Leto 1984 se izteka in lahko že ugotavljamo ne-katere njčgove najpomembnejše značilnosti. Kakšno je bilo po vašem mnenju to leto? Bi ga oz-načili, upoštevajoč pri tem razmere, kot dobrega ali slabega? To vprašanje smo kot prvo v nizu dru-gih postavili predsedniku izvršnega svela naše ob-činske skupščine Milanu Jelencu, ki je to nikakor ne bhko dolžnost prevzel domala točno pred letom dni — 26. decembra lani.
»Razmere v letu 1984 nasploh niso bile lahke za nikogar. V začetku letošnjega leta smo bili neiz-prosno soočeni z vso resničnostjo stanja in zlasti z bistvom naših gospodarskih težav,« je odgovoril Milan Jelenc. »Ugotovili smo tudi, kakšne so naše realne možnosti in spoznali, kakšna mora biti naša nadaljnja pot. To spoznanje, ki se je v mnogih okoljih že utrdilo in se kaže v boljšem delu, v več-jih prizadevanjih, v prilagajanju potreb resničnim možnostim, v odkrivanju rezerv najprej pri sebi. v iskanju rešitev predvsem v svojem okolju in v re-alnejših pričakovanjih — vse to je tisto, kar me vodi v prepričanje, da leto 1984 lahko označim kot dobro, kot leto, v katerem so se začele spodbudne spremembe našega delovanja in obnašanja. Se-veda pa ni nič tako dobro, da ne bi moglo bili še boljše. A to je že napotek za naprej, ki pomeni, da nas čaka še trdo delo, da se bodo vsa ta pozitivna gibanja spremenila v dolgotrajnejše rezultate.«
Kaj od tega, kar smo letos načrtovali v občini, smo dosegli in česa nismo uspeli uresničifi?
V letošnjem letu smo dosegli nekatere po-membne cilje gospodarskega razvoja: visoka rast i;roizvodnje v industriji je omogočila uresničiti načrtovano rast družbenega proizvoda, povečala se je vključenost gospodarstva v konvertibilni izvoz.
Leto 1984 — še kar dobro,
leta 1985 — spremeniti ugodna
gibanja v dolgoročnejše rezultate
vse oblike porabe so se gibale v okviru razpolož-Ijivega dohodka. V proizvodnji ni bilo večjih za-stojev zaradi pomanjkanja surovin, izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti se je povečala in večja je bila smotrnost gospodarjenja nasploh.
Investicijska dejavnost je potekala v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Zaključene so bile skoraj vse načrtovane gospodarske investicije, in sicer v Kolinski, Emonini Vlesni industriji, Žitu, Papirni-ci, Toplarni, Kafileriji, Tovarni močpih krmil — poleg vrste rekonstrukcij in modernizacij seveda. V teku so še investicije v Saturnusu, Olmi, Teolu, Kemični tovarni. Najslabše je potekala investicij-ska dejavnost v prometu in gostinstvu, predvsem zaradi pomanjkanja lastnih sredstev. Tudi pri pri-dobivanju novih trgovinskih površin se ne mo-remo pohvaliti, čeprav je tudi res, da je bi! v zad-njih nekaj letih pri tem storjen v občini velik na-predek.
Problematičnih negospodarskih investicij v ob-čini nimamo. Družbeni standard občanov pa se je, oziroma se bo v kratkem obogatil za več enot VVO, in sicer v Novih Jaršah in Hrušici, na Kode-Ijevem, v Novih Fužinah: za telovadnico pri OŠ Ketteja in Murna, za ambulanto v Novih Jaršah. V teku so priprave za začetek gradnje OŠ Zg. Ka-šelj, še vedno pa je zaradi pomanjkanja sredstev vprašljiva gradnja zdravstvenega doma v Novih Fužinah.
Največ neuresničenih nalog je v komunainem in cestnem gospodarstvu. Vrsto nalog, zapisanih v komunalnih načrtih, so začeli izvajati šele proti koncu Ieta, vrsla pa jih bo ostala neuresničenih, in to ne samo zaradi pomanjkanja sredstev, marveč tudi zaradi subjektivnih razlogov. Podobno velja za ceste: Zaloške ceste še nismo pričeli graditi, vzdrževanje lokalnih cest je bilo izredno slabo. Tudi obnova poškodovanega mostu v Dolskem se, kljub zagotovilom in obljubam, po letu dni še vednonipremaknila zmrtve točke. Vse lopovsem upravičeno  povečuje  nezadovoljstvo  občanov.
Očitno nekateri elementi v obstoječem sistemu ne delujejo tako, kot bi morali.
Kakšno je bilo poslovanje gospodarstva naše občine v tem letu?
Z lelošnjim poslovanjem našega gospodarstva smo lahko zadovoljni. Večina ozdov se je dokaj uspešno prilagodila novim realnim elementom gospodarjenja (tečaj dinarja, obresti, nova ce-novna nesorazmerja). Izjemno ugodna je rast fi-zičnega obsega industrijske proizvodnje, ki bo znašala okoli 6 odstotkov. To je glede na 3-od-stotno planirano rast izreden uspeh. Pomembno se je izboljsala kvaliteta gospodarjenja: povečale so se produktivnost, rentabilnost, akumulativnost in reproduktivna sposobnost. Posebno velja pou-dariti kvalitetne spremembe pri delitvi dohodka, ki kljub vsemu kažejo na neke učinke pri razbre-menitvi gospodarstva. Splošna in skupna poraba precej zaostajata za rastjo dohodka, nekoliko manj osebna poraba, močno pa se je povečal delež akumulacije v dohodku. Torej gre za premik v smeri krepitve materialne osnove gospodarstva, kajpak na račun poslabšanja splošnega in družbe-nega standarda, pa tudi na račun padanja realnih osebnih dohodkov. Ce želimo okrepiti materialno osnovo gospodarstva, ki je lahko edina podlaga za večji bodoči družbeni proizvod, brez takšnih žrtev seveda ne gre.
Pri letošnjem gospodarjenju tudi ni šlo brez težav in slabosti, V prvi vrsti moram omeniti vi-soke izgube v naših ozdih agroživilske industrije (ŽITO, JATA, MIZ) in železniškega prometa, ki so rezultat predvsem objektivno poslabšanega ekonomskega položaja teh panog. Tudi položaj gradbeništva in trgovine ni nič kaj rožnat, čeprav
za zdaj še ni izkazanih izgub. Zaskrbljujoči so tudi podatki o močnem naraščanju zalog končnih iz-delkov, ki še stopnjujcjo probleme likvidnosti in pomanjkanje obratnih sredstev. Tudi delež izvoza v celotnem prihodku (11 odstotkov) je še vedno prenizek in ne omogoča zadostnega in potrebnega uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme.
Kaj pa lahko pričakuje gospodarstvo v letu 1985?
Temeljne usmeritve gospodarjenja v prihod-njem letu morajo biti še naprej povečanje proi-zvodnje, pospeševanje izvoza in povečanje deleža družbenega proizvoda, ki ga prodamo na tujem trgu; to smo tudi zapisali v našo resolucijo za leto 1985. Ce bodosprejeti vsi obljubljeni ukrepi eko-nomske politike za spodbujanje izvoza in poveča-nje ekonomske motiviranosti za izvoz, potem so cilji s tem v zvezi realno postavljeni.
Sicer pa ocenjujem, da možnosti gospodarjenja v prihodnjem letu ne bodo bistveno slabše od le-tošnjih. Gospodarstvo bo moralo, poleg že uve-Ijavljenih realnih elementov ekonomike, sprejeli še nove, zlasti realno vrednotenje osnovnih sred-stev in realno amortizacijo ter breme pokrivanja tečajnih razlik. Novi zakon o sistemu cen bo silil ozde v odgovornejse obnašanje in večje upošte-vanje trznih zakonitosti. Kaj bodo prinesle spre-membe deviznega sistema, pa še ni povsem jasno, razen to, da zagotovo ne nobenih dodatnih deviz. Verjetno bo največ težav povzročala visoka infla-cija, ki zna biti, ob neodgovornem in nepremišlje-nem obnašanju gospodarskih subjektov, še višja kot letos.
V prihodnjem letu se.bodo nadaljevale težave agroživilske industrije, sanirale se bodo razmere v železniškem prometu, gradbene organizacije pa si bodo morale močno prizadevali tako na doma-čem, še bolj pa na tujem trgu, da bodo čimbolj an-gažirale svoje zmogljivosti. Vsi bodo morali nada-Ijevati z nadaljnjim izboljševanjem kvalitete go-
spodarjenja, z odkrivanjem notranjih rezerv in s prizadevanji za čimbolj nemoten potek proizvod-nje.
Načrtujemo prihodnje leto tudi kake pomemb-nejše investicije?
Večje oživitve investicijske dejavnosti ne smemo pričakovati. V okviru razpoložljivih sred-stev je na programu vrsta rekonstrukcij in moder-nizacij; od večjih investicij velja omeniti Velano, Kemično tovarno, Izolirko, Iskro Delto, Saturnus, Papirnico, Kolinsko. Za investiranje pa ne pri-manjkuje samo sredstev, ampak tudi idej in do-brih izvoznih proizvodnih programov, saj imamo v industrijski coni še dovolj komunalno dobro opremljenega, a že dalj časa neizkoriščenega pro-stora.
Zdaj, ob koncu lela, najbrž že lahko rečete, s katerimi zadevami se bo v prihodnjem letu, poleg gospodarstva seveda, spoprijemal naš izvršni svet?
Temeljna in najodgovornejša naloga izvršnega sveta v prihodnjem Ietu bo nedvomno predvide-vanje in oblikovanje politike družbenoekonom-skega razvoja občine.za naslednje srednjeročno obdobje 1986-90 in do leta 2000. Najprej bo treba opredeliti smeri vsestransko usklajenega prostorskega razvoja z vidika industrije, prometa, kmetijstva, stanovanjske gradnje, družbenega standarda itd. Razvoj posameznih gospodarskih panog bo treba uskladiti z vidika zahtev po pre-strukturiranju in glede na dolgoročni stabilizacij-ski program. Družbeni standard se bomoral prila-goditi predvidenim materialnim možnostim. To ne bo lahka naloga, prihajalo bo do nasprotujočih interesov na vseh ravneh, ki jih bo treba usklaje-
vati z vidika temeljnih ciljev in smernic. Posebej poudarjene bodo ekološke zahteve, saj brez usireznega zraka in vode ni življenja. Upreti se bo treba vsem načrtom, ki bi še poslabševali že tako slabe ekološke razmere v naši občini, kajti že te kličejo po takojšnji sanaciji.
Prepričan sem, da tudi prihodnje leto ne bo zmanjkalo raznih sprotnih problemov, s katerimi bo angažiran izvršni svet. Do motenj bo prav go-tovo prihajalo pri komunali, cestah, stanovanjski gradnji, v družbenih dejavnostih in v posameznih gospodarskih ozdih. Pri reševanju takšnih pro-blemov, ki pa niso izključna domena izvršnega sveta, bomo prav gotovo spet trošili veliko energi-je.
Stanovanjska soseska Nove Fužine še vedno raste. Kakšni so izgledi, da bi krajani tega naselja veniiurie prišli do vrtcev, šol, zdravstvenega doma, trgovin...?
Nove Fužine res še kar rastejo, stanovanjska gradnja v tej soseski pokriva več kot polovico na-črtovane dinamike gradnje stanovanjv Ljubljani. Žal z večanjem te soseske in rastjo števila prebi-valstva v njej naraščajo tudi pToblemi v zvezi z za-gotavljanjem spremljajočih objektov, ki naj bi tej soseski šele dali pravj življenjski smisel. Moram odkrito povedati, da smo se v izvršnem svetu letos že resno sprašali, ali na j z gradnjo soseske sploh še nadal jujemo, kajti še vedno ne moremo opredeliti dinamike gradnje teh objektov, ker niso znani viri financiranja.
Najbolj pereče probleme otroškega varstva bomo v prihodnjem letu nekoliko ublažili s preu-reditvijo desetih stanovanj in s tem zagotovili okoii 270 mest. (Od tega je bila že letos končana preureditev dveh stanovanj.) Nove Fužine nujno potrebujejoše en vriec, ki bi moral biti dokončan v letu 1986. Tudi osnovna šola bo prihodnje leto že premajhna in je skrajni rok za dokončanje druge osnovne šole leto 1987. Zdravstveni dom v Novih Fužinah je opredeljen v programu 111. sa-
moprispevka in ga ni mogoče odlagati za nedolo-čen čas, saj n jegovo gradnjo zahtevajo tudi nemo-goče prostorske razmere obstoječega zdravstve-nega doma v centru Most.
Odločitve o gradnji teh treh objektov nikakor ne bi smeli več odlagati. Skupaj z drugimi ljub-ljanskimi občinami oziroma z mestom moramo poiskati ustrezne rešitve in vire financiranja v ok-viru sredstev samoprispevka in sredstev interesnih skupnosti. Nihče ne more zanikati upravičenih potreb po najnujnejšem družbenem standardu več kot 10.000 občanov, ki so tudi Ljubljančani.
V primerjavi z omenjenimi objekti problema-tika trgovin in drugih storitev ni tako pereča. Tudi perspektiva je jasnejša. Kmalu bo dograjen se-kundarni center, v katerem bo trgovina s tekstil-nimi izdelki in vrsta storitvenih dejavnosti. V pri-pravi je tudi gradnja primarnega centra, v kate-rem bodo samopostrežna trgovina, restavracija, pošta ipd.; predvideno naj bi ga začeli graditi leta 1986. Prav tako bodo kmalu odprti nekateri obrtni lokali. Čeprav jnvestitorjev ni na pretek, obstaja precejšnje zanimanje, tako da bo moč te probleme postopoma le rešiti.
Morda še nekaj besed o delovanju v okvini mesta, gradnji Zaloške ceste, o kulturaem domu Spanski borci in o načrtovanem podhodu pod že-lezniško progo v podaijšku Proletarske ulke?
Mesto Ljubljana pojmujem kot enoten geo-grafski, gospodarski in družbeni prostor, v kate-retn moramo vsklajevati različne interese tako, da so v interesih mesta vsebovani večinski interesi občanov vseh ljubljanskih občin. Ni dobro, če se včasih v tako nenaravnih interesih mesta skrivajo parcialni interesi neke manjšine ali posamezne
občine. V razvoju Ljubljane si moramo prizade-vati za čim skladnejši vsestranski razvoj. upošte-vaje seve tudi komparativne prednosti posamezne občine, ki so rezultat tudi nekoliko neusklajenega razvoja v preteklosti.
K zapletom pri gradnji Zaloške ceste je največ prispevalo nepravočasno pridobivanje zemljišč. Res je, da je prišlo tudi do nepričakovanih težav zaradi različnih interesov lastnikov zemijišč, ven-dar bi urbanisti in načrtovalci cest morali skupaj predvideti te težave in z delom pričeti pravočasno. Tako pa imamo sredstva za gradnjo ceste že zago-tovijena, zemljišč v celoti pa še ne, s čimer se je za-četek gradnje podaljšal za leto dni. Računamo, da bo moč Zaloško začeti graditi v maju 1985. To je za vse draga izkušnja.
Kljub temu, da materialni položaj kulturnega doma Španski borci ni še povsem jaseamislim, da še ne gre in ne sme iti za biti ali ne biti, saj je dom že opravičil svoj obstoj. Gre za dva problema: za zagotovitev ustrezne opreme, ki mu boomogočila vključitev v ljubljanski kulturni prostor, in za za-gotovitev najnujnejših sredstev za tekoče delova-nje. Dom mora dobiti ustrezno mesto v kultumi skupnosti tudi skoz materialna sredstva. V večji meri pa se mora uveljaviti tudi v združenem delu, torej pri tistih, ki so ga pomagali zgraditi.
V lelošnjem letu smo o podhodu pod železniško progo v podaljšku Proletarske veliko govorili. Sedaj dokumentacijo že pripravljajo, podhod je uvrščen v program investicij ZG za leto 1985. Upam, da se bo tudi gradnja pričela v prihodnjem letu.
»V odgovorih nisem omenil vseh problemov. s katerimi se je i/vršni svet letos srečeval,« je ob koncu dejal Milan Jelenc, »kar pa seveda ne po-meni. da se mi ne zdijo omembe vredni. Lahko za-gotovim, da se bo izvršni svet z vso vnemo in od-govornostjo loteval vseh nalog, pomembiih za ra-zvoj občine in za življenje obcanov v njej.«
Pogovor je pripravila "DARJA JUVAN