!**« Vi., st. 113. Polinina plačana v gotovini. V IjubBiani, v petek 19* staaia 1922. Pašam. št. 75 p. HflPREJ glasilo Socialistične »franke Jugoslavije. Klerikalci in obratni zaupniški sistem kovinarjev na Jesenicah. obratni protestirajo proti sistemu Upnikov v svoie glasilu »Naša nic0 ir, - j? *: ma>a ter izrekajo nezaup-volitvp 3a^kujejo. da bi se. morale vršiti vsemf?,6 DP oddelkih, temveč skupno z takem n** in 150 proporcu: seveda do ^nišin 000^1- ^a ki njihova ogromna delati zt naDram kovinarjem zamogla nto se! • t(X*a ne b°§ Jaka! Porneni- liavlie^^ ®iesec je že pogodbeno uve-dei zenjjjo *‘jF vemo. da živi ne morejo pod vl,'en oh ec Je ze Pogoaoeno uve-•H.0 bi].- ,, oratni zaupniški sistem, povsod **,. x: t~i___j.:i• j;v. živeti, i/er^alci navzoči. Pustili smo jih zemlji Vemo’ ^‘vi ne moreio demas.’ j?asi Poznamo globoko njihovo p zahrbtno delovanje. šujeir,6^? klerikalcev, ki je v tukaj-delati zp zaposlena, nam ne more Sve$ti ;?a^e *n Preglavice, tega smo si p _ Preizkušenj. Kai hočejo torej ? Drf^ Sm°' ^a 'e bil klerikalec nav-s£Vedn -g ferski razpravi 1. 1921. in ‘azumijiv ker mu ie bilo precej ne- mški sist ° a^šen Pomen ima ta zaup-llateliu d v1- Ko pa se je njemu in g. ravsaj Sn’*a na^a zahteva in 00 ^o ^Disat 'e tndi zastopnik klerikalcev S(>cia];J Pogodbo, kakor tudi narodni 2akoner Dri nas v Jugoslaviji ne obstoja si b0 0 obratnih svetih, je loeično. da Sasa in 0ra^a strok, organizacija z tokom čitti bo]rraZUmevaniem sama uveljaviti tih. 7^lse zastopstvo delavstva v obra-in,ajol,nas.ni merodaiiio. kai 'in kako ?ih drža1Cl* inštitucije uveljavljene _v dru-rektivo jS to nam nK>re služiti le za di-stu° Sa‘ . erotlj*ino je pa za nas to. kaj Do tujih - zm°žni uveljaviti in voditi, ne Ustil; ri s‘?temih in predois|ih. temveč po ^^oci, zmožnosti in okoliščinah k°y izv *e v°btev obratnih zaupni-^eikfih v ^ Popolnoma enostavno po od-nad jo , *^no pravico pa so imeli vsi Slede stari delavci in delavke, ne dotičnji.a ^avljanske pravice, ako je bil obratn i na>manj en mesec zaposlen v sov. u ,,j^‘*;ev 'e odločala večina gla-*°Varn u ’ Se 'e moralo v vseh treh tnestrri 49 tratnih zaupnikov in 50 na-bii j, ‘ ,.v ter glavnega zaupnika, ki je Hqv ,en Poleg dveh glavnih zaupni-ni y a Jayornik in Dobravo še kot giav-^VnJiT3-^ 23 vse tri tovarne iz srede fenih obratnih zaupnikov. &oltirJ>?eril4. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. »O OBLJUBAH IN DEJANJIH RUSKIH BOLJŠEVIKOV«. V veži ljubljanskega okrajnega glavarstva v Hrenovi ulici štev. 11 visi na uradni deski poleg razglasov predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo tudi letak s tremi slikami z gornjim naslovom. Na prvi kričeči sliki so vojaki rdeče Rusije, ki gredo s samokresi in sabljami nad mirne prebivalce, streli pokajo in boljševiki more. da je groza. Poieg te slike pa je napis »Mir« in nato sledi sledeče ogajbno Doročilo: »Boljševiki, ki v svojem časopisju, brošurah in plakatih najbolj kriče proti vojaštvu in vojni, so danes vendar naj večji militaristi ter izdaja io gotovo naj večje zneske v celi Evropi za oboroževanje. Vojna traja v Rusiji kot znano že od leta 1914., torei potnih 7 let. Njihovo govoričenje o »miru« 'm »ljubezni« so le prazne fraze kot nam to Dredočuie slika.« Na drugi sliki so zopet Ldeči vojaki, ki streljajo v hrbte pri zidu stoječim otrokom, ženam, možem in star" čkom. Sledi sledeče odkritje pod naslovom »Svoboda^: »Pripravljeni smo. da žrtvujemo svoje življenje za svobodo.« tako se je izrazil odlični boljševik. Tega reda pa se ne'drže moskoviti, ki ttgnnat^ ljajo brezobzirno na tisoče in tisoče nedolžnih otrok, žen ter starcev. S tem hočejo gotovo dokazati, kako pojmujejo »boijševfško svobodo«. Njihovo geslo ie: »Umakni se ter napravi prostor meni.« Na tretji slfki je zimska pokrajina, smrt s koso na rami hodi med ljudmi, ki padalo sneg* utrujeni od lakote. Na padajoče se spuščajo krokarji ki iz ozadja se strahotno dvigajo proti nebu tvorniki dimniki. Pod naslovom »Prehrana« beremo: »Rusija, ona bogata Rusija, ki so jo nekdaj imenovali .žitno zakladnico Evro* pe’, katera je svojčas s hrano zalagala Nemčija Švedsko, Norveško in druge države, ona Rusija strada in tp zaradi tega, ker si boljševiki lastijo pravico do zemlje in poljskih pridelkov, namesto da bi to pustili onim, ki jim ta pravica edino Dri-Dada. Boljševiški program zahteva to in istega se drže kot svetega pisma. Danes se nabirajo po celi Evropi prispevki za ono Rusijo, ki bi lahko — v srečnejšem položaju zalagala z živili celi svet. Za vse to se ima zahvaliti Rusija modri upravi »velikih ekonomov Lieninu in Trockemu«. (Zadnji stavek je debelo tiskan). Poznamo kapitalistični tisk, ki operira z najverjetnejšimi lažmi, katerim morejo nasesti le tisti ljudje, ki se ne zanimajo dovolj za dogodke Do svetu. Dnevno čitamo v francoskih buržoaznih časopisih o strahovitih morijah teh preklicanih boliševikov. ki so socializirali vso lastnino. Tako na primer so pred kratkim poklali čez milijon ljiHi. priče pa so seveda francoski kapitalistični listi. Francoski bankirji naravnost preplavljajo književne trge z brošurami podobne vsebine. Večkrat, naletimo na zelo ganljive prizore. Tako na primer so Židje v zadnjem časti slovesno prekleli Trockega v cerkvi in ko je ljudstvo ponavljalo za duhovniki prekletstvo, se je ob cerkvenih vratih- zgrudila Trockijeva mati. obupno pla-karoč. Take storice naj bi vplivale na vse versko čuteče ljudi, da bi z vsem gnevom zasovražilo boljševike. Posameznih kosmatih laži ni potreba še posebej zavračati. ker je socialističnemu delavnemu ljudstvu vkljub grmadam kapitalističnih laži in .zavijanj, položaj v Rusiji že toliko znan. da ne more nasesti takim trikom zlate internacionale. Nezaslišana sramota in predrznost prve vrste je. da si uDajo naše oblasti take letake razobešati na uradni deski, kakor se je to zgodilo v Ljubljani! Socialistično delavstvo si bo dobro zapomnilo tudi to klofuto njemu naravnost v obraz! Zapomnilo si bo dobro, da se mudi zloglasni kontrarevolucionarni krvnik Wrang&l še vedno v Jugoslaviji, kjer nadzira svoje čete za pohod proti’ sovjetski Rusiji, v smeri kavkaških bogatih petrolejskih vrelcih in da tvori v Jugoslaviji pravzaprav državo v državi? Politline vesti. = Mikrokeialni »Narod« ponastikuje par odlomkov iz našega predvčerajšnjega uvodnika »Zatajil sem ga!« in na koncu ugotavlja, da je že večkrat poročal o nesoglasjih med vodstvom naše stranke in tkzv. Kocmurievo skupino, pa da smo mi sproti take vesti proglašali za neresnične. Članek sodr. Korena mu je sedaj v veliko zadoščenje, ker mu potrjuje, da je imel on (»Narod«) vendarle eokrat prav. Razumemo, da se. gospodje v Knafljevi ulici svoje bistroumnosti tako vesele, saj jim je ta njihova bistroumnost doslei samo grde uspehe pokazala in jim vedno v odločilnem trenutku odrekala, razumemo to povsem človeško veselje, vendarle si ne moremo kaj, da bi jim ne napravili debele.,, črne črte preko vseh računov. Ker gospodje so s svojo bistroumnostjo namreč še enkrat v vodo padli. Pozabili so popolnoma to, kar smo mi na njihova poročanja. proglašali, ali pa so se zlagali, ker drugče bi morali napisati, da smo njihova poročila korigirali v toliko, da med vodstvom naše stranke oziroma stranko in Kocmurjevo skupino ne_more biti nobenih nesoglasij, ker se mi zato niti toliko ne hrieatno. kolikor ie črnega za nohtom. Ta skupina, če sploh obstoja, na vsak način ni včlanjena v stranki, kakor ni saan g. Kocmur včlanjen pri nas še iz časov pred trboveljskim kongresom. Od tega kongresa dalje pa bi morali vedeti, čeprav niste premočni v glavah, iz pisave našega lista, da nimamo prav nič skupne-2a s tistim, kar je bilo in da se z ljudmi »socialisti«, ki niso naši člani, sploh ne menimo, v kolikcr ne zakrivijo kakih, ne-rednosti, za katere iih moramo kot glasilo delovnega ljudstva postaviti pred javnostjo na odgovor. To ie reč, ki je ne morejo razumeti niti vaši kumpani pri »Jutru«, čeprav jedo kruh pri »najbolj infor-mijanem dnevniku« v Liubliani in v Jugoslaviji sploh. Morda pa se vani bo le malce zasvetilo, če. vani povemo majhno primero: Kaj naj porečemo, če se boste enkrat po »informacijah« izmislili in začudenemu občinstvu napisali, da vladajo \^dstvom na§e stranke in n. pr, vašim Tavcariem ali Žerjavom ali katerimkoli med vami nesoglasja? Smejale bi se vani krave, ce bi kaj. takega napisali. In. glejte* krave lrnaio sedaj dovoli povoda, da vam smejejo, če pišete o kakem ne- soglasju med nami La g; Kocmurjem, ki stoji z nami v istem razmerju kakpr vaši Tavčarji in Žerjavi ali katerikoli drugi mgd vami. -r Prvi javni nastop jugofašistov v Ljubljani. Preteklo sredo. 17. t. m. je bilo v ljubljanskem »Mestnem domu« zborovanje podpornega društva jugoslovanskih akademikov. Obravnavali šo spremembo društvenih pravil in kakor hitro so prišli do točke 5., ki bi se naj spremenila v toliko. da bi bili redni člani samo tisti di-jaki. ki dobivajo hrano v menzi, se ie pričela rabuka. Nekateri visokošolci so bili namreč mnenja, da ni izključeno, da bi dobili vse funkcije v društvu člani Wran-glove armade. 150 po številu. Kakorhitro i.e padla beseda o Wranglovcih, se je pričel splošen pretep, v katerem so se^odli-kovali demokraški djiaki z Dalmatinci in Wranglovci na čelu. Dalmatinski akademik Galzinia pa je celo streljal s samokresom. Zborovanje ie bilo nato zaključeno. ker so se dijaki takoj razkropili kakorhitro ie padel streL Baje so imeli vsi dalmatinski dijaki pripravljene samokrese. ki jih na niso rabili, ker so uvideli, da so v manišini. Pripravljeni so bili tudi ruski dijaki s palicami in nagajkami. Zahtevamo. da policija vsenj tem dalmatinskim akademikom takoj odvzame orožje, ker nikakor ne moremo trpeti, da bi zaradi njih prišlo še do prelivanja krvi. Znano nam je namreč, da so v svojem šovinističnem navdušenju že večkrat napadli mirne mimoidoče. Tudi so baje v »Udru-ženi«. dalmatinskih studenata« razni temni elementi, ki so vsi člani splitske jugofaši-stovske organizacije. Na vsak način zahtevamo. da se ta zadeva razčisti! + Neuspela pogajanja z Italijo. Pogajanja z italijansko delegacijo o rapaHski pogodbi se bodo v kratkem končala ne-povoljno. ker so že zopet nastale težko-če. zlasti glede zadrskega vprašanja. Pogajanja se bodo pričela najbrž v kakem drugem mestu in ne v Santi Margheriti kakor doslej. Jugoslovanska delgacija doživlja neusp.ehe. kar je razumljivo, če pomislimo, da jo vodijo kapitalistično vzgojeni delegati, katerim pomagajo ob vsaki priliki neurejene razmere v naši državi, katerih pa ie kriva v prvi vrsti belgraj-ska vlada sama. +. Po štirih letih so se naši diplomati spomnili, da ie treba nekaj ukreniti za povratek tistih Jugoslovanov, ki še sedaj čakajo rešitve v ruskem ujetništvu. V Genovi je član naše delegacije interveniral za povratek teh revežev pri Cičerinu, ki je takoj odposlal y. Moskvo tozadevni nalog. Radovedni smo, kakšne obraze so delali tuji diplomati, ko so zvedeli, kdaj in ob kateri priliki so se naši krmarji spom-n. . tudi nekoliko dolžnosti do tistih naših ljudi, ki trpe v daljni tujini. + Ruska delegacija se bo udeležila haaške konference. V sredo, 17. t. m. je bila sprejeta na popoldanski seji politične podkomisije sledeča začasna mirovna pogodba: 1. Podpisane države se strinjajo s sklicanjem komisije, ki bo poravnavala neizravnane spore 'med sovjetsko Rusijo in ostalimi državami. 2. Najkasneje do 20. junija bodo v neruski komisiji zastopane države naznanile ruski vladi imena članov komisije, kar bo istočasno storila tudi ruska delegacija. 3. Vprašanja, o katerih bo razpravljala ta komisija, morajo vsebovati vse probleme, tudi dolgove in kredite. 4. Obe komisiji boste delovali za sporazum v vseh vprašanjih, o katerih boste razpravljale. 5. Da boste mogli obe komisiji mirno nadalieviti svoje delo, se podpisane države zavezujejo, da se bodo vzdržale vsake napadalne akcije v dru* državi. Podlago začasne mirovne nogo?" be naj bo status quo, položaj kakršen je. ki nai ostane v veljavi še 4^ mesece P° končanem delu komisije. Cičerin, T>r®£‘ sednik ruske delegacije je ob tej pnM-izrekel ostro obsodbo sistema dvojni komisij, ki se je uporablial že v Os110'1 brez dostojnih zaključkov. Izjavil .je. ^ odklanja ruska delegacija vsako nost za tako postopanje, da pa se boa udeležili bodoče konference vkljub temu. da so jih razdelili v upnike in dolžnike. + Velike protivojne demonstracB® prirede 29. junija po vsej Angleški. V« delavske stranke, ženska društva, ruki, književniki in novinarji se udeleže teh demonstracij. Kot glavno jamstvo zS bodoči mir bodo zahtevali razorožitev-Angleška je navzlic svojemu skoro f* zadnjih možnosti razvitemu kapitalist1' nernu redu vendarle napredna država i socialistični nauki so globoko prodn* množice vseh slojev. Zato ie razup}1 / da bo tam zahteva po razorožitvi še B* prej izvršena. Pri nas pa so n. pr. raV^ novinarji glavni priganjači bodoči v^J Dnevne vesti. Ljubljana. Kmetijska podružnica v LjflbH^J^ se je organizirala v zadnjem času. B . no svojih močeh vplivati na gospodarskih prilik v območju ^ Lti ske občine. V ta namen želi v predvsem vrtnarstvo, ker je ta str«£>* Ljubljani najbolj zastopana.. Posestrn ^ vrtov manjka danes pripravnih moC* ^ obrezovanje in cepljenje drevja in ’ p. cepljenje vrtnic, za žveplanje in slK J(a lienie trt in za razna druga vrt”^oni dela. Podružnica hoče tem nedostai pomagati na ta način, da nastavi nega vrtnarskega pomočnika oZ“kaIn vrtnarja, ki bo priglašenim stfa j opravljal potrebna dela proti dol ^ plači. Ker mora ta pomočnik toliHO ^ služiti, da se lahko preživlja., .ie seve« mestnih strank odvisno, ali ga bodo s ^ trebnimi deli zadostno podprle au Podružnica se obrača zaraditega na ^ posestnike vrtov z nujno prošnip. Driglasiio vsi, ki želijo dobivati vrtn skega pomočnika na delo. Od teh p glasnic bo odvisno, ali bo mogoče nas viti takega pomočnika ali ne. ^ Udruženie .lugoslovenskih in arhitektov — sekcija Ljubljana. ie sestanek za Detek, dne 19. maja oD v posebni sobi hotela Tratnik. Radi v* nosti razgoyora o »Zakonu o osnova' inženerskih komor« in »Glavni skuP>C1'^ se pričakuje polnoštevilna udeležba. Odbor. «| V orid gladuiočim bratom ^ uprizori dramatični odsek Invalidsk * doma v Ljubljani v četertek. dne 25. ta* ob 8. zvečer v »Ljudskem domu« v treh dejanjih »Revolucijska sV£.flfjiliver« VnOZnani pisalni stroji »The c&vm * rf0 dr“^o »Naprel« v če- k itmiia 19Š2 v.f pHj ,nov,e Pevce samo do hlor občuti 12 delavskih vrst in sploh Polju, s- hi ebo izobra7-be na kulturnem *t*oru. Naiivc/T k?. Pr'ključi 1 našemu pevskemu c'alno miswJ? dolžnost k temu bi pa b,ila so-**' da se hnm delavca. Sodrugi. pripravimo 5° razveselil; £ V 1IX>}etnern času laliko tudi skup-dtlu čast« -L n j2-'etiir in si zapeli »Boi •J. Ml l 0.1 1 -V Del. pevsko društvo »Naprej« MarlfeSsr. tek. j!čsr bule ta in ritmike priredi v pe- V MaTik^aia,t- k v Narodnem gledališču siakova B s'°.venska plesalka Lidija Wi-liublianJi • sijajnih uspelih nastopih v v r4znih >eri prireia na5a domačinka strpno u 5eUh na5e države predstave Pribor,?€tniške«a značaja. Opozarjamo tgclitev u °bžinstvo_na to izredno pri-brtigram,, Se bo vršila samo enkrat. Na Ooutjoa p^?: Chopin. Delibes, Dvorak, vStopjjiP deg, Mozart itd. Predprodaja **— Pri gledališki blagajni. SiABoti Nobe mnost pod kapitalizmom. 2em velitna tainost ni. da goni kapitali-v blaznr, ? arrnado mož in žena direktno »ih, t. p0ieg veiihega števila blaznih. Zlas?0^1 večjo aunado umobol-Ko s' °Daža,no to pri otrocih. Svojec v'v-ie 1)11 kapitalizem razvijal do s^oiirnnost Se 'e ^ njm razv,iia1a tudi yah 162^'e bilo v Zedinjenih držali1 ie hii !n^nic za umobolne. Leta 1910. Anicah °rrve ^73. Leta 1890. je bilo v teh 2M$77qI • b82 umobolnih. leta 1910. pa h^bolrn *ea' tega števila je na tisoče ot»e iu! k1 n‘so v bolnišnicah za umo-Vfitito’ č^knčnega števila teh seveda ne 0°ka2’ er,disr .sodimo, da ie visoko in da 2te posledice, ki jih rodi kapi- bout^eyši Popolnoma blazne in pa sla-»ienih h Senb°" da ie njih število v Zedi-pr .r^Vab najmanje do 150.000. Stvarni * atVa ,e dognala, da ie med temi ^bniifn, ,06 odstotkov delavcev in slu-hii, ^ X 'tor služkinj. Z drugimi bsseda-• 0 iz vrst- k’er so delavne ure vi'se m plače najnižje. k deklpfteri b*udie se čudijo, zakaj dela-Qrivatn-h ra1e v tovarnah, kakor pa v ve, 2av. . domovih. Slutnja sama jim poboje d a]- ”na od teh slutenj je ta, ker se deia' nf ne stanejo vsled dolgotrajnega delu d 1?mon°tonosti, ki vlada pri takem »± a.n1e razvedrila, ki zadene že-slab0um^' ,e brezdvomno največji vzrok ■ slaboumnih Sc, znaša 16 odstotkov. rodi K?,.mno8:e druffe strahote, ki jih jj. Kamtahzem, zakrivajo tudi te kolikor 11351111 oiein-- Vsled tega tudi ni zapopasti, kako obsežno §te- iz industrialnih vilo teh nesrečnih ljudi, uiti žalostnih razmer, v katerih se nahajajo, ker jih ne vidimo. Ne da bi hoteli postavljati te nesrečnike kapitalističnega sistema na razstavo, bi bilo želeti, da bi se ljudstvo boli zanimalo zanje in za razmere, pod katerimi morajo živeti slaboumni nesrečniki to mučno življenje; to bi pomagalo, da bi začeli ljudje misliti na odpravo sistema, ki ie v veliki meri kriv za nesrečo teh ljudi. Kakor samomor, tako povzroča tudi slaboumnost živčna bolezen; in prenapeti živci so pod kapitalističnim sistemom nekaj sorodnega s tem sistemom samim. Slaboumnost je eksistirala že pred kapitalizmom, toda nikdar ne v takem obsegu kakor danes. Kapitalistični sistem .je pripomogel, da ie dobilo človeštvo v svoji nesigurnosti in grozoti duševnega raka. ki razieda duha in telo. Velikanski boj za eksistenco, ki se bije pod kapitalizmom. $ svojimi duševnimi skrbmi in telesnim padanjem, s svojimi dražečimi in poparjaipčimi podrobnostim i in tendencami, s katerimi goni svoje žjtve v navade, ki so za človeka škodljive, s svojim duševnim in moralnim mrcvareniem, goni na tisoče in tisoče mož in žena na rob, kjer razum na svo-jgm prestolu opeša in naposled pade. To so žrtve kapitalizma, darovane za sebičnost in nezavednost vseh, ki glasujejo, da se vzdrži kapitalizem na površju. Za te razmere je edino zdravilo socializem. Socializem bo ustvaril izkori-ščujoče industrije koristne za vse, ki delajo in ustvarjajo, ne pa le za nekatere, kakor je to za navadno živalsko eksistenco in ga uvedlo v struge splošnega človeškega boia v prirodi, ki ie človeku ne-izbegljiv. Vse rane, ki jih je prizadal kapitalizem človeštvu, socializem sicer ne bo mogel zaceliti naenkrat, ko pride na površje. toda polagoma se bo z velikim delom in pripomočki, ki bodo na razpolago, doseglo vse — in človeštvo bo ozdravljeno vseh takih bolezni, o katerih nam je znano, da imajo opravka z družabnimi razmerami in so posredno ali neposredno v zvezi s temi pojavi. iz Krajevna politična organizacija SSJ v Sp. Šiški naznanja, Ua se bo vržil nie izredni občni zbor 24. maja ob 8. zvečer z zelo važnim dnevnim redom. Udeležba vseh čianov dolžnost! Članstvo Socialistične stranke .fu-eoslavjie v Celju opozarjamo na člansko zborovanje, katero se bo vršilo v četrtek, 18. maja 1922 v gostilni »Zeleni travnik« v Celili ob 7. zvečer. — Ker je dnevni red nad vse važen, pričakujemo obilne udeležbe. Kraj. organ. SS.T v Celju. Iz strois- $ibast£s„ SODRUGI V LJUBLJANI IN OKOLICI POZOR! Podružnica kovinarjev v Ljubljani je sklenila, da napravi o blnkoštnih praznikih dvadnevni Izlet na Jesenice. Bled in okolico, nakar opozarjamo vse sodruge v Ljubljani in okolici. Naprosili smo ravnateljstvo državne železnice za polovično vožnjo. Vse informacije daje s. JanKo-vlč v tajništvu kovinarjev, Selenburgova ulica 6. II. nadstr, ki obenem tudi sprejema prijave. Trbovlje. Podružnica Unije sloven-sikh rudarjev v Trbovljah vabi vse svoje člane na diskusijo, katera se bo vršila v soboto. 20. maja <>b A. popoldne v prostorih »Delavskega doma«. Nečlani nimajo vstona. — Predsednik. Vestnik Svebocfie. Šahovski odsek »Svobode« v Šiški. Jutri, 20, t. m. bodo ob 8. zvečer šahovske vaje. Točnost! Dramatični odsek izobraževalnega društva »Svobode« v Sp. Šiški vabi vse resne prijatelje dramatike, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v torek 23. t. m. ob 8. zvečer v dvorani »Zadružnega doma«. Sp. Šiška. Žibertova ul. Trbovlje, Prihodnji teden, v torek. 23. t. m. otvori sodrug Tone Seliškar pod okriljem tukajšnje »Svobode« izobj-aže-valni tečaj s predavanjem: »Pomen izobrazbe. Razvoj zemlje«. Predavanja se bodo vršila vsak torek ob 7. v »Delavskem domu«. Predavanja bodo sistematično urejena, tako da bodo imeli slušatelji jasen pregled celega razvoja človeške družbe in sploh človeštva. Vstopnina 1 Din. Sodrugi udeležujte se teh predavanj — zakaj, čim več človek zna, več velja! »Socializem in vera« bo kmalu doti-skana. Knjiga bo precej obsežna in v lepi opremi, na drobnem papirju. Veljala bo 8 do 10 dinarjev. Kdor jo naroči takoj in pošlje 8 dinarjev, dobi knjigo lično in trpežno vezano. Naročila sprejema: Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Kulturni vestnik. SPORED NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANE __ Drama: Četrtek. 18. maja — Marija Stuart, gostovanje ge. Marije Vere, tragedinje iz Beograda, laven. Petek, 19. maja — Otol» in Struga. Dijaška predstava. Začetek ob 3. pop. Izven-Sobota, 20. mapi — Madame Sans Gene. Izven. Nedelja. 2i. maja — Marija Stuart, gostovanje tragedinje Marije Vere iz Beograda. Izven. Ponedeljek. 22. maja — Madame Sans Gene. B. Začetek poletnega abonmana. Opera: Četrtek, 18. maja — Lakme. E. Začetek poletnega abonmana. Petek, 19. maja — zaprto. Sobota. 20. maja — Lakme. D. Nedelja, 21. maja — Luiza. Izven. Ponedeljek, 22. maja — zaprto. Torek, 23. maja — vojaška predstava. Bajaja. Izven. »Novi Rod«, 5. štev. II. letnika, glasilo mladine v zasedenem Primorju, smo dobili. Prinaša naslednjo vsebino: Pesmi: Tja v ogrado (I. Albrecht), Ko smo spali (Leopoldina Leskovec). Sinica in ščinka-vec (C. Golar), Raček (A. Batagelj). Proza: Zsodbe kraljeviča Marka (Fr. Milčinski), Čudodelni som (Fr. Lipah). Zmaj z osmimi glavami (A. Bucik), Lisica-sestri-ca in volk (VI. Levstik), Ovna (J. Ribi-čeč). Razno v pouk in zabavo in Kotiček malih. »Novi Rod« ie bogato ilustriran in ga priporočamo. Stane letno za inozemstvo 15 lir in se naroča v Trstu, Škprklja Sv. Peter 62 (uprava). Uredništvo je v ulici Fabio Ševgro 25. Boi alkoholu! Kot 3. zvezek Knjižnice zdravstvenega od.seka za Slovenijo je izšle gorenja brošura, ki jo ie napisal vse-učiliški docent dr. Ivan Robida v zelo poljudnem ieziku. Priporočamo io vsem. ki korakalo v vrsti antialkoholnih borcev. Shakespeare: Julij Cezar, je izšel v ponatisu v »Novi založbi«. Cena broširanega izvoda je 12 Din. vez. 18 Din. Knjigo priporočamo. Fr. Milčinski: »Tolovaj Mataj«. Ilustriral Iv. Vavpotič. Druga izdaja 1922. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 152. Cena 12 Din broš., po pošti i dinar več. »Tolovaj Mataj« in druge slovenske pravljice, ki jih ie med vojno izda! Fr. Milčinski, so zbudile tako pozornost ln priljubljenost, da so bile v kratkem razprodane. Sedaj je izšd H. natis v nov! opremi. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54. Jugoslovansko akademično glasbeno društvo »Mladost« iz Zagreba v Sloveniji. Akademiki v Zagrebu že dolgo vrsto let gojijo koncertno petje. Njihov predstavnik je glasbeno društvo »Mladost«, ustanovljeno leta 1900., ki je tekom svo-ieera 221etnega delovanja priredilo nad 400 koncertov v raznih mestih Jugoslavije. kakor tudi izven mej naše domovine. Leta 1903. se ie udeležilo društvo kronanja kralja Retca I. v Belgradu. Leto za tem pa je sodelovalo na Vseslovanskem študentskem kongresu v Sofiji. 501etnice praškega »Hlahola« se je leta 1911. udeležila tudi »Mladost« teT priredila potem koncerte po Vseh večjih mestih današnje Češkoslovaške. Za vse to svoje kulturno in nacionalno delo pa ie bilo društvojpo-četkom svetovne vojne razpuščeno od madžarske vlade kot nepotrebno in za obstoj države nevarno. Po osvobojenju in zedinjenju pa ie društvo svoje delovanje začelo še silneje ter priredilo v tej kratki dobi nad 40 koncertov samo i/,ven mej naše države, tako v januarju v 8 največjih poljskih mestih. Umetniška kvaliteta zbora »Mladosti« je velika, kar pričajo številne ocene raznih tu in inozemskih časopisov oziroma kritikov. Moški zbor »Mladosti« šteje danes 45 pevcev, ki prirede koncert v oonedeljek. 22. maja v Ljubljani. Država, Osmo javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »O državi«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek. 19. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna. V dvorano pristop od desne strani poslopja. = . Denarni trg. (Zagreb, 17. maja.) Ameriški dolar 67 Din, 100 nemško-av-strijskiti kron 0.80 Din, češkoslovaška krona 1.30 Elin. napoleondor 225 Din, nemška marka 0.26 Din, italijanska lira 3.58 Din. = Žitni trg. (Novi Sad, 16. maja.) Kilogram pšenice 3,80 Din. kg koruze 2.75 Din. kg ovsa 2.90 Din, kg moke (štev. 0) 5.38 Din. — Kg svinjske masti 21 Din. UTRINEK. Povojna demokracija, kakršno so patentirali kapitalisti, se jim ne zdi varna, dokler živi zadnja delavska organizacija v deželi. Kapitalisti se bi počutili najbolj srečne, če bi mogli navaditi delavce na oves in seno. Potem bi bila demokracija na varnem ... Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. oclb. SSJ) Odgovorni urednik : Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Morska tra*« za modrece v vsaki množini se dobi najceneje pri SEVER & KOMP-j Ljubljana, Wolf‘ova ulica št. 12. - Za (7-13 let) iščem popolne oskrbe. Ponudbe pod ,Moderna vzgoja1 na upravo ,Napreja“ vseh vrst n emiKi sitar LJUBLJANA „TRIBUKa“ #i tovii. ua dvokoles in otroških v°*I6ko *. j Najccnejša dvokolesa in otroSki ^. i raznih modelov. Sprejmejo se tnal | kolesa in otroBki vozički v polno Pre.® emajliranje z ognjem in poniklanJ • . I Ljubljana, Karlovška cesta žtev- r. z. z o. z. LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“) N O ► D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko n1 blago, spirituose, mast, slanina, mesni 6 ----------------- izdelki. .............. N Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473. The .OLIVER naiboiiši in nakeneiil pisalni stroj. Zastopstvo in zaloga: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina v &jui»ljanly Sv. Petra cesta št. 2. vr Ogrska tggsm S Mesnega oddelka 1 J® pravkar dozorela, izdelek ie s»rvovrstn@gs okusa« Razprodala pofetiši s 15. malem kg po Din 64'-» mr V poštnih zavitkih od 5 ks Delniška glavnica: K 20,000.000-- oa Podružnice: Novo mesto, Uakek, SSovenjgradec. Rezervni zakladi- K 0,500.000^. on v _e Telefoni St. 146, Ljubljana, Selentourgova ulica št. 1. = Brzojavke: Izvršuje vse bančne posle najtodneje in najkulantneje. ESKOMPTNA^ .»v-«. PMB3M—MCT——m—os——