%S#m «k ¿«tr»ek ta
«Ah s po&aioo *red alf «(Mm s noiflJaa)etn
glowM«ek»W>»<tia., ItaimOdt, ¿«Mlete I Hm. h*«» liigoshmje . Naročnina te pošlje .pravni? Ivo ,Sio-»en ,—Gospodarja" t Ma-dbon. Koroška cesta 5. S¿si »c dopošilja do od-#evedL Naročnina 3e pic-
čujc v naprej, telefon interurl.gn št. 113.
SO, Itftf«
Številka stane 1 dfn.
PoStntna plaCana v gotovini.
nfštvo iprejen« n 111 nTiit—L Insexoie In rel"
LJST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Cene inserstont po *oru. Za večkratne primeren popust. Neznprie reklairacije so poštnin« prosie.
f>VoTrri' -p/tin poštnepk ! tnla Ljubijfr.u št 10.603.
Telefon inicrorbsn ii. 113.

äms» 14 deoembpa mm *
i«»fet*«»«.
RuZkol v vladnem taboru.
Radikalci so vclesrbska stranka, njihovi listi pijejo venomer o posebnem stališča Srbije v skupni držaji Srbov. Hrvatov in Slovencev, govorijo o osvoboditeljih in osvobojencih ter delijo celo državo na Srbijo in pa na nove osvobojene, osvojene ali celo zasedene kra-|e, pri tem pa pod imenom «narodne« radikalne stranke prav radi pobirajo pristaše po «zasedenih« krajih, celo med Nemci in Madžari. Radikalna stranka je središče in ognjišče tistega duha, ki povzročuje toliko škode in krivic v naši državi in ki gre v svoji strasti celo iiako daleč, da blazno in brezobzirno ubija gospodarski napredek v mestih in krajih «prečanskega« sveta, ker tnu Beograd ne more slediti.
Vse naredi j e centralistične uprave so izdane tako, da hudo zadenejo prečanskega gospodarja in trgovca, ¡točim ima beograjski po večini od njih razne koristi, ali je pa vsaj ha razne novotarije po svojih vladnih prijateljih toliko pripravljen, da lahko še pravočasno kako špekulacijo izvede na račun Zagreba in Ljubljane. Kričečih primerov, ki hodijo s centralizmom roka v roki, nam ne manjka. Na raznovrstne valutne odredbe, ki zadenejo prečane vedno kakor strela iz jasne-.ga, so beograjski bankirji in trgovci vedno pravočasno pripravljeni,, da mirno in dobro opravijo svoje denarne posle. Poglejte samo Pašičevfga sina, ki ob najstrožji prepovedi denarnega izvoza nosi milijone čez mejo, da si v Berlinu in drugod za celo ulico hiš nakupi, Ko je bilo letos vse polno sliv po Srbiji in Bosni, so se srbski izvozničarji ustrašili bosanske konkurence pred tujimi kupci, katerim je bila Bosna za nakupovanje prikladnejša kot pa deli Srbije s svojimi skrajno žalostnimi prometnimi in varnostnimi razmerami. Kaj so storili, da ubijejo konkurenco? — Po svojih agentih, ki so celo nekako službeno nastopali, so raztrosili po svetu laži, da so bosanske slive za nič, ker so prerano brane in da pride za nakupovanje tako edi-laole še Srbija v poštev. Bosancem niti na misel ni prišlo, da bi se dalo na tak ali podoben način priporočati blago in za to so jim slive v velikih množinah — »tale.
Če se najde poštenjak, ki proti takemu postopanju nastopi, bo od prvakov in oblastnikov radika ne stranke gotovo dobil odgovor: «Kaj se hoče! Srbiji moramo pomagati, bilo kakor bilo!«---Ta pomoč, pridobljena s takimi in podobnimi sredstvi Srbiji, ki je prva, pa ne gre srbskemu narodu, ki je strašno reven in tlačen, temveč družbi beograjskih bogatinov in špekulantov, ki srbskega kmeta in delavca ravno tako izmozgava kot prečanski svet.
Druga vladna stranka, demokrati, so si sicer nataknili krinko jugoslovanstva in nekake enakopravnosti vseh plemen, v bistvu so pa popolnoma enaki ra-dikalcem in vse, kar prerešetujejo s svojimi zavezniki aa vladi, nima niti betvice načelnega, državi in narodu 3lužečega značaja, temveč je skozi in skozi izraz medsebojne tekme in zavisti, kdo bo zajemal iz tega, kdo iz onega korita, kdo bo pošiljal svoje prijatelje in pajdaše v to ali ono dobro službo, kdo bo izrabljal to ali ono panogo državne oblasti v podpiranje svoje stranke itd.
Vse to je šlo dolgo časa prav gladko, sedaj se je pa
začelo izkoriščevalcem močno dozdevati, da se bliža velik polom, ker se j% režim silno osovražil med narodom in tudi večina srbskega naroda ne verhje več, da je današnja politika za Srbe koristna. Srbski invalid je še vedno brez podpore, vojni oškodovanci so brez strehe in obleke, toliko proslavljena Pašič-Pribičevičeva po litika pa nosi samo protiljudski beograjski porodici velike dobičke. Med samim srbskim narodom vstaja spoznanje, da oblastniška družba, ki je izrinila iz parlamenta hrvatske in delavske zastopnike in ki iina tudi veliko večino Slovenije in.Bosne proti sebi, ne more prav voditi države na znotraj in na zunaj in tako tudi Srbiji in Srbom ne more biti v korist, temveč samo v škodo.
Radikali in demokrati so sedaj prisiljeni nekaj storiti ali vsaj obetati, kar bo moglo zopet zbuditi zelo omajeno zaupanje med srbskimi masami. Doslej so radikalci valili vso krivdo na demokrate, demokrati pa na radikalce, sedaj pa enim in drugim hrumi nasproti vprašanje in zahteva: Kaj pa vi sploh znate? Pokažite! Izkažite se in tudi to nam povejte, kako stojite po drugih pokrajinah.
Pašičevi nameni, da razprede radikalne mreže ter . razširi svojo stranko po Hrvatski in Sloveniji, so se popolnoma izjalovili. Agitacija med Nemci in Madžari je brezuspešna in tudi z državnim denarjem založeni listi, kakor na primer «Samouprava« v Gornji Radgoni ter nemški in slovenski «Radikal« v Kočevju, ne najdejo ne pristašev in ne odmeva. Samo nekaj «hofratov« je šlo med radikalce, meneč, da bo nosilo to nekaj koristi v državni službi. Demokrati so se iz Slo\ enije in Hrvatske obogateli z največjimi hlapci, ki hočejo biti sedaj hujši Srbi in centralisti od najpristnejšega in najbolj vnetega Srba iz Šumadije in ki brezvestno lažejo svojim prvakom v Beogradu o svojem delu in vplivu med Slovenci in Hrvati, da bi tako izvabili nove denarne svote za svoje politično delovanje, ki pa doživlja na vseh koncih in krajih vedno večje poraze.
Prave opozicijonalne sirnnke pa pridobivajo na moči in veljavi. Vladni ljud^fo peprpj šjrokoMStnn zatrjevali, da se bodo vse skupaj razpršile v nič, ker je samo dobro od trajne veljave, sedaj se pa vidi, da vladne stranke razpadajo in da morajo biti opozicijonalne stranke dobre, ker so ostale ter še silno nk moči in obsegu pridobile. Radi tega se tudi iz srbskega naroda in poštenih srbskih političnih krogov slišijo vedno glasnejše zahteve po sporazumu z narodom, ki ga opozicijonalne stranke predstavljajo. Tej zahtevi pa vladni ljudje, kakršni so, ne morejo ugoditi. Pašič si namreč «sporazum« tako predstavlja, da bi končno vzel nekaj pravih predstavnikov Slovencev in Hrvatov v svojo vlado, pri tem pa toliko moči obdržal, da bi še vnaprej svojega sina pošiljal po kupčijskih poslih, sinove svojih prijateljev pa v konzulate (državna zastopstva v inozemstvu) ,da bi nam še naprej delali sramoto po svetu ali skratka, da bi vso koritarstvo v polnem ali pa še v povečanem obsegu ostalo. Tako si predstavlja sporazum tudi Pribičevič in še lepa vrsta drugih, ki noče razumeti, da je prvi predpogoj sporazumnega dela popolna zmaga in trdno ustoličenje poštenja in čistih rok na vseh upravnih mestih.
Hvala Bogu nekaj ljudi poštenjakov je tudi v vlad-
nem taboru, ki bi bili takoj za to, samo, da ne morejo na pošteno pot privesti večine, ki se je v korupciji tako razpasla, da se rajši teh drži, ki še danes delijo razne dobrote. Stojan Protič že dolgo stoji izven radikalne stranke ter s pičlim številom poštenih srbskih politikov čaka, da se med radikalci do dobra razkrinka pogubo-nosna in protiljudska Pašičeva politika, Ljuba Davido-vič pa med demokrati pobija vpliv Pribičeviča in še nima pri tem pravili uspehov, ker je med njegovo in Pri-bičevičevo strujo še močna skupina demokratov, ki no • eejo ne sem ne tja ter se okoriščajo ob današnjem režimu v strahu, da bi z njegovim razpadom vsi razno-lični in mastni zaslužki za vedno odpadli.
Dobro sliko razpoloženja v vladnem taboru daje seja demokratskega kluba, ki je sklepal, kaj naj stori sedaj, ko so radikalci odkrili svoj namen, da so pripravljeni tudi brez de okra tov vladati. Za režim ali za Pašičevo politiko in proti vsakemu sporazumu so nastopali v prvi vrsti vsi demokratski ministri od Pribičeviča do Kumanudija, proti režimu so pa odločno nastopali Davidovič in še nekateri drugi poslanci, ki se ne
redijo od korupcije.
• -
Pribičevič je kratkomalo izjavil, da je vsak sporazum s Hrvati nepotreben. Zato so nepotrebna tudi vsaka pogajanja s hrvatskimi politiki. Branil je svoje znano centralistično, velesrbsko stališče. Izjavil je, da je Davidovičeva politika škodljiva za demokratsko stranko, in navajal je za vzgled občinske volitve v Ljubljani, v katerih so bili demokrati poraženi radi Davidovičeve pomirljive politike. Povdarjal je, da je nasprotnike treba tolči z vsemi sredstvi, ne pa se z njimi pogajati ali celo sodelovati ž njimi.
Poslanec Angjelič je ostro odgovoril Pribičeviču in ga napadel radi njegove strankarske politike in posel»« no radi njegovega klečeplazništva pred radikalci. Iz javil je, da bi bilo za demokratsko stranko bolje, da Pribičevič sam izstopi, ker se sicer utegne zgoditi, da ga bodo lastni pristaši vrgli iz stranke. Pribičevičevo delovanje je škodljivo ne le za stranko ampak tudi za dižitvo. Vsi volivci so proti sedanji politiki in režimu. Končno je zagovarjal načelo sporazuma s Hrvati In Slovenci ter izjavil, da bi za ta sporazum bilo treba Še bolj delovati.
Poslanec Šumenkovič je dolžil ministra, da je bal on zastrupil vse srbsko javno mnenje s svojimi neprestanimi trditvami, da so Hrvatje in zlasti Hrvatski blok sovražniki države. Dosedanja pogajanja Ljube Davido-viča so pa dokazala ravno nasprotno, da so Hrvatje prijatelji države, so pa sovražniki onih ljudi, ki drž? danes državno krmilo v svojih rokah. Predlaga, da se Davidoviču izreče zaupnica in da se mu prepusti popolna svoboda za nadaljna pogajanja s Hrvatskim blokom. Treba je delati na to, da pride Hrvatski blok čimprej v Beograd, da postane naš parlament resničen parlament in ne ostane to, kar je danes.
Poslanec Antič iz južne Srbije je še pristavil, da se mora doseči sporazum zlasti z ozirom na Macedonijo in južno Srbijo, kjer je nezadovoljnost prebivalstva zaradi nesposobnega upravnega uradništva dosegla svoj vrhunec.
Za njim je pa govoril finančni minister dr. Kuma-
V libijski puščavi.
f ~~~	Roman.
Angleški spisal A. Conan Doyle.
( 2
Videti je bilo, da mu ni mar za ožjo zaupljivost in da je rajši sam zase, pa tisti, ki so ga dobro poznali, so čutili, da le prisilno zadržuje svoje mehko srce in skriva svoja plemenita čuvslva za osorno zunanjostjo. Sopotniki so ga spoštovali, vedeli so sicer, da bi le red-kokomu naklonil svoje prijateljstvo, če bi se pa to srce kedaj odprlo, bi iz njega vstalo le resnično, nesebično prijateljstvo.
Njegovi po vojaško zavihani brki so bili nekoliko osiveli, pa lasje so bili še nenavadno črni za moža njegove dobe. Tudi še prav nič ni bil sključene postave, ravno je hodil kakor mlad častnik, kar se je vsem precej čudno zdelo. O svojih službenih letih in vojaških činih nikdar ni govoril. Razlagali so si' njegovo molčečnost tako, da rajši žrtvuje svojo vojaško slavo, ko pa da bi z njo vred moral izdati, kako dolgo je že
temu, kar je sukal meč za domovino--. In dejstva
so potrdila njihova sumničenja.
Poleg polkovnika Cochrana je bilo še devet potnikov na «Kleopatri.c
Gospod Brown je bil mlad človek iz diplomatske službe. V vsem svojem obnašanju in govorjenju je razkladal vedenje človeka iz višjih družabnih krogov, človeka, ki je že vse videl in doživel in ki mu nič več mi novo, s prezirljivo, rekel bi zaničljivo malomar-
nostjo je zrl na vse, kar je bilo njegovi okolici zanimivo in nenavadno, vzdramil pa se je in kazal živahno zanimanje za stvari, ki so se zdele drugim navadne, vsakdanje, da, škodljive. Sicer pa je bil prijazen in ljubezniv v družbi ter zabaven v govorjenju in je razodeval izobražene misli in nazore. Njegov pravilni, le- ' pi obraz je bil rahlo resnoben, otožen, drobne, rumen- j kaste brke je nosil, tiho je govoril in malomarno in po- \ časi se je kretal. Le tupatam mu je v prijetnem, naglem [ nasmehu zasijalo lice, če je nenadoma kaka stvar zbu- i dila njegovo zanimanje, pa koj si je spet nadel svoj resni, rahlo otožni obraz. Izgledalo je, kot da bi njegova namišljena, malomarna prezirljivost neprestano dušila njegovo zdravo mladostno živahnost. Njegovo diplo- j matsko dostojanstvo mu ni dovoljevalo, da bi se bil , bližal svojim sopotnikom, malomarno in brezbrižno je • slonel na svojem stolu pod platneno streho na krovu, s svojo knjigo in z risalnim orodjem poleg sebe. Ako pa ga je kdo nagovoril, je našel v njem vljudnega, prijetnega družabnika.	j
Tudi nekaj Amerikancev je bilo na krovu «Kleo-patre.«
John Headingly je bil doma iz zapadnih držav Severne Amerike. Pravkar je dovršil svoj doktorat in je po vzgledu svojih sorojakov nastopil potovanje okoli sveta, da si izjiopolni znanje in razširi duševno obzorje. Bil je značilna slika mladega Amerikanca — nagel in odločen v mislih in v obnašanju, bistrega pojmovanja, brez predsodkov, kakršne vlačijo za seboj ljudje iz starega sveta, zdrav v svojih življenjskih nazorih in veren.
Gospodična Eliza Adams irt gospodična Sadie sta bili teta in nečakinja.
Gospodična Adams je bila drobna, živahna, odločna, pa že nekoliko postarna devica iz Bostona, države New-York. Ostre in stroge so bile sicer poteze njenega zarjavelega obraza, pa za njimi se je skrivala ne-obična množina še neporabljene ljubezni do bližnjega. Topot je bilo prvikrat, da je zapustila svojo ožjo domovino — pravzaprav le na ljubo svoji sestri, da je spremljala njeno hčerko na potovanju v svet — in koj si je z vso amerikansko odločnostjo stavila nalogo, da bo dvignila zanemarjeni, nesnažni orient vsaj na kulturno stopinjo države New-York.
Komaj je namreč stopila na egiptovska tla, je opazila, da ljudje in stvari tod potrebujejo vešče roke, ki jih bo djala v red, in od tistega trenutka je imela polno posla. Ubogi, od sedla oguljeni oslički, gladujoči. brez-domovinski psi, roji muh, ki so sedali zanemarjenim in zapuščenim dojenčkom krog oči, nagi otroci, nadležni berači, raztrgane, nesnažne ženske — vse to je izzivalo njeno vestnost in ljubezen do bližnjega in pogumno se je vrgla v ohilico svojega dela. Ker seve ni znala ne besedice arabsld in svojim ubožcem-varovancem ni mogla razložiti svojih človekoljubnih namer, je kajpada pustila na svojem potovanju po Nilu navzgor ubogi orient zanemarjen in nesnažen, kakršen je bil od pamtiveka, pa njeni sopotniki so imeli ob njenem «delovanju« krasno zabavo.
In nihče se ni bolje zabaval na stroške neutrudlji-ve gospodične Elize ko njena nečakinja Sadie.
Zelo mlada je še bila, sveže iz dekliškega zavoda
večjo potuho v Višjem šolskem svetu, kjer so krščanskemu ljudstvu samostojncži in demokratje vrata zaprli.
6. Kje je gospodarska in politična samouprava?! Ni je, kajti po volji in zaslugi samostojnih in demokratskih zastopnikov nam gode Beograd po svojem pokrajinskem namestniku in glavarjih s financarji in žan darji, a v okrajih hi pokrajinah ljudstvo nima nobene besede. Ljudstva se sedaj nikjer ne vpraša po njegovih željah, zahtevah in potrebah, samo pije se povsod in zapravlja na njegov račun. Koliko časa so vam obljubljali volitve v oblasti in sreze ali okiaje? Ali so vam jih dali?! Ne, ker so se vas bali, ko so videli, da smo že pripravljeni na nje. Pripravljene ljudske armade so se ustrašili, zato so poteptali svojo lastno postavo.
Kaj pa sedaj? ,
Gotovo je že sedaj,, da bodo v kratkem morale biti volitve vsaj za parlament. Tedaj pride za naše ljudstvo zopet težka preizkušnja. Ako je dobro, prestane, ako da oblast onim, ki s svojim življenjem in z zmožnostjo pokažejo, da hočejo poštenost, mir in red, da ho-
nudi, ki je pobijaj. Davidovičevo politiko in branil današnji režim. Glavna misel njegovega govora je bila, ia je današnji režim dokazal svojo sposobnost za ohra -nitev mir« in reda v državi in za to je najbolje, če osta ne-
Ob taki brezveslnosti, ki proslavlja režim z nekakimi izmišljenimi zaslugami za red in mir baš tedaj-ko se govori o hajdukih, nesposobnosti in pokvarjenosti uradni&tva ter o drugih žalostnih pojavih v naši državi, zaostane poštenjaku seveda beseda in pošteni razmah Davidovičevega dela so zaenkrat zaustavili zopet listi ljudje, ki radi osebnih koristi brezdtišno in brezčutno prezrejo vse krivice ter preslišijo vse glasove poštenja.
9 jej, o ie, Žerjav in Pucelj gre!
Politika obljubarjev in političnih goljufov gre h koncu: Pašič je sicer dobil še enkrat nalogo, da sestavi vlado, toda očividno ne bo prišel v najboljšem slučaju dalje, kakor da sestavi volilno vlado, najbrž pa še te ne.
S Pašičem izgine tudi Pucelj in žerjav, ž njima pa i čejo Ijudstvu priboriti kruha in pravic, potem bo boljše konča najsramotnejsa m najbolj škodljiva doba slo- \ s;rPr TVl ^ .>P	Vin*t ™i;™ bi
venske politike. Mi smo vstrajno in odkritosrčno kazali ljudstvu že pred volitvami, kam hoče in kaj hoče ta dvojica bratcev, odkrivali smo njuno delo po volitvah do danes. Pošteno ljudstvo je uvidelo svojo zmoto, zapuščalo Samostojno in demokrate, izreklo jim odločno in možato nezaupnice. Že najmanj leto dni ti izdajalci slovenske politične samostojnosti, slovenskega imena in slovenske politične časti in izdajalci ljudskih koristi rdso imeli zaslombe za seboj. S svojimi časopisi so napravili nekako papirnato steno, za katero so bili sami — prazniki.
Volitve bodo!
Že pri sestavi nove vlade bo veljalo, kar smo zapisali zgoraj: o jej, o jej. Žerjav in Pucelj gre; še bolj pa se bo to uresničilo črez par kratkih mescev, ko bodo volitve. Tedaj bo pela prav najbolj ostra metla in šiba in po zaslugi bodo najbolj tepeni in v kot med smeti in gnoj pometene liberalno-samostojne politične varalice slovenskega ljudstva. Toliko trdne vere v poštenost našega ljudstva še imamo.
Njihovo hiševanje.
še kamen na cesti bi se omehčal, tako vneto in sladko so znali govoriti in lagati. Kruh in pravice so obljubovali, kamen in šibo, ki nas težita in tepeta so nam prinesli. Le poglejmo najvažnejše!
1.	Govorili so o samostojnosti slovenskega kmeta in slovenskega ljudstva, pa so z ustavo uvedli najslabši, najhujši centralizem, da je Slovenec sedaj ubornej-ši hlapec Beogradu, kakor je bil svojčas Dunaju.
2.	Sporazum in red so obljubljali, pa so pozabili na Nporaznm in na red, ter gospodarili in hiševali tako, da še ni bilo nikdar toliko sleparije, goljufije in zlorabe v državi, kakor sedaj, ko so bili na vladi samostojni in demokratje.
3.	Rekli so. da dvignejo s svojim gospodarstvom valuto, vrednost denarja. Sedaj so pač zapravili poleg drugega še ogromno množino izposojenih dolarjev, valuta pa je dvakrat nižja, kakor je bila, predno so prišli na vlado.
4.	Pobijali so draginjo, pobili so jo s tem. da je železnica tačas postala več kakor dvakrat dražja, da je davek na sol in sladkor dvakrat večji, da je tobak trikrat dražji, kakor je bil pred njihovim gospodarstvom.
5.	Obljubljali so ljudstvu samoupravo in tukaj brili najbolj norca iz ljudstva. Vzgled: najprej so preuredili Višji šolski svet tako, da ljudstvo nima prav nobenega zastopnika v njem in starše zastopa dr. Žerjavov ljubljanski brivec. Kako daje ta Višji šolski svet potuho brezverskim sokolskim lenuhom po šolah, pa vidite skoraj na vsaki drugi šoli na deželi. Nikdar ni bilo toliko učiteljev, kakor jih je sedaj in nikdar se tuli deca niso tako malo dobrega in koristnega naučili, kakor ravno sedaj. Zakaj to? Ker je malo dobrih, poštenih krščanskih učiteljev in ker imajo slabi vedno
Sicer pa se že javljajo tudi zopet varalice, ki delajo tako, kakor pravi pesem:
«Gradove zlate nam obetajo, Pa še revnih lcajšic nimajo!«
Prišli bodo zopet ljudje, najeti in plačani, nikdar jih niste videli še pri poštenem zasebnem in javnem delu. Prevarati in ogoljufati vas bodo skušali z novimi gesli in novimi besedami in obljubami, kazali vam bodo mesec v vodi. Tedaj se spomnite, da vas pravočasno svarimo. Svojo usodo si kujete sami! Če hočete naprej biti hlapci in podložni, če hočete nered, draginjo in zlorabo, potem poslušajte stare in nove poli-litične goljufe. Če pa hočete pošteno, skromno, a dobro I sami s svojim gospodariti, sami odločevati, potem se i oklenite svoje poštene Slovenske ljudske stranke in nje-j nega vodstva. Le trdna in dobro urejena vojska zma-i ga! Volitve se bližajo, pripravljamo se na volitve! Naši j nasprotniki pa naj si pojejo: o jej, o jej, Žerjav in i Pucelj gre.
DEKLETA
dekanij Maribor desni in levi breg, Ptuj, Hoče, Zavrče, Jarenina, Št. Lenart, Ljutomer, Vel. Nedelja. Slov. Bistrica, Marenberg, Vuzenica, Koroške in Prekmurja vabimo na DEKLIŠKI TEČAJ, ki se vrši na Šentjanževo, dne 27. t. m. v Mariboru v Lekarniški ulici 6.
Ob 8. uri sv, maša v frančiškanski cerkvi, nato predavanje praktično izobraževalne vsebine naših najboljših govornic in govornika^.
Dekleta! Pokažite, da ste vedno na pravem mestu, kjer treba pokazati smisel za ljudsko delo in izobrazbo. Naj ne bo nobene župnije in Dekliške zveze, ki bi ne poslala več zastopnic na dekliški tečaj. Železniška zveza jako ugodna. Prihod zjutraj, odhod s popoldanskimi vlaki.
Za gotovo na svidenje!
Tajništvo Ivrščansko-socijalne zveze v Mariboru.
Pucelj zastražen od žandarjev.
Strašno slabo vest morajo imeti samostojni generali, ker se dajo zastražiti z žandarji. Pri nas na Slovenskem si ne upajo samostojni poslanci prirediti več shoda, ako niso zastraženi od oborožene sile. V Kozjem. Št. Lovrencu in drugih krajih, ker je poskušal zborovati Pucelj, so mu okrajni glavarji iz strahu za dragoceno njegovo življenje poslali na pomoč cele kordone orožnikov. Spominjamo se, da je stara Avstrija dajala žandarsko silo na pomoč Nemcem in nemškutarjem, ako so le-ti prirejali svoje slavnosti in zborovanja na
slovenskih tleh. Vse, kar se bori proti ljudstvu, potrebuje oborožene sile, bajonetov, pušk.
Pucelj, Mermolja, Drofenik, Dobnik in Urek se vsiljujejo našemu ljudstvu. Ker z dobra ne gre, hočejo s pomočjo bajonetov vsiliti svoj pogubonosni evangelij zavednim našim možem in mladeničem. A ne samo, da na svoje shode kličejo žandarje. še več! Za njih osebno varstvo jim pošilja beograjska vlada žandarje iz Srbije!
Ko se je meseca oktobra vozil minister Pucelj z drugimi poslanci in ministri vred na Češko na obisk čeških poslancev, .si je vzel s seboj iz Beograda srbijan-skega žandarja. Ta je spremljal Pucelja v vlaku, v avtomobilu, na vozu, v gostilni, v kavarni, da še celo pred straniščem je moral povsod čakati na njihovo« milost.
Sredi prošlega tedna se je Pucelj v družbi samostojnih poslancev vozil iz Beograda na Mursko polje na shode SKS. In zopet je minister Ivan bi! pod varstvom beograjskega žandarja! Od zanesljive strani smo izvedeli, da je žandar od Beograda naprej celo noč na hodniku vagona čuval g. Puclja.
Ne zavidamo samostojnežem, da se zatekajo pod varstvo bajonetov, saj vemo' da se ljudje, ki se skrivajo pod senco bajoneta ,ne čutijo ne varne, še manj srečne. A vprašamo: Kdo pa vse to plača? Pucelj ubogemu žan-darju, ki ga mora čuvati pred strašnimi klerikalci in komunisti, sicer ne plača niti kosa črnega kruha. Mi davkoplačevalci moramo torej plačevati še celo Puclju in njegovim apostolom žandarje. Kako neki, da Pucelj slovenskim orožnikom ne zaupa, temveč si vlači seboj žandarje iz Srbije. Samostojneži so se naučili od demokratov, kako si je treba varovati kožo in glavo. Saj je znano, da je dr. Kukovec, ko je še bil minister, bil v Celju vedno zastražen od žandarjev in detektivov. Pri-bičeviča celo na kraljevem dvoru pri obedih obkrožu-jejo detektivi. In Pucelj si je mislil: Zakaj pa si ne bi jaz privoščil veselja, da sem pod varstvom bajonetov!
Slovenski možje in mladeniči, ali vam kaj dopade Pucljeva korajža?
Oddaja konj in vprege za vojaško službo.
Narodni poslanec Žebot nam piše:
Veliko razburjenje je vzbudila med kmetskim ljudstvom odredba vojnega ministra, da morajo imeti kmet je pripravljene konje, vprego, vozove, da celo hlapce in vole — za vojaško vežbo. Vojni okrugi (doponilna poveljstva so že pošiljala občinskim uradom cele zaboje knjižic, imenovane «konjsko-komorske izpravnice«. — Župani so morali te knjižice proti potrdilu izročiti lastnikom konj. V knjižicah predpisuje vojni okrug, koliko konj, vozov in vprege in za katero vojaško četo mora imeti dotičnik pripravljene. Ljudje so bili opravičeno razburjeni. Niso še zaceljene težke rane, katere je vsekala dolgotrajna svetovna vojna posebno slovenskemu kmetu. Vsled letošnje suše je moral živinorejec do skrajnosti omejiti število živine, če bi moral še to, kar ima oddati vojaštvu, kdo mu bo potem spomladi obdelal polje? In če mu odvzamejo vozove in vprego, to dragoceno reč pri gospodarstvu, kako bo kmet to nadomestil z drugo?
Ko so v ormoškem in ptujskem okraju dobivale občine prve pozive za oddajo konj in vprege, prihajala so številna odposlanstva županov in prizadetih posestnikov k našim poslancem in so jih prosila, naj napne-jo vse sile, da se ta nesreča odvrne. Imenujem tu med drugimi zastopnike občin Sv. Tomaž, Savei, Gajovci in drugi.
Poslanci Slovenske ljudske stranke, zedinjeni v narodni skupščini v Jugoslovanskem klubu so takoj potom ostre interpelacije zahtevali od vojnega ministra, naj vepdar ustavi to razburljivo početje. Občine so vlagale proteste in začetkom tega meseca je odposlanstvo naših zastopnikov osebno posredovalo v vojnem ministrstvu. Na ta naš odločen nastop so prizadeti vojaški krogi morali odgovoriti.
izpuščena gojenka, in ni še izgubila različnih čednosti in slabosti nepokvarjenega otroka. Odkritosrčna je bila, zaupljivo prijazna, prav nedolžno prostodušna, polna visokoletečih neizkušenih misli, zgovorna in jezična, prav nič boječa in osvežujoče brezbrižna v obnašanju z vsakomur, pa najsi je bil še tako visok gospod. Toda prav te slabosti so je delale zanimivo in so vzbujale dobrovoljen smehljaj pri sopotnikih. Četudi pa je sila v obnašanju še otrok, je bila vkljub temu že polno razvito, lepo dekle in kadar je zašumelo njeno krilo po krovu in zadonel njen jasni glas in njen prijetni, pri-kupljivi smehljaj, se je celo polkovnikova rezkost in ledostopnost omehčala v ljubeznivost in oblizani diplo-nat je popolnoma pozabil na svojo nadeto prezirljivost n malomarnost v družbi gospodične Sadie.
Kar je še bilo potnikov na «Kleopatri«, jih lahko lakratko omenimo. Eni so bili zanimivi, drugi vsak-ianji, vsi pa ljubeznivi.
Fardet je bil dobrovoljen, pa vedno in vse obirajoči Francoz-Parižan. O Angležih in o njihovih pravicah do Egipta in o njihovem delovanju tam doli je mel svoje odločno in nepobitno naziranje.
Belmont je bil krepko vzrasel Irec, nekoliko osivelih las in brk, izvrsten strelec. Z njim je potovala njegova soproga Eleonora, fina, ljubezniva gospa, polna Iražestne šegavosti. V njeni družbi je bilo večinoma vi-ieti gospo Schlesinger, mirno, tiho, vdovo, ki je obračala vso skrb na svojega šestletnega otroka, kar je razumljivo na ladji, ki ima ob robu krova le redko železno
^ja.	1 iM ifSMM--'
Častiti gospod Stuart, protestantovski pridigar, je bil debel, počasen, miren ciovek, toda blagoslovljen z obilico izvirne, zdrave šaljivosti in izvrsten pridigar v zboru svojih protestantovskih poslušalcev.
Končno moramo še omeniti Stephensa, odvetnika iz Manchestra, sodruga neke odvetniške pisarne. Šel je na pot, da bi se otrese! zlobnih posledic influence.
Stephens se je v teku tridesetih let povspel pri svoji tvrdki od umivanja oken do pravnega zastopnika, — Vse svoje mlado življenje je preživel zakopan v zaprašene akte in suhoparne paragrafe. Ves njegov značaj, vse njegovo mišljenje je postalo natančno in službeno, kakor paragrafi, s katerimi je imel opraviti. Ni dvoma, da je bil v jedru rahločuten, nežen in dostopen čuvstvom, toda v nevarnosti je bil. da se njegova boljša, sveža narava posuši v neprestanem občevanju z zaprašenimi knjigami in suhimi paragrafi.
Tedaj pa je posegla vmes dobrotna bolezen in narava sama je natirala Stephensa iz njegiv: okostele, ozke vsakdanjosti in ga poslala v široki svet.
Izprva se mu je bridko tonilo po knjigah. Vse se mu je zdelo malenkostno, brezpomembno v primeri z njegovim, tako lepo urejenim življenjem doma v uradu. Polagoma pa so se mu odpirale oči. opazil je, da je bilo njegovo dosedanje življenje suhoparno v primeri s krasnim, pestrim svetom Zanimanje se mu je vzbudilo in že nekoliko postarhi pravnik je užival v pozni dobi življenja zadnji čar mladosti, ki jo je zgrešil mod knjigami
Z gospodično Adams in njuno nečakinjo ga je ve-
zalo ozko prijateljstvo. Zanimala ga je mlada Američanka s svojo jezično zgovornostjo in s svojo nedolžno drznostjo, življenja polna Sadie pa je čutila rahlo pomilovanje in sočutje z njegovo suhoparno vedo, z njegovim boječim obnašanjem in njegovimi okostenelimi navadami, ki so tako zelo dišale po prašnih knjigah.
In mala «Kleopatra« je plula in sopihala svojo pot po Nilu navzgor, orala njegove rjave val •■ve ter delala več ropota in topota nego velik parobrod, ki hiti z vso paro preko morja.
Na njenem krovu v senci bele platnene strehi pa je sedela njena malo družina, lenarila, čebljala, opazovala vedno se menjajočo pokrajino in vsakih par ur lezla na suho, da pod strokovnim vodstvom vsevednega dra-gomana Mansurja obišče in pregleda tempeljne in starine, ki so se v neštetih množinah vrstile ob obrežju.
Pa godilo se je tem izletnikom, kakor človeku, ki je že vsega sit. Toliko so že videli takih starin in razvalin, od Kaire sem gori, da jim je vedno gledanje in občudovanje že presedalo. Zadovoljni so se oddahnili, ke so končno na večer četrtega dne, odkar so pluli iz Se-lala, prispeli v Vadi Halfo, obmejno postojanko angleških čet proti jugu. Sedaj vendar, so si obljubovali pride nekaj novega, — puščava, divjina —.
Za drugi dan so namreč imeli na dnevnem redu izlet k znameniti skali Abusir, odkoder je bil baje krasen razgled na Nilove pragove, na njegovo dolino in daleč po neizmerni puščavi.
(Dalje prihodnjič).
H. decembri 1322.
&LUV	UOiPUDAJ
Stran 3. '
In doseglo se je: Pred dnevi so dobili vojni okrugi povelje, da morajo takoj ustaviti vsako nadaljno po-íüjanje konjsko komorskih izpravnic.
Lastnikov konj in vprege ter županov se ne sme več nadlegovati s takimi nepotrebnimi šikanami.
Naša zahteva je, da dokler ne bodo zmanjšali števila naše armade, mora vojaštvo opustiti vsako zahte ^o po oddaji živine, vozov in vprege pri kmetskih po-iestnikih. Naj si vojni minister z milijardami, katere plačujejo davkoplačevalci za vojaštvo, kupi konje, vo-rove in vprego. Visoki oficirji naj opustijo luksiozne ivtomobile in kočije in za ta izkupiček lahko nakupi minister dovolj konj in vprege. Našega kmeta pa naj oustijo pri miru.
Prizadete pa prosim, da vse pritožbe v tem oziru pošljejo potom Tajništva naše stranke poslancem Jugoslovanskega kluba.
Politični ogled.
Država SHS.
Pašič je dobil od kralja pooblastilo za sestavo no-ye vlade in tako se igra sedaj v Beogradu že tako udo-jooačena igra za ministrske stolčke. Pašič je računal, da bodo demokrati med tem že popolnoma razcepljeni, da mu Pribičevič pripelje demokratsko večino, dočim se manjšina z Davidovičem izgubi nekje v opoziciji. To se ni zgodilo in tako Pašiču ne preostaja drugo, kakor sestava vlade z znanimi koritarji, ki so vedno na prodaj. V prvi vrsti med temi so samostojneži, katerih še vprašati ni treba, če so za vlado, ker je gotovo, da hoče I\icelj na vsak način ostati minister. Vladni Turki, ki jih je ostalo samo še deset in imajo dva ministra, so ■je pa začeli kujati in pojavila se je med njimi struja, ki se noče več vdinjati Pašiču ter meni, da bi bil sedaj tikrajni čas, izvleči se iz koruptne vladne družbe. Pašič ima na razpolago še nekaj poslancev, ki so se odcepili od zemljoradnikov, in kakoršnokoli vlado bo sestavil, vsaka bo nasilje neznatne manjšine nad ogromno večino, ki obsoja Pašičevo politiko.
Hrvatski blok je sporočil Davidoviču, da je pripravljen nastopiti v parlamentu proti Pašič-Pribičevi-čevi politiki, zahteva pa, da se parlament zopet spopolni na število 419, kakor je bil, da se vrnejo komunistični poslanci in da sestavi vlado sam Davidovič, ali pa kdo drugi od onih politikov, ki priznavajo, da je sporazum «a državo potreben.
Razkrile so se razne goljufije z denarjem, ki je bil namenjen za prehrano stradajočega prebivalstva Dalmacije in Črnegore. živeža se ni skoraj nič nakupilo, ker se je porabil denar za ustanavljanje raznih demokratskih bank.
Iz poročil beograjskih vladnih listov je videti, ka-tco radodarna je vlada napram Sokolom. Vsemogoče sokolske domove in čete obdaruje s težkimi tisočaki.
V	torek so obsodili v Beogradu komunističnega poslane« in predsednika komunističnega parlamentarnega kluba profesorja dr. Simo Markoviča na dve leti ječe, kakor druge komunistične poslance mesca februarja. Obtožba se je upirala na par stavkov komunističnega programa, ki se je, dokler je bila stranka javna in priznana, vsepovsod javno tiskal in razglašal. Razglasitev sodbe so napovedali ob treh, razglasili so jo pa že ob dveh, ker so se bali ogorčenja in protestov od širani občinstva proti taki krivični obsodbi.
LONDONSKA KONFERENCA, štirih ministrskih predsednikov: Anglije, Francije, Ita-jile in Belgije, je najvažnejša konferenca evropskih državnikov izmed vseh, kar se jih je po letu 1918 vršilo. Gre za nemško vojno odškodnino, dočim se je dozdaj mislilo, da hoče Francija na vsak način doseči okupacijo celokupnega Porenja, da bodi jamstvo za povrnitev svojih vojnih škod, se zdaj zdi, da je Francija pripravljena na pameten aranžma. Sicer pa celo nemški listi, kakor na primer «Prager Tagblatt« Nemčiji svetujejo, naj se resno potrudi, da se reparacijski problem kolikortoliko pravično za premagance in zmagovalce reši. V Londonu bo imela važno besedo tudi Amerika, ker je od njenega stališča napram vprašanju dolgov velike antante Ameriki odvisno, koliko morejo napram Nemčiji popustiti. Urediti pa se mora to vprašanje in sicer obojestransko pravično, kajti ne pada samo nemška marka ampak tudi frank.
ORIENTSKA KONFERENCA je nekoliko obtičala, predvsem zaradi reparacijske pred konference v Londonu, potem pa tudi za to, ker Rusija še ni dala definitivnega odgovora na predloge zaveznikov glede morskih ožin. Vzrok tiči v tem, da so Turki Cičerina nekoliko presenetili, ker so pokazali pripravljenost. da se glede tega vprašanja z zavezniki sporazumejo. Črez božične praznike nameravajo to konferenco odgoditi ter z njo nadaljevati še le po novem letu.
MIROVNI KONGRES.
V	Haagu zboruje svetovni mirovni kongres, ki si je stavil za nalogo, voditi in netiti po vseh državah miroljubno ter sporazumno politiko. Doslej je bilo sprejeto dvoje resolucij: 1. Konferenca zahteva v imenu 111 ženskih organizacij in v imenu 20 milijonov žena, da se novi mir zagotovi na podlagi pogodb, ki naj se sklenejo na skupni konferenci, katero naj skliče Društvo narodov ali posamezna država ali zveza držav. 2. Repara-cijska konferenca v Bruselju naj opusti vsako zahtevo po reparacijah ali plačilu vojnih dolgov. Potrebna obnova porušenih krajev bodi mednarodna zadeva vseh.
POLJSKA REPUBLIKA je dobila novega predsednika nacionalista Naruto-wicza, ki je bil pa po slovesni zaprisegi na ulici od
množice, ki z vlado in posebno še z njim ni zadovoljna, ometan s snegom in po varšavskih idicah so se začeli krvavi izgredi in spopadi med nacijonalistično mladino ali fašisti in med delavci.
Naša zborovanja.
V Mariboru bo priredila naša Slovenska ljudska stranka politično zborovanje prihodnji pondeljek, dne 18. decembra v Gambrinovi dvorani. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Naši voditelji bodo govorili o mestnem občinskem gospodarstvu in o našem notranjem političnem položaju. — Veselo znamenje je, da se naša krščanska ljudska stranka prav lepo razvija tudi v mestih in trgih. Maribor sledi Ljubljani. Pretekli torek, dne 12. decembra zvečer je imel sejo širši odbor SLS za mesto Maribor. Seje se je udeležilo 80 članov tega odbora. Zastopniki vseh stanov so združeni v naši SLS. Mi smo stranka, v kateri vlada življenje in veselo razpoloženje pri delu za bodočnost.
Shodi poslanca Žebota. V nedeljo, dne 24. decembra po rani sv. maši se vrši shod Slovenske ljudske stranke v Makolah. Na Štefanovo, dne 26. decembra, po rani maši pa bo shod pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Na obeh shodih govori narodni poslanecžebot. Prosimo zaupnike, da poskrbijo za številno udeležbo!
SHODI KMETSKE ZVEZE V POSAVJU. 17. decembra: Koprivnica, po sv. maši (ob 9. uri) v kaplaniji;
24. decembra: Sromlje, po sv. maši (ob 9. uri) v žup-nišču;
26. decembra: Zdole, po rani sv .maši (ob pol 8. uri) v
društvenih prostorih; 31. decembra: Videm, po rani sv. maši (ob pol 8. uri)
v gostilni Geršak; Novoleto: Pišece, po rani sv. maši; 6. januarja: a) Dobova, po rani iv. maši;
6.	januarja: b) Kapele, po pozni sv. maši (ob 11. uri) v
kaplaniji;
7.	januarja: Artiče, po sv. maši (ob pol 11. uri) v žup-
nišču;
14. januarja: Brežice, po rani sv. maši (ob 7. uri) v gostilni Držič—Klavžer. Na vseh shodih poroča posloneo Škoberne.
Zborovanje KZ v Framu pri Mariboru. V nedeljo, dne 10. decembra, je priredila naša krajevna organizacija Slovenske ljudske stranke v prostorih gostilne Po-liar lepo uspelo politično zborovanje. Govoril je naš poslanec Fr. Žebot. Opisal nam je z dokazi, kako gospodari sedanja vladna večina v Beogradu, kako se pogrezamo s pomočjo demokratov in samostojnežev vedno bolj in bolj v gospodarsko propast. Poslanec je orisal boje poslancev naše stranke za naše ljudstvo, za avtonomijo, za naše vojake. Poslušali smo ga vsi, tudi navzoči socialisti in samostojneži z veliko pozornostjo ter smo izražali našim poslancem zahvalo in popolno zaupanje. Shod je otvoril g. župnik Kragl, a predsedoval mu je domači župan g. Šmirmaul. — Dne 5. januarja pa se bomo vsi udeležili podučnega tečaja. Vabimo tudi naše sosede, naj pridejo.
Zibika. Pri nas se je vršil v petek, na Marijin praznik, dne 8. decembra shod KZ. Poročat je prišel g. poslanec Davorin Krajnc. Ljudstva je bilo mnogo in so bili prostori pri gospodu Založniku nabito polni. Shodu je predsedoval g. M. Vardec, ki je shod otvoril in dal besedo g. poslancu, ki je v poldrugournem govoru razjasnil današnje delovanje v parlamentu in pojasnil program SLS. Ljudstvo je s pozornostjo sledilo govorniku. Prišlo je tudi par nasprotnikov pod vodstvom mladega posestnika, bivšega «feldvebelna«, Vrbovšeka, kateremu so, kakor se je opazilo, ravno duhovniki v želodcu obležali in je prav z avstrijsko feldvebelsko maniro udaril po njih. Dobil pa je primeren odgovor od poslanca in vrli Zibičani, ki poznajo njegovo delo, so mu dušo izčistili ,da je zapustil zborovanje. Nato se je shod mirno vršil. Na koncu je še v lepih besedah g. Vardec priporočal slogo krščanskega ljudstva v krščanski stranki SLS in ob pol drugi uri popoldne zaključil lepo uspeli shod. Sedaj pa vrli Zibičani na delo za katoliška načela in po istih do boljše bodočnosti.
Teharje. Dne 10. decembra po rani maši se je vršil pri nas shod. Poročat je prišel g. poslanec Krajnc, ki je podal gospodarsko poročilo in načrt, kako bi se naše ljudstvo gospodarsko unapredilo. Gospod Bornik je pa podal obširno poročilo občnega zbora KZ. Shod je trajal od pol 9. do 11. ure ob lepi udeležbi.
Tedenske novice.
Iz duhovniških krogov. Za kaplana k Sv. Barbari v Slov. gor. pride bivši minoritski gvardijan č. g. Benko čirič, kaplansko službo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. opravlja začasno g. bivši župnik pri Sv. Križu pri Belih vodah Lassbacher — prejšnji gospod šentlenartski kaplan Kožar je odpotoval te dni v Ameriko. — Duhovniška tretjeredna skupščina ima dne 15. t. m. ob 5. uri zvečer svoj mesečni sestanek.
Polomija ministra Puclja v Murski Soboti. Samo-stojneže ljudstvo povsod iztira. Pucelj, Mrmolja in Dro-fenik so upali, da bodo še vsaj naše Prekmurce zvodili. Za dne 8 .dec. so sklicali shod v Mursko Soboto pri Do-braju. Po vseh župnijah so dali razglasiti, da bo minister Pucelj delil grofovska veleposestva. Res so prišli vrli Prekmurci od vseh strani v velikem številu, a ne da bi hoteli postati pristaši lažnjive Samostojne, ampak da povemo ministru Puclju, da ne maramo ne njega in ne njegove ničvredne stranke. O agrarni reformi minister ni upal ziniti ne besede. Z lažmi in sladkimi obljubami nas je hotel farbati, Prekmursko ljudstvo pa si tega ni dalo dopasti in je Puclju z medklici in vskli-
ki ogorčenja zamašilo usta. Naštevali smo mu vse grehe in lumparije sedanje vlade, v kateri sedi tudi on. Ko je hotel lagati o Kleklu in drugih naših voditeljih, smo vsi zavrešali tako, da je Pucel j moral utihniti. Nato je nastopil mlad Prekmurčan g. Hrvati, učitelj iz občine Žižki, in je Puclju in celi njegovi stranki bral takt» obsodbo in hude levite, da so postali Pucelj in Mermolja kar zeleni od jeze. Celi zbor pa je navdušeno ploskal in pritrjeval mlademu našemu voditelju. Pucelj je grozil, da bo g. Hrvatija tožil. Tudi Pucljevi spremljevalci Mrmolja in drugi so hoteli nekaj govoriti, a ljudstvo jih ni maralo poslušati. Velika množica je klicala: «Živela Slovenska ljudska stranka! Živijo naš Kovet Klekl! Mi smo se veselo razšli, a Pucljevci so si grizli ustnice in žalostno klonili glave. Povemo Vam: V Prekmurju za Puclja in za samostojne ne cvete in nikdar ne bo cvetela pšenica!
Pucel j nesramno žalil Prekmurce. Ko Puclja v Murski Soboti niso hoteli poslušati, je začel sramotiti in psovati mlade naše voditelje, može in mladeniče. Pucelj je rabil te le izraze: «Prekmurci ste vsi neumni, da poslušati klerikalce in take mlečezobne mladeniče«. Tega sramotenja Prekmurci nikdar ne pozabimo. Ob volitvah dobi Pucelj in cela Samostojna pošteno plačilo za tako podlo in prostaško sramotenje. če ne bi bil imel Puclj pripravljenih žandarjev in vojakov, bi mu bili mi razdraženi Prekmurci že pokazali, kje vodi najboljša pot preko Mure. Malokdaj stisne Prekmurec pest, a kadar jo stisne, joj njemu, komur velja! Sramota, da minister nima več olike in otepa okoli sebi s takimi rečmi, kakor kak pijan mesarski fantalin.
Tako tratijo in razmetavajo! Za državni praznik ujedinjenja je pokrajinski namestnik Hribar nakaza) 50.000 K za ples mariborske «elite.« Veste, kaj je «elita«? To so verižniki in bogati lenuhi, ki na stroške in od dela kmeta, delavca, obrtnika in uradnika živijo. Za te in njihov ples ima sedanja vlada 50.000, za lačne, bose in nage pa davek na sol in na delo!
Mrmolja se je uklonil. Iz Št. Ilja v Slov. gor. nam pišejo: Nedavno smo poročali «Gospodarju«, kako je hotel znani Mrmolja zabraniti nam domačinom iz Št. Ilja, Kresnice in Plavča staro pešpot mimo svoje «graščine.« Potegnil je bodečo žico čez oba vhoda. Hvala ti «Slovenski Gospodar«, da si tedaj stopil na našo stran in si pošteno ošvrknil Mrmoljo. Veš, g. slabostojni general (brez armade!) imajo siloviti rešpekt pred teboj. Ko si zapisal to novo Mrmoljevo lumparijo, so se gosp. Ivan tako jezili, da tri dni niso prišli na svitlo. Kuhali so strašen srd in delali načrte, kako bi se maščevali nad teboj. Ali te nič ni cukalo? In glej! Mrmolja je lepo na tihem v temni noči odstranil bodečo žico. Zbal se je! Ti si res «fejst« fant, dragi moj «Slovenski Gospodar.« — Lepo na tihem ti tudi povem na uho, da se g. Mrmolja namerava za vedno posloviti od nas. Svoj gosposki grunt že ima na prodaj. Tako osovraženega in nepriljubljenega človeka, kot je Mrmolja, menda ni * celih Slovenskih goricah. Srečen pot mu!
Saj nismo hlapci uradov! Iz kozjanskega okraja nam pišejo: Župani dobivajo od davčnega urada in davčne oblasti strogo naročilo, da morajo radi pomanjkanja uradnih tiskovin sami pisati in načrtati tiskovine za napoved raznih davkov na primer za hišno najemninski davek. Od županov zahtevajo, da morajo napraviti take tiskovine za vse lastnike hiš! Kaj takega pa še ni bilo! Saj župani niso nikaki hlapci državnih uradov. Če si davčna oblast ne more nabaviti dovolj tiskovin, pa naj pusti vse v miru. Noben župan ni dolžan opravljati dela in posle, ki so izključna zadeva državnih uradov.
Primerjava dveh občin. (Dopis iz Radizela pri Mariboru). Primerjati hočemo danes, v kolikor sta si različni naša občina Slivnica in sosedna Orehova vas. Nekdaj imenovala se je Slivnica «tajč-fortšritlih«, — Orehova vas pa «sloveniš-klerikal«. In danes? Obe občini sta si tako podobni. Tam imajo 1. Nad vse vzorno požarno, brambo v lastnem poslopju (pa še kovačijo zraven), ki se lahko ponaša s svojo lepo brizgalno, pri nas smo imeli do letos še neko staro «šprico«, ki so jo pa pred mesci prodali nekam v sosedno faro. Gaslini dom pa predstavlja mala uta, katero bodo pa v kratkem času spremenile elementarne sile v kup kamenja. 3. Tam imajo skoraj že povsod napeljano električno luč in tudi na vasi je razsvetljeno, kakor bi prišel kam v mesto, pri nas (namreč Slivničani, kar vas je v ravnini) pa se bodo rajše še v naprej jezili nad smrdljivim petrolejem; nekateri šaljivci pravijo celo, da si bodo naši občani spet rajši s treskami svetili, ker nam Ame-rikanci pošiljajo tako slab petrolej. Naj še reče potem kdo, če nismo pri nas več «fortšritlih«? Pa ne samo, da naši sosedje imajo moderno razsvetljavo, oni imajo tudi razne stroje na električni pogon (za drva žagati, mlatiti, rezalnice, mline itd.) od vsega tega v Slivnici ni duha ne sluha. Kaj ne, tolika razlika samo v teb. dveh primerih! Marsikdo bo vprašal: Kako je to mogoče? Odgovora ne bomo danes dajali, temveč bodemo v prihodnje objavili še nadaljne diference teh dveh občin, zatorej boditi pripravljeni še na druge kritike, ki jih boste odslej dobivali od — Radizelčanov.
Novice iz Svečine. Znani prerok narodnosocialis-tičnih cicibambulov, Konrad Schnuderl, je ovadil odličnega našega moža Ivana Dreisiebnerja, župana na. Špičniku, trdeč, da ga je ta pretepal in mu razbil shod v Svečini. Schnuderl si je vse izmislil. A niti najete in s cicibambulskimi čevlji pridobljene priče ga niso za-mogle oteti sramote. Naš Dreisiebner je bil oproščen, a Schnuderl je propadel, kakor je dolg in širok. Doi-gin Schnuderl se je naučil grdega ovaduštva od slabo-znanega Mrmolje. Schnuderl je tisti, ki bi rad naše pridne viničarje speljal na krivo pot cicibambulske vere. Znamenje te vere je laž, hujskanje in prepereli čer-*
Iji. —V našem kraju je na prodaj še mnogo žlahtnih jabolk. Kupci naj se takoj oglasijo. — Lov občine Sla-tinski dol je politična oblast odvzela dosedanjemu najemniku, ker je bil iz Nemške Avstrije. Kmalu pride lov na. licitacijo, nakar opozarjamo naše lovce. — Vinska letina je bila v našem kotu tako obilna, kakor še menda nikoli. Tudi kakovost ni posebno slaba. Mošt je tehtal v dobrih legah 16, 17 in celo 18 stopinj sladkorja. Tudi starine je še pri nas precej na razpolago.
Nova državna cesta Sv. IIj—Marija Snežna. Poslanec Roškar je posredoval v ministrstvu za državne zgradbe za čimprejšnjo zgradbo državne ceste iz Št. II-ja vsporedno ob Muri do Marije Snežne. V proračun za leta 1922-23 se je po zaslugi poslanca dr. Hohnjeca postavila svota 2,600.000. Ministrstvo še sedaj ni nakazalo te svote gradbenemu ravnateljstvu v Ljubljani. Posl. Roškarju so v ministrstvu obečali, da bodo takoj nakazali denar, kakor hitro bo okrajni zastop izvedel odkup parcel, bo katerih bo tekla cesta. Te dni je inžener g. Rueh iz Ljubljane na licu mesta pregledal začrtano cesto in izvršil nekatere spremembe.
Mali obmejni promet je sedaj vendar končnovelja-vno urejen. Dne 15. oktobra t. 1. so v Gradcu zastopniki naše in avstrijske države podpisali sporazum. Te dni so okrajna glavarstva na meji sklicala župane in prizadete ljudi in so jim po svojih uradnikih dala tolmačiti podrobnosti tega sporazuma. Sestanka županov in prizadetih dne 11. decembra se je udeležil tudi naš poslanec Žebot. V prihodnjem «Slov. Gospodarju« bomo pisali podrobnosti o vseh važnejših točkah tega sporazuma.
Železniška postaja Št. Ilj. Sramota za našo železniško in carinsko upravo je, da na državni meji služi kot «kolodvorsko« in carinsko-uradno «poslopje« stara koliba. Potujoče občinstvo mora postajati zunaj okoli in direktno zmrzovati. Isto se godi poslujoči žandar-meriji, financarjem in carinikom. Nadalje še južna železnica dosedaj ni priznala postajališču Št. Ilj pravice, da se tam sprejema in tje odpošilja tovorno blago. To so razmere, da bi se človek razjokal. Na posredovanje poslanca Žebota je odgovoril centralni nadzornik g .dr. Fatur, da se vrši te dni konfereca z organi i^arinske uprave. Od izida te konference je odvisno celo vprašanje ureditve razmer na postaji Št. Ilj. Okrajno glavarstvo in občine pozivamo, da podpirajo prizadevanje naših poslancev.
Postajališče Orehovavas-Slivnica nima nobene peči. čakajoči potniki zmrzujejo. Prizadete občine so se obrnile na poslanca Žebota, kateri je posredoval v Ljubljani pri obratnem ravnateljstvu južne železnice. Dne 7. decembra je naznanil g .centralni nadzornik južne železnice, da se zadeva obravnava in da bo že kmalu rešena.
Oslušovei — Poljčane — Ponikva. Razmere so nanesle, da je nujno potrebna ustanovitev dveh železniških postajališč in sicer pri Oslušovcih na progi Pra-gersko—Kotoriba ter med postajama Poljčane in Ponikva v bližini lipoglavskega predora. Poslanec Žebot je v obeh slučajih posredoval pri obratnem ravnateljstvu in dobil zadovoljiv odgovor. G. centralni nadzornik je poslančevo pismeno vlogo izročil pristojnim prometnim oddelkom, ki so se takoj izjavili, sklicati razgovor prizadetih občin in zasebnih udeležencev. Občine naj zadeve ne pustijo iz vidika.
Železnica Ormož—Ljutomer—Murska Sobota na vidiku? Te dni je odpotoval iz Maribora inžener gospod Hengerer od Jugoslovanskega inženerskega podjetja v Mariboru v Ljutomer, da zgradi barake za delavce, za orodje in gradivo, ki se bo potrebovalo pri zgradbi železnice Ormož—Murska Sobota. Torej vendar enkrat prvi glasilci te tolipotrebne proge!
Blagoslovitev Marijine zastave v Slov. Bistrice. — Kakor ste že poročali v predzadnji številki «Slove, Gospodarja«, ste se vršili v naši župniji dve lepi slovesnosti, namreč blagoslavljanje treh zvonov in kapele sv. Roka na Juhartovem posestvu. Dne 8. t. m., na praznik Brezmadežnega spočetja, pa je naša Marijina družba imela prekrasno slovesnost. Naš rojak, g. dr. Anton Jerovšek, nam je ta dan blagoslovil družbeno zastavo, ki je umetno delo čč. šolskih sester v Mariboru. Po blagoslovitvi nam je g. ravnatelj v ognjevitih in vznesenih besedah proslavljal Brezmadežno ter navduševal mladino za nedolžnost in očitno pričevanje verskega življenja pod Marijino zastavo. Zastava stane 20 tisoč kron, ta znesek so nabrale družbenice med seboj in pri raznih dobrotnikih. Botra je bila zastavi skrbna in blaga gospodinja M. Ozimič, Premova, veleposest-uica na Gornji Bistrici, ki je za to priložnost darovala 5000 K. Čast in hvala ji! Posebno zahvalo smo tudi še dolžne našemu preskrbnemu g. dekanu, grofu Ferd. Attemsu, kakor tudi vsem drugim darovalcem. Bog povrnil
Na shodu samostojne v Murski Soboti so očitali Prekmurci Puclju: Ti povej, kje pa je tvoja agrarna reforma? Za naše peneze si si kupil v Slavoniji veliko posestvo. Ti sam najprej razdeli velik grunt med uboge ljudi. A vemo da, ti tega ne boš napravil. Vi samostojni samo za sebe grabite. To je vaša samostojna agrarna reforma. — Zdaj v naših krajih samostojnim niti pes nebo veroval, če mu bodo tudi kruh kazali, že naprej bo znal, da ga bodo raje sami snedli. Laž samostojnih ima kratke noge!
Kaj je zanimivega pri Sv. Andražu v Slov. gor.? Po kratki bolezni je podlegel smrti eden najboljših naših mož, posestnik Vincenc Fras iz Gibine. Rajni je bil skrben gospodar, dober oče svoje družine in pravi kršč. mož. Naše katoliške časopise je rad podpiral in bral. V izredno velikem številu ga je spremila župnija k večnemu počitku ravno na dan župnijskega patrona sv. Andraža. Počivaj v miru blagi mož, blago vdovo naj
tolaži Bog, otroke pa očetov duli vodi po pravi poti. — Prvikrat po vojni, se je letos na dan sv. Andraža vršil tu sejem, živine je bilo precej, le cene slabe. Kramarji in trgovci pa so čisto pozabili na nas, dasi je bilo po blagu precejšnje povpraševanje. No — pa so lončarji in lectarji bili bolj zadovoljni. Gospod urednik, zvedel sem nekje, da je to leto nad 100 «Slov. Gospodarjev« prihajalo k Sv. Andražu. Zdaj sem le radoveden, kako bode prihodnje leto. Andraševčahi, stotero bode vam poplačal «Slov. Gospodar« tiste kronice, ki ^ih naj žrtvujete za ta najboljši kmetski list, ker bode nedeljo za nedeljo prihajal v vaše hiše poln novic, koristnih naukov in razvedrilnega berila. Kar žrtvujete za «Slov. Gospodar«, žrtvujete za zmago krščanske misli med nami. Ostanite nam zvesti stari naročniki in pridobivajte še novih. Pozdravljeni od vašega prijatelja.
Zanimivost od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Čudno lepe so včasih človeške sanje, škoda samo, da se tako redkokedaj uresničijo. Tako smo tudi Bolfenčani nekdaj sanjarili o železnici, ki bi šla skozi Pesniško dolino od Radgone proti Ptuju in še daije proti jugu; vezala bi naj Dunaj z morjem. In ravno pri nas, pri Sv. Bolfen-ku, bi bila postaja za nas, Sv. Andraža in Sv. Antona. Stvar je bila že sklenjena v državnem zboru na Dunaju in že v najkrajšem času bi se naj bilo začelo z zidanjem železnice. Toda stara Avstrija je razpadla in z njo je bila pokopana tudi naša lepa železnica. Kako lepe so bile te sanje! V duhu smo se že vozili v novih, ličnih vagonih v mesto na sejm, na shode in tabore, na vinsko kupči jo v Haloze; težko naloženi tovorni vozovi so nam v duhu že dovažali pohorski les, trboveljski premog, sladkor iz Češke, žamet in svilo iz Trsta. Kako bi se povzdignil naš samotni kraj! Toda grozna vojska je naredila namah konec našim lepim sanjam. Mesto brze železnice drdra vsak teden enkrat stari, razdrapa-ni poštni voz proti Ptuju. In da bi šel vsaj vsak dan, kakor nekdaj v stari Avs^-iji! Pozabili bi lažje na lepe sanje; tako pa vidimo andraževskega poštnega šimelna vsak teden samo enkrat in milo nam je pri srcu. — A vsega upanja tudi ne izgubimo. Zopet se govori, da se bo vezalo Prekmurje s Ptujem in jugom z železnico; če se to uresniči, uresničijo se tudi naše stare sanje; samo postaja bi baje naj bila dalje od nas proti Sv. Urbanu. Bomo videli, kaj bo iz tega govorjenja, eno pa lahko rečemo že danes: Zorkov stari šimel ne bo dočakal železnice. — Na Pametvo dne 28. dec. nas vabi KZ na podučni tečaj k Sv. Lovrencu v Slov. gor.; predavata prof. Vesenjak in poslanec žebot. Gotovo se bo tečaja udeležil vsak mož in fant, ki ima kaj smisla za javno življenje in domoljubno delovanje. — V nedeljo, dne 26. nov., je šlo vse, kar leze in gre, k Sv. Urbanu gledat nove zvonove. Z veliko slovesnostjo so jih spravili Urbančani v stolp. Od tega dneva tudi pri nas vse govori o zvonovih. Toda, veste-li, kaj nam je še bolj potrebno kot novi zvonovi? Društvena dvorana ali pa društven dom. Prej smo se zbirali v šoli. imeli tam shode, predstave, predavanja. Ko so pa prišli na vlado v Sloveniji liberalci, so nam zaprli šole za narodne prireditve; od tega časa nimamo več skupnega doma. Bralno društvo, posojilnica, kmetijska podružnica, Kmetska zveza, vse se stika v majhno mežnarijo. Ugodni trenutek za oskrbo skupnega doma so naši možje prespali, zdaj pa ni več mogoče, popraviti zamujeno.
Napredovanje naše stranke pri občinskih voiltvah v Črni na Koroškem. Izid občinskih volitev je bil dne 10. t. m. sledeči: Izmed 25 odbornikov je dobila SLS 9 odbornikov, socijalni demokratje 16. Volilcev je bilo 539, volilo je 410 volilcev, 129 jih je ostalo doma. Naša stranka je dobila 145 glasov, nasprotna 265. Pri volitvah v konstituanto smo mi dobili 142 glasov — med temi 70 glasov iz Koprive; torej je naša stranka napredovala za 100 odstot., socijalni demokratje so dobili pri volitvah v konstituanto 334 glasov, sedaj pa 265; torej nazadovanje za 79 glasov. To nam daje upanje, da bo vedno boljše. Naša stranka ima odbornike iz vseh stanov in vseh krajev, dočim imajo nasprotniki same rudarje.
Vsem udeležencem izobraževalnega tečaja v Celju! Vsak udeleženec naj prinese" za vsak slučaj s seboj toplo odejo (koc) ali kaj sličnega. Ob prihodu v Celje naj se zglasi v tajništvu hotel Beli vol, da se mu nakaže stanovanje. Predavanja se bodo začela zjutraj ob osmih, popoldne pa ob treh. Vršila se bodo v vrtni dvorani hotela Beli vol. Za udeležence bo zjutraj ob 7. uri v farni cerkvi skupna sv. maša, popoldne do treh pa ogledovanje važnih gospodarskih naprav, tovarn itd.
Invalidi in vojne sirote pozor! V nedeljo se vrši v Mariboru v restavraciji «Maribor« ob 9. uri dopoldne občni zbor organizacije invalidov. Mariborsko poverjeništvo za invalide je prejelo 60.000 K od monopolske uprave in bo porabilo to svoto za obdaritev najubožnejših invalidov za Božič in Novo leto. Invalidi in sirote, ki hočejo biti deležni te omenjene denarne podpore, morajo vložiti prošnjo do 20. t. m. in jo oddati v društveni pisarni v Mariboru, Ro-tovški trg 9. Razdelitev darov se bo vršila 22. t. m. Pri podelitvi podpore se bodo upoštevali le izključno najbolj potrebni.
Mariborska porota. Pred mariborskim porotnim sodiščem so se dosedaj obravnavali ti-le slučaji: Dne 11. t. m. je stal preu poroto v tajni razpravi 191etni trgovski pomočnik Maks Kocbek iz Pobrežja pri Mariboru. Obtožen je bil posilstva 121etne hčerke trgovca Kola-riča v Apačah. Porotniki so Kocbeka oprostili, ker ga je po njegovi izpovedi dekle uagovarjalo k dejanju. — Dne 12. t. m. je obravnavala porota slučaj požiga. 43-letni prekmurski gostilničar Farkaš je živel v koruz nem zakonu s Faniko Obran, ki je imela svoje lastno posestvo v neposredni bližini svojega ljubčeka. Farkaš pa je pijanec in surovina, ki je Faniko tako pretepal, da mu je ta pobegnila od njega in vzela seboj tudi pridelke svojega posestva. Farkaš je zopet zahteval od Fa-nike, da se vrne k njemu, jej je dejansko grozil in jo
pri tej priliki, ker mu ni hotela slediti, pretepel. Zatem jo je še večkrat nagovarjal, naj se preseli k njemu, pa pretepena ljubica ni hotela slediti in se odzvati njegovim vabilom. Dne 30. avgusta 1. 1. pa je izbruhnil v skednju Fanike požar, ki je upepelil vso gospodarsko poslopje. Požiga so obdolžili Farkaša in ga zaprli. Pred poroto je Farkaš tajil dejanje in bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen. — Mariborska porota je zopet v drugič obsodila na smrt Antona Lichtenvvallner, o katerem j smo že zadnjič poročali. Lichtenwallner je namreč dne 12. julija t. 1. svojo ženo, od katere je bil ločen, zadavil na divjaški način. Porota ga je obsodila na vislice že | dne 18. avgusta t. 1., a je njegov zagovornik trdil, da | Lichtenvvallner sploh ni pri pameti, ker se jc zgodilo, da | po več časa sploh ni govoril. V tem zagovoru pa se je ; Lichtenvvallner med tem, ko je čakal na drugo razpra-' vo, sain vjel. Nekoč sq mu namreč prinesli juho, nad i katero se je tako ozlovoljil, da je pretrgal svoj molk. j Porotniki so ga tudi to pot spoznali za krivega, spet je obsojen na smrt na vešalih, njegov zagovornik pa je , zopet prijavil ničnostno pritožbo. — Viničarskemu sinu Karlu Ribič od Sv. Lenarta v Slov. gor. so prisodili 15 | let ječe radi enega uboja in dvojnega poskusa uboja, j Ribiča bi bili porotniki obsodili na vislice, a ga niso j mogli, ker še ni star 20 let. Divjačina je namreč dne j 10. septembra t. 1. z nožem brez vzroka in povoda na-j padel tri mirne fante, ki so se vračali iz obiska proti j domu. Fanta Jožefa Belca ja zabodel smrtno, Karla ! Belec in Jožefa Gorup pa je samo nevarno obklal. Po ' storjenem zločinu je zverina še plesal.
Požar v Moškanjcih. Preteklo nedeljo je vsled ne-! srečne eksplozicije svetilke izbruhnil v Moškanjcih j sredi vasi požar in uničil dvema manjšima posestni-| koma vsa poslopja, enemu pa gospodarsko poslopje, j Zgorelo je tudi nekaj goveje živine in svinj. Prostovolj-j no gasilno društvo v Moškanjcih je omejilo požar. — Prizadeti so pošteni in dobri mali gospodarji, katere je zadela nepričakovana in nezaslužena nesreča. Prosimo v imenu krščanske ljubezni in človekoljubnosti vse prebivalce sosednih vasi in domačine, da nesrečnim prizadetim pomagajo po svoji moči.
To so lovci. Iz Mihalovec nam poročajo: Tukajšnji ivanjkovski lovski klub je imel v četrtek dne 7. decembra lov po Mihalovih. Franc Lipnik iz Runča je na zajca streljal kar proti gruči ljudi kmetske hiše Terezije Škorjanec tako, da je razstreli! šipo na oknu in steno napikal. Opozarja se v občinah Mihalovu, Runeč, Veličane vse prebivalstvo, da se, kadar bo imel lovski klub lov, poskrijejo v kleti, naj ne bojo na prostem, tudi v svoji lastni sobi ne, ker ira okna tudi streljajo, torej je v sobi nevarno. Oblasti pa opozarjamo, naj takim osebam ne izdajo lovskih kart in orožnega lista.
Hvalevredna darežljivost. Od Sv. Marjete niže Ptuja nam poročajo: Že zopet imamo beležiti dva lepa slučaja požrtvovalnosti za revne otroke. Martinovo darilo ni osamljeno/ Sledita mu dva nova darova. Dne 3. t. in. je velepos. Franc Liplin na svojem godovanju med svojimi gosti nabral lepo svoto 75 dinarjev, a na praznik, dne 8. t. m. pa je nabrala gospa Horvat v svoji gostilni 52 din. 50 para, torej skupnč 127 din. 50 para, kateri znesek se porabi za nabavo tako dragocenih šolskih knjig za revne učence. Dal Bog mnogo posnemovalcev. Srčna hvala zbirateljema in darovalcem. — Šolsko vodstvo.
Izkaz darov za Dijaško večerjo. V zadnjih 14 dnevih so prišli za Dijaško večerjo sledeči darovi: Marijina dekliška zveza, Sv. Ilj v Slov. gor. 500 din. S to svoto je dosegla Dekliška zveza v celem darilo od skupno 1000 din. Odbor se ji posebej zahvaljuje, želi pa ob enem, da bi tudi drugod šentiljska dekleta posnemali. — Gospod župnik Bratušek je nabral pri blagoslovljenju zvona pri občinski kapeli v Li-banji 200 din. — Duhovniki šaleške dekanije so darovali svojemu ljubemu tovarišu, veleč, gospodu župniku Franc Ks. Gosaku za god eno dijaške večerjo v znesku 100 din. — Martin Fošnarič je nabral na gostiji Franc Hrač—Neža Bogme pri Sv. Lovrencu na Drav. polju 32 din. in iste po tamošnjem telov. odseku Orla poslal Dijaški kuhinji. — En paznik kaznjencev, izpostavljenih na Keblju na Pohorju: 30 din. — Po 10 din. sta darovala:"Ivan Granfola, kaplan v Braslovčah in Jančič Anton, vratar v javni bolnici v Mariboru. — V živilih so darovali: Vrtnar Zusvanek v Mariboru 1 vrečo krompirja; župnija Makole 12 vreč krompirja in eno vrečo fižole; župnija Vurberg 6 vreč krompirja; župnija Laporje 9 vreč krompirja; g. Schigert, oskrbnik grofa Merana v Bistrici pri Limbušu 2 zaboja jabolk; župnija Velika Nedelja 18 vreč krompirja in 3 vreče fižole. — Šolsko leto še traja dolgo! Ne pozabite na uboge dijake. Vsem dosedanjim darovalcem se prisrčno zahvaljuje in se še nadalje drugim priporoča Odbor za Dijaško večerjo, Cirilova tiskarna v Mariboru.
Gospodarstvo.
ZADRUGARJI NA DEŽELI — POZOR 1
Zadnji čas so se banke s posebno lutostjo vrgle na deželo, na kmete. Okrog naših posojilnic in zadrug hodijo in se vozijo agenti in zastopniki raznih bank, pošiljajo pisma itd. Vsak obisk, vsako pismo se kpuča enako: Nalagajte pri nas!
To jc lov za lunetskim denarjem!
Na to gonjo prav posebno opozarjamo naše posojilnice. Naj se ne dajo motiti sladkim besedam in visoki obrestni meri, nego naj ostanejo zvesti svoji mati-ci-zvezi, ki jim je in bo stala ob strani z besedo in dejanjem. Ali res kdo verjame, da banke iz same gole ljubezni do zadružništva in do kmetskega stanu ponujajo tako visoke obresti za naložen denar ?
Naravnost smešno! Denar naših malih ljudi, naših kmetov — ti v pi^i vrsli nalagajo v naših posojilnicah — naj gre v banke in potom bank v trgovino in špekulacijo! Denar naložen v bankah, je za kmeta iz-
ubí'en. Kmet, ki nalaga pri bankah, je izdajalec metskea stana in si saín plete bič, ki ga bo tepel. — sak kmet se mora zavedati, da je premnogo njegovih »varišev kmetov, ki jim denarja primanjkuje in ki iiorajo iskati posojila. Ali naj gre kmet po posojilo k lanki, ki zahteva po 15—18 od sto? Če pa hoče poso-Inica dajati posojila, mora dobivati hranilne vloge, tem, da nalagamo v posojilnici, pomagamo svojemu ¡otrpinu, pomagamo kmetskemu stanu, pomagamo sa-[ii sebi. Naše geslo mora biti: Kmetski denar kmetu! Lmetski denar mora v tiste zavode, iz katerih prihaja opet kmetu v roke: to so posojilnice. Naše posojilnice so arne in jim brez skrbi zaupamo svoje prihranke.
Kdor pa vendar bolj zaupa bankam in nosi tja svoj enar, naj se pa tudi tedaj obrne na banko, kadar rabi jiosojilo. Aha — tu se bo pač vsak premislil! Banka zahteva 15—18 od sto! To je seveda druga pesem! Je pač esnica, da banka pozna le tistega, ki vlaga — revež pa Icmet, ki si je pri banki vzel posojilo. Posojilnice zna reniti ne tisti, ki vlaga, ampak tisti, ki denar rabi.
Kmetski denar kmetu — zadružni denar zadruž-itštvu: ta klic velja našemu ljudstvu in našim poso-ilnicam po deželi. Zadruga, posojilnica, nalagaj svoj dvišni denar pri zavodu, odkoder se iztaka zopet v adružništvo nazaj: tak zavod je Zadružna zveza. Ona :bira odvisni denar zadrug in ga daje zadrugam, ki im ga primanjkuje. Denar naložen v bankah, gre v pekulativne namene in je izgubljen za zadružništvo. Zadružništvo ima namen organizirati ves razpolož-jivi kmetski kapital in s tem osvojiti kmetski stan, a ne bo odvisen od bank in kapitalistov. Ta glavni in ažni namen zadružništva prezira zadruga, ki nalaga iri bančnih zavodih, in s tem si sama daje pečat iz-lajstva.
Moč in pomen disciplaniranega zadružništva se je lasti pokazala ob ravnokar prestani denarni krizi. — Janke so odpovedale kredite in malo manj kakor neha-e izplačevati- hranilne vloge. Marsikdo si je v stiski :astonj belil glavo, kje dobiti denar, ker mu je banka dpovedala kredit, in marsikdo se je hudoval, ker je na vojo vlogo dobil le malo ali nič izplačanega. In naše osojilnice? Niso odpovedale posojil in niso omejevale zplačevanja hranilnih vlog. Vlagatelj je vedno dobil, Colikor je zahteval. In kako je mogoče, da je v taki de-íarni stiski zadnja naša hribovska posojilnica ob-lržaia popolno plačilno zmožnost, dočim niso mogli z p tace vati velikanski bančni zavodi? To je posledica adružne discipline: naše posojilnice so nalagale pri voji Zvezi in Zveza v najhujši denarni stiski ni od-ekla ne enega izplačila. Kako bi se bilo le godilo našim posojilnicam, da so imele svoje naložbe pri ban-¡ah? Zadnja denarna kriza je bila za naše zadružništvo huda, toda poučna preizkušnja, katero je zadružništvo ilobro prestalo, in da jo je dobro prestalo, se ima zahvaliti dejstvu, -da so zadruge, predvsem posojilnice .iržale zadružno disciplino in svoje odvišne novce na-jlagale pri Zadružni zvezi.
To je vse lepo — bo rekel marsikdo — toda banke majo višjo obrestno mero.
Vsak, ki tako govori, misli seveda samo obrestno uero hranilnih vlog, nihče pa ne pomisli na obrestno nero posojil. Le primerjamo nekoliko! Bančna obrestna mera za vloge znaša'5—7 od sto, za posojila pa 15 lo 18 od sto — razlika približno 10 odstot. Sedaj pa se prašajmo, ali more kmet, ki rabi posojeni denar zase ti za svoje gospodarstvo in ne za špekulacijo, plačeva-i 15—18 od sto? Vsakdo ve, da je to izključeno. Kmet nora imeti cenen kredit in tega nudijo posojilnice. — 'osojilnice brez hranilnih vlog pa ne morejo dajati ni-takih kreditov in cenenih kreditov ne morejo dajati, če bi obrestovale hranilne vloge po 5—7 od sto ali še višje.
Kar velja glede nalaganja denarja in glede posojil lašemu kmetskemu ljudstvu, to velja tudi našim poso-ilnicam. Posojilnice se morajo zavedati, da Zadružna veza ne more dajati kreditov, če ne dobiva naložb in le more dajati cenenih kreditov, če bi vloge obrestovala logzna kako visoko. Vsaka posojilnica pa mora vedno ačunati z možnostjo, da znajo tudi zanjo priti časi, ko io rabila kredit. Žalibog ve marsikatera posojilnica še e tedaj prav ceniti pomen in važnost Zveze, kadar šče kredit.
In končno — kaj v mnogih slučajih znači visoka »brestna mera? Spomnimo se le Glavne posojilnice v .-jubljani, ki jo imamo še vsi v živem spominu, mno-ji v prav bridkem spominu — v bridkem namreč tisti, ;i so nasedli visoki obrestni meri! Običajno pa je vi-olca obrestna mera znak. da se zavod nahaja v de-larnih težkočdli.
Zadružno načelo je: «Vsi za enega, eden za vse!« 'ato veljaj našim kmetom resen opomin: nalagajte voje prihranke v posojilnicah! S tem pomagate celemu tmetskemu stanu, pomagate sebi! Od bank in kapitali-tov ne pričakujte pomoči. Rešitev je v slogi in samopomoči!
Isto veljaj našim zadrugam, osobito posojilnicam! ie idite na limanice raznim kapitalističnim zavodom, i vam ponujajo visoko obrestno mero! Držite zadruž-lo disciplino! S tem pomagate celemu zadružništvu! V logi je moč in v samopomoči je rešitev!
Edino na ta način bomó rešili našega kmeta go-podarske odvisnosti in naš kmetski stan obvarovali ospodarskega suženjstva!
PLAČEVANJE DESETKA ALI PRISTOJBIN PRI KUPNIH IN PREVZEMNIH POGODRAH.
Dobivamo vsak dan iz vseh okrajev pritožbe, da iiorajo osebe, ki so kupile kako premičnino ali nepremičnino .plačevati ogromne denarne globe, ako tekom
14 dni ne plačajo predpisanega desetka. Ta termin se računa od dneva, ko se je sklenila in podpisala kupna ali prevzemna pogodba. Na primer: Sestri Rozalija in Terezija sta dne 31. oktobra 1922 podpisale kupno pogodbo in bi morale najkasneje do 15. novembra 1922 plačati predpisani desetek, kakor ga je izračunal notar. Desetek je znašal 2260 dinarjev in 80 par. Ker pa sta sestri pri davčnem uradu plačali predpisan desetek samo en dan kasneje, sta biii obsojeni na plačilo petkratnega poviška v znesku 11.304 din. ter še morata poleg tega plačati globo v znesku 520 dinarjev. To je goro-stastna kazen.
Kdo je izdal to odurno naredbo? Izdala jo je sedanja vlada, v kateri sta sedela tudi dva slovenska ministra Pucelj in Žerjav. Glavni krivec pa je demokratski finančni minister dr. Kosta Kumanudi.
Kaj storiti? Vsa posredovanja, da se hudo prizadetim take globe črtajo, so zamanj, ker se uradniki in ministrstvo sklicuje na naredbo, ki iir;a zakonito veljavo. Za sedaj svetujemo vsem, ki sklepajo kake kupne pogodbe, da desetek, kojega izračuni notar, čimprej ali vsaj najpozneje tekom 14 dni plačajo pri davčnem uradu. Ko pa bo sedanja vlada odstopila uradne posle drugi, poštenejši, bo pa naloga ljudskih poslancev, da to nesmiselno in oderuško naredbo s posebnim predlogam izpodbijejo. Sedaj pa, ko so na vladnem krmilu demokrati, samostojni in velesrbski radikalci, pa je vsak tak pameten predlog bob v steno.
Ob tej priliki še omenjam da je desetek zvišalo od ^ in pol oziroma od 3 odstot. na 5 odstot. Pašičevo ministrstvo z veljavo od 1. julija 1921. čitatelj vzemi v roke Uradni list za Slovenijo in tam boš našel natiskano naredbo (zakon), ki predpisuje nove takse, nove pristojbine, zvišani desetek, takse na vozove itd. In pod besedilom so podpisani vsi ministri. Med drugimi najdeš tam -tudi podpis: Ivan Pucelj, ministar poljopri-vrede i voda.
Po mojem mnenju je že samo povišanje desetka od 1 in pol na 5 odstot. pri prevzemnih pogodbah goro-stasna krivica. Še večja krivica pa je določba, da se mora ves predpisani desetek plačati brezpogojno tekom 14 dni, sicer se desetek poviša na petkratni znesek in se predpiše še posebna denarna globa. Mnogi prevzemnik ali kupec pri sedanjem pomanjkanju denarja, komaj sravi skupaj še tisto svoto, ki je potrebna za plačilo kupne svote in stroškov. Nemogoče je danes tekom 14 dni dobiti večjo svoto na posodo. In na ta način zadene neusmiljena globa in povišek ravno najbolj revne ljudi. Sedanja vlada te krivice ne mara popraviti. — Franjo Žebot.
F. Rudi, Kamnica. Maribor.
MLEKO.
Ne bom popisal življenske važnosti mleka za otro-ka in starejše ljudi, tudi ne natančno izračunal, koliko stane eden-liter mleka, ker to je račun posameznih razmer, povem pa lahko, da se navadno rabi 3 kg sena za povprečno pridelovanje enega litra mleka in pri vzornem najboljšem gospodarstvu in dobrem senu in otavi pa najmanj 2 kg sena. Če se torej na občnem trgu plačuje sladka krma po 6—8 K za kg, stane liter mleka od hleva 12—16 K, oziroma 18—24 K. Za trud. delo, stanarino in zdravila oziroma riziko zdravja pri živini pa ostane kmetovalcu samo gnoj in s tem gospodari zopet naprej.
Kako pa se naj gospodari z mlekom, pa hočem v kratkih besedah popisati.
Vimen in vsa okolica naj se pred dojitvijo s snažno, suho rjuho očisti, škodljivo ga je umivati z vodo, ne da bi ga masirali in obrisali mi suho. V splošnem naj se kolikor mogoče vime samo po suhem načinu osnaži natančno roke in konce prstov pred molžo in kretacije mleka. Med molžo naj počiva vsako drugo delo v hlevu, kakor na primer krmljenje živali, ozir. snaženje hleva, ker vse to na snažnost mleka slabo vpliva.
Dojilec kakor dojilka naj ima v hlevu posodo s snažno toplo vodo, navadno milo in rjuho, ter si naj osnaži natančno roke in konce prstov pred moljžo in sicer to delo naj ponovi pri vsaki kravi.. To so prvi, neobhodno potrebni pogoji za dobavljanje snažnega mleka.
Boljše je za kravo in vime dojiti stiskaje, kakor vleče. Dojitev se mora vršiti bolj nežno in ne na srdit način.
Švedski kakor švicarski strokovnjaki, splošno zavračajo dojitev vlečč, s prstom in mokrim zizkom. ampak' suho in z vsemi prsti stiskaje tako, da mleko v zizkih ne more nazaj v vime, ampak, da se spodnja luknjica odpre in mleko v krepkem curku izteče. Potem priporočajo, naj se sploh začenja molsti s prvimi prednjimi zizki, potem še le z zadnjimi, med tem pa se v drugič nabere v prvih zizkih mleko in to se ponavlja dva do trikrat.
Da se pa v vimenu ostalo mleko do konca izmol-ze, pa moramo z obema rokama enkrat desno in potem levo polovico vimena odzgor pri mlečnih žilah prijeti in stiskaje iz vseh kamric vimena mleko izdrgniti ter iz zizkov še enkrat izdojiti. Te zadnje kapljice mleka so najboljše in 6—10 krat več vredne nego prve kapljice.
Prvo mleko, ki teče pri molzenju, ima v desetih litrih 1 do 2 desetine litra masla, zadnie mleko pa od 0—8—10 desetink litra, torej celi liter kemično snažnega masla. To v vrhnje ali smetano preračunano je približno 4 litre smetane od 10 litrov mleka, oziroma od 14—16 litrov mleka 1 kg surovega masla, nasprotno pa porabijo sedaj kmetje pri navadnem mleku splošno 22—28 litrov mleka za izdelovanje 1 kg masla.
Ko sem bil jaz kot učenec na planinski in mlekarski strokovni šoli «Oberliof« na Gornjem Štajerskem, sem vse tamošnje strokovne učitelje z ravnateljem vred presenetil, ker vsi drugi delavci v mlekarni so mesečno povprečno rabili 22—24 litrov mleka za izdelovanje 1 kg masla, jaz pa sploh samo 14—16 litrov mleka in to sem delal očividno, ne da bi bili sogledalci kaj posebnega opazovali in sicer na sledeči način;
Bilo je navadno 20 do 25 molznih krav, ki so dajale od 120 do 180 litrov mleka na dan, torej sem rabil dva do tri čebre, oziroma posode pri juternji in večerni molži za mleko, vsaka je držala 50 litrov, od zgoraj pokrov s sitom in od spodaj je bila pipa. Tudi žehtar je imel pokrov s sitom, torej se je mleko precejevalo potom molzenja v žehtar enkrat in drugič ob priliki izlivanja v čeber oziroma v zbiralno posodo.
Ker pa sem imel tri zbiralne posode, sem med molzenjem mleko takoj na dve, oziroma tri vrste razdelil in sicer v zavesti, da da novodojnica dosti mleka in razmeroma za en liter malo masla napram starodojni-ci, ki daje malo mleka, ki je pa bogato na maslu, potem od vsake krave posebej prve tri četrtine kot navadno mleko in zadnja četrtina pa. kot najbolj mastno mleko za se.
Pri kravi s teletom je dobilo tele prvo mleko in mlekarna pa dotično mleko, katero se je kot zadnje na-dojilo. Teleta sploh niso reeala, ampak so jih napajali z aparatom po določeni krmilni tabelici. Prvi mesec samo materinsko mleko, potem pa mešano od vseh krav in sicer kolikor mogoče v telesni temperaturi.
Torej sem imel v tretji posodi za izdelovanje masla že najbolj mastno mleko za se, iz prve in druge posode pa sem delil mleko za hišno in prodajalno porabe še le pol ure po končani molži, ker med tem časom mirnega stanja se dvigajo največje krogljice masla že k vrhu torej, če se od pipe mleko toči brez mešanja, je zopet zadnji ostanek mleka maslovitejši od prvega.
Po popisanem načrtu lahko deli vsaka kmetica, če tudi ima samo eno posodo takoj sveže mleko za različno porabo. Če misli iz mleka izdelati maslo, naj pusti mleko pol ali celo uro mirno stati, da se že nekaj masla dvigne na vrh. če ima posoda od spodaj pipico, potem lahko deli mleko kakor hoče. Med molžo, če ima dve posodi, tudi lahko deli mleko, ker prvi del je masla reven in zadnji del pa masla bogat.	-ji
Soda in vroča voda ali pa parnica so pri mlekarstvu neobhodno potrebni pripomočki za čiščenje in ohranitev snažne mlečne posode.
Bržčas bosta imela mlekarstvo in živinoreja pri nas v Jugoslaviji več bodočnosti, kakor vinarstvo, naši kmetje živinorejci naj bi se torej z vso vnemo lotili um nega mlekarstva. Pisec teh vrst je pripravljen iz svoje bogate tozadevne izkušnje vsakemu radevolje dati potrebne nasvete glede mlekarstva.
--- « .....
Cene boljšemu letošnjemu vinu so zadnji čas v mariborski okolici precej pridobile. Srednje dobro vino letnika 1922 se prodaja v velikem po 16 do 20 K, boljše vrste pa 22 do 25 K liter. Cena starim letnikom, posebno 1921 pa je porastla na 40 K in še višje. Za starim vinom je veliko povpraševanje.
Iz vinskega trga. «Jutarnji list« piše: Naši vinski producenti nočejo nikakor uvideti, da letošnje vino ni isto kot lansko in baš radi te neuvidljivosti ne moremo preko naših mej izvozili niti enega litra. Pucljeva pogodba s Čehoslovakijo je za nič, ker je tovornina predraga. V velikih množinah uvažajo na Kranjsko in v Zagreb vršačka vina. Vršačka nova vina stanejo od ladje v Sisku 11 K 1 liter in se kupuje to vino pri južnih vinogradnikih po 8 K. Dalmatinska črna vina so po 140 K, bela po 150 K. — Odstotek mali gand.
Za vinogradarje. Ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru sprejema neobvezno naročila do novega leta na samo prvovrstne trte-cepljenke najboljših domačih vrst in na ameriške ključe v omejenih množinah. Prednost imajo siromašnejši vinogra-darji, ki bodo obveščeni po novem letu pismeno, koliko in pod katerimi pogoji se jim trte dodelijo. Novi zanimanci še vedno zamenjujejo vinarsko in sadjarsko šolo z državnim vinarskim nadzorništvom v Mariboru. To sta čisto različna urada, zato se naj naročila pravilno naslavljajo. Navedeno nadzorništvo ima razne trsne nasade po deželi, vinarska in sadjarska šola pa le svojo razmeroma majhno zavodovo trsnico z ma-tičnjakom v prvi vrsti za šolsko-poučne svrhe.
Žganje prodajajo po 150 olo 160 K.
Laški okraj. Suša zadnjih par let je prizadejala nam kmetom, ker smo navezani predvsem na dohodke iz živonoreje, zelo občuten udarec. Večina kmetov je morala in pa še sedaj v zimi izprazniti hleve do polovice navadnega stanja živine, celo bolj, kakor med vojsko, ko se nam je živina rekvirirala. Najhujše pa je to, da ravno seda j na jesen, ko smo kmetje odprodali svojo živino, so bile za isto prav slabe cene. Če vzamemo, da se navadno računa sedanja krona za predvojni krajcar, kar pa ni resnica pri tistih predmetih, katere mora kupovati kmet, to je posebno pri manufakturi, kjer ne zaleže sedanja krona za en predvojni krajcar, potem vidimo, da so ravno živinske cene veliko prenizke. Pred vojsko smo prodajali vole po ceni od 40 do 50 krajcer-jev kilogram, to je do 1 krone žive teže, če pa pogledamo sedanje cene, vidimo, da so samo v mescu avgustu letos prišli težki in lepi voli do cene 40 K 1 kg žive teže-in črez, med tem ko jih mesarji plačujejo sedaj po ceni okrog 20 K žive teže. Seveda gospodje mesarji uživajo posebno naklonjenost sedanje vlade in so le mala znižali cene mesu. Da mesar,i dela jo z velikim dobičkom, se vidi iz tc^a, da je v Laškem meso po 48 K 1 kg, v dobri dve uri oddaljenem Zidanem mostu pa izvrstno volovsko meso po 40 kron. Lansko spomlad, meseca,
aprila je samostojni Drofenik na shodu v št. Lenartu ;tad Laškim trdil, da so samostojni poslanci dosegli, da so šle cene živini kvišku, bila je tokrat spomlad v deželi. Sedaj pa piše «Kmetijski list« da jc sedanjih niz kito cm kriva suša. Prav tako, kakor tisti vinogradnik, kadfci je imel veliko dobrega vina je rekel znancem, glejte, tacega sem pridelal, kadar pa je bilo vino slabo, ]«a je rekel, takega mi Bog dul. Sicer pa je minister l^ucelj v svojem pismu na Pašiča sam priznal, da je sedanjih nizkih cen kriva vlada, ker je šla s svojo izvozno politiko predaleč.
Kdo podražuje usnje v Mariboru? Iz čevljarskih krogov se nas opozarja, da bo z današnjim dnem usnje zopet dražje. Na vprašanje, zakaj to podraženje ob ča su, ko cene živini padajo in delavci po usnjarnah ne dobivajo niti vinarja novoizboljšane plače, čujemo na splošno odgovore: Cene usnju ne le v Mariboru, ampak sploh tudi na daleč zunaj diktira mariborski milijonar Rosenberg. Kože naše štajerske živine so že pred vojno »lovele kot najboljše blago daleč preko meje. Umevno je, da se za naše blago zanimajo tudi vnanji kupci kož. Da g. Rosenberg kot eden največjih prekupovalcev kož izpodriva neljubo mu konkurenco in si nakupi največ kož, jih tudi preplačuje in tako prisili tudi konkurenco, aH da tudi preplačuje, ali pa da sploh nič ne dobi. Tako so tudi tovarne za usnje primorane plesati s cenami, kakor g. Rosenberg žvižga. Kdor vsak dan gleda, kako tudi samo visoka gospoda demokratov-aristokratov pleše okoli zlatega teleta, ali se bo čudil, da g. Josip iz Slovenske ulice v Mariboru brez skrbi igra diktatorja cen?
Na mariborski živinski sejm so prignali: 1 konja, 6 bikov, 60 volov, 28t krav in 6 telet. Skupaj 363 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 27 do 30.50 K, poldebeli voli 23 do 26 K, plemenski 14—18 K, biki za klanje 20—24 K, klavne krave debele 20—24 K, plemenske krave 16—20 K, krave za klobasarje 9—14 K, molzne krave 17—23 K, breje krave 17 do 23 K, mlada živina 22—30 K, svinje plemenske 55—60 K, poldebele za zakol 1 kg mrtve teže 70 K.
Sejmsko poročilo v Mariboru. Na svinjski sejm dne 7. t. m. se je pripeljalo 85 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 450—600 K, 7—9 tednov 750—900 K, 3—4 mesce 1400—1800 K, 4—6 mescev 2000— 2500 K, 8—10 mescev 3000—3800 K, 1 leto 4500--4800 K, 1 kg žive teže 55—60 K, 1 kg mrtve teže 70 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg K, II. vrste 48 K, Meso bikov, krav, telic 40-44 K, telečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 56 K. Svinjsko meso sveže 80—88 K.
Zagrebški žitni trg. Na zagrebškem žitnem trgu se najbolj povprašuje po novi koruzi, katere rabijo zelo veliko za pitanje svinj in tudi njena cena ni pretirana in so jo prodajali po 875 K. Umetno posušena koruza je bila po 1120—1140 K franko postaja v Vojvodini. Pšenico kupujejo mlini, ker so pošle zaloge moke in jo plačujejo po 1630—1650 K. Zelo veliko je povpraševanje po moki, ker se bližajo božični prazniki. Cene moki nularici so v Vojvodini po 2300—2350 K, v Osijeku pa 2430—2450 K.
Seno stane na mariborskem trgu 750—800 K 100 kg. Cene so šle nekoliko nazaj.
Jabolka so v Slov. gor, postala dražja. Cena je v osmih dneh poskočila za 1 do 2 K pri kilogramu. Cene so sledeče: 6 K za manjvredno robo, 7—8 K za srednjo kakovost, a 9—10 K za fine vrste. Posebno mnogo kupcev prihaja iz Banata in češke.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 292—296 naših kron, francoski frank stane 20.74—20.94 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.4540—0.4740, za 100 čeho-slovaških kron 926—238, za 100 nemških mark 3.84-4.64 in za 100 laških lir 1472—1488 jugoslovanskih kron. V Cu-rihu znaša vrednost naše krone 1.70 centimov (1 centim je t vinar).. Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 11 točk.
Božične jaslice, krasne in trpežne, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 8.50, 11,13 ali 22 din. komad.
Dopisi.
Sv. Andraž v Slov. gor. Na god sv. Andreja smo spremljali k večnemu počitku dobrega soseda Vincenca Fras, hivšega posestnika z Gibine, ki je umrl po kratki bolezni dne 28. novembra. Pokojnik je bil mirnega značaja ter globoko verskega mišljenja. Svetila mu večna luč!
Sv. Bolfenk pri Središču. Šolsko vodstvo Sv. Bol-fenk pri Središču si šteje v prijetno dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so mu priskočili na pomoč in tako omogočili za Miklavževo obdaritev siromašnih o-trok. Darovali so: Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani 1200 K, Oblastna zaščita dece v Ljubljani 73 m barhenta ter 800 K, gg. Robič 100 K, Fr. Ivočevar 80 K, dr. Tavčar 40 K, Slavinec 20 K, Mitckij 80 K, Rupert Borko 20 K, Pajek 40 K, Horvat 10 K, Šulek 40 K. Jur-jaševič dve koži usnja, N. Fridrih 40 K, T. Veldin 10 parov nogavic, Lovro Kosič 40 K, vsi iz Središča; Ant. Golenko 40 K, E. Simonič 40 K, Anton Tramšek 80 K, Vrbnjak 10 K, Jože Tomažič 40 K, Matjaž Tomažič 14 K, šoštarič 40 K, J. Pavličič 40 K, vsi od Sv. Miklavža pri Ormožu; Bolfenk Gregorinčič 100 K, Amalija Breznik 20 K, Jože Breznik 100 K, Anton Borko 40 K, Kmets-ka posojilnica Sv. Bolfenk 80 K, Anton Rajh 20 K, Anton Podgorelec 40 K, Veronika Kolarič 40 K, Schon-veter Martin 30 K, Mirko Kolarič 40 K, Anton Keren-čič 40 K, Jakob Zabavnik 40 K, Fr. Kolarič 40 K," Nečitljiv 40 K, Jože Kolarič 80 K, Rob. Žganec 40 K, Fr. Planine 120 K, Fr. Vrabl 40 K, Fr. šoštarič 40 K, Miha Sever 4 K, neimenovan Vodrančan 30 K, Urša Balaš-kovič 40 K, Terezija Zabavnik 80 K, Ignacij Vrbančič 40 K, Jože Kerenčič 20 K, Rob. Košar 200 K, Jože Munda 40 K, Fr. Mlinarič 4 K, Cajnko Fr. 400 K, Rauh 7 in pol m barhenta, Dolinščak 40 K, Pokrivač Filip 12 K, Ant. Cernčič 32 K, M. Goričan 60 K, Terezija Galič 8 K, Ig. Zadravec 40 K, Vinko Haložan 40 K, Matjaž Zadravec 10 K, Andrej Novak 80 K, vsi pri Sv. Bolfenku; Pavel Planine, Rajhenburg, 400 K; Ljudevit Kuhar i č, Ormož, eno obleko; Ig. Božič 80 K, Ivan Šafarič 80 K, oba iz Maribora; Fr. Bezjak, Ptuj. 40 K. Šolsko vodstvo pa se zahvali tudi cenj. učiteljstvu za trud, kateri je izšel iz gole ljubezni do otrok in ne kakor so nekateri izjavili: «To je Vaša dolžnost!« Samo ljubezen nas je dovedla do tega, da smo oblekli ali obuli okrog 80 siromašnih otrok.
Pišece pri Brežicah. Kakor narava v jeseni, ko nas zapuste ptice selivke, so tudi naši griči, ki jih krase lepe cerkvice, utihnili sredi vojske. S solzami v očeh smo se takrat poslavljali od zvonov, ki so nam jih ugrabili. Komaj pa je bilo slišati o novih zvonovih iz drugih krajev, smo tudi mi začeli zbirati za nove farne in podružne zvone ter dosegli z veliko požrtvovalnostjo — nekateri so kar tekmovali med seboj — da smo jih pri treh podružnih cerkvicah dobili že nove, bronaste iz zagrebške zvonarne Blazina. Sv. Urh je dobil svojega dne 19. novembra, Sv. Križ kar dva en teden pozneje 26. novembra in Sv. Barbara enega 3. decembra. V kratkem pa dobimo vse tri pri Sv. Jakobu. Velike so bile žrtve, a vse je bilo pozabljeno v trenutku, ko smo zaslišali veseli glas raz zvonika. Vsakemu je zaigrala solza veselja v očeh in ti dnevi nam ostanejo v neizbrisnem spominu.
Oplotnica. Tukajšnji Orel je priredil dne 5. 12. Miklavžev večer za vso šolsko mladino, ki je nad vse pričakovanje lepo uspel. V nabito polni dvorani je razdelil Miklavž šolski mladini čez 450 daril ter je napravil s tem veliko veselje, pa tudi korist. V imenu obdarovane mladine, posebno one uboge in zapuščene, ki bi sicer ne bila deležna Miklavževega večera, se Orel iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali bodisi z darili, bodisi z delom. Bog plačaj in ohranite nam še vedno svojo naklonjenost!
(Nadaljevanje dopisov na 7. strani).
ZAHVALA.
Povodom prebridke izgube naše nad vse ljubljene žene, mamice, stare mamice i. t. d.
GERE RAKOVEC
izrekamo najiskrf nejšo zahvalo predvsem častiti duhovščini, dominikanskemu konventu za zastopstvo pri pogrebu, č. g. Lovrecu ta obisk v bolezni, nadalje obitelji Zacberlovi ta vse tolsžilne besede, pevskemu društvu za prelepo žalostir ko, g. dr. Hericu za požrtvovalni trud v bolezni, obitelji Perbil za trak in vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in tnancem, kateri sc spremili našo drago mamico na zadnji poti, naj bo večni Bog plačnik. Drsgi mamici pa ohranite blag spom.n!
PODGRADJE, dne 8. decembra 1922.
ALOJZIJ RAKOVEC
soprog.
JANKO, MARIJA, FRANČIŠKA BELINAjjroj. RAKOVEC, STANKO
otroci.
FRANČIŠKA RAKOVEC roj. BAB1Č	JANKO BELINA
snaha.	zet.
VINKO TOPLAK
orož. strpžmejster, rejenec.
KRISTA, HERICA, M INKA
vnukinje.
In vsi ostali sorodniki.
Velika izb<ra vsakovrstnega zimskega bkga. Gotove po vršilke od 300 Din. in druga ma-nu lak tura najceneje pr
J. TRPIM950
Maribor, Glavni trg 17.
i 1086
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID t Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčilno mazilo?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID ! Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID t Ali želiš najboljše za negovanje zob, kože, glave?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID ! Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
UPORABLJAJ ELZA-FLUID ! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo? UPORABLJAJ ELZA-FLUID J
iste
dekla
Ifče se mlada pridaa
iz dežele. Naslov v upravništvu 1039
ANTCN NUOL
stavbeno in pohištveno mizarstvo ter zaloga rakev.
Mavibo«*. Pod mostom 3
(pri Magdalen tki cerkvi)
da 50% popusta.
Vsakovrstne in trpežne
čevlje
izdeluje v lastni delavnici
Ivan Krois, Maribor, Koroška c. 18
Samo 14 dni I	Do 30«/» pod dnevno ceno!
Zaradi preselitve in opustitve trgovine v Ljutomeru razprodam svojo veliko zalogo sam d prvovrstnega
češkega blaga, kakor štofe za moške in ženske obleke, barh?nte, rajne, odeje, koče, pletene robce, tiskovine, srajce,
spodnje hlače i. t. d. pod lastno in veliko pod današnjo dnevno oeno. Ne zamudi nobeden te prilike za ugoden nakup pri
Fran Pogačnik, trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru.
tudi ti rečeš
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL t
Išči Elsafluid v vseh dotičnih poslovnicah, ven-
narja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poStnino če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali 1 špecij&Ina steklenica 24 din.. 12 dvojnate ali 4 špecijaln« 11 steklenice 84 din., 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih stekleni«- 146 din.. 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 din.
*Or PRIMOT: £l-.»-obiiS » n-er kun < oče a J Dn. i. , Din. £iza-meato!ni čitniki 4 Dm , Elia-po-ipalni i šek s Dte Eiza ribje olje 2o Dia Eu?-voda za u«va i D t, Eirs ko! nika ?>da 5 Dir. , Elz« ¿umski ir>i»is s ho 15 Din., G)yc»iin 4 Din., in 15 Dm, Lys<it, Ly-oform > ■> Dn, Kin<š^i čaj.id D ilaiie. ojigii» Ino Ha iikuu franciiko ž^ai je velika st btenica 13 Din , f.Hamrčesni pf&S<-k 7 Din trup za po gane in iniši 7 Dio. Za pri m t in pi&ovanie «e poštnin,» p< sebt-i računa.
Na te cene se računa še 5 odstotkov doplatka. N ar oč lina pisma adresirati:
LeSsapnap
Eugen V* Feller, Stubica Donja,
Elsi trg it. 341* Hrvatsko.
Cepljene trle
ling, gutedl, dišeči traminec, ran-tol, tronta. Cene po dogovoru. Oglasiti se pri Franc Raušl, Ku-kova, p. luršinci.	4—91J
tfshiln n<* i*redai občni zbor VPUllU hranilnice in posojilnice v Jareoini, dne 26 decembra 1912, ob pol 8 uri v poso jilniškihproitonh 1. Sprememba pravil. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Slučajnosti. Načelstvo. 1082
Umetni mlin in žaga!
Iščem kompanjona sa polo ico. Vodni pogon na dve turbini.
Lokom&biš$
prodam 20 HP v dobrem stanju. ŠTEFAN KUiiPARIČ.Razkrižje p Strigova, Medžimurje I080
Trgovski pomočnik
za skladišče se sprejme v veletrgovini Ed. Supp »nz, Pristava. 1—2 I06*
Ifrtnarii* se odia v najem
vrtnarija ua iikc prometne n prostoru. Pismene pocudbe m	.	m na Franc H las, oskrbnik Strnišie f$5 HHlO^jt HCB
Pilli^L_'r3 1062 v ljutomerskem okraju leže« ca.
J„	-„.«„I,., 4 orale v ji ko dobrem stanu,
prosa se posestvo jei«os prinestokou/opo-
lovnjakov v nskega mošta. Zraven tudi irasna hiša (Herenhaas) preša, viničarija, vse zidano ter v dobrem sranu Vinska klet z okoli 200 hI posode s celim le-
- dvema hišama pod eno streho, dva hleva, prostorno klet, okoli 3 orale zemlje: njiva, travnik, ¿ozd. Vpnši se pri posestniku Bevc-u, Okcška g j ta 15, pri Oplotnici.	I081
Stavbeni les it%7£
množina, se proda celi gozd 1 in četrt orala, blizu Sv. Ruperta, ob cesti k Sv. Lenartu v Slov.
for. Več ae izve pri g. Vinko orman, Sv Trojica v SL gor. 10^3
Služkinjo dela zmožna navadne kuhe in hlape« k para koaj in govedi, sprejme le take, kateri imai > večletaa spričevala Tovarna Petrič, Rečica ob Paki.
1- 2
I066
Lepa Roiioz dana hiša
tik glavne ceste, po. ure od Maribora, z nekaj zemljiščem, dve veliki sobi in d e kuh nji klet i t. d, lep prosfor za gos,od. p tiebščioe vodij ik Stanovanja se takoj lahki prevzamejo, se po ceui prodi. F-anc Podli pnik Tezno 37, pri Mariboru.
tošajim pri telkom ali brez tega, 3 sobe, kuhinja in podstrešna soba z vsem pohištvom v najboljšem stanu. Nadalje sadjno-snik in njiva, vse skupaj v najimenitnejše n hribu, kjer ima vino najboljši hukč in aroma se pod ugodnimi pi *oji p oda. — Poizvedeti pod šifro »Lep vinograd«, poštm ležeče Ormož ter je priložiti znamko. ICČ7
Kupim vsako množino
okroglega lesa
smreka ali hoja, 4 m dolga, franko vagoo. Plačam takoj. Ob ve ene ponidbe prosim na naslov: A Bretnik, Cel
šernota ulica 22.
elje, Pre-t—2 1085
Hranilnica
riboru, r. z z n. z, vabi na izredni občni zbor, dne 26. de-cemh-a <913 ob p >1 8. uri v prostorih po«o,iloice z dnevnim redom: 1. PiemembapraviL 2. Slučajnosti.	107«
Sv. Jakob v Slov. gor. V pondeljek, dne 4. t. m., se »mikala silno dolga vrkta žalujočih poajebcev po njem dolu k farni cerkvi. Spremili smo k zadnjemu itku enega naših najboljših mož. Saj je že tako veli-udeležba od daleč in blizu pokazala, kako so znanci prijatelji cenili pokojnikovo značajnost. «Slovenec i in veren kristjan«, to je bil nauk, ki ga je pokojni pojim življenjem vedno in povsod dajal. Zato mu i ohranjen spomin v naših srcih. Njegovi rodbini s katero ga je vezala najiskrenejša vez ljubezni, ki e kazala prav posebno lepo v ietih njegove bolezni, gkamo odkrito sožaljel
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 26. novembra t. 1. smo nas na izredno lep način obhajali blagoslovljen je ih zvonov. Prošt in dekan g. Martin Jurkovič iz ja je ob asistenci 7 duhovnikov blagoslovil tri no-jvone. Zvoni so bil vliti v mariborski tovarni bratov il in so jih prepeljali prejšnji dan dne 25. novem-s ptujske železniške postaje k Sv. Urbanu. Ptuj že jo menda' ni videl takega sprevoda. Mnogobrojne ožice občinstva so šle v sprevodu prav do Sv. Ur-ia, ob slavoloku pa je z veseljem čakala sprevoda v |vem pomenu besede vsa župnija urbanska. Bilo je tisoč ljudstva. Nato so bile pete litanije Matere ;je, katere je imel ob asistenci duhovnikov tukajšn ji »k in koroški poslanec Poljanec Vinko in na to je na trgu slavnostni koncert. Zjutraj, dne 20. nov. la vse zgodaj grmeli topiči in ob 5. uri je godba igra-mdnico. Ob 9. uri se je vršilo blagoslovljenje zvona to darovanje, potem pa je imel, slavnostni go-g. prošt Jurkovič, v katerem je lepo omenjal "poli zvonov za katoliškega kristjana. Nato- je sledila pesna pontifikalna sv. maša g. prošta ob asistenci pilne duhovščine. Slavnosti se je udeležil s svojo po soprogo tucli gospod okrajni glavar dr. l'irk-jer. Ljudstva je bilo na tisoče iz vseli delov Slov. ic. Boter velikemu zvonu je bn g. veleposestnik J. ičič. drugemu njegova gospa soproga, tretjemu pa ^upan Fr. Belec. Sv. Urban je bil okrašen, kakor rda še nikoli: vse je bilo v zastavah, vencih, cvetju slavolokih. Slavnost pa so poveličevali mnogobrojni iči, ki so pokali in oznanjevali po Slov. goricah I, slavo in požrtvovalnost urbanskih župljanov. — jni so lepo melodično ubrani in jih človek posluša
Dva zelo dobro ohranjena
na bencin
z 4—5 H P, sa radi nabave električnih motorjev ceno prodata. Pojasnila daie L. Otič, Marijiu-gfad, pošta Mozirje, 2 — 3 I043
Lepo domače platno
izredno trpežno iz lanene preje izdeluje najce- ifDf)($ifl( neje tkalnica |HKUJ(lli
Ljubljana, Zrinsksga c. 6,
nasproti cerkve sv. Jož .fa. Sprejema tudi laneno prejo v tkanje.
Na zahtevo pofiilja vzorce. Zamenja platno za predivo.
3-3* 983__
Umetni mlin «J^Sjo.
razuma. Poslopje je popolnoma novo in obsega 5 sob, 2 kuhinji, 2 hle?a .n svinjake ter en oral zemlje.	2—2 1058
Drttiiam m8'° posestvo z rlilUaHI lepo nji ?o, travnikom in sadonosnikom, z dema-čim poslopjem. Posestvo toji v ravnini 20 «oiuut od Konjic, v Nori vasi št. 18. Cena posestva 80.000 K (osemdeset tisoč *ron) — Vpraša se pri Jakobu Furman, Konjiška vas, p.Konjice I07I
Prodajalka
blagom popolnoma zmoSna se išč^j za tažoj. Marija Humer, Pol?nik n. Sava.	I068
Ha . __ Kateri zna tudi ko-flusC nje opravljati se sprejme v splošii bolnici v Mariboru. Mesečna piača 900 K i a celotna oskrba.	I077
Hlarti>f' kmetsii K konjem se II! C {J«,L sprejme proti mesečni plači looo K in hrano pri Ed Suppanz, Pristava. I075
za seno »Panrer« kupi Ed. Suppanz, Pristava. 1076
blizu 2 or«la poln dre-
a solidno podjetje za posojilo Din. 100.000 na eno leto. Oa-ija prvovrstna. Ponudbe pod iovrstna" na upravništvo.iolo
_3113
pljene trte, "SPi
lagi »rip. Po,-talis< in tudi reainjene bele šmamice pro-* Franc Zelenko, posestnik rtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž Ormožu. Cena po dogovoru, odgo ror priložite znamke.
8-915
cinni 16 dai° p°jasn''a/e
«. ImISJ se p nloii dopisnica Ddgovor, vsem, ki žele z ma-stroiki otnoviti svoje uni-ene vinograde z najbolj pri-ičljivo iabi ljšano šmamico, ire ni treba škropiti proti umu nspeva izvrstno tudi v ifiih nižjih ne vinorodnih legah laje zajamčeno dobro močno > brez vsakega posebnega s«, rodi kmalu in zelo bo-t. Tozadevno se je obračati Trtnica »Št. Janf«, p. Vele.	2—3 O48
•«I», na Štajerskem v C?(U0 bližini železoice toječe iz hiše, obokanega ra, brez inventarja, 27 ora-¿6 tega orale v polja in mikov, na prodaj. Naslov pri u, Slovenj gradeč. I049
lierja ali vmičarja
»čimi delavskimi močmi se ¡ime pod jako ugodiimi po» L Natančnejši poda (ki »edobe Slavku Brglez v Celju, ho-»Evropa«.	S—j I050
u«». 16 do 18 let star, CilCl se tako) sprejme g. Alton Marčiču, usnjarju lov. Bistrici Učna doba je ta. Za obleko in hrano se e skrbelo.	2 2 1o45
arena gospodinja
loma kuharica, zaaesbiva in vna, želi primerne službe, 11 g. če v man š-m iu >t išču. lov v u.>ravi»štvu.i 2 103«

S02(l
Tia in ru e, v
bližini
, se je i gubil od mlina »di H tzl do gostilne man. Odda se proti ni gradi iravaijtvu Slov. Gospodarja.
1 5r
Sv. Kupert, na pr. dij. Več se izve s priloženo 2n<mko 1 D pri Vinko Z, rman, Sv. Trojica v Slo 7. gor.	1079
——-Na prodaj pritlično hišo,
arnica Hoah D 22	i3
1 """ i»v«»»» »»	ora.ov zemlje v bližini kol >d-
vora v Petrovč h, pripravno zlasti aa obrtaike. Supaina je 961.000 K. Pojtsaila dije not«r 1 raseinik na Vranstem. ' o65
svoiih dobrih sv jst ih osj-ia. Zahtevajte ;ro ipekt ¡ta-j od Trsei e »V, banjak«. j Velenje.	2 3 104i
lO pOSeStVO fauteva
11;, Sebiiea ob
Dra.i I035
illHO se tiWoi P" fc-|<3Ig Zam lo, konjurski
hlapec, v srednji s.arjiri, kateri
je služil na deželi.	1o6l
Spr
z veseljem. Milost božja naj sledi njihovemu petju! Sreča in blagoslov božji naj se naseli povsod, kamorkoli zadoni njihov glas. O, da bi bili novi zvoni Ur-bančanom angeli miru in oznanjevalci časne in večne sreče! Zvoni so se prvič oglasili ob sv. misijonu, ki se. je vršil takoj po slovesnosti skozi sedem dni pod vodstvom gg. lazaristov iz Celja. Ljudstvo se je pridno udeleževalo lepih pridig in upamo, da ne zastonj.
Ljutomer. Kakor čujemo, je Gospodarska zveza v Ljubljani nakupila pri tukajšnjih trgovcih večje množine vina, dočim ni našla malih vinogradnikov in naših vinarskih zadrug, če se ne motimo, je Gospodarska zveza zadruga in bi morala delovali na zadružni podlagi.
Pišece. Dne 26. m. 111. so veseli gostje pri Jožetu Varler v Blatnem na godovanju njegove žene nabrali za IvZ 250 K. Bog povrni!
je stvar zanesljivosti, kerpii kupovanju nikdar ne morete vedeti za koliko se bo zvišala cena od skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih iedatkov pazite samo, ako itnase garancijo za fjopolno dobro vrsto strojev. — Tvrdka SUTTNER, kot jugoslovansko skladiščelistne š vi tarike tvornice ur nudi Vam vedno veliko zbirko satno prvovrstnih ur v vseb cenah! — Predisem znamka »IiO«! Švicirska tvor-nicijamči Vam aa dobroto stroja! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ure sa gospode in gospe, iz zlaca in srebra, nikla itd v vsaki ceni. ravnotako zapestne ure, budilke, d sije verižice, obeike a različni nakit. Pošljite za ta cenik samo 2 dinarja.
Odpošiljalna tvrdka ur
Slabosl? Slabo spanje? NervoznostV Neveselje sto
dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluidi Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kos-metikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstot. doplatka razpošilja: lekarnir EUGEN V. FELLEB, STUBICA DONJA, Elzatrg 341, Hrvatsko.
PRODAJALNA CIRILO VE TISKARNE V MARIBORU
priporoča
Papir, vsakovrstni za pisarne in pisma, ovijalrji papir, pisarniške potrebščine, kakor: peresa, črnila, rdečiia, svinčnike, radirke, kuverte, trgovske knjige, molitveni-ke, rožne vence, svelinjice, podobe, križe itd. — Pesebn« opozarja na svileni papir in na prešani papir v vseh barvah. — Ima tudi vse tiskovine za župne, želsk«, občinske in posojilniške urade, vse knjige in zvezke m ljudske in srednje šole. — Cene so priznano nizke io postrežba točna.------Cirilova tiskarn»

Lfutiliana 992
iiobro uro imeti, je želja vsakega človeka, ker vsak vc, *ok<> je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Zbk-6« tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA, št. 992, Slcven aijti, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka reje-esi ura ima natančen in trajni stroj. Kdor kupi pri Snttner-ju ure, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasen cenik tvrdke Suttner ▼♦ebuje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in «re-5>rnine ter drugih sličnih potrebščin.
Kupim po najvišji .ceni vsako množino
jamskega
franko vagon vseh postaj Štajerske. Obvezne ponudbe prosim na naslov :
KOROŠEC 988(5011!, lesna trgovina.
Gorenje st. 7, Rečica ob Paki. 4-6 ioo$
Gornjeradgonska občinska opekaraiška podjetja
*^»a'V5t30'> w"«»!U<e-	-«Vit.'-' jrf-^-nrt ^ —'«"-r^umsE*«'
CrešDjavcIh ia Borecih (prej last mesta Radgone)
naznanjajo,
2—3 1019
da imajo pri svojem opekarskem podjetju v BORECIH, postaja K'iževci pri Ljutomeru, na prodaj še večjo zalogo zelo dobro in trpsžao izdelaniti in ožjaiih raznih opekarskih izdelko/,
V&fl kakor:

zarez no strešno opsko (Strangpfalz),	op ako 'za tlakovanje govejih hlarov (lasten
bobraafco gladko strešao opeko,	patentiran izum),
vše vrste žleb ako v,	drenažaa čari v vseh potrebnih dimanztjah,
izborno žgano ročno in strojno zidno opsko, kakor tudi razna strašna nastavke m okf&ake luknjasto (zelo lahko) Zidno opeko, pripravno	.. _
za med- in nadridje,
vae pa ¿aasi»»t!h daevn h c«nfth.
V našem ope carniškem podjetju v BORECIH, katero je eno izmed najmo	in najpo-
polnejših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdeluje opeka tudi skozi celo zinsko se^r:'».
Pojasnila daje in sprejema vsa naročila edino le
Centrala občinskih opekamiškii? podjetij v Gornji Radgoni.
• p.rariv	-v-šHit&ir .n .-amoatraneM r
ZflDRUZHA GOSPODARSKA BANKA
Podružnica v Mariboru.
Začasna: broška cesta 1/1, Telefon 311. Srzaiavi: fospobanka.
Centrala: Ljubljana, Podružnice: Ojakaio, Sarajevo, Somiior, Šalil.
Sibenik. Ekspozitura: Bled«
Interesna skupnoit s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico T Karlove« in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Ki?iialiRrez3rygS{!ij>!i9Z afilljiEiiaftltaKH.MD.033'-,vlaga .ud K 359 399 093.
Izvršuje vse bančne posle najkulantaeje. — Najvišje obrestovanje vlo» na
knjižice in v tekočem računu.
P*o*1Mfr*1 a^HdiiiK s e?w df{iviir«(rtdnilot«rifi,

«itft» I.
«LOVCiHSfll KOSPODA*
14. decembra 1022.
<e en par dobro vo-i MS zeiih, težkih konjev s kovati vrel ali pa tudi brez njik po ugodni ceni. Vprašati je pri Francu Korošec, posett* »¡k« ▼ Gornji Radgoni. 10(9
flfMot mlin na dva tečaja
• •vUCIiil z malim posestvo a •rae zidano 7. opeko krito in v dobrem ittuu. I van Ivanuša posestnik ssliea na Lešnici št. 6, p. Ormoi.	I072
W~	s streho in blazi-
MJIcSiSIJ sami se proda. — Bovnotako tudi muzikaličen avtomat Izve se v gostilni Šsnt, Hoče.	I071 2—1»»
Cepljeni trte
»d vaek najbolj priporočljivih Trst sa jamčeno čistih le ame-rLksaskih podlagah ter dobro vkoreničene in zarašene je za dobiti pri I. štaj. trtorejaki zadrugi p. Juršinci pri Ptuju. Ne samscute jih pravočasno naročiti, kes spomladi bodo gotovo zmanjkale, kakor je bilo to že več let Konkurenca pri blagu je nemogoča.	5-9 8
—.. .t MB0
ZAKAJ?
Zato, ker je velikansko »oožin > sukna, platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih iovaren ter prodaja po čsdovito nizkih cenah veletrgovina
R.StermecH, Celje 300.
Catik «J 000 slikami zastonj-
otograf A. KI
Idor si hoče oskrbeti
Naribftr, Gregorčičeva ulita šle?. 20
ob gornji Gosposki ulici se priporoča pri porokah, primicijah,
e priporoča pri
družinah in društvenih prireditvah.
StroSkov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. Največji in najstarejši atelje v mestu.
Zinili* o perilo klofouke
7-10 898	dežne pia&če
čevlje, dokolenice (gamaše), copate, nogavice, rokavice, kravate, odeje, različno modno in galanterijsko blago najboljše vrste, najceneje nudi
akob Lah, Karibor,6lavni trg 2
vsakovrstne poljedelske stroje in priptAv* kakor: vitle, mlatilnice, žitne čistilce ¡Kline, trijerje ali odbiralnike, sl&moreznice t» rotoi ter pogon na vitel, sadne in grozdne robce, stiskalnice, reporeznice, dr obilne mline rt izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, aesalke in pocinkane cevi, gnojnične črpalke, Sackove pluge, kosilne stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalrik«-in osipalnike, ieborno pocinkane brzoparil-nike v velikosti 50 do 120 l, brzcparilne lonce in slamorezne noie i. t. d naj se cbise zaupno na znano domačo tvrdko
m Hainy, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
naB«7"Oii glav. koi
100 km m dan
lakko vtak zasluži dom« v svojem kraju. Kdor hoče ta zaslužek, naj pošlje v pismu svoj natančni naslov ter sna tako za odgovor JOSIP BATIC, Litija y,. ro—ic	869
V
Riiglas-
2 2 1040
Samci» sleme
drva, premog,
žito, krompir, sadje in drag* deželne pridelke kupuj« in prodaja
OSETiNOREJ,WiBPR
Aleksnadrev* cesta 57, tsl.88.
iLjk"
' V pondeljek, dne 18. decembra 1922, ob 10. uri dopoldne se vrši na licu mesta v Mariboru, Mlinska ulica št. 15 ¡¿fl	T
prostovoljna javna dražba;
Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši sta a gostilničar ska obrt, poprej znana Soštaričeva gostilna.
Najnižja porudba znaša 2 miljona jugoslovanskih kron, Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10 odstotkov varščine. Hiša se proda tudi pred dražbo, ako to kupec želi.
Natt nčnejše podatke glede dražbenih pogojev, obseinosti objekta i. t, d. dajeta sodni komisar dr. Franjo Firbas, notar v Mariboru ter zastopnik last nika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mitiborn.
Preselite*.
Mariborski glavni zasteo banke
— „SLAVI J A" =
se nahaja sedaj
na Ruški cesti štev. 3 — na dvorišču.
Vsa pojasnila za požarno zavarovanji, za zavarova nje proti razbitju stekla ter vlomsb. sivini, kakor tudi za vse kombinacije življenjskih zavarovanj, zoper nezgode zavaruje in zakonitega zavarovanja jamstva daje dnevno od 8. do 12. ure glavni zastopnik
IVAN VERAS.
JADRANSKA BANKA a. d., BEOGRAD

javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in no7e
vloge na knjižice s čistimi 5% obresti.
Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šesmesečni odpovedi.
»si ¡—i»
_ SPODNJEŠTAJERS K A
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULTGA štev. 6, reg. z. z n. zav. obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge po
& s
UDSKA POSOJILNIC!

jpx*i 9(£tele:Ki3. «roluw<, Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4 Vlo oziroma do 5\\
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, jjorožtvo ia zastavo. — Otvarja trgovski kredit« pod «ric ugodnimi pogoji.
Vloge na trimesečno odpoved po 5 V2 Stalnejše in večje vloge
pa od 6 do £72%.
Tudi VI se beste preprHili,
da ie » Vaše korist ?ko s! osletiate nsiprvo velikansko manufekturno zaloga tvrdke
Alojz Drofenik
				'V.'-
'V' ■ ■		«¡J> ::		
Celie„pri Solncu,Glavni trg 9
prrdnc Mfe zimsko oblatilo. Staho »nika zatosa vsakovrstnega inozemskega oblatinega blaga
Zc obilen cbisk se pripcoča
4 -6 996	Drofenik.

a *Bflbe«if4s
Wbrmmn tmfa&ta mM