DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. kol priloga .8LOVKNVV treier tt ak prvi in tre {ji četrtek met toprt) ^ ruJ,™kr-? "f" 'f*0 ~ BP™ d'V* Wli, ako so po naravnih silah poškodovani nemški kraji prosili pomoči ? Toda tega Nemoem nikdar nismo očitali, kakor oni nam. Sicer pa vlada v zbornici čuden duh, ki se pa ne bo mogel obdržati, kajti prepričani smo, da tudi novo ministerstvo ne bo dolgo ostalo na krmilu. Vedno živeje pa se čuli potreba združenja vseh katoliških strank. Odločilne tudi v tem osiru bodo dunajske mestne volitve, kajti če pade liberalni mestni zastop, potem tudi volilci ne bodo več volili liberalnih poslancev. Italiji godi se slabo, morali bodo odpustiti nekaj vojakov in pa bodo skrčili ludi vojno službo, to pa zato, ker je malo denarja pa veliko dolgov v državnih bla-«*jaieafc. Hj,k kni, Uaaterto po oe npr«vidi, koliko da škodi e svojimi goljufijami kraljestvu framsson Krispi, kajti povzdignili hoče ajaga in nj«gove sinov« v grofovski stan. V zbornici p« se jo sgodil zopet sličen škandal, kakor sadnjič, da so se nemreč poslanci pcovali kakor pobalini na c«sti. Tudi na Angleikem imajo sedaj nove ministre in sicer jih imajo tam 19; aeveda je njih večina bres pomena ie le 5 jih bo voljenih od teh, ki bodo Imeli pravo oblastvo v rokah, drugi pa bodo kar tako sa sraven. Glavar vsega ministerstva je Saliabury. Ti ministri ao konservativci in ker s sedanjo sbornico ne morejo vladati, so jo razpustili in razpisali nove volitve, ki se bodo vršile od 13. do 27. julija Tudi mala Srbija je dobila nove ministre. Kristič je naznanil kralju, da pri sedanjih razmerah noče več biti ministerski predsednik. Kralju je bilo to všeč in kmalu eo imeli druge ministre pod vodstvom Novakovič-a. Ti so najprej pomilostili mnogo radikalcev, ki so bili saprti v belgrajski trdnjavi. Zadovoljen pa s spremembo ni nikdo, kajti velik državni dolg tare malo srbsko drŽavo; znaša namreč ta dolg 161,280.203 gld. in od lega je treba plačati na leto 9,761.801 gld. Potem lahko razumemo nezadovoljnoat. V Maoedoniji na turško-bolgarski meji se kaj naglo širi ustaja in Bolgari eami pomagajo netiti. Ma-cedonci in Bolgari so namreč nezadovoljni s vlado Turkov, ki bi jih morala varovati pred nasilslvom roparjev, katerih je ondi kot listja in trave. Pa namesto, da bi turške gosposke poslale vojake nad roparje, pustč jih, da goe- Ifi2 podarijo, kakor »e jim »ljubi. Turki se prav nič ne zme nijoza berol.oske pogodbe, po katerih bi morali Bolgarom skrbeti tudi za cerkve in »ole. Zato so ne moremo čuditi, sko so prebivalci v Sina« sklical. 30. jun. shod in n« tem shodu burno pozdravljali upor; obrnili so ae tudi na vnanje drŽave, a bržkone ostane njih glas glas vpijočega v puščavi. Turek pač prej ne bo dal miru da ga poženemo iz Kvrope; se bi rad rogovilil kot nekdaj, a preslab je. V Moskvi zasledili so zaroto zoper rut/tega carja. Načelnik moskavske tajne policije. Berdiajev. je ie nad mesec dnij opazoval to zaroto v njenem delovanju, pa Se le sedaj se mu je posrečilo, prti ji do živega. Prijeli in zaprli so več ljudij. Car je poslal načelniku Herdiajevu 10 000 rabljev v zahvalo in \ riznanje. da pa je res I gotove smrti od zarotnikov. Po potresu. Urala Bogu. da dragim bralcem nimamo nič hudega poročati Po malem se sicer Se vedno trese, a brez zlih nasledkov. Bolj se pa r-vni ljudje, posebno potrebni pritožujejo, da ne dobe podpore in res, često jo dobe ali taki ki hnajo dovolj in jim potres ni napravil nobene škode, ali pa taki, ki popred kakor zdaj niso nič imeli. Želeti bi bilo. da bi ee podpora pravično delila, drugače pač ni mnogo poaufaao Gledč delitve podpor razglasila je vlada sledeči razglas. Na postori zakona z dne 6. julija I. 1805 . drl zak. st 94, se povodom potresa, ki je zadel vojvodino Kranjsko I. 1895, dovoljujejo v popravo razdejanih in poškodovanih poslopij nastopne podpore iz državnih sredstev: 1. Posestniki poslopij, ki so vsled potresa postali pomoči potrebni, prejmO brezobrestne predujme proti zemljiško knjižaema zavarovanju ali pod poroštvom dotične občine. Te predujme je povrniti v 15 jednakih obrokih, začenši od dne 1. januarija I. 1901. 2. Pomoči najpotrebnejšim posestnikom poslopij se smejo dovoliti nepovratne podpore, kadar so okolnosti vredne posebnega ozira. 8 Gledč poprave cerkvA, župniskih in Šolskih poslopij sc izdadč posebne odredb«. Prošnje za brezobrestne predujme ali nepovratne podpore je vložiti najpozneje do 2 4 jolija t. I. in aicer, kadar leži poškodovani ali razdejani objekt v mestnem ozemlju ljubljanskem, pri mestnem magistratu v Ljubljani, drugače pa pri občinskem uradu tiste županije. v katere ozemlju leži dotični objekt. Pozneje dohajajoče prolnje bi se mogle vpostevati samo po razmerju prebitih novcev, ki ostanejo na razpolaganje. ProSnje morajo obsezati: 1. Natančno oznamenilo poškodovanega objekta: kraj, hiino Številko, zemljisko-knjižni vložek. 2. Približno visokost storjene i k ode in stroškov za popravo. 3. Natančno oanamenilo, aa katero mto državne podpora in v koliki meri se z*njo |.roai 4. Kratko ula»eyitev, da jc prosilec potaoči pc. traben, dodano obmaloibo pridobitnih in premoženjskih razmer, potem rodbinskih razmer, in napoved hipote-karnih dolgov. 5. Izrečno izpoved, če jc prosilec iz nabranih novcev in javnih darov ž« prejel kakftno podporo, in v katerem znesku. 6. ProSnji je pridejati: ai zemljisko-knjižni spisek; bi pri večjih, ŽOGO gld pr«aezajočih Skodab kratek proračun o troSkih za popravo; ci pri popravah, ki so se izvrSile, stavbinske račune Prošnje in priloge so proste koleks. V Ljubljani, dnč 10. julija 1895. C. kr. predsednik : Viktor baron Hain s. r Ob jednem pa j« izdal pomočni odbor ta-lesledeči oklic hišnim posestnikom v L j u b I j a n I. — 7. ozirom na razglas visoke c. kr. deželne vlade z dnč 10 julija 1895 , s katerim se posestniki poslopij, kateri so vsled potresa postali pomoči potrebni, pozivljejo, da naj prošnje za brezobrestne predujme ali nepovratne podpore vložč najpozneje do 2 4. julija L I., naznanja podpisani pomočni odbor vsem prizadetim posestnikom, da je v hiSi banke »Sla-vije«, Gosposke ulice, ustanovil posebno pisarna kjer se bodo brezplačno dotične proiinje pripravljale, ter preskrbovale tudi vse potrebne priloge. Ta pisarna bo odprta od po nedc'jka, t. j. od 15. julija dalje vaak dan, ter se bo v njej posel opravljal od 8—12. ure predpoldne in od S.—?, ure popoludne. Poaeatniki poškodovanih poslopij ae toraj vabijo, da naj se prej ko mogoče zglasč v pisarni podpisanega odbora, vaekako pa ac jim na srce poklada, da kratek proračun v troSkih za popravo, ki se ima po zgorajSnjem razglasu prošnji priložiti, sami preskrbe in tedaj žc eaboj prineso. Zemljeknjižne izvlečke, v kolikor jih bo treba proSnji priložiti, si hoče odbor sam preskrbeti. — V Ljubljani, dnč 12. julija 1895 Pomočni odbor. Kaj jc norega po Slovenskem? Kranjako. V Z.bertah na Medvedjem Brdu v Rovtah in v Sturiji na Vipavakem prikazala se j« med otroo davica in zaprli ao lole, kar »o otroci jako radi sl.Sah — V Čatežu pri Trebnjem napravili ao vagledni vinograd za pospeševanje trtoraje. V farni oerkvi av. Mibaeia p» ao dobili nov križev pot po prizadevanju g. župnika,«' je dal prenoviti tudi oba atranaka oltarja in !«"> nedeljo 7. jul. bilo ja slovesno blagoalovljeaje križev*« p«ta. — V mestnem logu pri Ljubljani odsekal je tat Praatopnik hlapen Sitmju roko a koeo; ranj«1^ J kri odtekla, in ko je priael zdravnik, j« W «• " V Ljub^ni so dali pod kiju« zakotnega pisaCa »dohtarja« Loboda, ki je ljudi aleparil. Cez par tednov se bo pa moral zagovarjati. — Vojalnico za brambovce v LJub-yani bodo rasiirili. — Dnč 27. junija peljal se je posestnik Andrej Kova« s svojo petletno hčerko na praznem vozu iz Horjula. Pri nekem pobočju se zvrne voz in oba padeta tako nesrečno nizdolu, da ao ja oče na desnem sencu toliko ranil, da jo na potu proti domu umrl, vkljub nagli zdravniški pomoči. Hčerka je dobila neznatno prasko na glavi. Kovač je zapustil vdovo in itiri nedorasle otroke. — Devetletni dninarjev (in Ivan llupnik iz Šenčurja je plezal na neki hrast blizu vasi, hotoč odlomiti vejo. V tem trenutku pa pade tako nesrečno na spodaj se nahajajoči plot, da se je nasadil na kol in so ga le z velikim trudom mogli sneti in domov odnesli. Deček je drugi dan zjutraj v groznih bolečinah umrl. — V gozdu se je ponesrečil 28. m. m. Matija Plahuta iz Kamnika, ko je s svojim brstom Ivanom sekal smreke. Smreka mu je padla tako nesrečno na glavo, da mu jo je popolno zdrobila. — Dne 21. 23. in 25. julija bodo prevzviseni g. knezoSkof posvetili 19 gg- tretjeletnikov in četrioletnikov v malnike. — T Trbojah so kaj naglo in lepo popravili cerkev in župnilče, zvezali zidove in zamazali in zalili razpoke. — Tesar Franc Zupan iz Dravlj je spal pod streho gospodarskega poslopja Modijatove hite. Po noči je padel na tla ter ai nogo slomil. Odnesli so ga v deželno bolnišnico. — Utonil je 30. jun. 23letni Franc tiolmajer is Gorenje L>pnice pri Radovljici, ko se je pod vasjo MoSnje v Sivi kopal. — Za krajnega tolskoga nadzornika v Škofji Loki je imenoval okrajni Šolski svet v Kranju g. Franca Mikuta, okrajnega aodnika v Škofoi Loki. — Zločin Franc PovSnar is Kokre ae je 20. jun. spri s posestnikom Andr. 1'angercem. Nasledek je bil, da sta se sprijela in PovSnar Pangerca z oboma rokama zgrabil za vrat in ga zaduSil. — Dnč 4. jul. aadela je Švico pri Dobrovi velika nesreča Nastal je velik požar in v četrt ure uničil je plamen 30 poslopij Zgorela je tudi 1 kobilica, 9 goved, 8 prašičev in kar je te najbolj grozovito, Franc Hudnik je naSel smrt v plamenih. Hoteč ugnali iivino, iel je a tovarišem v hlev. Pa brž se je jelo tramovje ruSiti. Poslednji opazi nevarnost, in hiti ven, France pa za njim. A pod kapom ga je ujelo, kajti vsula se je goreča streha nanj in zgorel je tako, da truplo ni bilo več podobno truplu človekovem, škode je najmanj 35.000 gld. Ubogi ljudje! — V Gorenjem Do-benem udarila je strela v poslopje Matevža TrampuSa, kateremu je pogorela hiSa, skedenj in hlev. Bil je zavarovan za 400 gld., a Škode ima mnogo več, kor mu je zgorelo obilo sena — V Ljubljani zasačili so tata Ivana Bizjaka, kleparja v tobačni tovarni, da je kral pločevino 'd jo prodajal. — Dnč 9. julija obhajali so gospodje, ki •o bili posvečeni 9. julija 1870, v Rudniku pri svojem •oSolcu g. župniku Greg. Slibarju svojo srebrno maso. — Po noči 29. m. m. je sunil Franc Petrič iz Vrhnike hlapca Antona Medičn, ki j« služil pri ondotnem gostilničarju Francu Dolenou, brez kakega vzroka z nožem v trebuh 'er ga s tem zelo poškodoval. — 10. m. m. pa je Ulelni Franc Mariotek povodom nekega prepira vrgel svojega tovariša Franca PoUrja, jednake starosti, ko sta pasla živino, na tla in mu tako z nogo udaril na njegovo roko, da mu jo je zlomil. — Na Dobrovi prikazale so se med otroci oSpice tako zelo, da so morali Solo za 14 dnij zapreti. — Antonu Pengav-u, posestniku v Podgorici, so v noči od 8. na 9. t. m. ukradli kobilo, vredno 100 gld. — Na novomeški gimnaziji je bilo letos 217 učencev; 204 Slovenci, 9 Nemcev, 2 Hrvata, 1 Ceh in 1 Roman. 20 učencev je dobilo odliko, 181 prvi red, 21 druzega, 10 tretjoga ; 36 učencev sme ponavljati izpite. Prihodnje Šolsko leto se začne 18. septembra. — Na državni gimnaziji v Kranju bilo je letos v prvem razredu 79 učencev ; odliko je dobilo 19 učencev, prvi red 41, drugi red 11. V drugem razredu bilo je 56 učencev; odliko je dobilo 15 učencev, prvi red 30, drugi 4, tretji red 1. — V Trebnjem je bila dnč 9. julija volitev iupana in obč. svetovalcev. Izvoljeni so bili: županom dosedanji župan Franc IIuč, posestnik v Gorenjih Ponikvah, svetovalcem: posestniki Alojzij Pavlin iz Trebnjega, Anton Strajnar iz Dolenjih Ponikev, Ignacij Miklič iz Lukovca, Ignacij Čeh iz CeSnjevka, Janez Novak iz Račjegasela, Janez PlaninSek iz Vrhtrebnjcga. Vsi vrli možje! Koroiko. V Bistrici ob Dravi so imeli socijalni demokrati ljudski shod, da bi sejali svoje krive nauke med ljudi. Pa na shodu je nastopil g. župnik Prosen tor je ljudstvu v daljšem govoru pokazal, kdo so oni, ki se mu hlinijo- — Na novi mesti sta bila v ponedeljek dnč 1. t. m. slovesno vmeSčena preč. gg. Ferd. \V a p p i a, kot stolni kanonik in I^opold Unterkreuler kot mestni župnik pri glavni fari av. I(ja. Vmestil ju je mil. g. knezoskof. Umrl je dne 29. juniju bivSi dež. poslaneo in odličen pristaš Iiberaln~e stranke Jos. II o 1 s e r. Bolehal je hudo in dolgo. V bolezni mu je stregla usmiljeni Bistra. Ia le teh se drugi liberalni poslanci toliko bojč I — Na župnijo Črna je prezentovan kot iupnik č. g. Klrchmajer, provizor v S«. Jurju nad Velikovcem. — Razpisana je župnija Stcuerberg do 20. avgusta t. I. — Blizu Poreč ob Vrbskem jezeru ae je vdrla dnč 1. jul. velika skala (150 kub. m.) na želez-nično progo. Potniki so morali izstopili in vlaki so imeli večurno zamudo. — Mostni očetje beljafiki izvolili so svojega župana Fr. Scholza ob 50letnici njegovega rojatva častnim članom. — Po Koroškem vlada že več časa huda suša. Poljaki pridelki zbog tega hudo trpč in bati se je zelo alabe letine, če ae nas Bog ne usmili ler posije blagodejnega dežja, katerega prosi ljudstvo v posebnih procesijah. — Letošnje nove mase krtke Akofue: 1. g. Flonjan K r a m e r, dne 4. vel. srpana v Skotičah, pridigar preč. g. Bal. Primožič, župnik v Škofičah. 2. g. Ferd Maglaj, dne 28. malega srpana v Prevarah. 3. g. Josip Piki, dnč 28. mal. srpana v Celju na Štajerskem. 4. in 5. gg. Bal. Šittelkopf in Bal. \Veiss, dnč 28. mal. srpan v Kapli pri Dravi, pridigar preč. g. Čemer, župnik na 2ihpoljah. 6. g. Jurij T r u n k, dnč 28. mal. srpsna v Blačah, pridigar preč. g. F. T r e i b er, kan. in župnik v Si. Rupertu pri Velikovcu. 7. g. Franc T u 11, dne 28. mal. srpana Maria Hilf pri Kotrčah, prid preč. g. P.Franc S. L 8. L U n t e r 1 u g g a u er, do* 28 mal. srpana * Liesingu. prid gar preč r M a, . n * « provizor r Kometu. — C kr naučno mio.rter.lvo je zaukazalo, d. se d jaki z Zgornjega Korolkega r obče ne imojo vsprejemati v celovško gimnazijo. V posebnih 0Zirs vrednih slučajih naj odločuje o vaprejemu gimna-sijsko vodstvo in c. kr deželni Šolski »vet G tnnazijiko vodstvo je izjavilo, de s« ta odredba ne tiče onih dijakov, ki hočejo biti vsprejeti v koezoskofiako dU*ko *<»«• ni»če .Mananum« - Od M do 18. septembra bode tu razstava kuretine Ker se kale zanjo ie sedaj mnogo zanimanja, bode razstava gotovo zelo obširna in zanimiva — Po več dnij trajajoči vročini in su«i je neurje napravilo na mnogih krajih mncgo škode. Okoli Brež in v motniki dolini se je vsula dne 3. t. m zvečer toča. ki je v kaki pol tin pokončala prav vse poljske pridelke Ves kraj je bil s točo pokrit kakor po zimi a snegom Ista nezgoda je pr.Sla nad mali St, Pavel in Svinec, kjer je nastala povodenj povzročila zelo veliko Ikode Na mnog h kra; h je udarila strela V SpiUlu je užgala občinsko hiSo za uboge, na Ojstrici nad Spod Dravogradom ubila več živine itd. — Slov. plan. društvo je napravilo v nedeljo 14. julja izlet na sv ViSarje; pa nalim nemSkutarjem to ni bilo po volji in udrihali so na vso moč po izletnikih, čes. da naj se nikar ne vtikajo v koroške stvari. Se pač bojt, da jim enkrat tal ne smanjka; Uog daj, da a« to prav kmalo zgodi* — Župnijo Liding je dobil č. g. Pr. Ktndlman. župnik v St. Jederti pri Vollberku — Premeščeni a o: Č. g V. čecb, kaplan v Železni Kaplji kot provizor v Smarjeto ob Vehkovco; č. g. Jan. Hrodek, kaplan v Vollberku kot provizor v Ingottal; č. g. K. Schivviu. kaplan v Šmarnu kot prvi kaplan v VolSbcrk; č g Jos. Svatoo. provizor v Si Juriju ob ZUi kot kaplan v Smobor; č. g. Mart. Scbmidt, kaplan v Smoboru kot provizor v St. Jurij ob Zali. — Na novo namelčeni ao kot kaplani č. gg. aemeniSki duhovniki: Jan Brabanec v Zel. Kaplji; Joe. Kicbholzer v Pliberku TI.I, Val. Limpel v HodiSab. Jan Pirker v Voliberku B i, Henr. Smažik v Kortačah, Al. Umlauf v Šmarnu v labudaki dolini. - Zloglasna •Siidmark« je dobila novo gajezdo, is katerega hoče iiriti nemlko surovost in oblast med slov. Ijudatvo in sicer v slovenskem Rožu, v Borovljah. Pri ustanovitvi tega društva pogrevale ao ae stare laži, da nimamo mi namreč nobene pravice, ia da moramo na vae zadnje Se celo zadovoljni biti, da nas oholi Nemci teptajo. Sicer pa to društvo sadnji čas hira. Prav! — Listi poročajo, da pride preetolonaslednica - vdova Štefanija sa nekaj dnij v letovišče Mittevvald pri Beljaku. - Ustmeni zrelostni izpit so imeli na b e I j a s k i gimnaziji od 3. do 5. t. m. 7 dijakov je dobilo odliko, 6 prvi rasred, 2 morata ispit ponavljati v 2 mesecih, 1 v jednem letu. — Na c e -I o v 4 k i gimnaziji so se ispiti končali dnč 9. t. m. Od 24 abiturijentov so 4 dobili odliko, 15 prvi rasred, 2 morata skušnjo ponavljati v 2 mesecih, 1 v jednem letu. Štajersko. Na čast sv. Cirilu in Metodu je po gričih slov. Stajerja gorelo veliko lepih kresov, rasun tega je streljanje is lopičev nasnanjalo, da se drug dan obhaja nArodni praznik. Kažimo> svojo hvaležnoat do sv. bratov posebno s tem. da ohranimo av. vero in z njo svojo narodnost. — Pravica je v drl. zboru smagala, ves knk naSih nasprotnikov je bil saatonj. Slovenci dobimo v C*lju slovenske vsporednice. To veselo novico so ozna-novali 10. t m. mnogobrojni kresovi, ki ao goreli v bliiBjj in dsljni celjiki okolici io po hribih v Ssvinjski dolini V«s čast nalim poslancem, ki so tako neustrašeno vztrajal, v boju za prsvično atvsr! — Na god Marije Skapulirska (16. jul.i ao mil. knesolkof blagoslovih 2 knža za zvonika nove frančiskenakc cerkve v Mariboru — l'revzvi*.n, vtsdika Josip Jurij Strossmayer ao prišli v toplice na Slatino — Po potresu poškodovani v okraju Celje in Brežice dobijo 30.000 gld. državne podpore. V TrgoviSfu pri Veliki Nedelji ae je osnovalo slovensko gasilno drui«vo. — V Savinjski dolini letoe hmelj prav lepo kaže. — Okoli Konjic in Slov. Biatrire ae je v noči od 3.-4 j0| preTgal oblak. Naatala je velika povodenj, ki je podirali jezo*e in mostove ter na polju napravila mnogo Akode. V hiio Andr Čelan-a pri Orkovioah je strela vdanli; posestniku so zgorela vsa poslopja in nekaj livine. V začetku tega meseci je toča napravila veliko škode po Srednjem Štajerskem. Treaka in hudega vremena resi naa o Goapod! — Pri Leikem trgu je v Savinji utonil 12letni Šolar; sel ae je proti volji avojib atarsev kopat — V Man boru ae je te dni letos te četrti voiak ustrelil! — Iz Berohna je nemški »Sulverein« poelal lani 5545 gld. za ponemčevslne sole ns Stsjerakem, Kranjskem in Koroškem. Dobrnske toplice j« letos do 15 juh'a obiskalo 525 oseb — Č g. Pavel Rsth je dobil župnijo St Ilj pod Turjskom. — Goriiko Doe 3. t. m umri jo <5. g. Simon tiabrlček, v 58. letu svoje starosti, vikar v dUndrežu, previden i sv. sskrsmenti, veavdan v voljo boljo. Bil js vzoren duhovnik, vesten in posebno natsnčen, vsem pnljubljea, navdušen in prepričan izpovedovstelj načel I. kat »bodi in vnet ta teptsne Slovence. Naj v miru počiva' -Preč g. Fr Sitar jo reeigniral na župnijo oa Bukove«, konkurz je razpisan do 10. julija. — Strela je ubila 18letnegs fanta is Otljice, ko je bil a avojim tovanSta v gozdu. Ob hudi uri sta iskala savetjs pod visoko amreko, kar udari strela v drevo, oaoarti jednega. a tovarišu takoj zraven rastrga polovico roke in polovico života osmodi. To je letoe te drugi slučaj, da strela ae pnzanaAa nafti m v oglarjem. Cerke? in šola. letošnje leto obhaja se 700 letnica rojstva i* Ai-tona Padovanskega. 600 letnica preneSenja sv. hiSice v Loreto in 800 letnica, kar je umrl av. Filip Neri Ti trojna obletnica naj napolni ves krtčaniki ivet « veselje«", kajti sv. Anton je bil čudežna poeoda, s katero je dob-rotljivi Bog islival io se isliva mnogotere dulne in tele«« milosti nad vernike, tako da ga Lahi naravnost imenujijo »čudodelnika« in ^svetnika«. Ravno Uko nasiv|jajo R"» Ijani av. Filipa »svojega avetnika«; U svetnik, k' Je tisoče in tisoče izveličal, pokazal nam je, kako poleg pobožnosti tudi vlada lahko veselje, pravo čisto veselje, v naSem ercu. Saj ja znano, da ja bil sv. Filip uko čist, ds se je razširjal prijeten duh od njega. Marija pa, ki je z Božjim Sinom in deviškim Ženinom sv. Jožefom prebivala v sr. hiaici, je kraljica vseh kraljic in zasluž«, da se ji klanjaj« vsi rodovi na zemlji, Zato pa ludi mnogoteri romarji obiskujejo liorelo, Padovo in Rim in kakor znano, so že nekateri Slovenci opravili lo Božjo pol. Ako bi »e kdo Slovencev želel potovati v sv. kraje, ponuja se mu prilika na jesen. Oglasi nsj se aa Dunaju pri odboru za potovanje v Padovo, Loreto in Kina (naslov: pilgercomite fiir die Pilgerfabrt nach Padua, l/ireto und Kom; Wien I. Wollxeile 3) in sicer do 31. avgusta. Pri-djati je treba izkaz od svojega župnika, da je proailec katoliške vere. Potni stroški snaSajo 101 gld. 75 kr. in a tem je poplačana i vožnja i stanovanje. Oglasiti pa ae mora najmanj 400 potnikov. Torej Slovenci, kdor ima v žepu »cvenk« pa čas in dobro voljo, pojdite molit na groh sv. Petra in Pavla, in v Marijino hiSico v Loreti! — Na Francoskem se godi1, žalostne i veeele stvari. Na jedrn strani popolno brezverstvo in bogotajstvo, na drugi pa čisto krščanstvo, ki se kaže v velikanski požrtvovalnosti francoskih katolikov. Številke kažejo to. V zadnjih desetih letih izdalo ae ja za 75.000 učencev več kakor 1,500.000 gld., to pa samo za učence ljudskih Sol. Ke-dovi sami poučujejo brezplačno 2 mlijona otrok. Po drugi strani pa je prepovedano strogo, le kedaj spomniti otrokom s kako besedico Koga. Gotovo bo bralcem •Domoljuba« pa tudi znano, da je Francosko gnjezdo fra-masonstva in da je sam predsednik framason. Kot dokaz živega verskega prepričanja hodi to, da so se vkljub vsem prepovedim obhajale letos procesije sv. ReAnjega Telesa po mnogih mestih javno po trgih in ulicah. Brezbožni listi s« sicer kar jeze penč, da je kaj tacega se mogoče, drugi zopet pa se čudijo junaštvu katolikov, kateri tako neustrašno spoznavajo svojo vero. Na Francoskem pa se jc vrSila — poslušajte — procesija ludi na morju. Francozi so si namreč mialili: Morie no spada med ulice in trge, koder ne smemo iti s procesijo, pa hajdi na ainje morje. Ob bretanjskem obrežju je mali GroA in vae fare v obližju tega otoka so se zmenile, da bodo obhajale procesijo na morju. Največji parobrod je zavzela duhovščina 6 faift z Najsvetejšim. Sledilo je se 5 parnikov In nad 30 jadrenic. Med petjem in pokanjem topičev plavale ao ladije 2 milji daleč v morje. Tam je dal duhovnik, ki je vodil ev. opravilo, blagoslov in zapel Te Deum ITebe Koga hvalimo) in ladije so se vrnile nazaj proti otoku, kjer je bila v glavni oerkvi sv. masa. — Nas sv. Oče Leon XIII. se neprestano trudi za združenje vshodne cerkve. V to svrho imenoval je nadškofa Stadlerja v Serajevem komisarjem za zjedinjenje. Kot tak ima bosanski nadškof Sudler pravico samostojno delati načrte in priprava za združenje ter jih predlagati »v. Očetu. Poslal je tudi pismo aleksandrijskemu patrijarhu, naj kolikor mogoče hitro dela na to, da se prej ko prej približa veseli dan, ko se bodo naSi razkolni bratje vrnili v naročje prave cerkve. Odstop bukaresukega nadškofa Zardetti-ja je pomenljiv za razvoj katoliAke cerkve v Humuniji. Nadškofa ao žalostne denarne razmere, a katerimi se mora boriti katoliška cerkev v imenovani kraljevini, prisilile k odstopu. Katoličani so ondi navezani »amo na darove, ki jim dohajajo iz inozemstva. Vlada jim za cerkve in semenišča ne da nikake podpore. — Za Zardettija je bilo stahSče tolikanj težavneje, ker je bil prvi nadškof iz posvetne duhovščine. Oskrbovanje Škofije se je izročilo Ski fu Jaquetu iz Jassyja. V Belgiji bo zdaj priSel na vrsto zakon glede verskih Sol, ki sicer ni tak, kakorSen bi moral biti, a je vendar napredek k dobremu. Kdaj bomo pa mi v Avstriji dob.li versko Solo? Na Ogerskem it' ao krvoloki f Panzu obglavili celo blagega kralja Ljudevita in umorili naposled kraljevo *e»iro Elizabeto, zavrtalo je po mnogih krajih prostrane Franoje m i »rotjem v roki so se dvignili mešani in kmetje za svojo vero za svojega kralja, mladega fina Ljudevito»ega A kakor bi hotel Bog pokazali, kam zabrede človek, če ne slavi mej svojim strastem--vsi upori so b.h zaman Z ognjem in mečem »o »e ma«čevali oblaaiaiki; poligali so vas., rutili mes u in morili neprestano, kakor bi ne bili nikdar a ti krvi. Tam na severu, v deželi, ki s« ji pravi Veodee, divjala je vojska več kol dve leti. Duhovniki so z razpelom v roki navduteval. kmete, naj se hrabro bore za vero in za srečo domovine, in borih so se tako pogumno, da jih velikanske vojne nikdar niso mogle do cela uničiti in da so naposled le dosegli, kar ao boleli. Sveta stvar je vdahnila njihovim rokam nepremagljivo moč I. Vročega poletnega dne I. 1793. je bilo v trgu Prevalu na severnem Francoskem vse nemirno in nenavadno razburjeno. Vladni komiaarji in nj'bovi služabniki in privrženci ao nosili glave po konci, kakor bi vladali v«emu svetu. Pa četudi ao se vsi napihovali, kolikor so se mogli, uko ponosnega in čeotitega s« bi delal nikdo, kakor brivec Marget. Vrat je visoko ategnil in pn tem nagnil glavo nekoliko nazaj; svo|a tenka uatna je stisnil in pomolil dolenje Uko naprej, da je bilo čisto blizu ostremu, rdečemu nosu; z očeai pa je zdaj pa zdaj malo pomežikal in privzdigal obrvi na vao moč. Od zgodnjega jutra je že letal po trgu okrog, a vendar se ni čudi nič utrujenega, kajti v srcu je bil tako zadovoljen, da je pozabil na vae drugo. •Zdaj bo« videl. t. slepar, kdo je močnejti, ali li, ali jaz!, mrmral je Marget sam ra-ee, ravno ko je pn«el do gostilne .pri trti.. N« cesto se je »liSalo glasno jezno govorjenje, a ni se moglo razumeti, ker so govorili in kričali v»e navskriž. Brivec malo postoji ob oknu da bi prisluftkaval, m misli: »Ali bi Sel, ah ne bi Sel?« Naposled ae odloči — .p. pojdem!« in etopi v nizko, prostrano aobo, ki je bila polna skoro samih mladih fantov. »No Marget«, pozdravi ga zaničljivo mladenič, ki aed. v kotu, .kaj pa ai videl, ko ai gledal akozi okno? Pomisli, kaj bi se lahko zgodilo, ko bi jaz Učaa kozarec zagnal v Sipo « Gosti se g'asno zaameiejo, brivec pa molči i0 „ dela, kakor bi bral uradni liat, ki visi na ateai. Danes ni nedelja in tudi ni semnja daleč na okoli pa vendar ja v prevaltkib gostilnah vae natlačeno Ijudij. Največ jih je »pn trti«. A danes niai videl brezskrbnih obrazov, kakortne imajo navadno razposajen. plvcl nisi čul veselegs govorjenja m petja. Kdo bi tudi p«| f takih čaaib, ko vse plaka in vtdibaje in trepeče od etraha ? Koliko čvrstih mladeaičev je že padlo ns meji T nesrečni vojni in se vedno in vedno tabUvajo druzih, da prelijO kri z« krivično stvar, v blagor onim, ki tako neusmiljeno zatirajo vero odatov in svojo domoviao. Kdo ps bo obdelaval polje, kdo bo pomagal atanm roditeljem? Kdo bo prežml otroke, če mora oča na vojsko? Kaj naj počne onemoffta mati brez avojega e na V V Prevalu ao akhcali vse mladeniče in mote do štiridesetega leta. Ce ai dovolj močan, poveti ai culico pa hajd na mejo! Kmetom je vikipela kn Duhovnika pretanjajo. kralja so umonli, in tdaj ao se spravili le nanje V Zakaj pa ne gredo v boj aami, ko j.h je zadoeU in Se preveč, in ao Uko navdutem sa avojo atvar V Ni ae torej čuditi, da so »pn trti« Uko nepnjaino vsprejeli ponosnega bnvcs. Poznali ao ga, da je ovaduh v alužbi pantkib prekucubov m da neizmerno sovraži duhovnike, posebno pa gospoda Jožefa Ko je nekdaj Marget zlobno in ne«podobao govoril o s»elib rečeh, posvaril ga je duhovnik, rekoč, naj se boji Bogs. »k'aj če meni Bog. razkorači se brivec. «jaz molim boginjo pameti.« — »To se Vam ne pozna !• odgovori mu goapod Jotef in odide; vedel pa je. da ai je a tem nakopal smrtnega »ovratnika, kateri ga je odslej Ijuto preganjal. Pobožni duhovnik »e je moral skrivati po kleteh in podstrešnih izbk-ah, da ga niso zasačili žaadarmi; bil je namreč zvest svoji »en in obljubi tn ni hotel priseči. A da se pok on parit ki m krvolokom. A zdaj je prišel nov ukaz. da se imajo istirati vsi zvesu duhovniki, in Io js Uko ailno veselilo Margeta . . . • Brivec, ali že imat štirideset let?« »Ze.« •Škoda! Zdaj se li samo časih poaesreči. ds komu malo puščat: če bi se oblekel v vojatko suknjo, bi ps rezal vratove, kakor bi se ti ljubilo « • Vam, vragi, jih bodo rezali, vam!« •če ai jih pa ne damo ?« • Vata skrb « •Ali ate elitah? Na*a skrb! Izvrstno, brivec, lake se n.«i dal od eebe, kar U zemlja noei Če se nikdar nismo ravaali po tvojih besedah, danes ae bomo. Alt ne?* »Bes je! Na zdravje brivcu!« Nekateri pij6, diugi se pa » obraz amejo zmedenemu Margetu, ki ai le venelosti ni mogel razlagati. • Lgudje«, pravi aloveano, pa vendar ne uko pogumno, kakor bi pristojalo njegovemu napihnjenemu obrazu, »(judjel Zdi se mi, da ae hočete npirati. Bojte ae posUve t« • Kaj pa imat ti a posUvo opravka?« zavrne ga nekdo. •Saj aem aapovednik »narodni straži!« V um cm času ao po vseh mestih in večjih trgih ustanovili iz meščanov kompanije vojakov; ti pa so si ji med sebe voliti zapovadnika. To je bila »narodna ,tra*a«, ki s« j« imela ganiti samo tedai, kadar je pretila velika nevarnoat. »Prava reč lo, aapovodnik narodni straži!« za-icneje se močan kmet. »Teb« in tvojo narodno stražo si upam sam povezati in vaa bose v Pariz izgnati.« •Tam pa bi dobro atorili, če bi ti iztrgali strupeni jezik !• sikne brivec. • Molči. Judeži« zavpije mlad fant, ki se m mogel jeze vzdrtavati. »Tebi, ki ai izdal Boga in kralja, ni prostora med nami. Ven z njimi« • Kdo bo mane ven gonil? Ali vi, ki skrivate uporne dubovne sleparje?« • Kakšne sleparje? Ali ste ga eliiali? po njem fantje kar vas je, potem pa Se nad druge, Zdaj j« čas, kaj bi čakali ?« »Pustita me!« kriči Marget. A komaj se zavč, že leži zunaj na caati, kmetje pa drvč mimo njega na glavni trg. Tam jo bilo vsa polno iandarmov in vojakov ia •narodne straže«. Ljudje so s« drenjali okrog županova hite i vsem sa ja kazala nezadovoljnost na obrazu; stikali so glave in govorili polglasno med seboj. Pričakovali so novincev, ki ao ae imeli vsak čas zbrati. Zdaj pa zdaj ja kak komisar pogledal akozi okno na trg in vzpodbujal atrato, naj krepko vzdrluja mir. Videlo ae je. da se goapOda komisarji vkljub svoji prevzetnosti vendar nečesa boj6. Kar prihrumč okrog ogla kmečki faotje s palicami v rokah. »HalO, tržani nad pijavka I« Veliko vojakov se pridruži kmetom, žandarmi pa pomečejo puške od aebe in jo popihajo. Vaa je prišlo tako nenadno, da jih je atrah čisto prevzel In nikomur na miael ni padlo, da bi se branil. Nekateri mečejo kamenje v okna županove hiše, med tem, ko se drugi rinejo v dvorano. Predsednik stoji za mizo bled in trepetaje in jeclja prestrašen: »Kaj želite ?« »To, kar ste nam vasi i: Boga in kralja« Nekdo izmed komiasrjsv ae ohrabri in zakliče: • l pomiki I Poberite aeU »čakaj, ti ae boš pobiral I• odgovori mu mlad kmet, zgrabi ga za ovratnik in ga pahne akoxi vrata. To ja bilo znamenje. Kakor bi trenil, padejo vai komisarji razmršeni in brea pokrival na ceeto med U"di, to j'h sujejo in zaamehujajo. Nato pa pnfrte skozi okno oglasi in krivični sodni akti, ki ao že marsikoga pahnili v nesrečo. »Hoj, to je pariška vlada!« zakličs množica. »Žalimo jo, to paniko vlado I« Kmalu zaplapola sredi trga velik ogenj. V kotu dvorane se je še akrival zlobni pisar Le-nan. Črtili so ga vsi, ker je vsakogar zaamehoval in *»hl, kdor mu ni bil po mialih; amerjal ja ljudi, kadar 80 8,i » oerkev in kakor pes je zasledoval duhovnike. A bal ae ni nikogar — saj je bil v vladni alužbi. »Danes, Lemanček, ti ne cvetč rolice!« I.eman maha s stolom krog sebe in kriči besen: • Psi vi, garjevit Berači kmetaki! Čakajte le, izse-saroo vam kri in vaše glave pošljemo v Pariz!« •Pa U jih ne bos pošiljali« zavpije krepak mladenič in se zažene vanj. »Kamor akti, tja pisari« pa ga vrže skozi okno. Pal ni Uko globoko, a ko se pobere, je tako zmešan, da skoči naravnost v ogenj in ai posmodi brke in laae; nato pa med glasnim smehom gledalcev zbeži po stranskih ulicah in od strahu Se dalje, po vrtčh in njivah in skače čez plote in jarke. Množica na trgu je hipoma utihnila. Nenadno je stopil v sredo duhovnik visoke postave, suhega bledega obraza, ki je pričal o žsloati in akrbčh. Njegove jaane, odkr.toarčne oči ao gledale resno po ljudeh in njegov zveneči glaa ae je slišal daleč naokoli. »Ali razumete brstje, kaj počnete? Vzdignili ste se proti mogočni vladi, sramotili ste njene zastopnike, uprli ste se njenim ukazom. Kaj ste s tem storili? V malih trenotkih ste zaigrali svoje življenje . . . • •Zaigrali smo je za vero in kralja«, zakliče nakdo, goapod Jožef pa nadaljuje: •Če priborite z orožjem v roki arečo svoji domovini, blagor in čaat vam, če umrjete za aveto vero. A vprašam vas: hočete li v nerednih tolpah in a palicami v rokah premagati naaprotnika? To je nespametno mieliti. Posvetujte se resno in s prevdarkom, kaj vam je začeti'« Vsi obrazi postanejo resni. NajaUrsjsi meščani in kmetje odidejo s go»podom Jožefom v veliko dvorano županove biSe, množica pa ae razide po atanovanjih in gostilnah. (Dsl^a aUdi) Gospodarske stvari. Za gospodinj« in gospodarje. V današnjih čaaib, ko ae vse ponareja in opravičuje z imenom nove z najdbe, prišlo ja celo tako daleč, da se celo aurovo maalo uko zelo dobro ponareja, da ga a prostim očesom jedva i najbolj izkušena gorenjska gospodinja aamore spoznati. Ako pa zmsšaS nekaj surovega masla, o katerem aumiš, da ja ponarejeno z par kapljicami žveplane kialine (hudičevega olja), apoznaš kmalu, jeli priatno ali ponarejeno. Ako je aurovo maslo pravo, pnatno in čiato, po-sUne najprej balo-rumeno, potem rodeče ko opeka, če je pa ponarejeno, posUne ruja*ka»to-rumeno in čez 20 minut temno rudsče. Napravlja se pa to aurovo maslo ia margarina, ki ssmO zdravju škoduje in pri tem je imela neka tovarna na Nemškem pri 1 gld. 45 kr. dobička. Varate se ponarejenega surovega masla! — Kose in srpe nabrusimo veliko preje, kakor po navadnem načinu, č« jih položimo pol ure. preden jih rabimo, v vodo, katerej amo primešali na 100 1. vode 1. žveplene kisline. Če potegnemo potem po njih z oslo ali brusom, bede reaina skozi in skozi jednskomerno nsbruiena. Če poleži orodje dalje časa v vodi napojeni . kislino, nič ne dč, samoNia jih potem prav dobro obnlemo. ' ^DMHiJhi uto j« najbolje debelo zrnato. Kmetovalec Deprez na FVancoakem je dognal » poskuianjem. da ie na jednem hektarju (t. j. na jednem in » , joba) oranja nasejanega samo i debelozraatim titom, pridela nad 200 kilogramov ve« žita, kakor bi ga se bilo pridelalo, ako bi se bilo posejalo samo drobno irnje. Te skuioje so dokazale, da je prevatno odbiranje semenskega ti ta is največjih in najbolj razvitih in polnih klasov. Prav labko se odbiranje naredi na ta način, ds s« lito preseje ekoz tsko sito, v katerem obtiči samo debeleje zrnje. (Ooep. list.) Kako »i mamorc kmetovalec kaf pritluiltl m muh f>olfeiM*tebod t Kamniku pri »Kriltofu « |Ob ugodnem vremenu na vrtu.) Govora: 1. Polovičarji, 2. Dunaj in Kamnik— Društveni odbor vabi a tem avoje čislane ude, slasti tiste ki jib te dolgo ni bilo videti na shodu, in druge spoštovane mote is okolice posebno pa is mesta, da zarad važnosti govorov v obilnem Itevilu pridejo k shodu in s seboj pripeljejo avoje prijatelje. Ob enem prosi, da se natančno drtO določene ure. (Z Kndaic« ) Up razgled s gorskega hrbta, ki deli Bohinj v gornjo in apodnjo dol.no, ni neznan. Zalo ne bomo danes prereSetovali, koliko se vidi z ltudnice jezera, koliko Stola, koliko tega in onega — pogledali bomo raje nekoliko po ljudeh, po občinah, koj delajo. Na Bistrici so zbirajo motje pred Iolo. Ali kmalu jc spoznati ds niso samo Bistričan', marveč tudi gospodarji iz gornje doline. Prijeten čut nam prevzema srce, čel; kako je to lepo, ker ae tako družijo ! Drugod se pehajo narazen, Bohinjci ai pa aegajo v roke. Tako se ti zdi, dokler stoj* možje pod lipo. Ali kmalu se dvignejo in zginejo v Šolsko poslopje. U za njimi — vsaj uho nastavi — da čujeva, kaj bo. Goapod predsednik otvori sejo in kmalu ae nama zdani, da je aborovanje kmetijske podružnice Bohinj. Zakaj se gre? (iospod predsednik pove, da se gre sa delitev podružnice: »Bohinj« med novi dve podrutnici: •Srednja vas« in •Bistrica.« Torej tudi tu razdvajanje! Vijugaste stenge ne ubranijo, da bi ne prillo nekaj modernega duha v ta zagorski avet. Soditi ns moremo, kako in kaj je s delitvijo. Povemo samo toliko, da so bili poprej 24 let motje skupaj, a sedej se morajo ločiti. Tiati zdravniki, ki hočejo pisali recople sedanji svetovni rani, katero j« uaekal liberalisem, pilejo vai — naj so kr&čanski socgalisti ali aooijalni demokratje — za jedino zdravilo ataro kranjsko geslo: *Le vknp. le vkup, nboga gmajna!« Torej druženje bo pomagalo, ne rasdrutenje. Vzrok temu bo pač ta, da bi zgornje dolina kmalu postala no le po naravni legi, marveč tudi sicer ,agonija.' Zalo hočejo avojo kmetijsko podrutnico, poaojiln co imajo, sbode sklicujejo io so jih udeletujejo, s jedno besedo, prič sli ao se gibati in organisovati. Ali na Bistrici je pa vse bo|j Uho. Tam ee godi tako, kakor poje pesem: »Vsaka avojo tvrgoli.« In vendar se bore, da je Bistrica bolj »napredna«, kot sgornja dolina, če bi ae le kje kaj takega bralo ali govorilo, naj vaak pristavi: »bo|j napredna bila« Za najnovejšim tokom pa hoče zaostajati. Ali bržkone bo to le oddih|jaj; kmalu bodo zapeli zopet vsi jedno pesen in ker so spoftitl, dohiteli bodo slahka svoje sreojake tovariie. Ali če ao ai prav aicer malo navskrit, v jedni etvari ao pa vedar vsi jedini. Vet Bohinj namreč proai io kliče: 'Planine, naie planine!« (Nepremično.) Dva kmeta gledala odhajajoč vlak. Tedaj pravi prvi: »Kakor aem alilal, ae takrat, ko dva vlaka vkup Učita, najbolj prvi in zadnji vos polkodujeta.» Drugi ae pa koj odrote in pravi: »O, temu se pa prav lahko pomaga: prvi in zadnji voz ae atran vzame, pa je t« Sa fttTlaereJoe Po Islu sa pojavno pri doaa&h ii valih, poMbno pri prafciib, ovcah in domači perotalni, pogosteje kakor v drugih letnih ftaalb, ksina boleini. Priporočati Je tedai, vporabljati pravočasno agodna obvarovaloa ireditva, kakor Kvrisdov praiak ta praMč«, Kwtidov prstek sa perotaina, Kvvisdavo sredstvo seper griio pri ovcah, katera se ia mnogo lat rablj« s aajMpim r«pohom Kot najboljie r»ikal«va)no srsdstvo po 1 lavfh ja priporo&ali v trgovini m ntnajsjoU krsaolin (sboljiani krtolin) Franca Iv. Evriids v Korneo-barga. LiOteri|ake srečke. Daaaj. 13. julija: 57. 68. 76. 19, 48 Grade«, 28. julija: 20 18, 86, 41, 86. Llao, *2 julfta: 29 «1 73. 76. 68. Trst, 22. julij«: 23 67, 68. 35. 24 WW Prihodnja itevilka .00M0L1UBA' izide dn* 8. augusta 1895 zvečer. Elegantno vetaa s poilačeaita napisom 36 kr., po poitl »8 kr. ALBUM 1 £ju6ljana po pofrom (U. april 1H95J 8 14 lleatracljaml - Ceaa 25 kr. 100 kom. 20 gld Po polil !• proti vpoilinlm 27 kr. Bokloa M f K»t-I SakTini. ari llriu. Ku nuii Ui t lUlol. TuU8 3-1 Breg, Celja. gld. 650 Spi vi no tn na f vet"je priznanje je dosegla moji epedjaliteta 269 i—1 Izvirno genfskih Goldin - Remontoir • žepnih ur. Te ure se odlikujejo po svojih elegantnih ok rovih, ki ostanejo jed-aako Sisto alatim uram popolno nespremenjeni in ao jako umetno eiie-iovani. — Posebno opozarjam n« kakovost kolcaovia, ki je valed is-vrstne konstrukcij« popolnoma mavarovano preti aapraSeaJa io s tem vsa dosedanja dela te stroke presefe. — Vsaka ura, ia katera pravilni tek se di triletno pismeno jamstvo, dobi potrdilo s •tevilko dotičo« ur«. - Cona kesa S trajnim Gatdin plstfsm 0-60 gl. Prava flollia verižic« s ilasrna-atala ksraWn«r|«si in eleg brelo-ketom, v Šport-, Glieder-, M*rquis , io Paotcr-obliki 1-20 gld. - Posebno se pa opozarja na mane F. E. Boskopf Remontoir-Anket ure a pravim nikelnastim ok rovom, ne-rszrulljivim kolesjem in natančnim tekom, gld 10*—, la lako dolgo, dokler je kaj v salogi. Dobivajo ae v zalažaici pravih iviearskib ur LEON BILBEBBBBO, Ounij I, fliiichmirkt 5. XIII. Raspolilja s« proti povselju. — Ceniki zastonj in (Tanko. Ifajbeljia, iirrdae okuant J< župnika Eaeipp-a 4' | kilefrtaii za |W 2 1«. slab km t rudnih iUrioglaUk »vitkih • aliko lup uli fcneippa. t r«de.vk ckregNtik aaviikik. 24-14 V »k t poeebe porah!, ent t!i posieiani namet-ata | spolnem ut ajo« iraat. kavo I obivalate » »aakl ' belii prodajalni«. Rjor ai talM*. poiljt )• i*d«l«"telj (Ooll « Br«|«nes) p* p*iti f Mfojik H 6.H' 24—24 Kovači, pozor! P dpuana Uk.j odda apratneaju kovača pod nt ug d neii»i pogoji prt vodno kovačaioo t .siin telikim kitlm.ni amko* ml m d»»rne ;>•»»mt v xitku|». Kov«.'-«, ki j« ve* v udel>>an.u \*»k r«tn<->r« kinetij.k'f» cn«ljt ter ok«v»nju eowt iuI je lukaj iu 'U»ij«n najlepai ia«:ul*k in go*oT dvbifek K »mir >« Ua na »reua atr. naj m agiaei pil »»ni ali ft po tri br>vi V Breaji pri l>vWe m ] iikonu I« KvtaSe* raeUtaeUanj a «14 Rabi ae »I« nad HO let t dearaik blav.k « »ojaikih Ia zaaakaik hlevih t uradni« atinkam * krsptaajs prod ia p« dlje trt jaj«t«n »ap«ru, |ri irvlsjaoja ad«v «trp. afUati kit itd . in ««poeeblja konja u ura« tekanj«. 3lav r.a zalega Okrofna lekaraa « Keraeukurfu pri Osnaji Zahvala. Pred malo dnevi zavaroval sem nanje poslopje pri c. k pnv. zavarovalni družbi 270 i ,.-Vv»ti'i.j»ki Feuili«' proti p<>*aru, dru' 7. roinika pogorela mi je hita io ukora« no sem «e le nekaj dni mojo zavarovalnino plaval, povrnila rai je gori om-njena ilrutba tkozi generalni zaatop v Ljubljani celo ikodo. Čutim »« dolžnega omenjeni dru*bi najatfnejto hvalo javno izreki in jo vsakteremu kot zelo koulantno in ve»tno najtoplejše priporočiti. (UCici oblina Prebelevo ti. rožnik« x Doblekar Matija, Ht"»> Gale. Gale. ^ Največj, izbo., fs .4 , s /IS* \ O' •ikrfo X \ v / — / ^ % / o v afi-ufeig C. t VII. zveztk: ©VESTI - AndraJ Kalan izžel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po po&tl kr. ▼ KatollUkl Bukvarni in TiHkariil v Lablanl. — Tudi ID. in IV. zverek Bta Se v zalogi. Elegantni album „Ljubljana po potresu" H KI jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin jo cesar v Ljubi »eni. v pUtno vezan in pozltteo, kot najlepii do sedaj iti&lib, po jako nizki ceni »amo 40 kr. in popis potre.«* zraven zastonj — UuKtrovana knjižica pa po 20 kr., več skupaj pa muogo ceneje, do-se biva pri J. <*!OXTL\I-ju v Ljubljani, kakor todi v vseb knjigarnah. 215» 2 Tovarna parketov v Solkanu pri Gorici. Naiaanjaioo istm gospodom lesnim trgovcem, posebno <.aln. kateri trganje * brattovi, dn aaiU tovarna kupnjc hrastove dettfiee oa vkffou« >n jib prev tam« tadi oJ I ji d« 2(J vagonov. Kupčija ao aklene ta eelo lato. 260 4-2 prlporote nsJ«aoMi>n<>it*r in oajg u molki oblake, kakor trni I lepo voj-nato blago in lepi kamrlk aa t*a-aka oblačila. Tudi imam najnovejte titana in volaate nit* ia posebno ■uoino balo ia rajavo kotontno is pere tovara*, kakor sploh vs« v to J07 vrsto tpadsjoča blago. 10-10 a Drlnvninn klppnrHllth, IslJiiAtst-salslls, L* a ► C 1 o li 0 { s 1 B H ANTON BELEC Št. Vid nnd J ,Jtil>Ijit no itdelnje Ur ima v talogl cirkTNi svetllDice ali stalnice 230 10 194 C—4 dva po la kasltarja 18, li, 1H, SO «14., Iz medenine 22, 24, »2 fld., ia tempaka t«, U> gld., obhajil ne svetllniee la koaitai-Ja p* 2 gld., ia atedealae po b, 8, 10 gll. pniloe z zvončki pobiranje mlloMiae, la koslUrJa po I'60 gld. la medenine o gld. fttedllna železna ognjiiič« vaa ielezaa ta tadi raaaa za vzidati. jTlPokrivanje zvonikov!I j «r Barvanje zvonikov upiljmiji strašnih žlebov Ii itrilmdor e- Kaza« žalezae sgrajs, vrata, earef ja za pekipaima M a Herbabny-jev podfufbrnario-kisll apneno-železni sirup Ta i« 26 let s a^va^jin nspekom rabljeni, od mnogih tdrav-nikov najbolj« prunani in priporočani prani alrap raztaplja alas, npokojuj* kaielj, pomanjlnj* pOt, daj* alaat da Jedi. poap«4nJa prenavljanje ia r*dUaa*t, telo Jadi m krapi. Zeleio, ai je v airuoa v lahko al prtnvajajoii obliki, j« jako koriatao ta aar*]anj* krvi, rattopljlvt foa-forno-apnaaa **li, ki ao v njem, pa ooesbno pri slabotath otroolb pospetajejo aar*J*aJ* kostU. Cena tteklenM Her babnyitvega apneno-teletnega sirupa j« 1 gld. 25 kr., po poki iO kr več ta zavijanje. (Polovičnih ttekl«nie ni ) 196 20—16 Svarilo! SeTil.p: pojavlja'0 pod jednakimi ali podob-tirni ime il, a to vaadar posvoji tastavt ta svojem aAiaka popolnoma ratiičns od nafcga originalnega 21 let obrtojtčejja pod-foafornaato kislega apneno-telesnega stropa. Zahteva naj ta soraj vselei IsreAno Herbabnj-Jev apnaao- ftaUsai atrap. Pazi naj a« tndi aa to, da J* zraven atojeia oblastveno protokollrana varstvena anamka aa vaakl atakl*aiol in protlmo, a* dajte aa zapeljati alti a nitjo oeno, alti a Arasiaal pretveiatnl, da bi kupili kak* poaaredbel 627 20-20 Otrednja ratpodiijalniea u provincije: aa Daaajo, lokama „znr Barmberilf kelt" ITasban. Kalierstraaee 76. Produ sio gaeg.; lekarniisrji: V Ljubljani J, Svoboda, O. Piccoll, Ubald pl Trnkdcav, W M»yr; dalje ga prodajajo v Celja ; J. kupftrtobmicd. Uasmbachovi dediči; aa Reki: J Umeiner, O. Prodam, A. Schindler, A. Mitiem, lekarntčar. F. Prodam. M. Uiuam, drog.; v Bretah: A. Buppert; na Sovodjem (Gmtnd): g. Malier, v Celovca: P. Hauer, P. Blrnbaoher. J. kom« t ter. A Eggw t Nevammetta: A. pl. Sladovioa; v Bi Vida: A. Reiahel; na Trbtla; A. Sisgl, v Trstu: K ZanaUi. A. But-tina. B. BlMoletto, J. Beravallo, E v. Untenbarg. P. Prendlni, M. Bavatinl; v Beljaka: r. Sokoli, dr. K. Eumpf; v Crnomlji: J. Blaitk; v VaUkovoa: J. Jobet; v Wolftberpi: J. Hath. ( KMK vin vipavske in V skladišču v Šiški it 9 nad 56 litrov: istrske vinarske zadruge. V pivnici (na drobno) na Bregu it. I: 223 i2t-») ViM*»ko Mo l . . . H. . . V.|*v»ki Kulaadee, d m« rt Kitltng . . . Sipa . . . . Vrboroe . . Imrekl toran. »Uri . . . noti . . [.triko belo .... I«tr»ki Refoikat . . . . Refotko 100 bot. h»ki .liter m gld. 24 - do 15'— . . iS- . 23 SO 8737.-3t*S0 1«-16 - 1S»-»90- Vipartkl trhoree . . do* o Vipavtkt Rulaodee Ritling . . Sij« . . . liurrundee Vrbpolj« butelj. Ittnki uran, atari . no*" iMnko belo . . Utreki Hefoikat „ Rrfotko buteljk* hur po gld. -S* - M do'--40 J m -R2 -•41 « m -J> 2 M • -■70 - 32 J -32 — 31 -60 a ■ 120 Zadrv|l raz»*i(1jati itirti ia fina dkaktaa. — Oonikl Iran ko — — fooiivt t*'0