RAZSTAVE EXHwrnoNs
O RAZSTAVI SLOVENSKI PRISELJENCI V ARGENTINI V ARGENTINSKEM NACIONALNEM MUZEJU PRISELJEVANJA
"Hotel de inmigrantesje bil za mnoge slovenske priseljence njihov prvi dom rafegnifiii. Od tedaj je minilo ze nehaj desetletij in mnogo tega se je spremenilo: hotel je postal muzej in nekdaj emigranti smo postali sestavni del argentinske družbe, l endar smo v teh dneh ponovno skupaj. Naše sodelovanje je sklenilo svuj krog: lu, kjer je bila naša prva postaja, predstavljamo svojo pot in svoj doprinos ¿argentinsko družbo."
To je bilo uvodno besedilo, ki je obiskovalce muzeja Museo Nacional de la fomigraclčn v BueftosAiresu, Argentina, vabilo k ogledu razstave La imnigracion tdovena en Argentina. Razstava je našla svoj prostor v dvorani, kij o muzej namenja »¡Kasnim razstavam. Argentinski Nacionalni muzej priseljevanja si je ob otvoritvi v oktobru leta 2000 zada! nalogo, da bodo v njegovih prostorih predstavljene vse priseljenske etnične skupine, ki sestavljajo sodobno argentinsko družbo; teli pa je danes, kar okoli štirideset. Vendar pa so slovenski priseljenci v Argentini med prvimi, ki se jim je doslej uspelo predstaviti v lem ogromnem muzejskem kompleksu, ki je nekdaj služil kot priseljenski hotel.1
RazsUiva Slovenski priseljenci v Argentini jo bila na ogled od S. septembra do 13. oktobra 2003. Pripravili smo jo argentinski Nacionalni muzej priseljevanja (prof. Oehoa, arh. Sampedro), Slovenski etnografski muzej (mag. Da S a Hribar), Prekmursko podporno društvo iz Rernaia (Esther Cmor, Robertu Mislej), društvo Triglav iz Buenos Aircsa (Fernando Leskovec), Zedinjena Slovenija (arh. Jure Viimbeigcr) in koordinator razstave (prof. Martin Duh). Priprave na razstavo so
1 Museo Nacional <1 < h Inmigracion v Buenos Airesu '' bij ustanovljen po podobnem principu fcot Priseljenski muzej na Elis Isjandu v New Vorku. kiju mnzejakj iti širši javnost dobro poznan, se pravi iz nekdanje priseljenske hiše oziroma priseljenskega hotela. Hotel za priseljence v Btienos Airesu so zgradili [da l')l 1 mje. deloval do leta 1953. To je bila ogromna stavba, v kateri je v pritličju m treh nadstropjih lahko tk;:ii bivalo do pet lisoč ljudi. Vsak priseljenec v Argentino je iinel namreč pravico do ne kaj leti en sitega bivanja v tem hotelu, dokler si iti našel zaposlitve in bivališča. Zaprli so ga leta 1953. ko je množično priseljevanje pričelo usihali, in ga nato leta 2000 odprli kot muzej priseljevanja. V razstavne prostore so tiasltj preuredili pritličje stavbe.
.Dasa 11 ribar
potekale pod pokroviteljstvom Veleposlaništva RS v Argentini {veleposlanik mag. Bojan Grobovšek), ki je prevzelo tudi velik delež Organizacijskih obveznosti.
Priprave na razstavo so začele intenzivneje potekati v začetku leta 2003. Dogovorjeno je bilo, da bodo gradivo za razstavo zbrale najprej vse tri osrednje slovenske organizacije v Buenos Airesu, kar seje tudi uresničilo. Na povabilo Veleposlaništva RS v Argentini in Nacionalnega muzeja priseljevanja v Buenos Airesu pa sem bila kot kustosinja SEM, pristo jna za slovenske izseljence, povabljena, da za razstavo o slovenskih priseljencih v Argentini pripravim izbor gradiva in vsebinsko zasnovo.
Nekaj mesecev je moje sodelovanje potekalo na "'daljavo" (izhodišča za zbiranje 530 gradiva), nato pa sem sredi junija odšla v Buenos Aires, kjer sem lahko začela s pripravami na razstavo neposredno na "terenu". Prostor, ki ga ima argentinski Nacionalni muzej priseljevanja v Buenos Airesu na razpolago za občasne razstave, je dvorana velikosti 120m". Zalo smo se odločili za postavitev razstave kombiniranega tipa: delno panojskega in delno predmetnega. Ob mojem prihodu je bilo del gradiva v Buenos Airesu že zbranega (a ne izbranega), večji del pa sva ga s koordinatorjem razstave, prof. Martinom Duhom, zbrala naknadno.
Priprave na razstavo so sledile naslednjim temeljnim vsebinskim izhodiščem: 1. Prikazati priseljevan je Slovencev na argentinska tla od 80-ih let 19. stoletja (začetki množičnega priseljevanja) do SO-i h let 20. stoletja (zaključek množičnega priseljevanja).
Pogled v razstavni prostor t:>lm Martin Duh)
11 razstavi -Slovenski priseljenci v Argentini v argentinskem [Nacionalnem muzeju priseljevanja
2. Prikazati življenje, kulturo in skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine na celotnem ozemlju Argentine.
Prikazati argentinskemu prebivalstvu doprinos slovenskih priseljencev v argentinsko družbo v preteklosti in danes, tako posameznikov kot slovenske skupnosti v širšem pomenu besede.
Menim, da smo na razstavi Slovenski priseljenci v Argentini dosegli izpolnitev vsebinskih izhodišč. Gradivo za razstavo so namreč poleg društev in posameznikov k liuenos Airesa prispevali tudi Slovenci z drugih predelov Argentine: Mendoze, Bitriloch, Cordobe, Mar del Plate, H osa na. Parana. Zajete so bile slovenske priseljenske skupnosti iz vseh treh priselitvenihtokov: dveh večjih do leta 1940 (primorskega in prekmurskega) in toka povojne politične emigracije. Izjemnega 53] pomena je, da so pri pripravi razstave sodelovali Slovenci različnih generacij in ~ različnih političnih nazorov. Pričujoča razstava je bila njihov prvi skupni projekt. Predstavniki posameznih društev so združili svoje znanje za razstavo. To je kila sploh prva razstava o slovenskih priseljencih v Argentini in zato tudi prva, ki je bila na ogled zunaj prostorov tega ali onega slovenskega kulturnega doma ter je našla svoje mesto v nacionalni argentinski (muzejski) ustanovi. S tem so slovenski priseljenci V Argentini prestopili tiieje svojega notranjega {včasih zaprtega) delovanja in prestopili v prostor nacionaino-državnega.
Razstavljeno gradivo je bilo javnosti predstavljeno prvič in zbrano posebej za pričujočo razstavo. Snovalccm razstave so ga darovali (ali posodili) mnogi posamezniki, ki so ga do tedaj hranili le v svojem domačem krogu, in pa kulturni domovi, ki hranijo gradivo posameznih društvenih aktivnosti. Del gradiva smo agkazali v originalu, del pa smo ga za potrebe panojske prezentacije fotografirali inskenirali.
Panoje na razstavi Slovenski priseljenci v Argentini sem razdelila v šest vsebinskih poglavij. Prvo poglavje so sestavljali trije panoji s temeljnimi podatki fi Sloveniji in slovenskih priseljencih v Argentini. Na dveh panojih je bila uporabljena španščina, na tretjem pa so bile informacije posredovane v slovenskem jeziku, kar je simbolično izražalo tudi skrb za njegovo ohranitev v priseljenskem okolju, Vsak pano je vsebino posredoval delno s tekstom, poglavitni nosilci sporočila pa so bile fotografije, publikacije in dokumenti, ki smo jih zbrali za pričujočo razstavo in jih razvrstili po posameznih vsebinskih poglavjih. Drugo poglavje so sestavljali štirje panoji, ki so posredovali informacije o prihodih Slovencev na argentinska tla skozi zgodovino. To je bil pano s potnimi listi od teta 1879 do leta 1954, prvič zbranimi na enem mestu posebej za razstavo. V teh iHili so Slovenci na argentinska tla prihajali iz šestih različnih držav, zato v Argentini sploh niso bili poznani kot Slovenci. Predstavili smo zemljevid slovenskih naselbin v Argentini ter imena ulic in trgov, ki nosijo slovenska imena. Pano s pročelji slovenskih kulturnih domov je ponazarjal bogato tovrstno dejavnost.
Tretje poglavje je zajemalo štiri panoje, ki so prikazovali pomen katoliške in evangeličanske cerkve za življenje in kulturo slovenskih priseljencev v Argentini.
Dala H ribar
d» «o nuMíro U"i-
migar*. IWllQ rio iteti, Itónq i)n Ü Saiotn, OHtM y
LOS PASAPORTES...
Los eslovenos fuimos llegando a la Argentina con diferente documentación: pasaportes austríacos, italianos» yugoslavos y los emitidos por la Cruz Roja Intei nacional o por piganizaciones internacionales de ayuda a refugiados de guerra,
1879
1923
	■7.?.; a
jpt	
>• i	i-. ¡a
	
	
1879
1928
HeifiD de I» Sobia*.
-iSp
1904
1929
04
-SI *WT
1948

^954

m¡*
1948
tírnrtíHfl rt» la Crnn 8D|a
-
Edcn uil panojev ría ra/stavi: Potni litó
I) razšla vi Sli nunski prifrijfnri v Argentini v sireni i nskoni i\acioinalrn:m muznju prisrjjeviinp
Predstavili smo kulturno dejavnost slove n s kil i priseljencev pred letom 1948 ter kulturno dejavnost po letu 1948 {dva panoja). Četrto poglavje je bilo namenjeno predstavitvam Vidnejših osebnosti, ki so izraziteje prispevale v argentinsko družbo m ki jih pozna tudi malone vsak Argentinec, vendar (morda) ne ve, da so slu venskega porekla. Tudi to vedenje je skušala posredovati pričujoča razstava, V tem poglavju je bilo predstavljeno sedem osebnosti: antropolog Juan Benigar, arhitekt Viktor Sulčič, slikarka Bara Remec, kulturni delavec dr. Tine Debeljak, mezosopranistka Bernarda Fink, industrijalec Herman Zupan ter CarLos Cesar iiizai. Prav vsak od njih se je Še posebej zapisal v argentinsko družbo: Viktor Suleie kot arhitekt najbolj znamenitega nogometnega stadiona v Argentini in osrednje tržnice vBueuog Airesu; dr. Tine Debel jak tudi kot prevajalec osrednjega argentinskega nacionalnega epa Martin Fierro v slovenščino; Carios Cesar Bizar kot kronist slovenske družine, ki ima v Argentini že 122-letno tradicijo; Herman Zupan kot mdustrialec, čigar tovarne v Argentini proizvedejo več kol polovico vse uporabljene embalaže. Peto poglavje je zajemalo pet panojev, s katerimi smo prikazali pomen slovenskih priseljencev za razvoj smučanja, pohodništva in andanizma v Argentini (zlasti področje Bariloch), predstavili smo tudi druge športne dejavnosti mlajših generacij slovenskih priseljencev, slovenske medije {tri radijske in ena TV postaja v Buenos Airesu) in šole slovenskega jezika, dalje nekaj vidnejših umetniških ustvarjalcev sodobnega časa: skladatelja Cirila Krena, kiparja Marjana C ruma, režiserko I ato Stantič, pisateljico Vladv Kociancic.
!': -. TI ribai
Poglavje smo zaključili z najmlajšo generacijo slovenskih priseljencev v Argentini, to so otroci v starosti do 12 let, ki s posredovanjem staršev še vedno ohranjajo nekaj prazničnih navad ob Miklavžu, božiču, pustu, veliki noči.
Šesto poglavje jo bilo sestavljeno iz fotokolaža in panoja oglasov. Fotokolaž je bil večjih dimenzij (100 x 220 cm), narejen iz skeniramb črno-bclih fotografij, ki so prikazovale slovenske priseljence pri različnih poklicih in dejavnostih v prvih obdobjih njihove naselitve v Argentini. Svoja znanja in poklice so tekom desetletij močno razvili in ustanovili večje število industrijskih podjetij. Njihov gospodarski napredek v Argentini je simbolizira] pano z oglasi posameznih slovenskih podjetij."
Na razstavi Slovenski priseljenci v Argentini so bili originalni dokumenti, knjige, publikacije in predmeti na ogled v treh vitrinah. Obiskovalci so se lahko seznanili z najstarejšimi slovarji In učbeniki slovensko-kastiljanskega in kas1.il jansko-slovenskega jezika, ki so v Argentini izšli že v 20-ili in 30-ih letih 20. stoletja. Na ogled smo postavili bogato založniško dejavnost. Števila vseh izvodov knjig in revij, ki so doslej izšle v Argentini v slovenskem jeziku, pa še nihče ni uspel natančno določili. ."Na razstavi smo seveda lahko prikazali le delček te bogate slovenske kulturne dejavnosti. Posebno pozornost je pri obiskovalcih zbudila vitrina, v kateri so bik na ogledpisanice, ki jih je za razstavo posodil ing. Marko Bajuk Iz Mendoze, ter čipke, ki jih je naklekljala Regina Daniela Truden Leber iz Buenos Airesa. V slovenskem kult urnem domu San Martin namreč vsak petek zvečer vodi klekljarski krožek, na katerem ohranjajo znanje te veščine. Ker pa skorajda nobeno srečanje slovenskih priseljencev v Argentini ne mine brez gorenjskih narodnih noš, ki so postale njihov zunanji identitet ni znak, smo gorenjsko moško in žensko narodno nošo vključili tudi v pričujočo razstavo.
Razstava Slovenski priseljenci v Argentini je bila v prvi vrsti namenjena obiskovalcem vseh v Argentini živečih generacij slovenskega porekla. Slovenske priseljence v Argentini pa je želela približati tudi vsem ostalim obiskovalcem argentinskega Nacionalnega muzeja priseljevanja. Vsebinska zasnova razstave je to omogočila. ¡Na njej so se "Staro Slovenci" seznanili s kulturnim delovanjem in življenjem slovenskih priseljencev, ki so v Argentino prišli po letu 1948, slednji pa so se lahko seznanili s tem, kaj vse je bilo na argentinskih tleh slovenskega že pred njihovim prihodom.To je do sedaj onemogočala precejšnjanepretočnost informacij med obema skupinama. Razstava je to delitev presegla in vsakemu obiskovalcu ponudila vpogled v zgodovino, življenje in kulturo slovenskih priseljencev v Argentini, katerih število ocenjujejo na 35.000. Sodobnost je predstavila na taksen način, da je bila informativna tudi za argentinske obiskovalce drugih etničnih pripadnosti. Vse skupaj pa smo popestrili še z zgibanko, za katero je napisal besedilo mag. Bojan Orobovšek, veleposlanik RS v Argentini.
J Izbor gradiva za panoje sva pripravila kustodinja SI£M. mag. D asa Hribar, in koordinator razstave, prof. Martin Duh. ki jr pripravil tudi večji >'.'. podnapisov k posameznim eksponatom. IVnedila za panoje -'II1' prispevali mag. Dasa Hribar, prof. Martin I lun. arh. Jure VonitiiTgar. dr. Irene Mislcj. Esther Cmor, Herman Zupan. Panoje jc oblikovala arh. Veronika Duh, izdelal pa arli. Dami a n lievk.
O razstavi Slovanski !'!'-■ 'I'r-;! i v \' i i J v	i ¡ .j,'-I M . iii.iiini:; ;;; i priseljevanja
Razstav« smo odprli na argentinski državni praznik etničnih skupin ter jo zaključili na državni praznik v počastitev odkritja ameriške celine. Med 5.
^le m broni in 13. oktobrom si ¡e razstavo ogledalo 10,000 obiskovalcev: 6.000 v nem ogledu in 4,000 na festivalu etničnih skupin ("Feria de las cotectividades"), m ie potekal v muzeju 11. in 12. oktobra 2003.
Po zaključku v Buenos Airesu se bo razstava selila še v druga argentinska mesta. V Rosariu bo v okviru festivala priseljencev na ogled od 6. do 17. novembra 2(103 v tamkajšnjem osrednjem Kulturnem centru in v Parana od 20. novembra do 12. decembra 2003 v tamkajšnjem Zgodovinskem muzeju. Radi pa bi jo imeli tudi na Rernalu, v Mendozi, Cordobi in Montevideu (Urugvaj).
Razstava Slovenski priseljenci v Argentini bo svojo pot zaključila v Ljubljani. 535 Od decembra 2004 bo na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru otvoritve muzejske "razstavne palače".
Daša Hribar