpal. V razmeroma majhni državi pa pomeni monarhija vedno kliko, ki se zbira okrog kralja in v njegovi svnei gospoduje brez obzira na narodno voljo in na interese dežele. V Jugoslaviji je bila to čaršija in umevno je. da si njeni člani žele povra-tek veličanstva. Pokojni Ale ksander ob neki priliki de>jal: "Jaz razumem republiko, razumem absolutno monarhijo, ne razumem pa ustavne monarhije." In jadral je tako* da je monarhija postala diktatura. Tudi takrat on ni bil absoluten, pač je bila čaršija. In če bi se Peter vrnil v Beograd, bi se to ponovilo^ oziroma nadaljevalo. Ker pa je ljudstvo sito tega, je glasovalo za republiko, kajti ko je volilo, je vodelo7za kaj gre. Tako je Jugoslavija resnično nova in odprta ji je pot, s katere so odstranjene nekdanje zapreke, ovirajoče naravni razvoj in vsak napredek. Na to pot je menda rrtislil Peter prvi, ko je dumal in govoril Pašiču. Ljudstvo, ki je znalo s svojimi rokami očistiti deželo tujega fašizma in nacizma, bo tudi znalo porabiti svoje pridobitve v prid tistim, ki delajo in grade — z rokami, z glavami — za boljšo bodočnost vsega naroda V odboru za leto 1946 so Jo- za pridruženje Primorja Jugo- seph Snoy, tajnik-blagajnik; slaviji aelo neprijazni in so s John Vitez, zapisnikar, Joseph tega stališča razpustili že precej Skoff, glavni organizator in organizacij in končno suspendi- Rose Skoff, organizatorica po rali tudi vplivni ' "Primorski i^flfrftffth, j.__dnevnik". Morda se bodo o tem St je se bodo tudi v bodoče vr-j v Moskvi kaj pobotati, toda šile vsako tretjo nedeljo v me- kakor ne toliko, da bi. bil^ipt secu ob 10. dop. v Društveni mizem za Jugoslavijo upravičen dvorani. Klub je ostal pri Prosvetni matici. Ravno tako osta LETNA SEJA KLUBA ne v nji društ\o št. 13 SNPJ. *y j jjj Večje število izvodov Družin- ^icago. - Člani in članice, skega ko edarja smo naročili u idUe na MnQ sejo kluba 1 vet naselbin skupno. Upam, da Jgz vs| VriHa se ^ y ulR 28 jih bomo čimveč izvedli Ampak decembra v SDC< 2301 S. Lawn-stevilo citateljev v teh krajih se ^ Ave Po končanem dnev-z vsakim letom krči, ker jih nam redči smrt. NA ftVEDSKEM zdravijo nad trideset liso« otrok, ki so jih pripeljali tja po savesniskem praznjenju nacijskih koncentracijskih kemp nem redu bo važno poročilo, ki bo zanimalo vse, torej so vabljeni na to sejo tudi nečlani. Prosimo, pridite točno ob osmih! Potrebno je, da to našo postojanko spet spravimo na ne Joseph Snoy. DRUŽABNI KLUB VABI NA SILVESTROVO ZABAVO Chicago, lil. — Kot že prej- danje njeno prejšnje mesto ak šnjih par let tako priredi tudi tivnosti in to bomo v stanju sto- HELP WANTED WE IJEED TODAY Tool and Die Makers All-Around Machinists HIGHEST PAV FOR FIRHT CLASS VVOKKKItS PLENTY OVERTIME * Kxcellent vvorking condition* BRONZE & STEEL DIE CASTING CO. PLANO, ILLINOIS Factory phone—PLANO 26521 or Spi JIEIM, F MEIER, Residence phone—PLANO 25371 v poletju I. I»«. N* .liki na Je 4»v«t «w«v »Ur po.M' -treh ' ^ruiabnj k|ub slovenskega riti le, ako se za to nalogo /a-ga našli med capami v nacijski kempi in na spodnji pa » ' . . kot je bil, ko so ---------------------------------------„----, kot je isti otrok po dveh mesecih zdravljenja ua Švedskem. Skrbna!c v vseh prostorih Slovenske geti! P. <>. I ga delavskega centra na 2301-- S Lawndale Ave. Plesalce bo Angleško delavstvo za krajši delavnik izide koncem tega ali pa v za čotku prihodnjega meseca. Cena posameznemu izvodu je $1.50, za inozemstvo $1.65 s poštnino vred. Pri večjih naročilih izdaten popust. Priporočamo vsem, ki si žele dobrega čtiva, da si ga naroče. Cena, kljub povišanju je še zmerom nizka za knjigo ta- Na konferenci - zastopnikov Devetindvajseti november po . ... . n Mladi Peter, ki bi storil naj-|meni začetek ampak ta začetek ^ velikosti. Razume se da bo tudi etivo v bodočem koledarju izvrstno in krasile ga bodo šte- bolje, če bi dovršil svoje študije je dober, ker so ga prizvale sil in se pripravil za kakšno korist- ne muke in bolečine, ker je no delo, pa protestira. Kdo ga vstal iz potokov krvi, ker so ga bo poslušal, kdo se zmenil za želele neštete žrtve, padle za njegove proteste? Subašiča in svobodo. Tak začetek prerokuje Grola kliče za svoji priči in žu-,— ne se danes ali jutri, ampak ga. Subašič in Grol sta imela kadar bodo vse težke rane zace- vilne slike. Tiskan bo na finem papirju in lično v platno vezan. Torej, ako si ga še niste naročili, storite to takoj. Do sredi protlega tedna so posla-I la naročila za koledar sledeča dru- .. i.. S, , T' ' * Vabljeni so vsi člani in prijate- , ™ , .. . .... . . .. •! ^alsenburg^ Col°\:\\)i. Ob tej priliki lahko pora v- j delavskih unij v Angliji je bilo U7 SNPJ, Bcaaemer, Pa., 3; 211 J "T. . soglasno sklenjeno, da se delav- SNPJ. Biwabik, Minn , 3; 591 S N. ud' članarino za prihod- ^ ^ 4() ^ P. J.. Beileville, III , 3; Anton Au- nJe Iel° mcIi, Woodward, Ia , 2; Nace £le« ObCtu zbor Družabnega klu- bergar, Piivey Fork, O, 2; Anton ba. ki šteje okrog 300 članov, Slobodnik, Crested Bute, Colo., 2; se bo vršil v soboto 26. januar Fannie Premru, S Norwalk, Conn., ja v Centru. Po seji, na kater.. 2; Anton Dolinar, Mt Harris, Colo., ! bodo podana razna poročila in Zed drzavah in vrh tc«a vedno 2 in Marv Hrvatin. FarminRtoi. Ml lzvoljen odbor, bo domača ta* | *™ bava. V četrtek 31. januarja pa se vrši občni zbor delničarjev Slovenskega delavskega centra. Na svidenje na naši Silvestro- dva. Raznoterosti vso priliko, da kandidirata v ljene in bo opustošena zemlja ;iva k|l|bi Jsz ,n poaamezniki: zopet rodila—sijajno bodočnost. Glave so bistre, roke so pridne — to se je pokazalo v štirih letih krutega, junaškega boja. Iri skupščino, Zakaj nista? Zakaj so njuni pristaši morali glasovati brez kandidatov? Dobro sta vedela, da bi se pri volitvah iz kazala le slabost njunega na-zadnjaštva, in sta rajša ostala za pečjo. Sedaj govoriči Peter o nesvo-bodnih volitvah in se vede ka- KLUB ŠT. 1 JSZ kor da se ne boji glasnega sme- ZAHVALJUJE ha vsega mislečega sveta. Ce bi bila opozicija, — ta zmes naj raznovrstnejših. med seboj si Bridgeport, O.—Tu smo imeli zadnje dni v tednu z dne 16. decembra pravo sibirsko zimo. Okna v vseh hišah so bila po krita z ledom pozno v dan. Mogoče bo to ustavilo val influen- ni teden skrajša na 40 ur pet dni v tednu Vsled ogromnih nemških zračnih napadov na angleška mesta je bilo delavstvo Po seji, na "kateri I X An«l'i» vpreženo |e bolj kot v bami. Podrti predeli zahtevajo sedaj veliko delavcev in potreba za daljši kot 40-urni delavnik še obstoja. Toda delavci smatrajo, da je že čas 50 in 60- vTntavl v ^VdeljeTsT! d^em- ^ ^fe**™*1 in lo s*' h" bra v Centru! Odbor. ludi z«(>dil0- I>OTHKBUJEMO 2ENE in DEKLETA za zavijanje živilskih paketov. Stalno delo — Dobra plača ^ * ii\ i.. n Kitchen Art Foods, Inc. riM WHST ONTAKIO STREET Del. 6374 GENERAL OFFICE CLERKS PLEASANT-—EASY VVORK PERMANENT POSITION GOOD PAY MAILING SHOES Kil SOrTII WABASII Italija problem za ves svet in Anton Jankovieh, Cieveland. O . 225 izt.; Klub št. 27 JSZ, C leve < _ . land. O., 200; Anion Zornik, Her- ze Sol° ^ v več krajih zaprli ___________ minie.Pa . 150 John Zifman, Sira Prve dni decembra, a po poje-1 • IQ samQ ZQce v svobodf bodo izvršile čideie. j bane. Pa , 101; Joseph Koriie, De- njanju epidemije so jih začeli Pozdravljena federativna na-itro,t« Mich., 100; Louis Barborieh, znova odpirati, ene pa odpro še- Milwaukee, Wi»„ 100; .Martin Jud- le po božičnih počitnicah, ki se nich, VVaukegan. III., 100; Klub 21 za učence končajo 2. januarja JSZ. Arma, Kans., 60. Klub 221 Najprvo je influenca lomastila JSZ. Girard, O., SI; Ludwif Yozey, ,e Msk\ mladini, nato pa se ... ... ^ * ** ' a5?"' tudi odraslih toliko, da je Chicago. III. - Klub št. 1 JSZ Br.dgeport O . 47 Fra.k KenuU industrijl zastal. ker o 1 rodna republika Jugoslavije! . |si šteje v prijetno dolžnost, da | ^^ se zahvali vsem, ki so na Frank (Nadaljevanje s 1. strani.) bodščine, ki so izkoriščanim dovoljeno, so eno in da le to pa nič drugega je demokracija. Prevrat v bedi ne koristi Resnica je, da Italija potrebuje socialni prevrat, a je toliko HELP WANTED G-l-R-L- S TO LEARN TO OPERATE Envelope Folding Machine TRANSO ENVELOPE CO. _ i Shirt Press Operators DAY OR NIGHT 7 30 a m To 4 00 p. m. 4 (Hi p m TO 11 00 p m IIIOIIKST VVAC.KS |»AII> IN LAUNI>RY W41)RK Mattmiller Laundry I«37 W. CKRMAK ROAD CANAL 3352 nasprotujočih elementov — do- j. .. .. .. t.»i • \ i i i j , . senkoli način pomagali na pri-bila vsaj toliko glasov, da ne b. ^ k,uba 9 ^ « , p^ utonili v poplavi združenih . . ... . .. »i zahvala gre se našim dobrim osvobodilnih strank, bi se clo-; ._________ vek še za trenotek ustavil in vprašal, ali ni bilo morda res kaj napačnega štetja ali kakšnih | br"P'"cn° de,° v °„d "" mahinacij Toda večina, katero cetka do konca Pnredb8JSZ, Pursglove. W^Va 25;An- ^ (lg decJ ^ računi zaklju. m. ^ da gre zahvala tudi vsem j £ čeni. Čistega prebitka s kolekto onim, ki so prodajali vstopnice j 4 »li-oarcn, ™ , ljudstvo izvedlo, kje potem zajeti živež? Tega ji more nuditi v sedanjih okolščinah samo UN RRA in ta je politično orientirana, pa če še tako trdimo drugače. Ni pa verjetno, da bo italijan-! ski proletarijat mogoče ohraniti j Toolj v oklepih miioscinskih j v predprodaji. Hvala tudi tvrd Nick Triller, Library, Pa, 25; Jo ^^ Je takega se podpor trelifal, in še manj pa. ~ --------- - «—- M T Q h u K , • «eph F. Dum, Cieveland, O , 25; v tch krajih nismo nikdar nade da bodo zavezniki dovolj imovi- bo metod, katerih so se poslu-j" J' Matt Malnar. VV^llard, VVis., 20; 106 jali. Dan pred priredbo in po- u hraniU nad 35 milijonov ljudi ....... posojilo pohištva za oder, kakor SNpJ Imporial> Pa f 20; Alois Oce- tem dopoldne tudi na dan pri- J J tudi Progresivnim Slovenkam |M.k< Barberton, Ohi9, 20; Anton redbe so bil« pota zledenAa kot! Tratnik, Diamondville, Wyo., 20; steklo. To je dosti tistih, ki žive Frank Bregar, Avella. Pa., 18, Johu v oddaljenih krajih, držalo do- nocamT že'skomToli- Pečnik, Fontana, Calif , 17; Stella ma A ' w M toliko <>d. l,M P00 n0ff'?1l ** sKoro lon- \l..rn VVmhincton Pa 16 Jacob . pa tOllkO boljše Od Ro k k nfl pQljskem v Ju>{0_ Mura. VVashington, Pa., If, Jae«b zyali prispevki in potroški ti- ^ ^ Ambroiich, McKecs Rocks, Pa , 15; t. . . r . • _ . M * . A , '%lš sti, ki so prisil, v gotovini pa so .„ . .... - . i Frank Novak. Los Angele«, Calif., . ,* .. .... . rocano v prejšnji številki, se naj 1V John Kobr Wogt Newton Pa prispevali tudi nekateri izmed ponovno poudari važnost vseslo-; l5' Mary stroj'f lndianapolls, ind ] onih- ki niso mo#li Priti vanske prireditve, ki se bo vr- i5; 3« SNPJ, Kenosha. Wis., 15; Torej v imenu podružnice št šila v San Franciscu na Silve- Frank Podboy, Parkhill, Pa., 15. 33 hvala vsem—in to v imenu stffov večer 31. decembra. Vršila Anton Potočnik, Cherokcc, Kans., trpečega naroda—za vso pomoč, se bo v Civic Auditoriumu. Ves H; 1*3 SNPJ, East Helena. Mont., ki ste jo naklonili in pripomogli. krožka št. 1 v Clevelandu za po sojilo igre. — Tajnik. % GLAS IZ SAN FRANCISCA Kot je bilo na kratko že po- ževali tisti režimi, katerim je v Jugoslaviji . odklenkalo za vedno. Nasilstvo pri volitvah se pa ne da skriti in na to, kar se je na volilno nedeljo godilo v deželi. je pazilo na tisoče oči, tudi dosti takih, ki niso nič kaj prijazno gledali na novi razvoj. In če bi bile opazile kaj nepravilnega, bi sc bil slišal odmev iz Londona in VVashingtona Pa se ni ... . Na kaj ke more Peter še opirati'' Da je zapustil bila napadena lo. To so storili kralj, holandska kraljica, celo Spored, ki jc bogato priprav-de Gaulle. Ampak slednji je od ljen, se prične točno ob 8. zve-šel v Anglijo, da bi se od tam čer. Je v njemu toliko izbranih uspešneje boril proti fašistom točk. kot se jih ne dobi nikjer Peter pa se ni boril, temveč je v navadnih ali tudi v boljših rotil ljudstvo, naj čaka. Na kaj? koncertnih prireditvah Da bo vse odpeljano v nemška i Vsi Jugoslovani so vabljeni, taborišča in da bo vsa zemlja da se te priredbe udeleže. V Ci-naseljena z Nemci? Narod jc bil vic Auditoriumu je prostora za njen prebitek bo enakomerno ,2; JoJin Tu|,k. Chicago, IU., 12; Ja- da je prireditev tako lepo uspe-iistil deželo, ko jeirazdelien v pomoč ruskim, če-1 cwh Lisbon, O., 11 Anton la s tcm stc slornj svojo brat- a, bi se še odpusti- škim in jugoslovanskim revnim Ppa ' [^Z \sko <*olžnost v P"<*P«ro rodnim ili norveški, danski ljudem v starem kraju. " ' kIhTTLLn 1.1 in 'v starem kraJu> ki so v tako ve' v prid par milijonov bogatašev v Italiji. In pa njene staroko-pitne cerkve, ki se jim že maje- slaviji, na Cehoslovaškem, pa šc celo tudi v klerofašistični Španiji in v Avstriji. 5 JANITRESSES LOOP OFFICE BUILDING Start 5:30 p. m. INION WAGKS 141 W. Jackson Blvd. — Apply — SUPERINTENDENT Basement office: 9 to 4 «eph Kohich, So. Chicago, III., 10;,.,. Jacob KunstelJ, Fly Minn , 10; m l>kem pomanjkanju, da so odvi- SNPJ. VValsenburg. Colo., 10; 124 sni naSe P°aPor^ SNPJ. Forest City, Pa. 10; 30« SNPJ, Braddock, Pa, 10; France^ Dne 16. dec sc bi imela vršiti Oblak. Bridgeville. Pa., 10. Loui» letna seja kluba št. 13 JSZ A Jerasha, Superior, Wyo., 10; Mary Marlnšek, Gallup, N. Mex., 8, Fr. I.aurieh, Burgettstovvn, Pa , 8; Len-hart Herdinek, Thomas, W. Va , 8; 2»8 SNPJ, Somernet, Colo., 8; Fr. bi sedaj razprostrl roke in ga sprejel kot "očeta", ko se je — po njegovi in njegovih svetovalcev krivdi — odprl prepad med obema v tako važni stvari? Toda Peter je menda pozabil, česar "njegov" narod ni, namreč da je stal na čelu vlade, ki je varala ves svet z nezaslišno bajko o velikem junaku Mihaj-loviču, in podpisal dekret, s katerim je izdajalec bil imenovan za vojnega ministra. Ali mladeniču ne gre v glavo, da se je s tem sam postavil na stran izdajstva? Pa pričakuje, da mu bo narod pel hozana! Ob početku. ko je "vlada" prispela v London, so nas nekateri njeni odposlanci učili, da razlika med monarhijo in republiko ni tako važrta. Za Jugoslavijo pa je Velik narod kot Angleži si lahko privošči kraljevski luksus, dokler se kralj ne vmešava v vladne zadeve. Oč»» vsled moje nadležne bolev.ni nisem smel v takem mrazu z doma. Pa smo pozvali člane, kolikor smo jih mogli doseči, če bi hoteli priti na sejo kar v moje cev. Naša dolžnost je, da ga Baj4. Fairport ' HaV bor * O. "ili stanovanje. Ker pa je tudi nekaj napolnimo. Torej pridite in pra- SNPJ, Elizabcth. N J 8; Mar> zadržala zima. so prišli znujte starega leta večer na vse-! jena/, Klein. Mont., 7, Louis J. Le- " J : sar. Eveleth, Minn , 7; Anton Zu- drugačnega mnenja in kako naj najmanj deset tisoč udeležen- ^irden ,„/ g. Lovrtllc 9 1 1_______ _A_I —. L 2 m. » rVT rknn /> 1 M /va 4 « a #1 n r% I slovanski veselici. V nedeljo 10. februarja pa j paniič, Carmichael. Pa . 7 Frank Kosem, Klm Grove, VV Va . 7, 315 SNPJ, Canton, O, 7; 707 SNPJ, Summit, 111., 7; 275 SNPJ. Mny-nard, O., 7; Sophie Kotar, Rains, Utah, 0; John Widmar, Livingston, III., 6; Anton Ta«tkar, Helper. Utah, O4 Frank Klemene, Brownton. VV le oni, ki so se zbrali v dvorani in imeli smo pri meni dober sev god tam okrog fašiste v uradih oriredi tukajšnji odbor Bratovščine sv. Vlaha program in plesno veselico v Scottish Rite Au-ditorium Tudi dobiček te priredbe gre v pomoč našim v starem kraju. sta nek v sodružnem razpoloženju. Torej kaj? Če vse to upoštevamo, kaj naj storimo, da Italija lahko spet postane vredna članica družbe narodov? Tu je razpor. Kapitalizem v Ameriki, v Angliji in drugje, kjer še kaj pomeni, in pa Vatikan, so zato, da se Italijo otme "prošlosti". V tem so že veliko uspeli, a še več pa prilili olja na ogenj. A o tem v prihodnji številki. Naj le še omenimo, da je zavezniška vojaška oblast zelo stroga posebno v jugoslovanskem Primorju, in da je suspendirala slovenski "Primorski dnevnik", ker ni hotel prekli-| cati, da zavezniški oficirji vzdr-j žujejo v Trstu, v Gorici in dru 6 JANITORS LOOP OFFICE BUILDING Slart 4 p. m. or (1. 7, 8 a. m. Union wagcs 141 W. Jackson Blvd. Apply S t) P F. RI N T F N D % N T Basement offiee: 9 to 4 DROP FORGE DIE SINKERS STEADV VVORK THROUGHOUT THE YEAR Time and '•.» over 40 hours APPLY ARMSTRONG BROS. TOOL COMPANY 317 N. FRANCISCO AVE. HOUSEMAN WANTED $46.00 for 5 Hours, 6 Davs VVeek 4:50 p. m. to 1 a. m STEADY — APPLY HOWARD RADIO COMPANY 17.15 VV. BEL.MONT AVENUE Diversey 2000 DRILL PRESS OPERATORS Beginers. Small shop. Overtime. Steady Opportunity for advancement NORTON LASI Kit. 5th floor 400 VVest Superior St. SINGLE NEEDLE OPERATORS AND CUTTERS 40 hour week. Good pay. Steady INTERNATIONAL CUSHION CO. 515 N Halsted Street Chicago, Illinois Sewingmachine Operators FOR ŠPORT VVEAR AND "ČASU A L DRESSES "CASUAL DRESSES' VVANTED High pay per pieee Stead.v Dorall Sportsv^ear 113 SO. MAItKET — b FLOOR shorthand operator VVanted imniediately. $35.00 weekly pay — Stcady Apply HOWARD RADIO CO. 1735 VV. KM.MONT AVFNUE Div. 2000 woman Light h(Kiaework. Care of children Slay. Own room No laundry 5'v day week. — $35.00 GROVIJIILL 0554 Dejstvo je, da so naši ameriški in angleški uradniki gibanju Tukajšnja podružnica odbora Vn 6; 135 8Npj, Auburn, 111., 6; za jugoslovanski relif prosi vse za sodelovanje pri nabiranju in pošiljanju obleke in drugih po trebščin našim ljudem v starem kraju. Odbor nujno rabi pomoč pri tem poslu. Za vsa pojasnila, v čem lahko pomagate, pokličite ATwater 2059, ali pa DOuglas 0800, Vinko Ponikvar, Chaput Hughes. Ont., Canada, 6; Joseph Jti, War-ren, O., 6; Luca» Debeljak, Seattle, Wa»h., 5; 43 SNPJ, Aurora. Minn., 5; 379 SNPJ, Slickvllle, Pa., 8; Marv Rus«, Greensburg, Pa , 5; 2K8 SNPJ, Veataburg, Pa . 5; Frank Taime, Ankeny, Iowa, 5; 4i7 SNPJ. VVindnor Heights, W. Va., 5, Joe Kolenc. Agullar, Colo., 5; 123 SN Vsem našim somišljenikom pJ panamat HL, Herman Dro srečno Novo leto in pa na svide-1 hf»seh, |lew VVaterford, C. B , Novo nje na starega leta večer v Cl- Scotia. Cun„ 5; Angela Blatnik, vic Auditoriumu. Anthony Kastellic. Duluth, Minn , 4; Albina Kravanja, Glencoe, O., 3; 242 SNPJ, Slaun ARE Y0U IN NEED OF $1000 - - $2000 - - $3000 TO AVOII> THR SAI.K OF YOI'R PROPF.RTV Wrlle or tclophonc D. L. KRUEGER 111 WEST WASHINGTON STREET Central 5225 "TO-DAY'S BEST JOB OPPORTUNITY" VVE NEED AT ONCE CABINET MAKERS - RELAY TESTERS RIN6ER ADJUSTERS - UTILITT MEN KELLOG SWITCHBOARD & SUPPIV COMPANY 6650 South Cicero Avenue Secure your Future with an Old Established Firm" VVE HAVE SEVERAL OPENINGS FOR COIL VVINDERS - ASSEMBLERS STENOGRAPHERS - PACKERS KELLOG SWITCHBOARD & SUPPLV COMPANV 6650 South Cicoro Avenue Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. IF AU 'FOREIGNERS' WENT BACK tO THE OLD COUNTRV Pomožna akcija med Slovenci napreduje drugimi somišljeniki ter nabral lepo vsoto $211. Postojanka J PO v Coverdalu, Pa., je prispevala Dasiravno se zadnje čase ne ** pomožno akcijo $100. Ameri-vrši posebna kampanja za zbira- ska Slovenska Zveza iz Sheboy-nje finančnih prispevkov v ko-|gana pa $50 rist pomožne akcije (radi 8. voj- Istrski družabni klub v So nega posojila in Community Chicagu se je pridružil daro-War fonda take kampanje niso valcem z zneskom $70; enako imele uradnega značaja), so se vsoto je klub poklonil tudi za naše podružnice, podpirajoča SANSovo politično delovanje, dru&tva in dobrodelni posamez- Manjša darila v skupni vsoti niki vseeno spomnili potrebe in $97 so poslale tudi sledeče po-pomanjkanja v stari domovini družnice: št. ltt. Sheboygan. št. ter potom raznih prireditev, 24, Virden, III., št 00, Kirkland shodov in kolekt nabrali in po- Lake, Kanada, št. 91, Chisholm, slali v SANSov urad $8,505.68 Minn., št. 94 H os te t ter, Pa., št od 1. novembra do 20. decem- 96. Auburn. 111 , in št. 97. Ne hra. Prvi trije tedni v decem- vvark, N J. bru so prinesli $5,043.30 v ta Federacija SNPJ za West-plemenit namen. Skupni pri- moreland 'County, Pa , je daro-spevki za pomožno akcijo, ki so vala $50 in enako vsoto tudi kro-bili poslani do dotičnega dne v žek št. 10 SNPJ. Salem^O^Dru-na* ur^d, znašajo $110,759.45. {Stvo št 476 iz Salema jeHaro-Na tem mestu bomo omenili valo iz blagajne $25 Društvo št. le največje vsote, ki so nam bile 237 SNPJ, Conneaut, O., je zbra- pnslano. ne moremo pa radi lo /a relifno akcijo SANSa $49 ^EBtBB^B^^b^S^L^9 ^SSfc,—tiroma dokler ni Hitler udaril io se vojne dogajale v prošlosti. kot ruski državljan iz Moskve omejenega prostora vključiti, prireditev društva št. 50 SNPJ --===:.-===== , , Kusij0 Turčija seje oklicala in začno ustvarjajo nove, ce- in se postavil na čelo dežele. imena posameznih darovalcev,.Clinton, Ind . |>a je prinesla či-j ^ ^ lo]anke 4 jPO- fonda. Pravilno bi bilo,.da se v j ,a nevtralno in Rusiji zaprla prav v isti sapi govore- tudi o Srbsko edinstvo. za katerega se. ki so nam bila poslana zaeno z ste ga $98 05. Društvo st, 39o ■ shebo* n 1 Wis prejeli takih slučajih že naprej odloči Oardanele. ki so vrata v njeno miru in o organizaciji združe je naše ljudstvo borilo stoletja, denarjem. Uradnikom 4>odruž- SNPJ.Š Brownsville. Pa. je da ^^ ^ ukojinjo po- gotova vsota tudi za polit ičn.! no morje. Tega ji ne, bo da- nih narodov, ki pa je doslej le je bilo zatrto. In Srbi pa so (v nic, društev m drugih organiza-j rovalo iz društvene blagajne ^ ,avij| o tem smo si-1 fond. Denar, na primer, ki jc našnja Moskva nikdar odpusti- še komaj nekako društvo za raz- federativni Jugoslaviji) razde- cij priporočamo, da sami sesta-]$25. na društveni veselici pa so ^ y novrmbru to darovan ali nakolektan za po- kot bi ji tudi carska Rusija govore in debate. Ijeni med pet avtonomnih kra da so nekateri zainteresirane! možno akcijo, naj bo porabljen ie Ampak sedanja je bila mo- ste ven \Varnick (Štefan Vran- Jin Tako» kolt Jaz mislim poročilo prezrli. izključno v ta namen — za re-j jerni, revolucionarni Turčiji c.u. Hrvat po rodu, ki izdaja v jo vsi v Jugoslaviji, razen 50,000 ■ Vsem zgoraj omenjenim, ka- lif; od računane .vstopnine in | >ot Ata-turkom .i> lotili svoje stare metode — vedno smatrajo zrelim za ure- smisel za politično razumeva-{KJgajati se z gospodarjem, ki ditev po načelih vzajemnosti, p.» nje in za državništvo. Ne razu-ic postal gospodar, pa naj bo že se vsled tega kosajo posamezne meš drugega jezika kot jezik ;iko ali tako S tem je prišel dežele med sabo in z vsemi dru- nasilnosti Zadušil si vao na vpliv Sovjetske unije na Tur- gimi, kafco bi druga drugo oci- šo zgodovin« Jugoslavija je v škem v ozadje, kar sicer ni bo- ganile. Ob enem s tem neguje- tvojih očeh začela obstojati šele lelo. dokler ni nastala vojna jo vse stare vzroke, radi katerih tisti dan. ko si se ti vrnil vanjo vijo svoja |x>ročila in jih od po- darovali posamezniki $26. torej šljejo listom za priobčitev. skupaj prejeto $51 Društvo št V tej dobi smo prejeli od po- 240 SNPJ. Bentleyville. Pa., sc drufcnicc št. 1, Detroit, Mich , je spomnilo stare domovine z $1,144. Po $650 sta poslali po- zneskom $20. pri št. 256. ftenlcl. kor tudi posameznikom in orga- drugega čistega dobička pa naj vsota za stroške ....... ... . . ... IT11 . r. nrn' nizacijam, ki so pomagali zbrati gre gotova druznici st. 36. Waukeg*n, 111.,| ill,.pa je bilo nabrano $38. Dru, ^^ vsolena tem mc- SANSovega delovanja, v politi ter st. 50 Denver, Colo Podruz-, stvo st 91 SNPJ.J^*™- - zahvaljujemo. Da- čni fond. Lc na ta način bo mo niča st 39 v Clevelandu je pri- Pa., je darovalo $5, št. 266 SNPJ , P poročilo dokaz ak- spevala $500 ,n enaki vsot po- Muskegon He.ghts, M.ch $6, št. J amenških Slovencev družniea št. 48 v Collinwoodui 388 SNPJ, Pursglove. W Va , alfpiin Vf.ndar na ter Progresivne Slovenke Po-jFa $14. Hvalevredno bi bilo, da ^ozno ^ci^vendar^na družniea št. 33 v Bndgeportu, bi se nalst, način pokazala» potrebi nesrečnih Ohio, je poslala dva zneska v druga p| ^^ . SANSove podružnice v zapa- dni Pennsylvaniji. f Nedelja 3 februarja BROOK- i r-u ^ i premnogo takih, ki kažejo ie ----... ~ .r ur^ so b,l. « ^ umetno sočustvo in govorijo o shodu dne 9 d^embra. Podruz- M.nka Alcsh, $25 $10 ^n ne sto. niča št. 30 v Sharonu. Pa., je Borse in Betty J Sears Sajo- h« moralna »od prispevala $100. št. 12 v West j vic>; po $5 Louis Beniger in l^o "jo meesar raka morali« pod $710' . . , "" jo. da je stanje naroda v domo- Zavedni rojak Joseph Janesh $10 vsak Pnspevk. od drugih -i; ^ > da ^ i* VAolvvilla Mo ie Dnčel afli-1 posameznikov so znašali $4.25. , J.J _____ iz Neelyvilla, Mo., je pričel agi-' posameznikov tirati med ondotnimi" rojaki in Omenjeno naj bo še enkrat, LYN, N. Y. Skupni SANSove j *priloino«t"in^ ukradla veliko ^ ....................1 '"' " " ■ 1 ! ...... ! nn^miinin« ____I !L 1__—i___ . L. _ . red .. . % • koč navdušen "kraljevaš" in de- Celo Moskva se nekega dne la- Molotov in njegova žena st-, sna rnka koiuu|u Kolombatovi- hko (>dločl zahtevati od tebe ra-dne 20. decembra priredila na- ču nokega Slovenca, ki *un za tvoja dejanja . . Kajt. šemu državnemu tajniku Byr-,ie bi, ^ ,)olj 1)rt.tkan in zajemal si v/rok' cemu Je nastalo med nesu ter angleškemu tajniku kohkor so mu ^ dovolili bodi-1 Jugoslovani do Rusije neizmer-vnanjih zadev Erneslu Bevinu si napn(im kraljevali ali pa no sovraštvo, torej do dežele, ki ' v palači Spiridonovka svečan klerikalni ljudje, in si ob enem so jo Jugoslovani doslej imel; banket. A zjutraj istega dne so zmCrom pomagal kam h koritu. | zmerom najbolj v cislih lorej moskovski listi prominentno ob Tudi sedaj je ob njemu in ka. kličem ti, da se predrugacis. javili apel dveh učenjakov gru- kor Warnick. tako tudi on ruje kajti to ti je zadnja priložnost žinske univerze za pfcpravitev proli federativni jugoslovanski! •• " ~ Mowrer d°daja k te-krivicc. ki jo je Turčija storila republiki. Skoda, ker se mora ™u: ' Očividno je. da ako veli-Gružiji ujiu i«« ustaven kralj, pravi Pe- . ' . x . ' . ,rQ» „ • . .......j,----».u^ i ^ Zvest." To d°8odek. In prav tako važen je, in ostal mu gružijskih krajev ob morju ter j" ' peVrovem "mneniu"'edina da °dŠel S stenografiranim f tem Gruzijo raztelesUa na dv, ^ ^^ V™ ^ DR di nr,Hf»in tisti 1 . , , J . \ . I niecov tovariš Nikolitcn. In va- J^a^j ua Iinj i - . : mu ooeiano, ua ga je neuenioKi a-i . . .. trii/% kraji nazaj tisti dežel, kater. Titova us8taJodajna skup ino je .zmed vrs c tole spadajo, torej sovjet?k. federa- pripravil, ob kot dognat.: Grol ovija svoja demo- tivni republik. Gruz.ji Ko sta n ^ ^ . dohodkov, ki i krat.čna gesla v tarnanj, da so .se Byrnes in Bevm zveeer t.ste- jjh JJC pr„JcnJ, žepov jug0 Srb. razdeljen, med pet avtoma dne preoblačila za na ban- s)ovanskih deiavcev in kmetov ... . , * , . \ Zamenjajte izgorele kakor tudi prevelike ali premajhne žarnice za nove, ki Vam bodo dajale dobro, zadostno razsvetljavo — po vsej hiSi. Dr ni te žarnice, kjer jih manjka. Imejte nekaj odbitnih na rokah. Samci pokličite KANdolph 1200. Pripeljali Vam bomo na dom vse nove žarnice, ki jih želite. navdaja narod z zavestjo, da jih rojaki v tujini niso pozabili, in jih bodri in vzpodbuja, da še z večjo vnemo gradijo in obnavljajo svojo porušeno domovino ' in si postavljajo nov dom za svojo srečnejšo bodočnost. Poglejmo si globoko v oči, raziščimo si svojo dušo in srce. ket pri Molotovu. sta se bržkone ..... ..................dal, da ni demokrat, ampak da jezila češ kako more človek Ansel Mourcr, ki je ne sanja 0 Veliki Srbiji, torej o ta- jesti, ko pa ti jo takle zvijačen le v ameriškem, ampak tudi v jlrn i/i nikom in podpirateljem SANSa, potem se pa vprašajmo; Ali *emjkakor tudi vsem onim% ki so ^ jas storil svojo dolžnost? lom naše organizacije pomagali Ki v • i i moralno in materialno svobod- NaS politični Tona nemu slovenskemu narodu v Slovenski ameriški narodni | njegovi veličastni borbi za svo-svet je bil ustanovljen v prvi1 *>odo in srečnejšo bodočnost! ma. Turki so v stiski in tako je na konferenci velike trojice v Moskvi vzlic obilici vodke in ka viarja vseeno več srda in spletk kot karkoli drugega. enem v raznih drugih listih, pravi med drugim: V roke mi jo prišel zelo neobičajen doku-S ment.. Rečeno je, da je to del poročila, ki ga je pripravil Srb Dragi Nikolitch, kateri je po dveh mesecih sodelovanja s Titom pobegnil iz Beograda v ino- j zemstvo. Ta del poročila, ki sem ga prevedel iz Nikolitcheve francoščine v angleščino, trdi. j da sc nanaša na dobesedni go- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street T«L Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wod. and Sun.) 6:50 t« 8:30 P. M. (Except VVod , .Sat. and Sun.) Rfi. 2219 So. Rid|fw«y A?«. Tel. Cr»wford 8440 If no *mw*r — C*| Avfttin 5700 Razsvetlite svoj dom, ki bo varnejSi, če bo več luči Udenite novo žarnico v va*o obedno sobo, v shrambo, na stopnjiftča v podstrehe, klet, ln Imejte jih vedno nekaj na "razpolago". Pusliižite se našega liberalnega načina ismenjave Vedite, da vsem naSim odjemalcem brezplačno obnovimo navadne izgorele žarnice, ki so zaznamovane "Property of C. E Co." or "RenewaJ Service". COMMON WEA L T H EDISON COMPANT vrsti, da vodi politično akcijo v prid Slovenije in Jugoslavije med ameriškimi Slovenci; relifno delo je njegova sekundarna naloga Nekateri med nami se zanimajo le za prvo, drugi le za drugo. Vendar brez političnega delovanja ne bi bilo, oziroma bi bilo zelo malo relifnega Ogromni del relifnega dela vršijo naše postojanke in politično nam naklonjene organizacije, društva in posamezniki, ki pripe-vajo tudi v politični fond, Iz tega fonda se krijejo vsi naši stroški v zvezi z relifno akcijo, tako da gredo vsi relifni prispevki prijeti v SANSov urad 100' * za pomožno akcijo. V raznih naselbinah se vršijo shodi, predvajajo se filmi, prirejajo se veselice in predstave. V mnogih slučajih pa odgovorni odborniki pozabijo, da je mnogo stroškov plačanih iz našega političnega fonda, ln odločijo, da gre ves preostanek od prireditve za po-mo2;.o akcijo. SANS pa mora plačati stroške filmov, stroške govornikov, voditi kampanjo itd., vse na račun političnega Stojimo na pragu novega le ta in pred nami se odpirajo vrata k novemu delu. Prepričani smo, da bo leto 1946 eno najvažnejših za slovenski narod, torej tudi najvažnejše za članstvo našega SANSa Sklenjen bo mir med bivšimi sovražnimi deželami, sklenjene bodo pogodbe in določeni pogoji za bodoče so žitje narodov sveta, postavljene bodo meje, ki bodo delale okvir nam priljubljene rojstne domovine. V novem letu J>o odločeno, bo H ves slovenski narod prebival skupno pod eno streho, skupaj v svoji federalni državi, ali bo še vedno ločen in raztresen in razcepljen pod tuje države, kamor so ga vedno potiskali mogočni tujci. Mi mu žettmo popolno rešitev iz suženjstva, popolno združitev v eno skupno državo. V letu 1946 si naj sežejo v bratske roke Trst in Oorica ln Korotan in zeleni Stajer z ostalimi deli prelepe Slovenije in si za večno zapojejo svojo narodno | J pobratimljo Gruzija tali Georgija,. kot se , 4 . jo označuje v angleškem tisku » vor srbskega demokratskega vo- e bila že pod carji napredna de- ditelja Milana, Grola v obraz J a- žela Socialdemokrati v nji pa *ipu Broau-Titu Grol je Titu f......................... _ 1 1 -----1 J m. a ■---. t * Dm« " ' _ /( lit Ot/vlil lUvll l\#n i * f«j« j'" ■ ^ , j | f g s,, dftli premotiti angleikemuldej«! m«d drugim: Prunoran :: BARETINCIO & SON j UMiMMHMtHI I I t T t.........................MM» ** ; o Sil ! ADRIA printing co Tal. MOHAWK 4707 ! 1838 N HALSTED ST. CHICAGO 14# ILL. Ji M57 s Uwnd«ie Ava. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS J jI CHICAGO 23, ILL. NAROČITE SI DNEVNIK iT A":: c#lo lato $« 00, pol lolo $3 00 »II Ust«n«fljajt^ nova druitva. I !<» Do^et 6l«nov(lc) Jf trrha na J ! | novo društvo. Naslov «a list in xa tajntAtvo Jo: Mirko G. Kuhel, tajnik. [ ........................................ MnMMMMMHMMMMM A Yugosluv Weekly Devoted to the Interest of the Workers e OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION organization co-operative commonwealth NO. 1997. Publi.h.d W««kly •» 2301 S«. L«wb«UU An. CHICAGO, ILL.. December 26, 1945. PUTTING THE HEAT ON BRITAIN We note vvith interest that AFL President VVilliam Green has asked F rime Minister Clement Attlee to take steps to end the killing of Jews in Palestine by British troops. We also note that British troops are being used in alliance vvith Dutch and Japanese artned forces to fastcn white imperialism firmly upon the people of Java. And. above aH. vve note the glee vvith vvhich capitalist editors comment upon sueh doings by a nation that has novv come under the authority of people vvho call themselves Socialists. Perhaps vve American Socialists should join in the cry against British Socialists. But the ADVOCATE doesn t think so. We regret, of course, that the British Socialists find it impossible to live up to the highest Socialist concept of freedom, democracy and internationalism. But vve also understand that they can t. The reason why Britain must preserve its empire—at vvhatcvcr cost—is that the British people live upon their empire. That* vve submit, se 11 les the matter. We just don't have the right to ask the population ct Kngland, Scotland, Wales and Ireland (not Eire) to conimit suicide or even to sacrifice living standards. We vvould be opposed to having Americans do wh&t the British Labor government is doing. howeyer. We are not inconsistent in this, because this nation does not need outside sources of food and other ne-cessities. If it vvere a čase of steal, enslave and exploit or die, hovvever. we'd do vvhat vvould bc necessary to live,' Frankly, the ADVOCATES highest immediate hope is that tbe British Labor government can and vvill end the private-profit system and the class society of capitalism at home. After that is done, perhaps it vvill be possible for the Labor-Socialist government to ease the burdens of inhabitants of those areas under its control. It is the ADVOCATES opinion that no nation other than the United States can depart abruptly from ali of capitalisms evils so long as America remains capitalist. We say this vvith the fact in mind that Hussia already has accomplished its revolution, and vva* able to do so only because Russia has resources vvhich no other nation other than capitalist America possesses. We vvould like to see the American people clear the way for Inter-nati.onal Socialism in the only way it can be done—by making this nation a Socialist commonvvealth. But perhaps most Americans prefei pointing to the moat in their neighbors' eyes to removing the beam from their ovvn.—Reading Labor Advocate. YiBE MAR€» Oi* LABOR s Of hOnOR. . rne ^ATON S HI6HEST 4waf?lc> MAS 5tLH MO* 6Y bo UtuJ stfcphtn <3k6qs, 6atxxn£. mbmfttrof local *> inous t i/noti of ano BCILCMNG C i o r«E *V6R*5£ G1^9 r*(Cf IHCKlM3*4CVSt 4 iQ9o. Ifctt ONiON ia&Ll jtiOtfi THC S«t*rfrWD .S a AMCAa-rtt O* A HAT MAT* <* ^E»v GOOD« jndfc*. faia AMtROw G>y*>tw>gs. UAW FIGHTS FOR THE PEOPLE If ever a strike vvas completely ) ust i f led it is the strike of the CIO United Auto VVorkers against General Motors. The union's demand for a 30% increase in vvage rates to maintain take-home pav vvithout in* creasing prices is reasonable and public-spirited. It can easily be met from record auto profits. The vvorkers and their union have shovvn the greatest patience in the face of endlcss provocations They have done everything possible to settle the issue around the collective bargaining table, and on the basis of economic facts. Thcy have urged concilialion. They have proposed voluntary arbitration. But General Motor« has refused to negotiatr in good faith. It ha; refused conciliation. It has been unvvilling to submit the facts ot the čase to public and impartia) scrutiny. And vvhen it failed to accept the union's offer of arbitration, no recourse vvas left to the vvorkers but to strike. The exclusive responsibility for ti is stoppage rests vvith General Motors. It has in effect struck against labor and against the public. The Auto Workers, on the other hand, are fighting not only their ovvn but t he people's battle — against profiteering and priče increases, and for increased mass purchasing povver to promote pros-perity and avert depression. —CIO News G. I. Joe Discovers His Real Friends Service Paper Printed in Japan Editorially Insitt« That Fighting Ladt Are Penetrating Anti-Labor Propaganda VVhere er they go around the globe, our soldier boys set up news papers. In the main, they refuse to permit the ' brass hats. or anyone else, to dietate editorial policies. Of course, that is as lt should be. A fevv days ago vve received a copy of the "Honshu Pioneer It ia >rinted in Urawa, Japan, and its editors proudly boast that it is thc jrst G. I. daily in Japan." With the paper came a letter from a young- ter from California. _ .♦'Read the editorial," he urged, "It shows that ali the service men re not anti-labor, even though some people vvould like cveryone to link to the contrary." Here is thc editorial, and a very good one it is: "During the vvar years, a high proportion of the American press »ok every possible oppOrtunity to attack labor unions and thcreby iscredit the entire labor movement. •This propaganda campain paid off, in letters from service men II over the vvorld BaStng their opinions on vvhat they read and heard, H V icnded to be not only bitter, but at times very unfair. "Novv, hovvever, they are changing their tune. Men stranded in every part of the vvorld, vvaiting for the ghost .lips that never arrive, are finding out vvho their real friends are. "It seems that labor is the only organized group in the country vhich is able to see through the demobilization fog and i* making a 'efimte stand on the subjeet. Labor is tuming its big guns on both Congress and the service \eads in an attempt to get us home."—Labor, Washington, D. C. MORE ON THE TRIESTE PROBLEM UNITY IN DIVERSITY Thc follotving is an exccrpt of an address delivered by Mr. Adamič before the Manhattan Women's Division of the American Jetvish Congress Today vve are a victorious povver, vvith opportunities for leadership sueh as history has never before offered to any nation. Are vve going to be able to take advantage of them? In the military erisis just behind us, our material povver vvas tre-mendous, but spiritually-politically vve vvere vveak. Despite the tre-mendous sacrifices and heroism that marked our vvar effort, fevv of our men knew vvhat they vvere fighting for. Even the late Franklin Roosevelt, a truly gr«at laader, failed to give the country a vivid, clear idea of the real significance of this period. We indulged in Dar« lanism; vve used Badoglio; vve sup-ported Mikhaiiovich ln Yugoslavia long after he had been exposed as a collaborator vvith the enemy. During the vvar the pry vvas for unity. Roosevelt vvas a great master at manipulatiog our impcrfections, of making us seem and bc better than vve vvere, and for the duration vve did have a sort of unity. AU-kinds of people paid lip service to that unity, and here and there the proccss of integration in our population vvas really advanced. In the foxholes gentiles and Jews, vvhites and Negroes saw one another as men and came to respect the groups to vvhich they belonged. •But looking at the country to-day, a fevv months after victory, it is doubtful if the process of unity, of integration vvas decisively and definitcly strenghtened by the war period. Many of our soldiers, to say nothing of the civilian population, are as inti-Semitic or anti-Negro today as they ever vvere; some more so. Some of them novv in Germany appear to be little better in their approach to racial nad religious matters than vvere the Nazis. VVhile the old Jevv-baiter and vvar eriminal Ley, just before com-miting suicide, confessed that the biggest mistakc and erime of the Nazi party vvas anti-Semitism. some of our officers and soldiers behave tovvard Negro troops in Germany vvith an attitude that vvould have delighted Goebbels. Ours is a heterogenous, multi-national, multi-religious country I think this is the most important fact about it. It is the central point of our American history, although as yet not acknovivledged as sueh by our historians. Our phenomenal industrial development hinges on that point. So does our political development. As sueh, this country vvorks in tvvo direetions at once — splitting up into racial, national, religious minorities, and on the other hand vvcaving unity from the strands of divemity. Whether the forces of integration or of disintegration pre-dominate at any given moment de-pends upon the general temper of the people. upon our eeonomir si- LOUIS ADAMIČ tuation, upon the nature of our foreign affairs, upon the rise and fall of prejudice. It depends, basic-ally, on hovv much good vvill vve have for vvhat kind of people. Just novv in America disintegration seems to be in the lead. Anti-Semitism. racism, anti-Negroism, anti-alienism are sharply inereas-ing AU>ng vvith the vvaves of strikes. our sharpening attitudes on racial and religious grounds are signs of the phychological battle for postvvar control novv raging in the country—and also for decisions in our foreign policy. If disintegration is in the lead novv in our American life, if Fas-cistic racism and tensions among group* arc on thc incrcasc only a fevv months after vve have defeated Fascism on the battle-fjeld, why is this so? In Yugoslavia. I am informed. there is a tendency for people to love one another because they are consecrated to the same cause or causcs. What are our causes here? To get a new car, a nevv refriger-ator as soon as possible? To see that someone doesn't get the best of us? We are Christians (some of us) and anti-Semitic at the same time. Wc are comrnitted to the idea of brotherly love, but vve hate men because they arc dark. The contradition is found not only in our individual attitudes. Our See-retary of State protested to Bul-garia over her elections and made himself vulnerable to ridicule because he comes from So. Carolina, vvhere eleetion practices are vvorse than they have ever been anywhere in the Balkans. We live in a fog of confusion, perplexity, bewildcr-ment, sporadic ill-vvill, sentiment-ality. tinged at times vvith hopc-lcssness Why is this so? It is largely because fevv of us understand vvhat makes America unique. vvhat America is. hovv she vvas built, hovv her institutlons and way of life came into being. and vvhat they rest on. Who and vvhat is to blamt (<>i this? In general, I should say th« blame rests on our leadership and in our education. Our entire national atmosphcre is in the grip of a tremendous and complicated fal-lacy vvhich has been perpetrated and spread by our history-writers and educators and leaders general* ly vvho have no eral idea of vvhat America is and vvhat her role in the vvorld could be. It has long been customary for many Americans, including histor.v vvriters, to regard the United States as an "Anglo-Saxon" country vvith a white-Protcstant-Anglo-Saxon ci-vilization struggling to preserve it-self against infiltration and adul-teration by other civilizations and cultures brought here by Negroes and foreigners of ali kinds, including Indians I say this is a fallacy—a fallacy causing much misehief in our domestic and foreign affairs This fallnrv is the basi« nf mnrh - of the prejudice and discrimination rampant in the country vvhich vvork against the so-called minorities: It is taught in our schools; it under-lies much of our vvriting. It is res-ponsiblc for sueh events as the recent riots of vvhite youngsters against Negroes vvho attend their schools. We can counter this fallacy only vvith a true concept of our country, vvhich is this: the pattern of the Unitad States is not essential ly Anglo-Saxon although her language is English. Nor is the pattern An-glo-Saxon vvith a motley addition of darns and patehes. The pattern of America is ali of a piece, The pattern of America is American. It i« not an «>xtension of onlv F.ng> land or Britain. but aiso of much of the rest of the Old World, including Africa and Asia The pattern of America is the blend of culturcs from many lands vvoven of threads from ali corncrs ot thc earth. Diversity is the American pattern—thc stuff and color of thc Ameriean fabric. Our United States is a nevv civili-zation, ovving a great deal to tho Anglo-Saxon strain. ovving mucn to the other clcments in heritage and grovvth, ovving much to the uniquc qualitics and strong im-petuses vvhich stem from the svveep of the continent betvveen tvvo oceans, thc mixture and interplay of its peoples, the plcnitudc of it> resources, and the skill of ali of us—Britons, Irish, French. Spanish, Scandinavians, Italians, Germans, Slavs, Greeks. Negroes, Orientals. Protestants, Catholics, Jevvs—have brought here or dcvcloped here in thc past 300 ycars. As Walt Withman put it Thu country is not merely a nation but a teeming nation of nations. NEVV YEARS IVE PARTY DECEMBER 31 Chicago, III— It s aH planned for Nevv Years Eve. A party vvill be given by the Slovene Center SodSl Club at their ovvn headquartrrs The date is Monday evening, December 31, at 2301 S Lavvndale Ave. This is our annual get-to-gether and vve hope to have a fine celebration. There vvill be good music for both old and young dance lovers. The kitehen and re-freshment departments vvill be vvell stocked and serviced. We cordially invlte aH members to attend and bring their friends along. Let s start the Nevv Year off right and attend the Party December 31. The admission is free.—Committee. AGED HOLINESS King David and King Solomon Llved various kinds of lives; They cut up various dldoes VVith various kinds of vvives; But vvhen they saw death coming, With various kinds of qualms, King Holomon wrote the Proverbs, And King David vvrote the Psalms FOR MAILING 0F PARCELS TO EUROPEAN COUNTRIES Post master Ernest J. Kruetgen in i Chicago calls attention to postal requirements for mailing of par-cels to European countries. it having been observed vvith resump-tion of limited mail service to countries of Europe that mailers general ly are not familiar with conditions governing the accpet ance of parcels. Articles must be packed secur-ely in strong double-faced eorru-gated fiber board containers or con-tainers of equal strength. Containers should bc tied vvith stronfc cord Parcels are limited to 11 pounds, 3 feet 6 inehes long and 6 fcet in lenght and girth comhined Only one pareel may be sent in any one vveek from the same sender to t Hm S»mp with »h#» ception of to Greece, and to Great Britain and Northern Ireland, to vvhich countries parcels are limited to one each 2 vveeks and one each 30 days respcctively. The name aad address of both sender and addressee must be com-plete and should be vvritten or printed vvith ink directly on tho parccl if possible, or if on a labcl the direetions inay be typewritten. The name and address of sender and addressee should also be on a card or slip of paper placed insidc of the parcel. Parcel post packages to foreign countries must be accompanicd by certain forms, as follovvs; A sticker—Form 2922—must bc glued to cvery parcel. On thili form must be shovvn the disposition to be made of the parcel if it cannot bc delivered to thc original addressee. Custom Dcclaration—Form 2966 (card form). One or more of this form, depending on the country to vvhich the pareel is sent. is re-quired on every parcel. On one side of this form must be shovvn signa-turc and address of the sender and thc name and address of the addressee and the disposition to be made of the parcel if it cannot be delivered to the original addressee. On the other side of the form an itemized deseription shovving cxact quantlty and value of each item in the parcel must be given. It is not enough to state "Foodstuffs", :Mer-chandise", "Clothing" or sueh general terms. If the parcel contains foodstuffs, state the quantity and kind. If it contains articles of clothing. statq vvhether coat, dress, stockings. undervvcar, ctc., and the kind of material the article (»made of —vvhether vvpol, slf.c, rayon, cot-ton, etc. Form 2966, vvhen In card form, must be tied to the package. Custom Declaration—Form 2967 —is to be usad only on parcels to France and France Colonles. Dlspatch nota—Form 2971 (card form). On one side must be shovvn the disposition to be made of the parcel if It cannot be delivered to original addressee, and the name and address of the addresaee, and on the other side must be shovvn the number of customs declaration* accompanying the parcel, the vvcight of the parcel and the amount of postage paid Form 2972. vvhen in card form, must bc tied to the package. Special Notice: Because of thc temporary shortage of "Forms 2966 — Customs Declaration" and "Forms 2972—Dispatch Note" thesc forms are furnished in printed paper sheets and are to be filled in the same manner as the card forms Whcn in paper form, the number of customs declarations required must be enclosed in an open enve-lope furnished by the sender vvho shall endorse on the outside of the envelope "Customs Declaration". Also a propcrly completcd sheet form of the declaration must be pasted to the parcel by the sender. When a "Form 2972" — Dispatch Note'* is required and the paper «ho«>t form is used. it must also bc enclosed in the envelope containing the Custom Declarations and the envelope endorsed "Custom Declaration and Dispatch Note \ The envelope must be handed to the receiving clerk vvho. after checking and datinff the form or forms, vvill return it to the mailer. The mailer vvill then tie thc envelope to thc parcel by means of a cord passed first under the flap of the envelope before sealing it, in sueh a manner that the envelope lics fiat on thc parccl under thc string. Custom Declarations should be prepared in ink or by typewriter. The contents must be accuratel) deseribed in thc English language, although an interlineation (entry) in another language is permitted. Consutt the Post Office for thc number and kind of forms required on your parcels. rsSR: Parcels containing usod clothing must have a ccrtificate of dlsinfection enelosed obtained from any commercial disinfeetion concern Only certain articles and in certain quantities may bc sent. Consult Post Office for informa-tion. Prohibited Articles: Matches. in-toxicating liquors, poisons, explo-sives and fire arms Italy also pro-hibits tobacco, cigarette lighters, and saccharine and derivative pro-duets. Glft Parcels should not exceed 25 dollars total value. Albania. Cseehoslovakia and Hungar.v. No parcel post service. Gift parcels may be sent at thc letter rate up to 4 pounds 6 ounces in vveight, 24 inehes long and 36 inehes in lenght, breadth and thick-ness combined. One copy of sheet form Customs Dcclaration (Form 2976-A) must be enclosed in the parcel, and one sticker (Form 2976 Cl) affixcd to the outside. Ernest J. Kruetgen, Postmaster. it 200 FAMIUES" HIT General de Gaulle has moved to nationallce the Bank of France and four other large banks For genera-tlons, the Bank of France has been ccntrolled by the 200 great families vvhich possesscd practically ali of the "good things'* in France Trieste remains one of the most tieklish postvvar problems. In m> opinion, the best statement on it is the pamphlet entitled "Trieste" bv A. J. P. Taylor, Fellovv of Magda en College, Oxford. and published n the V. S. by the lTnlted Commit-ee of South-SIavic Americans (466 ,exington Ave., Nevv York 17, N. iT.), vvhich stili has about 2,000 co lies for free distribution. Here is a short piece from the «ept. 21 Free Europe (London): The Council of Foreign Minister: . .. heard the vievvs of the Yugo-slav and Italian representatives or the qucstion of the Italo-Yugoslav frontier. It is on the cards that M Edvard Kardelj, the Yugoslav Vice Premier and a Slovene, asked for a frontier along the river Socha (Isonzo), including the town of Trst (Trieste). Yugoslavia claims an area approximately 3.500 sqarc miles. in vvhich roughly 650.000 Slovenes and Croats and 270.000 Italians live. The old Italo-Yugoslav frontier vvas fixed at Rapallo on Nov. 20. 1920, amended in favor of Italy by the Rome Treaty of Jan. 27, 1924. Yugoslavia vvas then forced to agree to the ineorporation of Rjeka (Fiume) in Ital.v. although under the Rapallo Trcaty it vvas to IVavc bccri a Frr? City. Signor Alcidc dc Gasperl, Italian Foregin Minister and present premier of Italy is not in a position today to receive the strategic appeals succcssflly used by the Sonninos and Orlandos after the last vvar to override thc interests of the Yugoslav people. The Italians are novv resorting to ethnographic arguments to vvhich thcy give a pc-culiar tvvist. Italians are to bc found mainly in Trst and in thc smallcr tovvns of the Westcrn lit-toral of Istria as far as Pulj (Pola). Italy vvants these tovvns to remain vvithin her fronti9r, but as these depends for food on thc surrounding countrysidc. they also claim a number of neighboring villages although the population there is Slovene or. as in Istria. Croat. Italy is prepared to acccpt as a frontier thc line suggestcd b.v President Wilson on April 14, 1919. vvhich the Italian Prime Minister Orlando then re-jccted The "Wilson Line" hovvever vvas far from just and to suggest it today vvould be to flout the rights of the Yugoslavs. To give Yugo-slavia the Italian ethnic island-? along the cost—vvhich are*the result of Venetian colonisation—may cause some hardship, vvhich hovvever could be considcrably reduced by an exchangc of population. But to give them to Italy vvould cause greater hardship stili to greater numbers. Let us not forget that the Yugo-slavs have been our Allies and have made heavy sacrifices in the vvar vvhile the Italians fought the Allie* and camc over late in the day on1y vvhen they saw that they had backcd the loser. Italy does not need Trieste as a port. She has enough Adriatic portf and Venice vvill certainly not suffer if Trieste goes to Yugoslavia, vvhereas the minor Yugoslav ports like Sibenik, Split and Dubrovnik, arc of little use for they have no cohvcnient connectlons vvith thc hinterland bcyond the Dinaric Alps. Trieste and Rjeka, hovvever, have good rail links vvith Yugo slaviai richest provinces, notably Slovenia and Croatia. Before the First World War Trieste and Rjeka cleared annuall.v 10,200,000 tons of goods. When these two ports vvere ln Italian hands the volume fell to 2,800,000 tons (average for 1934- 38). As Trieste and Rjeka serve not jnly Yugoslavia but also a hinterland extending much further, thc follovving compromise solution is suggested in some quarters: Rjeka, vvhose port traffic vvas four million tons in 1913, should be given to Yugoslavia, vvhile Trieste should be made into a Free City. The authors of this solution have short memories. They have apparently forgotten the čase of Danzig vvhere a similar device vvas unsuccessfully tried. The Danzig Germans aeting at the behest of Berlin systematic-ally sabotaged the economic interests of Poland, the city's only hinterland. It may be vvell to remem-ber Mr. Eden s vvords in the House of Commons on December 15, 1944, on the subjeet. He said that as rap-porteur of the League of Nations Council on this "vvretched Danzig business* he knew better than any-bodv that the system of the Free City vvas "quite unvvorkable." To introduce sueh a system in Trieste vvould be to sow the seeds of last-ing diseord betvveen Italy and Yugoslavia. Political common sense, too, tells against imposing on Trieste the Free Citv status. Durin« the tvventv years vvhen Trieste vvas in Italian hands the port has suffered con-siderably. Italian imperialism used it to cause bad blood betvveen Aus-tria and Hungary and their neigh-bours of the Little Entente, parti-cularly Czechoslovakia and Yugo-slavia. The Danube countries could profit little from Italian imperialist i intrigues backcd by neither material or militarv resources. Trieste . in Yugoslav hands vvill naturally be an instrument of political in-fluencc, but it vvill not bc direeted against any Danubian countries. It vvill bc used to further political andl economic collaboration vvithout vvhich these countrics cannot enjoy security and prospcrity. STAINS by THEODOSIA GARIUSON The three ghosts on thc lonesome road Spake each to one another, "Whence came that stain about your mouth No lifted hand may covcr?M "From cating of forbidden fruit, Brother, my brother." The three ghosts on the sunless road Spake each to one another "Whence came that red burn on your foot No dust nor ash may covcr?M "I stamped a neifhbori hearth-flamc out, Brother, my brother." The three ghosts on the vvindless road Spake each to one another. "Whence came that blood upon your hand No other hand may cover?" "From breaking of a vvoman'« heart, Brother, my brother,** "Yet on the earth clean men vve vvalked, Glutton and Thief and Lover: Whlte flesh and falr It hid our stalna That no man might diacover *' Naked the aoul goe« up ^ ^ Brother. my brother.**