JEZIK IN SLOVSTVO letnik XX - leto 1974/75 - št. 1 6 ^A^J^>h Jezik in slovstvo Letnik XX. številka 1 Ljubljana oktober 1974/75 Časopis izhaja mesečno od oktobra do maja (8 števillc) Izdaja ga Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik Matjaž Kmecl, Ljubljana, Aškerčeva 12 Uredniški odbor: Berta Golob (metodika), Breda Pogorelec (jezikoslovje), Matjaž Kmecl in Jože Koruza (slovstvena zgodovina) Tehnični urednik Ivo Graul Tiska Aero, kemična, grafična in papirna industrija Celje Opremila inž. arh. Dora Vodopivec Naročila sprejema uredništvo JiS, Ljubljana, Aškerčeva 12 Tekoči račun pri SDK 50100-678-45015 Letna naročnina 48.— din, polletna 24.— din, posamezna številka 6.— din Za dijake in študente, ki dobivajo revijo pri poverjeniku, 24.— din Za tujino celoletna naročnina 100.— din Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo JiS, Ljubljana, Aškerčeva 12 Po mnenju Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto, Ljubljana, št. 421-1/72 z dne 10. 1. 1973, je revija Jezik in slovstvo oproščena prometnega davka Revijo gmotno podpira Kulturna skupnost SRS, razliko med polno in znižano ceno za dijake in študente pa krije Republiška izobraževalna skupnost SRS Vsebina prve številke Razprave in članki 1 Ob dvajsetletnici 2 Jadwiga Zieniukowa Kašubščina v luči jezikoslovnih raziskav 8 Kajetan Gantar Kopitar in Grki 11 Jože Koruza Beseda o Alfonzu Gspanu ob njegovi sedemdesetletnici Zapiski, ocene in poročila 15 Viktor Smolej Pričevanje iz 1949 16 Dragi Štefanija Temelji za makedonsko literarno zgodovino 19 M. KmecJ Monografija o leposlovnem ustvarjalcu Ivanu Tavčarju 21 SiJvo Fatur Poročilo o zanimivem učbeniku 24 Marija Stanonik Rožice in zverinice iz Rezije 26 Matej Rode Russkij jazyk v škole 27 Urška Snedic O domačem branju 27 Sonja Lipušček Osemdeset let po Gabrščkovih Narodnih pripovedkah v soških planinah (1894—1974) 32 Aleksander Skaza Medkatedrsko P^^J^Jjf^J^^e slavistov v Sarajevu OB DVAJSETLETNICI s tem letnikom polni naš strokovni časopis dvajseto leto svojega obstajanja. Pred dvajsetimi leti so bile na mariborskem slavističnem zborovanju dane še zadnje odločilne spodbude' za njegovo uresničitev in v šolskem letu J955/56 je ' z uredniki Jožem Mahničem (metodika), Antonom Bajcem (jezik) in Mar jo Borš- nik (literarna zgodovina), tehnični urednik Janko Moder, že izhajal naš JiS. V | svoj program si je zapisal popularizacijo stroke, tesno povezavo z vsakdanjimi ' strokovnimi potrebami slavistov na različnih stopnjah slovenskih šol, skrb za \ kulturo slovenskega jezika v javnosti in obravnavanje najbolj živih vprašanj \ s področja slovenske književnosti — vse to na kratek, strnjen, sicer poljuden, ! a znanstveno neoporečen način. { Znano pa je, da ima vsako otipljivo rojstvo tudi nekaj manj otipljive poprejšnje zgodovine: za rojstvo je potreben večji ali manjši trud (in navsezadnje ponavadi tudi nekaj ljubezni). Ko se današnji JiS kot vsi radovedni otroci zanima za svoj ' predpretekli čas, pri priči trči na drugo jubilejno obletnico, ki v naših strokovnih ¦ krogih zasluži vsaj enak spomin. Na jesen pred štiridesetimi leti (1934) je bilo j sklenjeno, da je treba osnovati Slavistično društvo Slovenije in takoj po novem letu 1935 je bilo tudi osnovano, prvi predsednik je bil Rajko Nahtigal. Pod dru- gim predsednikom Mirkom Ruplom je 1938 začelo izdajati svoje prvo glasilo Slovenski jezik, sprva z uredniki Bajcem, Ruplom, Šolarjem, naslednja tri leta do svetovne vojske pa z uredniki J. Logarjem, Šolarjem, Tomšičem. — 1941 se je društvo s svojim glasilom pridružilo splošnemu slovenskemu kulturnemu molkui ko se je kmalu po vojni obnovilo, pa je 1948 osnovalo novo društveno glasilo Slavistično revijo. Vendar je revija gojila predvsem znanstveno slavistiko in tako se je začela kmalu spontano oblikovati potreba po strokovni reviji za sla- vistične šolske praktike. Rodil se je JiS, ki poslej že dvajset let z večjimi ali manjšimi težavami redno izhaja. Prvotno uredništvo je časopis urejalo tri leta, s tem da je že drugo leto Marjo Boršnikovo zamenjal Lino Legiša, 1959J60 se je uredniški odbor razširil, odgo- vorni urednik pa je bil Joža Mahnič. 1960J61 je ob številčnejšem uredniškem \ odboru postal odgovorni urednik Boris Merhar, ki je revijo s sebi lastno skrb- i nostjo urejeval tri leta; 1960161 je tehnično uredništvo prevzel Ivo Graul (ki je \ tehnični urednik še danes, torej je ravnokar obhajal petnajstletnico dela pri JiS!), za Merhar jem sta ob spremenjenem uredništvu po eno leto JiS urejevala \ Bratko Kreft in France Bezlaj ter za njima od 1966 dalje Jože Toporišič s so- \ urednikom Sivcem (metodika) in Zadravcem (literana zgodovina). Do nove spre- membe uredništva je prišlo 1970171, ko je postal glavni urednik Franc Jakopin s sourednikoma Dolganom in Kmeclom (takrat je prišlo tudi do spremembe zu- \ nanje opreme), 1973174 pa je revijo začel urejevati današnji uredniški odbor. j \ Tako na kratko. Temeljni postavki JiS smo vendarle prihranili za nazadnje: to sta številno in zvesto naročništvo ter neutrudni sodelavci. K prvemu: ni menda na Slovenskem ustreznega časopisa, ki bi se lahko ponašal z 2500 naročniki, in to zvečine skrbnimi, ki ne zamujajo z naročnino. Njihova zvestoba in prizadev- • Podrobneje o tem gl. zadaj v prispevku Viktorja Smolejal nost tehničnega urednilia omogočata reviji visoko t. i. »lastno realizacijo«, to je samoplačevanje: tudi do polovice stroškov krijemo z naročnino (slovenske literarne revije zmorejo npr. same plačati največ do 15 ostalo polovico stroš- kov, zadnje čase tudi nekaj malega več, saj tiskarske cene tečejo navzgor iz dneva v dan, x vso kulturno uvidevnostjo prispevata Kulturna skupnost in Izo- braževalna skupnost SRS. — K drugemu: sodelavci ostajajo zvesti kljub skrajno pičlim honorarjem; spričo vse večje popularnosti revije v inozemstvu se poleg domačih oglašajo tudi neslovenski slavisti, tako ima uredništvo na voljo vse več gradiva, pogosto pa tudi že zadrego, kako vse kakovostne prispevke spra- viti pod pičlo streho. — Vsem, naročnikom, sodelavcem, podpornikoma in biv- šim urednikom velja ob jubileju zahvala in hkrati vabilo k nadaljnji zvestobi, s tem pa k nadaljnjemu plodnemu doprinašanju kulturi slovenskega jezika v javnosti, raziskovanju in populariziranju našega jezika in književnosti ter skrbi za kakovost pouka slovenščine na srednjih šolah. Jadwi5a Zieniukowa Varšava KAŠUBŠČINA V LUCI JEZIKOSLOVNIH RAZISKAV Kašubščina je ena od petih velikih narečnih skupin* današnjega strnjenega poljskega jezikovnega (narečnega) ozemlja.^ Ponekod v znanstveni literaturi srečujemo tudi termin kašubski dialekti; ta je pri podrobnejših raz- iskavah kašubščine potreben zaradi precejšnje notranje diferenciranosti' kašub- ske narečne skupine. Kašubščina obstaja na obrobju poljskega jezikovno-narečnega območja. Nekoč je bila eden izmed veznih členov v lehitski jezikovni skupini, ki je pokrivala ozemlje od poljsko govorečega teritorija na vzhodu preko pomorskih dialektov do polabsko govorečega ozemlja (polabščina je izumrla v 18. stoletju) na zahod- nem bregu Labe.^ Za povprečnega Poljaka je kašubski dialekt, posebej severni (nekateri ga ime- nujejo kar kašubski jezik), precej »eksotičen«, saj je zlasti pri hitri govorici ^ K. Dejna: Ile mamy dialektöw polskich? — Rozprawy Komisji JQzykowej LTN, 1958, 5—40. ' Strnjeno narečno območje ne zajema novih narečij, ki so nastala v zadnjih desetletjih zaradi migracije piebivalstva. ' Prim, temeljna jezikoslovna dela, posvečena kašubščini: F. Lorentz, Gramatyka pomorska. Poznart 1927— 1937, tudi '1.—3. del, Wroclaw 1958—1962; Atlas jQzykowy kaszubszczyzny i dialektöw s^siednich. Izdelal pod vodstvom Z. Stieberja Zespöl Zakladu Slowianoznanstwa PAN (uvodni zvezek in zvezki 1—6; od 7 zv. naprej pod vodstvom H. Popowske-Taborske. Wroclaw, 1964—; publikacija še ni končana, doslej izšlo 10 zvezkov; v tekstu je publikacija označena s kratico AJK}. * Npr. T. Lehr-Splawihski, O dawnych narzeczach Slowian Pomorza Zachodnicgo i ziem przyleglych. V zborniku Konferencja pomorska 1954. Prace jQzykoznawcze. Warszawa 1956, 21—36. — Z. Stieber, Stosunek kaszubszczyeny do dialektöw Polski ladowej. Prav tam. Prim, tudi v: Vorträge auf der Berliner Slavisten tagung. Berlin 1956. 57—67. zaradi nekaterih fonetičnih posebnosti ljudem z drugih poljskih področij težko umljiv. Značilne zanj so predvsem naslednje posebnosti: 1. Ohranitev nekaterih arhaizmov, npr. severozahodno kašubsko varna (ob severno kašubskem in poljskem v r o n a , slov. vrana); 2. rezultati nekdanjih kašubskih fonetičnih sprememb, npr. prehod ç v ( in poz- nejša denazalizacija (prim. kaš. ksiz, polj. ksiqdz, slov. duhovnik; kaš. cic, polj. ciqč, slov. rezati); otrditev soglasnikov tipa s' (kaš. sostra, polj. éostra < siostra, slov. sestra); 3. doslednejša izpeljava nekaterih jezikovnih procesov (prim, niže); 4. izključno kašubske inovacije, npr. prehod k g v č, ž (prim. kaš. čij, polj. kij, kaš. noži, polj. nogi; prim, tudi spodaj).' Tudi v Sloveniji dobro znani poljski jezikoslovec Jan Baudouin de Courtenay je kašubščino označil kot »plus polonais que le polonais meme« (= bolj poljsko od same poljščine). Takšno oznako je kašubski dialekt nedvomno dobil zaradi svojega do konca izpeljanega prehoda kvantitativnih samoglasniških razlik v kvalitativne (proces je zajel poljščino v 16. stoletju). V knjižni poljščini pa tudi v večini narečij so se nekdanji dolgi a o e zožili, pre- šli v d o é, dolgi i, y in u pa so se po skrajšanju zlili s samoglasniki, ki so nastali iz ustreznih kratkih samoglasnikov. V kašubščini do takšnega zlitja ni prišlo, ker so tukaj kratki i, y in u v nekaterih položajih doživeli kvalitetno spremembo in prešli v tako imenovani kašubski sva, samoglasnik, ki v različnih govorih zveni različno, v glavnem pa je podoben glasu e (navadno ga označujemo z a ali e).* Čeprav je z zgodovinskega stališča to skupen poljsko-kašubski jezikovni proces, ki se razlikuje le v podrobnostih, nam današnje kašubske besede ssvi, raba (nom. pl.), saxi zvene tuje, če jih primerjamo s poljskimi šivy, ryby, suxy (slov. siv, ribe, suh). Posebnost kašubščine so tudi nove kvalitetne spremembe naslednic nekdanjega dolgega a (prim, trova — trova — treva, polj. travma, slov. trava),'' ki jih drugi poljski dialekti ne poznajo. Tudi na področju leksike se kašubski dialekt v marsičem razlikuje od današ- njega poljskega knjižnega jezika.^ Deloma so te razlike izid drugačne materialne kulture in etnografskih posebnosti tega območja, deloma pa tudi ohranitve ne- katerih arhaizmov (prim, severovzhodno kašubsko klobuk, st. polj. klobuk, dan. polj. kapelusz za slov. klobuk). Treba je opozoriti, da najdemo v kašubščini tudi nekatere leksikalne elemente, ki jo povezujejo z južnoslovanskimi jeziki in tudi s slovenščino«, npr. kaš. cexlac ' p. Smoczyrtski, W sprawie k—g na Kaszubach i w zachodnych dialektach póinocnopolskich. — Studia z Filologii Polskiej i Siowiartskiej. 1958, 61—79. ' Podrobno v knjigi H. Popowske-Taborske, Centralne zagadnienie wokalizmu kaszubskiego. Kaszubska zmiana Q > i oraz i y u > a. Wroclaw 1961. ' K Siatkowski, Geografia kontynuantóv d w kaszubszczyznie na podstawie dawniejszych opracowan. SFPS 1965. Str. 407—413. — J. Siatkowski, Zróznicowanie terytorialne Kaszub w zakresie a šciešnionego. Slavia, 1962, Praha, 441—452. " O ostalih fonetičnih lastnostih, ki povezujejo kašubščino s poljščino, ali pa jo od nje ločujejo, piše tudi z. Topolinska, Kaszubi i kaszubszczyzna w dzisiejszej Polsce. — Letopis Instituta za serbski iudospyt. Budysin, Rjad A, čislo 7, 1960, 85—99. ¦ Prim. J. Zieniukowa, Kašubsko bblgarskj leksikalni usporedici. — Ezik i literatura. Sofija, 1961, 59—50 3 (v polj. pravopisu czechlič — čistiti, strgati zelenjavo), slov. četi(lj)ati, kaš. ite- rativ čexl6c (polj. pravopis: czeclilač); kaš. vjedno (polj. zawsze) in slov. vedno; prim. tudi kaš. retk (s sufiksom -k ^ -ek) s pomenom polj. cypeJ in slov. it s širšim, starejšim pomenom konica, konec. Zveze, in to morda ne zgolj leksikalne, med kašubščino in slovenščino, še niso raziskane. Zdi se, da bi primerjalne raz- iskave, pri katerih bi morali tehtno upoštevati tudi slovenska narečja, lahko dale zanimive rezultate. Leksikalne pa tudi morfološke razlike med kašubskim narečjem in poljščino pa se opazno zmanjšajo, kakor hitro pri proučevanju upoštevamo poleg knjižnega jezika tudi severna in zahodna poljska narečja.*" Strnjeno področje kašubskega narečja je danes razmeroma majhno, razprostira se v pasu od Baltskega morja preko Gdanskega vojvodstva ter bližnjih delov sosednjih vojvodstev." V preteklosti je to področje segalo še dlje na zahod, vendar je bilo zaradi političnih okoliščin dolga stoletja prepuščeno vplivom germanizacije. Sledovi izumrlih zahodnih kašubskih govorov so se med drugim ohranili v toponomastiki Košalinskega vojvodstva. V našem času, po drugi svetovni vojni, so izginili ostanki severozahodne kašub- ske veje (v širšem pomenu besede), dialekta Slovincev, ki so prebivali v bližini jezer Leba in Gardno. Se v začetku našega stoletja sta dva znanstvenika (F. Lo- rentz in M. Rudnicki) zbrala tam, in to neodvisno drug od drugega, bogato jezi- kovno gradivo, ki jima je omogočilo proučiti besedišče in slovnico tega dia- lekta.>3 Povojne raziskave so uspele najti le še zadnji stadij izumiranja omenje- nega dialekta.*^ 2e iz zgornjega bežnega pregleda je razvidno, da je jezikovna problematika, povezana s kašubščino, zelo bogata. Zato ni nič čudnega če so se za narečje raziskovalci že dolgo zanimali (od prve polovice 19. stol.). Literatura s tega področja je tako obširna, da bi tudi obravnava, ki bi se omejila celo le na naj- važnejša dela, znatno presegla okvir informativnega članka, kot je naš. Dela, ki so nastala v obdobju med 19. stoletjem in prvo polovico 20. stoletja (natančneje do 1956), sva z E. Kamiiisko izčrpno prikazali v razpravi Z historii badan nad. Prim. o tem v naslednjih publikacijah: Z. Stieber, Stosunek kaszubszczyzny do dialektöw Polski Igdowej (prim. op. 4), dalje AJK (op. 3), publikacije pod op. 30 ter številne članke K. Handke, H. Popowske- Taborske, J. Majowe, E. Rzetelske-Feleszko, E. Wrocíawske, J. Zieniukowe, M. Korytkowske, objavljene v SFPS 1967—1973. Podrobneje o tem v AJK, uvodni zvezek; Z. Topolinska, Aktualny zasiQg zwartego obszaru dialektöw kaszubskich. Rocznik Gdartski, 1956/57, 393—399 ter zemljevid; Z. Topolinska, Zwarty zasiQg dialekt.iw kaszubskich w swietle najnowszych badan dialektologicznych. — Prav tam, 1958/1959 (natisnjeno 1960), 319—324 Gl. še op. 8. Prim. E. Kaminska-Rzetelska, Kaszubsko-slowinskie cechy gwarowe w nazwach terenowych i miejsco- wich powiatu siupskiego. —¦ Rozprawy Komisji JQzykowej LTN, 10 zv., 1964, 23—40; E. Rzetelska-Feleszko, Dawne siowianskie dialekty wojewodztwa koszalinskiego. Najstarsze zmiany fonetyczne. Wroclaw 1973. Prim, še druga dela iste avtorice in dela H. Popowske-Taborske (op. 31). " F. Lorentz, Slovinzische Grammatik. St. Petersburg 1903, Slovinzisches Wörterbuch I—II, St. Petersburg 1908, 1912; M. Rudnicki, Przyczynki do gramatyki i slownika narzecza slowinskiego. Materialy i Prace Komisji J^zikowej PAU, 6. zv. 1913, 1—245. '* Ta problem je večstransko osvetljen v knjigi Slowincy, ich jQzyk i folklor. Wroclaw 1961. Prim, še Z. Sobierajski, Relikty gwary Slowincöw nad jeziorem Gardno w województwie koszalirtskim.. Slavia Occidentalis, 1967, 167—184; isti avtor in S. Gontarczyk, Relikty slownictwa kaszubskiego ze wsi Zarnow- ska nad jeziorem Lebsko. Slavia Occidentalis, 1968, 245—256. gwaiami kaszubskimi.*^ Precej dragocenih podatkov o povojnih delih (do 1965) vsebuje tudi članek H. Górnowicza OsiqgniQcia oraz postulaty badawcze w za- kresie dialektologii i onomastyki na Pomorzu (1945—1965).*« Ta članek naj prikaže le glavne raziskovalne smeri nekoč in danes, poda naj- važnejše rezultate raziskav ter opozori na sodobna raziskovalna središča. Zato tudi ni opremljen s popolno bibliografijo in le nakazuje imena nekaterih avtor- jev, ki so se s kašubščino podrobneje ukvarjali. * Za kašubščino so se razen poljskih raziskovalcev (tudi nekaterih Kašubov) zani- mali še ruski in nemški; ruski zlasti v začetni fazi. Prve raziskave so dale zbirke besedja, npr. dragoceno delo A. Hilferdinga (Gilferdinga)" ter slovarje: G. Po- blockega, L. Biskupskega, S. Ramulla in F. Lorentza (prim. op. 13). — Kmalu so začeli tiskati slovnice in monografije posameznih kašubskih govorov. Pri tem je nujno omeniti F. Genovo,*^ G. Bronischa,*' J. Mikkolo,^" K. Nitscha^', pred- vsem pa F. Lorentza (glede najvažnejših del prim. op. 3—13) ter M. Rudnickega (prim. op. 13). Od konca 19. stoletja se raziskovalci ukvarjajo s kašubskim naglasom, ki se razlikuje od tistega v knjižni poljščini (slednji je ustaljen na predzadnjem zlo- gu), pa tudi od mesta naglasa v drugih poljskih narečjih. Na severu kašubskega območja je naglas 1. premičen, t. j. v različnih slovničnih oblikah je na različnih morfemih (npr. pr'osil 3. ed, pret. m. — pros'Qla 3. ed. pret, ž., slov. prosil, prosila); 2. svoboden, t. j., da ni vezan na določen zlog v besedi (npr. sav'i prid., slov. siv! top'orki im. mn., top'orišče, slov. toporišče). V južni kašubščini je poudarjen prvi zlog v besedi (npr. s'ivi, slov. siv; zvj'er- čadlo, slov. zrcalo). Rezultate pomembnih raziskav s tega področja je v raz- pravi Studia nad akcentem pomorskim^^ objavil T. Lehr-Splawinski. Odnos med slovinsko in praslovansko akcentuacijo je raziskal J. Kurilowicz^^, sedanje sta- nje kašubskega akcenta pa Z. Topolinska.^* E. Kaminska, J. Palkowska, Z historii badari nad gwarami kaszubskirai. Gdansk 1958 53; isto v Rocznik Gdansk! 1956/57 (J. Palkowska je kasnejša Zieniukowa, avtorica tega članka). " Rocznik Gdartski, 1965, 5—34. " A. Hilferding, Ostatki Slavjan na južnom beregu Baltijskogo moria. Petersburg 1862 (še teksti, opombe o jeziku, etnografski opis). F. Cenowa (tudi Ceynowa), Zares do graramatikj kasebsko-slowjenskjé move. Poznan 1879; ista av., Skórb kaszebsko-slovjanskjé move . . . Swiecie 1866, 1868; P. Smoczyrtski, Zmiany jQzykowe w rodzinnej wsi Cenowy. JQzyk Polski, 1954 242—249. " G. Bronisch, Kaschubische Dialektstudien I. Leipzig 1896. J. Mikkola, K izučeniju kašubskih govorov . . . Izvestija Imperatorskoj Akademii Nauk, 1897. K. Nitsch, studia Kaszubskie: Gwara luzirtska. — Materialy i Prace Komisji JQzykowej PAU I, 1904, 221—273; K. Nitsch, Dialekty polskie Prus Zachodnich. Prav tam, 3. zv., 1907, 101—284 305—395. Ponatis v knjigi, K. Nitsch, Wybór pism polonistycznych III. Wroclaw 1954. « Materialy i Prace ... VI, 1913, 259—450, tudi kasnejša dela istega avtorja. J. Kurylowicz, Akcentuacja slowinska (pomorska). Rocznik Slawistyczny, 1952, 1—18. Prim, tudi drug« dela istega avtorja. " Z. Topolinska, Stosunki iloczasowe polsko-pomorskie. Wroclaw 1964. Nekatera starejša dela še omenjajo staro kvantiteto, ki je bila ohranjena v se- verni kašubščini. Zadnji je o tem poročal Z. Stieber v publikaciji Zagadnienia iloczasu kaszubskiego,25 kjer ugotavlja, da okoli leta 1900 kvantiteta v kašub- ščini ni imela fonološke vrednosti. Kako delujejo nekdanje kvantitetne opozi- cije (današnje opozicije med naslednicami dolgih in kratkih samoglasnikov) v današnjem kašubskem jezikovnem sistemu, razlaga delo Z. Topolinske.^* Od kar se je začelo zanimanje za kašubščino, so se raziskovalci ukvarjali naj- več z njenim razmerjem do poljščine in drugih slovanskih jezikov. Ob tem pro- blemu se je razvilo precej diskusij, pa tudi ostrih polemik. Mnenja o tesni po- vezanosti z ruščino, ki izvirajo iz druge polovice 19. stoletja, so se pri tem kmalu izkazala kot zabloda. Potem sta nekaj časa obstajala dva nasprotna pogleda na položaj kašubščine: 1. teorija o njeni jezikovni samostojnosti (zagovorniki med drugimi Cenowa, Ramult, Lorentz v zgodnejših delih); 2. teorija o pripadnosti kašubščine poljskim dialektom (Poblocki, J. Karlowicz, A. Brückner). Končno je v slavistiki obveljala teorija, po kateri je kašubščina vezni člen (naj- bližji poljščini) v lehitski skupini (prim. o tej skupini na začetku članka). Med številnimi zagovorniki te teorije je treba omeniti A. Hilferdinga, A. Schleicherja, J. Badouina de Courtenaya (v drugi fazi), K. Nitscha (njegovo stališče je odlo- čilno vplivalo na ustalitev te teorije), J. Rozwadowskega, T. Lehra-Splawinskega in Z. Stieberja, ki je omenjeno naziranje sodobne je prikazal in ga obogatil z novimi dokazi (prim. op. 9). Vsi jezikovni argumenti iz tega razpravljanja so skoraj brez izjeme temeljili na fonetičnih pojavih.^^ Najnovejša proučevanja kašubščine in njenega odnosa do poljskih govorov in knjižnega jezika so prinesla mimo del s področja fonetike in fonologije^^ tudi publikacijo o leksikf"^' in morfologiji.^" To so predvsem Atlas j^zykowy kaszub- szczyzny i dialektov/ sqsiednich (prim. op. 3) te druge publikacije sedanjih (K. Handke, M. Korytkowska, J. Majowa, H. Popowska-Taborska, E. Wroclaw- ska, J. Zieniukowa) in nekdanjih avtorjev tega atlasa (E. Rzetelska-Feleszko, Z. Topolinska). V istem krogu so nastala tudi dela, ki obravnavajo razmerje " Sprawozdania PAU LI, 19,50 (tisk. 1951), 503—508. z. Topolinska, Stosunki . . . (gl. op. 24J. " Diskusija o razmerju med kašubščino in poljščino je tukaj prikazana le v glavnih potezah. Podrobnosti gl. v delu, navedenem v op. 15. Prim. Z. Stieber, Historiczna i wspólczesna fonología j^zyka polskiego, Warszawa 1966 (o kašubščini 83—86)r Z. Topolinska, Teksty gwarowe Poludniowokaszubskie z íomentarzem fonologicznym. SFPS 1967, 115— 141; Z. Topolinska, Teksty gwarowe Srodkowokaszubskie z komentarzera fonologicznym. SFPS 1967, 87—125; Teksty gwarowe pólnocnokaszubskie z komentarzem fonologisznym. SFPS 1969, 67—93 in druge publikacije iste avtorice; K. Handke, Kaszubsko-slowinskie protetyczne v- pred nagtosowym j- oraz i-. SFPS 1972, 95—99; prim. še op. 7. ^' K. Handke, Z problematyki kaszubskich zasi^gów leksykalnych. SFPS 1970, 109—123. Skupina avtorjev, Leksykalna problematyka obszaru obj^tego ankietg. AJK. Suplement do zeszytów I—IV. Wroclaw 1969. 7-36 (tu je navedena tudi predmetna literatura); prim. še op. 10. K. Handke, K. Popowska-Taborska, Slowotwórze zróznicowanie kaszubszczizny i dialektöw sgsiednych (zemljevidom). SFPS, 1972, 109—114; J. Majowa, Z problematyki kaszubskich przymiotniköw. Prav tam, 115—120; H. Popowska-Taborska. Pölnocnokaszubskie zaimki i przyslówki pytajne wzmocnione partykulq —¦ ž (e). Prav tam, 121—124; J. Zieniukowa, Kategoria mQskoosobowosci w dialektach kaszubskich. Prav tam, 85—96. med kašubščino in drugimi slovanskimi jeziki." Sodobne raziskave potrjujejo teorijo o zgodovinski pripadnosti kašubščine lehitski skupini in njenem značaju prehodnega dialekta med skrajnim vzhodnim in zahodnim koncem te jezikovne skupine. Po drugi strani pa kažejo na nekdanje in sedanje zveze s knjižno polj- ščino in poljskimi govori, zveze, ki segajo globoko v strukturo jezika.^^ Zato ni protislovna trditev, da je kašubščina vezni člen v skupini lehitskih jezikov in predstavlja del poljskega jezikovnega območja.'* * S sodobnimi raziskavami kašubščine se na Poljskem'* ukvarjata v glavnem dve središči: v Varšavi Zaklad Slowianoznawstwa PAN, kjer deluje Pracownia Jq- zyków Lechickich i Luzyckich pod vodstvom H. Taborske, v Gdansku Instytut Filologii Polskiej Uniwersytetu Gdanskiego. Teoretična osnova raziskav v obeh središčih izhaja iz jezikoslovne šole prof. Stieberja.'" Raziskovalci v omenjenih središčih in zunaj njih nadaljujejo že prej začete smeri (prim. zgoraj), nekateri pa odpirajo tudi nova področja. Novost so raziskave s področja lingvistične geografije in sistematično prouče- vanje morfologije s pomočjo novih metod (varšavsko središče).'" Dosežek zad- njih let so tudi sodobne raziskave iz onomastike, ki jih v širokem obsegu oprav- lja gdansko središče, kjer deluje tudi Zespól Onomastyczny (onomastična sku- pina) pod vodstvom H. Górnowicza, onomastične študije pa nastajajo tudi v var- šavskem središču. Omembe vredne so še publikacije gdanskih raziskovalcev (med drugimi Górnowicza in Z. Brodzkega) s področja pomorske leksike, zlasti razprave o lastnih imenih (imenih ladij). Velik dosežek na področju leksikogra- fije je delo B. Sychta Slownik gwar kaszubskich na tie kultury ludowej.'^ Slovar je izredno pomemben tako za slovansko jezikoslovje kot za etnografijo in študij folklore. V povojnem obdobju so izšla zanimiva dela o zgodovini nekaterih kašubskih govorov (Z. Stieber, P. Smoczyhski) ter jezika spomenikov, tekstov, ki so sicer pisani v takratnem knjižnem poljskem jeziku, vendar kljub temu vsebujejo ne- katere jezikovne posebnosti kašubščine (H. Popowska-Taborska in dr.) Nekatera dela s področja leksike vsebujejo tudi etimološka dognanja. H. Popowska-Taborska, Dawne podzialy, jQzykowe zgermanizowanich terenów zachcdnioslowianskich. — Onomastica, 1968, 142—166; H. Popowska-Taborska, O jednym z najstarszych podzialów dialektalnych póinocno-zachodniej Slowiariszczyzny. Prim. Beiträge zur sorbischen Sprachwissenschaft. Bautzen 1908, 28—32; M. Korytkowska, Kaszubskie formacje z sufiksem -ba. SFPS 1972, 101—105. Gl. tudi op. 9. Prim. AJK ter op. 29, 30. Prim, še H. Popowska-Taborska, Kaszubskie i staropolskie formacje z suf. -isz i -ysz. SFPS 1972, 107—112; J. Zieniukowa, Kaszubskie pronomina i adverbia z suliksami -k, -ka, (-kO), -ko, -ki,- -ku. Prav tam, 149—153. V poljski znanosti se terminu poljski dialekt v zvezi s kašubščino izogibajo; bolj navadna je raba ter- mina »dialekt v severozahodni Poljski« in podobno. S tem se nakazuje nekoliko posebni značaj kašub- ščine med ostalimi dialekti poljskega jezikovnega območja. Zaradi skromnega obsega tega članka se omejujem le na Poljsko. Zunaj Poljske pa se s kašubščino veliko ukvarja F. Hinze v Deutsche Akademie der Wissenschaften zu Berlin (NDR). " O tem piše G. Górnowicz, gl. op. 16. " AJK (prim. op. 3); prim, tudi članek skupine avtorjev, Zastosowanie geografu lingwistycznej do btdafi siowotwórczych. Z polskich studiów slawisticznych. Seria 4. JQzykoznawstvo. Warszawa 1972. 89—100. " B. Sychta, Slownik gwar kaszubskich na t'e kullury ludowej I—V. Wroclaw 1967—1972. VI v tisku. Kajetan Gantar Filozofska fakulteta v Ljubljani KOPITAR IN GRKI Znano je, da zavzema Kopitar v srbski literarni zgodovini vsaj tako pomembno ali celo zaslužnejše mesto kot v zgodovini slovenskega slovstva, kjer ga obre- menjujejo njegove konfliktne situacije s Prešernom, Čopom in krogom. Obeli- carjev. Manj znane pa so Kopitarjeve zasluge za preporod novogrške filologije in književnosti. Seveda ni nobena skrivnost, da je imel Kopitar zveze z grškimi učenjaki — to omenjajo vse naše literarne zgodovine, precej podatkov o tem naj- demo zlasti v Slovenskem biografskem leksikonu.* Kopitarjeve temperamentne ocene in poročila o novogrških publikacijah sta deloma objavila Fr. Miklošič in R. Nahtigal v izdajah njegovih spisov.^ Kljub temu je ostalo neznanih in neraz- iskanih še veliko podrobnosti, ki bistveno dopolnjujejo podobo Kopitarjevega odnosa do Grkov, do grškega jezika in grštva nasploh. Ta odnos je v vrsti prispevkov osvetlil Polychronis Enepekides, profesor (grške- ga rodu) na dunajski univerzi. Temeljnega pomena v tem pogledu je njegov prispevek o Kopitarju in Grkih, ki je izšel že pred dvajsetimi leti,' a je pri nas ostal skoraj neopazen. Pred leti je izšel ta članek v nekoliko predelani in raz- širjeni obliki tudi v grščini," kjer mu je dodan ponatis 16 Kopitarjevih krajših prispevkov, ki vsebujejo ocene grških knjig in knjig, ki se nanašajo na Grke. Enepekides osvetljuje predvsem dve področji, na katerih pridejo jasno do izraza Kopitarjeve simpatije do Grkov in njegove zasluge zanje: dejavnost Kopitarja kot avstrijskega uradnega cenzorja za novogrške knjige in pa njegove prija- teljske zveze s tedanjimi grškimi učenjaki. Kopitarjeva zaupna cenzorska poročila o novogrških knjigah je Enepekides objavil in extenso v nekem svojem drugem delu, v knjigi o kulturni in politični dejavnosti Grkov na Dunaju pred grško revolucijo.^ Kot lahko razberemo iz teh poročil, je naš rojak kot avstrijski cenzor za novogrške knjige odigral nadvse pomembno in pozitivno vlogo, saj v svojem filhelenstvu ni klonil niti pred tak- šnimi strah zbujajočimi osebnostmi, kot je bil takratni policijski minister Sedl- nitzky. Z neverjetno pogumnostjo, včasih tudi z diplomatsko pretkanostjo je znal vodilne policijske funkcionarje prepričati, kadar mu je šlo za to, da se omogoči tisk kakega pomembnega novogrškega literarnega besedila. Policijskim predstojnikom je z ogorčenjem poročal o »dunajskih kompilatorjih, ki dajejo ob vsaki priložnosti duška svojim pobalinskim antipatijam do Grkov in ob tem niti ne slutijo, kje so resnični državni interesi... 2e samo po sebi ni lepo, biti do 1 E. Kerne, Kopitar Jernej. Slovensiii biografslii leksikon I 496—513. ' Fr. Miklosich, Kopitars Kleinere Schriften I (Wien 1857). — R. Nahtigal, Jerneja Kopitarja Spisov II. del 1 (Ljubljana 1944), 2 (Ljubljana 1945). ' P. Enepekides, Kopitar und die Griechen. Wiener slavistisches Jahrbuch 3 (1953), 53—70. * P. Enepekides, Quellen und Forschungen zur Geschichte des Griechentums seit 1453 (z dvojezičnim, grško- nemškim naslovom). Zbirka izhaja od le^a 1965 v Atenah, poglavje o Kopitarju je v drugem zvezku (Atene 1967, str. 161—196). ' P. Enepekides, Beiträge zur geheimen geistigen und politischen Tätigkeit der Griechen in Wien vor der griechischen Revolution. Berliner byzantinische Arbeiten 20 (Berlin 1960). 8 tujcev negostoljuben. Spričo komplimentov, ki jih delajo tem tujcem« Rusi in Bavarci, pa je to lahko tudi državi škodljivo.«' Zanimivo je pri tem pozivanje na »resnične državne interese« Avstrije in opozarjanje na konkurenčno politiko Rusije — obe misli srečujemo tudi v Kopitarjevih člankih o slovanskem vpra- šanju.* S svojo cenzorsko in tudi siceršnjo publicistično dejavnostjo je storil Kopitar Grkom neprecenljive usluge, kajti »kar je pisal Kopitar, to se je bralo, to je bilo upoštevano«. In tako so našli grški emigranti v njegovi osebi »odličnega propagandista svojih duhovitih stvaritev in pogumnega zagovornika svojih stisk in želja pri avstrijskih oblasteh« (Enepekides). Ob tem se nam nehote vsiljuje vprašanje o povsem drugačni vlogi, ki jo je odigral Kopitar kot cenzor Prešernovih pesmi. Takšno vprašanje si je ob pri- merjavi s Kopitarjevimi zaslugami za Vuka Karadžiča zastavil tudi A. Slodnjak«; spričo Kopitarjevih zaslug za Grke se to vprašanje samo še zaostruje in dileme o vrednotenju njegove osebnosti se samo še poglabljajo. Med Kopitarjevimi grškimi prijatelji srečamo vrsto uglednih osebnosti. Eden najvidnejših med njimi je Anthimos Gaziš (1764—1828), arhimandrit grške cerkve na Dunaju, urednik grškega časnika »Logios Hermes«, avtor obsežnega grškega slovarja v treh zvezkih, ki je še danes v rabi. Posebno spoštovanje je Kopitar gojil do velikega, v Parizu živečega grškega učenjaka Adamantija Ko- raisa (1748—1833) in njegovih širokopoteznih načrtov za reševanje grških roko- pisov in za ustanovitev nekakšne grške nacionalne biblioteke na otoku Hiosu. Zanimivo je, da je Kopitar v skladu s Koraisovim pozivom poklanjal biblioteki na Hiosu posamezne izvode svojih spisov. V tesnih stikih je bil tudi s Konstan- tinom Kumasom (1777—1836), avtorjem svetovne zgodovine v 12 zvezkih.*" O delih omenjenih in drugih grških učenjakov je Kopitar z velikim navdušenjem poročal v avstrijskih časopisih in s preroškim zanosom naznanjal vstajenje nove grške literature: »Mrtev je latinski jezik za zmerom, mrtev za zmerom grški je- zik. Iz latinščine se je tu izoblikovala italijanščina, prelepe matere še lepša hči, tam francoščina, tu spet španščina, portugalščina itd. In ravno tako se je iz stare grščine v teku desetih ali dvanajstih stoletij razvila nova grščina, ki jo zdaj govorijo trije do štirje milijoni in ki samo čaka svojega Danteja, da bi se tudi kot knjižni jezik samostojno uveljavila. Kot se je iz razvalin latinščine na novo veličastno izoblikovala italijanščina, tako bo nekoč cvetela tudi nova grščina.«** O Kopitarjevem navdušenju in zanimanju za grščino pričajo tudi njegovi pisem- ski stiki z vodilnimi grecisti tistega časa. Tako je npr. pred leti J. Mati objavil ' Mišljeni so gršici emigranti. ' Kopitarjevo poročilo dunajskemu cenzorskemu uradu z dne 8. marca 1816. \ ' Prim. J. Pogačnik, Jeinej Kopitar in nastanek karaniansko-panonske teorije. Godišnjak Filozofskog fakul- teta u Novom Sadu X111 1 (Novi Sad 1970), 421—»32, zlasti str. 424 in 427. " A. Slodnjak, Einige Gründe für Kopitars Kampf gegen die slovenische Dichtung. Frankfurter Abhandlun- gen zur Slavistik 8 (1966), 180—188. "> Zanimive in bogato dokumentirane življenjepise teh Kopitarjevih grških znancev, ki vsebujejo precej podatkov o njihovih stikih s Kopitarjem, daje Enepekides v om.enjenem drugem zvezku »Quellen und Forschungen« (Korais str. 9—64, Kumas str. 65—104, Gaziš str. 105—119). O Koraisu glej tudi: Enepekides, Documents notariaux inédits sur A. Coray, tirés des archives d'une étude parisienne et des archives de la Seine. Berliner byzantinische Arbeiten 19 (Berlin 1959). " J. Kopitar, Spisov II. del 1 (priredil R. Nahtigal), 128-9. Kopitarjevo korespondenco s Karlom Benediktom Hasejem (1780—1874)*^, ki je priredil drugo izdajo največjega grškega slovarja (Stephanov Thesaurus Linguae Graecae 1831—1865) in to novo izdajo obogatil med drugim tudi z gradivom, ki mu ga je posredoval Kopitar.*' Drugi znameniti korespondent te vrste je miin- chenski grecist Fr. Thiersch (1784—1860), čigar korespondenco s Kopitarjem je objavil Enepekides v Aktih Ciril-Metodovskega kongresa v Salzburgu**. Vse to gradivo*' nam odpira impresiven vpogled v Kopitarjev odnos do Grkov, ki ga lahko z vso pravico označimo kot filhelenstvo v pravem in najširšem po- menu besede. Kajti Kopitarjevo filhelenstvo zajema grštvo v vsej njegovi ča- sovni razsežnosti in v vseh njegovih pojavnih oblikah — od Homerja do sodob- nih grških pisateljev, od ljudskih junaških pesmi iz bojev proti Turkom do uče- nih razpravljanj o najustreznejšem grškem pravopisju in pravorečju.*" Kopitar sam je v svoji avtobiografiji svoj odnos do grščine označil kot svojo »skrivno ljubezen« (heimliche Liebschaft). Ljubezen, ki ni v njem nikoli ugasnila in ki ji je ostal zvest skozi vse življenje. Najljubši avtor njegovih mladih let je bil, kot zatrjuje v isti avtobiografiji, grški komik Aristófanes. V svojih pogledih na jezik je slovenščini in slovanskim jezikom vselej stavljal za vzor grške dialekte, nji- hov razvoj in zlitje v enotno koiné — tako v svoji slovnici, tako v svojih Domo- ljubnih sanjarijah. In še v eni svojih zadnjih publikacij je kot nekakšen filhe- lenski Gredo zapisal besede: »Grki, ki sami niso imeli vzora, so vsem drugim zapustili neminljive vzore.«*' Kopitarjevo filhelenstvo seveda ni osamljen in naključen pojav, temveč odsev idejnih tokov, ki jih zaznamujejo takšna poglavja iz tedanje kulturne zgodovine, kot so Winckelmannov lepotni ideal, Wolfova Prolegomena ad Homerum in vro- če polemike, ki jih je izzval njegov poskus razkosanja Homerja, Napoleonovi načrti za osvoboditev Grčije, Holderlinova himna »Geniju Grčije«, Goethejevo in Schillerjevo poglabljanje v Homerja in grško klasiko, Grillparzerjeve dramske obdelave starogrških motivov, Chateaubriandovo potovanje po Grčiji, znameniti prevodi Homerja v svetovne jezike, ki še danes niso preseženi (Monti, Voss, Gnedič), Byronova smrt za osvoboditev Grčije in mogočen odmev, ki ga je ta smrt zbudila pri Lamartinu, Hugoju in drugih romantičnih pesnikih. Vse to je odmevalo tudi v slovenskem kulturnem prostoru — od Vodnikove Ilirije oživ- ljene, kjer nastopa grštvo kot duhovna velesila, enakovredna francoski politični velesili (»Oprto eno roko na Galijo imam, ta drugo pa Grekam perjazno po- dam ...«) — do Čopovih literarnih nazorov in Prešernove bogate helenske meta- la J. Mati, Neue Beiträge zur Kopitar-Biographie. Slavistična revija 10, (1957), 194—210. Prim. tudi M. Ibto- vac, Kopitar i Sarl-Benoa Haze. Slavistična revija 10, (1957), 211—213. " Prim. M. Ibrovac, Kopitar i Francuzi (Beograd 1953), 50—53. " P. Enepekides, Bartholomäus Kopitar an Friedrich Thiersch. Annales Instituti Slavici I 4 — Cyrülo- Methodianische Fragen (Wiesbaden 1968), 183—190. — Mimogrede velja omeniti, da je ta korespondenca zanimiva še z nekega drugega vidika: v njej namreč najdemo nekaj zanimivih podatkov o Vodnikovi kopiji Tabule Peutingeriane. Objavljena korespondenca v celoti potrjuje domneve, ki jih je v tej zvezi pred časom izrazil J. Kastelic (Vodnikova kopija Tabule Peutingeriane, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 23, 1942, 98-100). Zaradi popolnosti naj v tej zvezi omenim še obsežno monografijo M. Ibrovca, Claude Fauriel et la fortune européenne des poésies populaires grecque et serbe (Paris 1966), ki vsebuje med drugim tudi nekaj poglavij o Kopitarjevem zanimanju za grško ljudsko pesem. " V tem pogledu je zlasti poučna Kopitarjeva obsežna polemika s H. Neidlingerjem, Uber Alt- und Neugriechisch (Spisov II. del 1, prir. R. Nahtigal, 106—137). " Graeci enim ipsi sine exemplo aiiis omnibus exempla leliquere sempiterna (Kopitar, Hesychii glosso- graphi discipulus, Wien 1839, 62). 10 forike, ki se ne omejuje samo na antično mitologijo, temveč vključuje tudi sodobna zgodovinska dogajanja (prim. napis na zvonu: Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije kraljestvo v Heladi končal je Navarin...). In tako odmeva »Grecija modra« tudi v Prešernovih poezijah kot pomembna sestavina njegovega pesniškega kozmosa. Toda to je že drugo, širše vprašanje, ki presega okvir tega zapisa. JUBILANT BESEDA O ALFONZU GSPANV OB NJEGOVI SEDEMDESETLETNICI Druga generacija slovenskih slavistov, ki so študirali svojo stroko že na ljub- ljanski univerzi, torej tista, katere predstavniki so se rodili sredi prvega deset- letja našega stoletja in študirali sredi dvajsetih let, je dala vrsto pomembnih strokovnih in znanstvenih delavcev, zlasti na področju slovenske literarne zgo- dovine. V prihodnjih letih bodo ti ugledni slovenski literarni zgodovinarji praz- novali svoj sedemdesetletni življenjski jubilej. Kot prvi je letos 16. oktobra na vrsti znanstveni svetnik Sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo pri Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede SAZU in urednik Sloven- skega biografskega leksikona Alfonz Gspan. Jubilantova življenjska pot se je začela leta 1904 v Krškem in se kmalu nato prenesla v Ljubljano, kjer se je Gspan šolal in preživel večino svojega delovne- ga in plodnega življenja. Da se je leta 1915 vpisal na realko, je najbrž odločal očetov zgled; Alfonz Gspan starejši je bil po poklicu geometer, po ljubiteljskih zanimanjih pa naravoslovec (prim. Proteus J957/5S, str. 289s). Vendar se je sin že zgodaj usmeril popolnoma drugam. Pomembno je bilo gotovo dejstvo, da je leta 1918 prišel na ljubljansko realko iz Trsta Branko Jeglič in ustanovil lite- rarni krožek Kres, v katerem so se zbirali literarno nadarjeni in za književnost navdušeni realčani, da jim je »mora suhoparno, šolmoštrsko podajanih realij ... postajala znosnejša« (JiS 1958/59, str. 230). Še bolj od te zunanje pobude pa je na dijaka Alfonza Gspana delovalo prijateljstvo z zgodaj dozorevajočo literarno osebnostjo sošolca Srečka Kosovela. Tako najdemo Gspana v krogu mladih pes- nikov. Po končani realki leta 1922 si je v skladu z novimi nagnjenji izbral študij slavistike, romanistike (francoščine) in primerjalne književnosti. Za študija je še naprej razvijal literarno dejavnost, ki sta se ji pridružila kritika in esejistika, in razširil krog prijateljev. Posebej je bilo pomembno delovanje v literarnem in gledališkem krožku Ivan Cankar (1925, 1926). Vendar se je že v študijskih letih pesniška aktivnost Alfonza Gspana začela postopoma, a vse vidneje umikati znanstvenim stremljenjem literarnega zgodovinarja. Zadnje obdobje njegove ši- It, roke literarne aktivnosti pomeni po diplomi na iilozofski fakulteti (6. febr. 1931) tajnikovanje pri ljubljanski založbi Tiskovna zadruga (1931—1933) in uredništvo Ljubljanskega Zvona (1932, 1933). S preusmeritvijo poklicne dejavnosti v peda- goško smer (profesor na klasični gimnaziji 1933—1943 in na učiteljišču 1943— 1946) se je vse bolj sistematično posvečal tudi litetarno zgodovinskemu delu. Temu se je povsem predal po letu 1946, ko je postal bibliotekar Narodne in univerzitetne knjižnice in vodja njenega rokopisnega oddelka, zlasti pa potem, ko je prevzel uredništvo Slovenskega biografskega leksikona (1953) in se kot znanstveni svetnik preselil na novo službeno mesto v Inštitutu za literature Slo- venske akademije znanosti in umetnosti (1962; poprej od 1950 že strokovni so- delavec tega instituta). Prvi začetki njegove strokovne publicistike so se organsko razvili iz literarnega delovanja v dijaškem in študentskih krožkih, saj je najprej stopil pred javnost z nekrologom mlademu literatu Branku Jegliču (S 1920, št. 207). Pozneje se je na podoben način oddolžil spominu na prijatelja Vinka Košaka (JiS 1958159). Največ pozornosti pa je z vse večjo znanstveno akribijo posvečal ustvarjalno zdaleč najpomembnejšemu mladostnemu prijatelju Srečku Kosovelu. Članku ob pesnikovi smrti (Razgled 1926) je sledila ureditev zbirke Pesmi pokojnega pri- jatelja (Lj. 1927), tej pa vrsta člankov v časnikih in koledarjih vse do današ- njega časa. Ob tem pretežno priložnostnem publicističnem pisanju pa je Gspan posvetil prijatelju Kosovelu oziroma njegovemu literarnemu delu tudi tehtne študije Srečko Kosovel (Obz 1946), Srečko Kosovel, 1904—1926—1954 (NOja 1954) in Neznani Srečko Kosovel (Prostor in čas 1973; tudi posebni odtis). Naj- pomembnejši je zadnji prispevek z mnogo neznanih pesnikovih pisem in roko- pisov, z bogato biografsko dokumentacijo ter s tehtnimi sodbami o pesniku in delu, ki izvirajo iz temeljitega in osebnega poznanja. Nekakšen protipol tej izrazno barviti, spominsko bogati strokovni publicistiki, pogojeni v mladostnem literarnem vrenju in doživetjih, so strogo znanstveni, na temeljitem arhivskem delu sloneči članki in razprave s področja prešerno- slovja, ki imajo svoj začetek v seminarskem delu pri prof. Francetu Kidriču. Že v študentskih letih mu je profesor natisnil v takratnem slovenističnem znan- stvenem glasilu članek Vrba od Prešernovih časov do danes (CJKZ 1927), isto- časno pa je ob stoletnici prve objavljene Prešernove pesmi napisal še članek O pesmi Dekletom (S 1927, 19. Jan.). Ponovno in dosti bolj plodno zanimanje za Prešerna je v Gspanu pobudilo jubilejno leto 1949. S kolegom Mirkom Ruplom sta pripravila novo izdajo Poezij doktorja Franceta Prešerna (Lj. 1949), prevedla Prešernova pisma (NS 1949) in dokončala Prešernov album (Lj. 1950) sredi pri- prav umrlega akademskega učitelja Kidriča. Vzporedno s tem delom pa je Gspan napisal še vrsto prešernoslovskih študij in razprav: Prešernov grob v Kranju (SR 1949), Bolezen in smrt pesnika Franceta Prešerna (Obz 1949), O Pre- šernovi Zdravljici (SR 1950), Prešernov prevod Griinove Benečanske trojke (SR 1951), zlasti pa članek o pesnikovem imenu, rodu in znamenitih sorodnikih pod geslom Prešeren (SBL 11). Pozneje je napisal še obsežnejšo študijo Usoda Pre- šernove literarne zapuščine (NOja 1953), sodeloval pri brošuri Prešernov spo- minski muzej v Kranju (Kranj 1965) in s trezno razsodbo poznavalca dokumen- 12 taričnega gradiva posegel v polemiko o novo odkriti podobi, ki naj bi predstav- ljala pesnika Prešerna (Delo 1970. št. 106 in 130). Osrednjo temo Gspanovega znanstvenega dela pa ne predstavlja niti prešerno- slovje niti odkrivanje Kosovelove literarne iiziognomije, marveč preučevanje dela, življenja in dobe Antona Tomaža Linharta. Ce ne štejemo priložnostnega članka o Linhartu (S 1926, 28. dee.) iz študentske dobe, se začenja Gspanovo znanstveno zanimanje za našega prvega dramatika leta 1936 z domačo nalogo za profesorski izpit leta 1936 A. T. Linhartova veseloigra Veseli dan ali Matiček se ženi in njena francoska predloga. Sledila je komentirana izdaja Linhartovega Izbranega dela (Celje 1938) za srednješolske potrebe in komparativna študija o drugi komediji Linhartova Zupanova Micka in Richterjeva Die Feldmtihle (SJ 1940). Zaključek prve faze Gspanovih linhartoloških raziskav pomeni izdaja prve knjige Linhartovega Zbranega dela (Lj. 1950); po pretehtanosti prireditve tekstov in po temeljitosti komentarja je to zgledni zvezek v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Z novimi gradivskimi najdbami in z novimi tolmačenji je dopolnil ali deloma korigiral svoje opombe v tej knjgi z razpra- vami Prispevek h genealogiji Antona Tomaža Linharta SR 1954), Naš odnos do Antona Tomaža Linharta v preteklosti in sedanjosti (NSd 1956), Ob Linhartovem zbranem delu (JiS 1960J61), Pisma A. T. Linharta gornjelužiškemu preroditelja dr. Karlu Gottlobu Antonu (Dokumenti SGM II, zv. 8—9, Lj. 1966). Pripravil je tudi novo komentirano izdajo Linhartovih komedij Zupanova Micka in Matiček se ženi (Lj. 1965, 1972, 1974; Kondor 83) za srednje šole. Najtehtnejši prispevek k poznavanju Antona Tomaža Linharta pa pomeni obsežna monografska razpra- va Anton Tomaž Linhart, njegova doba, življenje in delo, ki jo je priključil re- prezentativni izdaji komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Mrb. 1967; Iz slovenske kulturne zakladnice 2). Podnaslov razprave kaže, da je šel po poti pozitivistične literarnozgodovinske metode, ki jo je prevzel od svojih akadem- skih učiteljev, vendar ga v okviru te metode razen doslednega upoštevanja do- kumentiranih zgodovinskih dejstev odlikuje zlasti njihova pretehtana uporaba in včlenjevanje v podobo obravnavanega pisatelja ter dosleden poudarek na njegovem umetniškem delu. Za razpravo je Gspan upravičeno prejel priznanje slovenske kulturne javnosti v obliki nagrade iz Sklada Borisa Kidriča leta 1968. Tesno povezano z linhartološkimi raziskavami so nastajale tudi druge razprave in izdaje iz obdobja slovenskega razsvetljenstva. K poznavanju Valentina Vod- nika je prispeval poročilo o novi najdbi Vodnikova Mala pratika za leto 1798 (SR 1948) in Izbrane pesmi Valentina Vodnika (Lj. 1958; Vezana beseda 12) s skrbno jezikovno prirejenim besedilom in gradivsko bogatimi opombami. Zoisa kot slovenskega pesnika je odkril v temeljito komentirani objavi Tri nova Zoi- sova slovenska pesemska besedila (SR 1969). O stikih lužiškosrbskega preporo- ditelja Antona z južnoslovanskimi sodobniki je predaval na simpoziju ob sto- petdesetletnici njegove smrti v Gorlitzu oktobra 1968; dopolnjeno besedilo pre- davanja je objavil v slovenskem jeziku pod naslovom Znanstveni stiki lužiško- srbskega preporoditelja Karla Gottloba Antona s slovenskimi, hrvaškimi in srb- skimi sodobniki (Zbornik za slavistiku II, Novi Sad 1971). Sintetično podobo slo- venskega razsvetljenstva pa je Gspan podal za prvi zvezek kolektivne Zgodo- vine slovenskega slovstva (Lj. 1956), ki ji je bil sprva tudi urednik. V skrajšani 13 in deloma vsebinsko dopolnjeni podobi je poglavje izšlo tudi v Zgodovini slo- venskega slovstva od začetkov do 1848 (Lj. 1963; Kozmos 8). O slovenski knji- ževnosti v dobi razsvetljenstva je predaval tudi na seminarju za tuje slaviste v Zadru 1966 (cikl. razmn.) in napisal razpravo Slovensko prerodno gibanje za madžarsko revijo za primerjalno književnost (prim. Letopis SAZU 22, str. 96). Jubilant se ni vseskozi zadrževal na označenih osrednjih področjih svojega znan- stveno raziskovalnega dela, ampak je publicistično posegal tudi v druga obdob- ja slovenske literarne zgodovine, dasi predvsem v priložnostnih člankih. Objav- ljal je novo najdena Cankarjeva pisma; najpomembnejša tovrstna objava je Štirideset pisem Ivana Cankarja Štefki in Albini Löffler (NSd 1956). Od leta 1966 ureja zbirko iaksimiliranih ponatisov redkih tiskov in rokopisov sloven- skih pisateljev Monumenta litterarum slovenicarum, v kateri je s spremno bese- do opremil prvi zvezek — faksimile cenzurno revizijskega rokopisa Poezij dok- torja Franceta Prešerna (Lj. 1966). Kot soizdajatelj sodeluje tudi pri zbirki raz- prav in Iaksimiliranih ponatisov redkih slovenističnih tiskov Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, ki jo izdaja Rudolf Trofenik v Miinchnu. Tu je v zborniku ob sedemdesetletnici Antona Slodnjaka (München 1969) objavil raz- pravo Ein Lied wider die slowenischen Bauernrebellen aus dem Jahre 1515. Kot urednik Slovenskega biografskega leksikona je pripravil celotno tretjo knjigo (9. zv. 1960, 10. zv. 1967, U. zv. 1971) in zanjo sam obdelal nad petdeset gesel. Z leksikografskimi članki je sodeloval tudi v Enciklopediji Jugoslavije (Zagreb) in Encyclopaedii Britanici (Chicago, Toronto, London). V romanistiki in kom- parativni literaturi se je izpopolnjeval v študijskem letu 1928129 v Parizu; s teh področij je razen primerjalnih razprav v zvezi s svojim slovenističnim delom objavil tudi daljšo študijo Mojster Francois Villon (LZ 1931). V bibliotekarstvu je strokovnjak za konserviranje in restavriranje; kot predavatelj tega predmeta sodeluje že poldrugo desetletje na bibliotekarskih tečajih oziroma na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Napisal je več tovrstnih strokovnih člankov in skripta Konserviranje in restavriranje bibliotečnega in arhivskega gradiva (Lj. 1958, cikl.) Je referent za knjižnice pri Zavodu za spomeniško varstvo SRS. S hrva- škim strokovnjakom Josipom Badaličem je izdal popis Inkunabule v Sloveniji (Lj. 1957; Dela SAZU, 11. razr. 10). S tem orisom Gspanovega mnogostranskega in plodnega delovanja pa obseg njegove dejavnosti še ni izčrpan. Pomembnemu in delavnemu slovenskemu lite- rarnemu zgodovinarju, ki ga šteje med sodelavce tudi naš časopis (sodeloval je v letnikih 1958159, 1960/61, 1963/64 in 1969), želimo še dolgo življenje in stro- kovno delovanje. Jože Koruza Filozofska fakulteta v Ljubljani 14 Zapiski, ocene in poročila pričevanje iz 1949 Misel o časopisu, kakor je Jezik in slov- stvo, se je rojevala v letih po 1945. Kon- kreten predlog je stavil odboru Slavistič- nega društva Viktor Smolej junija 1949; priobčujemo besedilo predloga, kakor ga je v kopiji ohranil predlagatelj. V nasled- njih letih je misel o listu dozorevala tako glede vsebine in oblike kakor glede gmot- ne osnove. Ko je bil predlagatelj tajnik in v poslovnem letu 1953154 predsednik Slavističnega društva, so se zbrala prva denarna sredstva za izdajanje JiS. Z letom 1955/56 je začel mesečnik izhajati. Ime mu je dal dr. Anton Slodnjak — posnel ga je po zborniku slavističnih predavanj, ki je izšel v Mariboru 1954 pod naslovom Po- govori o jeziku in slovstvu. Ljubljana, konec junija 1949. PREDLOG ZA SEJO ODBORA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA Ker na prvi seji Slavističnega društva predloženi predlog po mojih ustnih uteme- ljitvah morda ni bil dovolj jasno podprt, zapisujem tu glavne misli. Predlagam, da se moj predlog — če se to ni izvršilo — vpiše naknadno v sejni zapisnik tiste seje. Predlagam, da Slavistično društvo začne z novim šolskim letom izdajati poljuden !i- terarno-zgodovinski, sodobno literarno in- formativen, jezikovno posvetovalen in pe- dagoško-didaktičen mesečnik. Sedanja Slavistična revija je namenjena slavistični, zlasti slovenistični znanosti, razpravam, ki prinašajo nove poglede in nova odkiitja iz naše slovstvene preteklo- sti. Kot tak list spada med publikacije Akademije znanosti in umetnosti. Sam za- se bi ga ohranil kot glasilo Slavističnega društva, ker je naše društvo veliko elastič- ne] še, medtem ko bi publikacija pod okri- ljem Akademije ne pripuščala do besede nečlanom oziroma nedopisnikom. Ostane pa naj v okviru Slavističnega društva, gla- silo v prvi vrsti univ. profesorjev slavisti- ke in slavistov znanstvenikov. Izredna raznorodnost sedanjih učiteljev slovenščine, srbohrvaščine in ruščine, ki niti zdaleč niso pripravljeni za poučevanje slovanskih jezikov, zahteva od društva, da jim oskrbi izobrazbo oziroma jim vsaj v tekočem delu nudi svojo pomoč. Slavistič- na revija jim tega ne daje, enako ne dobe te pomoči nikjer drugod. Kratki informa- tivni članki, opozorila na literarne dogod- ke, didaktična napotila, vsaj vsebinska bi- bliografija dosegljivih novih virov za so- dobnejše predavanje naše literature in je- zika, kakor tudi literature in jezika Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev in Ru- sov, da ne govorim o potrebi svetovnega razgleda —• to naj prinaša tak mesečnik. Gre za hitro osnovno pomoč učitelju pri vsakdanjem delu, ne za znanstveno slavi- stično bogatenje. Tak mesečnik za popu- larizacijo slavistike — morda še v zvezi z zgodovino in zemljepisom, torej za domo- znanstvo! — je potreben tudi naši ljudski prosveti, vsem tečajnikom starejših letni- kov itn. List naj bi bil mesečnik, samo na dveh, treh polah. Razen konzorcija v Ljubljani bi moral biti tak sotrudniški konzorcij vsaj še v Mariboru. Ob začetku vsakega leta je seveda potreben nujen načrt za celo le- to — namreč podroben seznam člankov s pisatelji, ki bodo ob pravem času članke predložili. Ob teh vnaprej določenih član- kih, ki lahko zavzamejo že vnaprej pol let- nika, naj se potem dodajo aktualni članki, manjša navodila, zanimivosti, podrobna bi- bliografija člankov in kritik, ki zadevajo območje, za katero je postavljen meseč- nik, pogled v svetovno slavistiko, v sve- tovne literarne dogodke, članki o pisate- Ijih-pesnikih, ki so v učnem načrtu, pa ni- mamo o njih sploh nobenih člankov in vi- rov v slovenščini; jezikovna posvetovalni- ca itn. S tem mesečnikom bi se razširil krog doslej planiranega jezikovnega časo- pisa — ki bi po mojem mnenju sam zase ne imel dovolj gradiva za neko redno iz- dajanje. Ako izključimo tu vprašanje papirja, ti- skarne itd., je pri novem listu glavni pro- blem: 1. postaviti tehničnega urednika. Mislim, da je tak nujno potreben Slavističnemu društvu tako zaradi Slavistične revije ka- kor zaradi Klasja, ki ne bo nikoli uspeva- lo dovolj uspešno, dokler ne pride v roke Slavističnega društva. Ob tehničnem uredniku mora seveda biti pravo uredništvo, ki naj si porazdeli po- 151 samezne odseke lista (zgodovina starejše, srednje, novejše slovenske literature, bi- bliografski del, sodobni literarni dogodki, jubileji, jezikovna posvetovalnica, jezi- kovna zgodovina, didaktika, slovanski raz- gledi itd., itd.). 2. vprašanje cenzure oziroma odobravanja za tisk; brez zelo široke moči odločanja, ki naj ga ima uredništvo, je seveda vsaka misel na list neizvedljiva, ker bi sicer list izhajal z večmesečnimi zamudami. Zato bi se bilo treba domeniti točno z ministr- stvom, kdo je zadnji, ki daje imprimatur, in ta človek bi moral seveda imeti za to tudi vsakokrat čas, kadar bi ga vprašali uredniki. Brez absolutne zanesljivosti iz- hajanja ob določenih rokih je seveda me- sečnik iluzoren. Pripomba; Gornje misli sem napisal po okrožnici z dne 10. junija, ki ga je letos razposlal odbor. Viktor S mole i Filozofska fakulteta v Ljubljani temelji za makedonsko literarno zgodovino Makedonske založbe so zadnji dve leti iz- dale v 20 knjigah tri dela, ki jih lahko upravičeno imamo za temelje makedonske literarne zgodovine. Ker obsežnejšega kompletnega učbenika ni, predstavljajo zbrane ljudske književne umetnine zbiral- ca Marka Cepenkova, »Izbrana dela« Ha- ralampija Polenakoviča in antologija »Ma- kedonska književnost v književni kritiki« za zdaj temeljni in hkrati dovolj obširni priročnik o makedonski literaturi od nje- nih začetkov do danes. Cepenkova zbirka vsebuje vrsto del, s katerimi je mogoče ponazoriti različne vrste ljudske pesmi, pripovedi, rekel in podobnih umotvorov. Polenakovičeva dela, ki so sicer javnosti že dolgo znana, pomenijo v svojih petih knjigah poleg njegovih »Strani o make- donski književnosti« enkratno informacijo o makedonski literaturi 19. stoletja. (Sicer je Georgi Stalev napisal 1963 še kratek uč- benik »Pregled makedonske literature 19. stoletja«, Duško Nanevski pa sramežljivo kratko, vendar odlično zgodovino make- donske literature za »Pregled jugoslovan- skih literatur« Dragutina Stefanoviča in Vukašina Stanisavljeviča 1966. V naši zve- zi je treba prav tako še omeniti »Make- donsko ljudsko poezijo« 1966 in »Pregled makedonske proze« 1970 Tome Sazdova ter »Utemeljitelje makedonske dramatske književnosti« 1972 Aleksandra Aleksijeva pa tudi nekatere druge krajše ali daljše tovrstne članke v makedonski in drugi ju- goslovanski periodiki oziroma v posebnih zbornikih, s tem pa bi bila bera makedon- ske literarne zgodovine izčrpana). 1. »Makedonske ljudske umetnine« so se 1972 v 10 knjigah pojavile na makedon- skem knjižnem trgu in predstavljajo brez dvoma najobsežnejše delo folklorista Mar- ka Kostova Cepenkova (organizacija dela za novo izdajo: skopski Institut za folklo- ro, založba Makedonska knjiga). Na 3500 straneh je v knjigah zbranega ogromno folklornega gradiva, pisanega v čisti pri- lepski makedonščini. — Prva pričevanja o makedonski folklori je zapustil grški di- plomat in pisatelj Nikifor Gregoras, ki se je v 14. stoletju navdušil za pesmi in plese Makedoncev iz Strumice. Prvo makedon- sko ljudsko pesem (iz Kosturskega) je za- pisal visoki papeški uradnik Silvester v 16. stoletju; v »Erlangenskem rokopisu srbohrvatskih ljudskih pesmi« jih je nekaj tudi makedonskih. Vuk Karadžič je v svoji zbirki srbskih ljudskih pesmi tiskal prav tako eno makedonsko. Prvo obsežno zbir- ko makedonskih ljudskih pesmi je izdal Stevan Verkovič 1860 v Beogradu; pesmi je nabral v Seresu in okolici. 1861 sta Stružana brata Miladinov v Zagrebu tiska- la svoj zbornik makedonskih pesmi. V pre- teklem stoletju pa so se pojavili še števil- ni drugi zbiralci makedonskega ljudskega slovstva; pomemben je bil npr. ohridski folklorist Kuzman Sapkarev, ki je 1885 do 1894 izdal osem zvezkov folklornega gra- diva. Od 1889 je v sofijskem »Zborniku za ljudsko umetnost, znanost in književnost« Marko Cepenkov izdajal zlasti ljudske pri- povedke, vendar je od najnovejše izdaje vsaj tretjina njegovega gradiva ostala v rokopisu, ki ga je hrani! Arhivski institut na Bolgarski akademiji znanosti v Sofiji (nekatere Cepenkove zapise je tiskal Blaže Koneski 1954, posamezni so se pojavili v različnih učbenikih in knjigah). Marko Cepenkov je najplodovitejši make- donski folklorist. Čeprav neuk, po poklicu krojač, je v štiridesetih letih zapisal veli- kansko množico ljudskih besedil. Rodil se je 1829 v Prilepu (po drugi verziji v Kru- ševu, od koder je bila družina), bližnje w znanstvo z Miladinovima, pesnikom 2inzi- fovim in Sapkarevom je bilo odločilno, da se je lotil zbirateljskega podviga, ki je im- pozanten tudi v svetovnih razsežnostih; začel je okrog 1856/57. Besedilo je najprej poslušal, potem pa ga doma v miru repio- duciral ter zabeležil; tako so njegovi za- pisi nenavadno slogovno izenačeni. — Ma- kedonija je bila tisti čas pod turško ob- lastjo; Srbija in Grčija, od I0/8 tudi Bol- garija, pa so bile svobodne, tako je Ce- penkov 1888 odšel v Sofijo, da bi zbrano gradivo objavil; že leto kasneje se mu je želja izpolnila. V Sofiji je potem ostal do svoje smrti 1920. Deseterica knjig zbranega gradiva je ure- jena takole: Prva knjiga (354 str.) vsebuje 170 ljudskih pesmi, po Cepenkovu »ljubezenskih in raz- ličnih, otroških in smešnih«. V novi izdaji je uredniško delo opravil profesor ljud- skega slovstva na skopski filozofski fakul- teti Kiril Penušliski, ki je napisal tudi spremno besedo, medtem ko je uvod v zbirko prispeval Tome Sazdev. Na koncu knjige so označeni viri pesmi, dodan je re- gister zemljepisnih imen in prepotrebni slovar manj znanih besed (predvsem tur- ških). Druga, tretja, četrta, peta, šesta in sedma knjiga vsebujejo ljudske pripovedke, novi urednik je isti, sodelovala pa sta pri delu še Blaž Petrovski in Leposava Spirovska. Na okoli 2000 straneh je tiskanih 681 ljud- skih pripovedk, kar predstavlja tretjino vsega doslej znanega fonda makedonskega ljudskega pripovedništva. — Prvo make- donsko ljudsko pripovedko je sredi pre- teklega stoletja zabeležil docent kazanske univerze Viktor Grigorovič, prvi dve ma- kedonski ljudski pripovedki pa je objavil utemeljitelj sodobne makedonske poezije Konstantin Miladinov. Veliko število pri- povedk je pred Cepenkovom objavil že Sapkarov, kasneje so jih zbirali in tiskali še mnogi srbski, bolgarski in makedonski folkloristi, vse do današnjih dni, venda-- nihče ni bil tako uspešen kakor Cepenkov. — Knjige so urejene tematsko; druga vse- buje živalske pripovedke in pravljice, v njej je tudi najdaljša doslej znana make- donska pripovedka Silni štrk (prevedena tudi v slovenščino skupaj z drugimi jugo- slovanskimi pripovedkami v izboru in pre- vodu Nade Carevske); tretja vsebuje prav- ljice, četrta legende, peta realistične pri- povedi, šesta humoristične in sedma izro- čila. Opremljene so z enakim znanstvenim aparatom kakor prva. Osma knjiga vsebuje pregovore in rekla, uganke, prekletve in blagoslove (348 str.); uredil in komentiral jo je Tome Sazdov, vsebinsko klasifikacijo pregovorov pa je opravil že Cepenkov. Deveta knjiga vsebuje ljudska verovanja in običaje ter otroške igre; uredila sta jo Penušliski in Spirovska, »Beležke o trans- kribciji in lektoriranju Cepenkovih bese- dil« pa je vanjo prispeval jezikovni ured- nik in lektor celotne izdaje Todor Dimit- rovski. Gradivo za to knjigo je Cepenkov zbiral kasneje, predstavlja pa avtentično podobo človeka, ki si še ne zna razlagati naravnih pojavov in zato veruje v različne čarovnije. Deseta knjiga vsebuje zgodovinsko etno- grafsko gradivo in ustrezne literarne se- stavke; uredil jo je in ji uvod napisal di- rektor instituta za folkloro Blaže Ristovski. Knjiga prinaša številne opise obrti in orod- ja, ki so ga uporabljali različni rokodelci, dalje obleke, tajnih jezikov, jezikovne fra- ze iz Prilepa, različna imena ipd. — 1896—1901 je Cepenkov tudi sam pisal verze, ki pa so predvsem kulturno zgodo- vinskega pomena; opredeliti jih je mogoče kot družbeno politično oziroma pečalbar- sko poezijo. Napisal je še dramo »Črne vojvoda« z izrazito družbeno politično ten- denco in poudarjeno željo po osvoboditvi Makedoncev izpod Turkov (Črne vojvoda je zaščitnik prilepskega ljudstva). In konč- no je zapustil še »Avtobiografijo«, iz ka- tere črpamo znanje o njem. 2. Izbrana dela Haralampija Polenakoviča (I—V, 1973) za makedonsko javnost niso presenečenje, saj je avtor gotovo najpo- membnejši zgodovinar makedonske knji- ževnosti, predvsem najstarejše in tiste iz 19. stoletja. Kakšno polovico svojih raz- prav, ki so sicer raztresene po različnih publikacijah, je zdaj zbral v zaokroženo knjižno izdajo. Prva knjiga — »V svitu slovanske pisme- nosti« (290 str.) vsebuje študije in znan- stvene razprave o najstarejši slovanski in makedonski književnosti z začetki v 9. sto- letju, s solunskima bratoma Cirilom in Me- todom ter z njunim ustoličenjem makedon- skega slovanskega narečja iz okolice So- luna za knjižni jezik vseh Slovanov. Šest obsežnih razprav v knjigi se ukvarja z njima, z njuno diplomatsko in prosvetlje- valsko misijo v Moravi in drugod, s čle- njenjem cirilmetodovskega vprašanja med Makedonci v preteklem stoletju. Drugi del knjige je posvečen učencem Cirila in Me- 171 toda, živečim in delujočim v Makedoniji, si- cer pa tesno povezanim z obema bratoma. To sta bila predvsem Kliment Ohridski, najdoslednejši nadaljevalec njunega dela in utemeljitelj ohridske književne šole, ter njegov cerkveni brat Naum Ohridski. Druga knjiga vsebuje študije o makedon- ski folklori (474 str.) in predstavlja teoret- sko studiozno dopolnitev folklornega gra- diva Marka Cepenkova oziroma drugih makedonskih zbiralcev ljudskega slovstva. Prav Polenakoviču gre hvala, da je danes že precej znana zgodovina tega zbiranja, da je marsikaj znanega o zbiralcih Pana- jotu Ginovskemu, Šapkarevu, bratih Mi- ladinovih, o makedonskem ljudskem epu, makedonskih epskih junakih Cavdar voj- vodi, Pitu Guli, o nekaterih ljudskih pes- mih, npr. o znani »Biljana je platno be- lila«. Tretja knjiga (272 str.) prinaša študije o novejši makedonski književnosti, tako o prvem makedonskem pripovedniku v ljud- skem jeziku Joakimu Krčovskemu, o te- tovskem cerkvenem pisatelju Kirilu Pejči- noviču, o makedonskih tiskarjih in tiskar- nah v 19. stoletju s posebnim poudarkom na tiskarju in kulturnem delavcu Teodo- ziju Sinaitskemu. Četrta knjiga (376 str.) je pravzaprav na- daljevanje prejšnje in predstavlja mono- grafijo o narodnem bardu Stružanu Dimit- ru Miladinovu ter njegovem bratu, nadar- jenem liriku Konstantinu: o njunem dru- žinskem življenju, otroštvu, šolanju, dejav- nosti, tiskanju zbornika 1861 in njuni tra- gični smrti leto dni kasneje. Peta knjiga (276 str.) prinaša razprave iu eseje o prvem makedonskem pesniku, dramskem pisatelju in ljudskem učitelju Velesovcu Jordanu Hadži Konstantinovu — Džinotu, o bratih Konstantinu in Andre- ju Petkoviču iz okolice Velesa ter o naj- impozantnejši in najbolj tragični makedon- ski pesniški osebnosti 19. stoletja Ohridcu Grigoriju Prličevu. Polenakovičeva zbrana dela so otipljiv plod avtorjevega dolgotrajnega in več ko zaslužnega znanstvenega delovanja kot profesorja stare makedonske, srbske, hr- vatske in slovenske književnosti na skop- ski univerzi. Tehtnost tega dela utemeljuje pisca tudi kot enega prvih članov make- donske akademije znanosti in umetnosti; danes je njen podpredsednik. 3. Izbor in redakcijo »Makedonske knji- ževnosti v kritiki« I—V so opravili Aldo Kliman, Rade Siljan, Vele Smilevski in Sande Stojčevski. Delo je izšlo pri založbi Misla v Skopju 1973—74 in predstavlja od- lično dopolnitev Cepenkovu ter Polenako- viču, saj nudi celostno podobo makedon- ske književnosti z estetsko kritičnega vi- dika. Prva knjiga je posvečena ljudskemu pesništvu, druga literaturi do druge sve- tovne vojne, naslednje tri pa sodobni ma- kedonski liriki, pripovedni prozi in drama- tiki. V prvi knjigi (510 str.) je torej podana kri- tično znanstvena ocena makedonske ljud- ske poezije in proze izpod peresa Polena- koviča, Penušliskega, Sazdova, Koneskega, Nanevskega, Todorovskega, Iljoskega in Staleva. V drugi knjigi (546 str.) najdemo znanstve- ne kritično estetske prikaze prvih verskih pisateljev, ki sta tiskala knjige v make- donskem ljudskem jeziku, Joakimu Krčov- skem in Kirilu Pejčinoviču (Polenakovič, Koneski), prvem makedonskem pesniku Jordanu Hadži Konstantinovu — Džinotu (Polenakovič), poetu Konstantinu Miladi- novu (Polenakovič), znamenitem ohrid- skem pesniku Prličevu (Stalev, Todorov- ski), o 2inzifovu (Spasov), o dramatiku Vojdanu Cernodrimskemu (Aleksiev), ma- kedonskem proletarskem poetu, ki je pisal v bolgarščini. Nikoli Vapcarovu, in Koletu Nedelkovskemu (Mitrev), Koči Racinu (Spasov, Mitrev). Tretja knjiga (528 str.) se na enak način ukvarja z dramatiki, prozaisti in pesniki, ki pišejo iz druge vojne v današnje dni (naj h knjigi zapišemo opombo: čeprav so poglavja makedonske književnosti smisel- no in kronološko uspešno odmejena in za- okrožena, bi jih bilo iz praktičnih razlo- gov dobro še ustrezno poimenovati, tako kakor v prvi knjigi). Gre za prvo sodobno književniško generacijo: dramatike Rista Krleta, Vasila Iljoskega, Antona Panova, pripovednike Vlada Maleskega, Jovana Boškovskega in Jordana Leova ter lirike Aco Šopova, Blaža Koneskega in Slavka Janevskega (zadnja dva pišeta tudi prozo). Avtorji kritičnih prikazov so poleg že po- prej imenovanih še Milan Gjurčinov, Nada Momirovska, Georgi Stardelov, Blagoje Ivanov, Miodrag Drugovac, Atanas Vange- lov, Slobodan Mickovič idr. Četrta knjiga (388 str.) vsebuje prikaze makedonskih književnikov, ki so začeli pi- 18 sati po vojni in so makedonsko književ- nost tematsko povezali s sodobnostjo; gre za drugo književniško generacijo: Gogo Ivanovski, Gane Todorovski, Branko Pen- dovski, Lazo Karovski, Tome Momirovski, Srbo Ivanovski, Mateja Matevski, Dimitar Solev, Simon Drakul, Gane Andreevski, Ante Popovski, Blagoja Ivanov in Ljuben Taškovski. Nova kritično-esejistična ime- na: Petar Boškovski, Todor Calovski, Do- ne Panovski, Bogomil Gjuzel, pa tudi ne- kateri kritiki drugih jugoslovanskih narod- nosti. Peta knjiga (510 str.) prikazuje tako ime- novano tretjo in četrto povojno generaci- jo: Metodija Fotev, Vladimir Kostov, Vla- da Uroševič, Petre Andreevski, Petar Siri- lov, Branko Varošlija, Živko Cingo, Taško Georgievski, Jovan Koteski, Mile Nedel- kovski. Petar Boškovski, Mihail Pendžov, Jovan Pavlovski, Bogomil Gjuzel, Cedo Jakimovski, Božin Pavlovski, Dimitar Ba- ševski. Atanas Vangelov in Todor Calov- ski. Novi imeni iz območja kritike: Danilo Kočevski in Vlada Uroševič. Vsaka knjiga vsebuje bio-bibliografske podatke o obravnavanih pisateljih ter pre- gled kritike, ki so jo pisali upoštevani avtorji. Na ta način je nastal kar natančen pregled celotne književne ustvarjalnosti, pa tudi pisanja posamičnih makedonskih avtorjev. Na koncu zadnje knjige je doda- na zaključna beseda »V makedonsko knji- ževnost z makedonsko kritiko«, v kateri so naglašene poglavitne posebnosti makedon- ske literature. Kakor so morda iz zgodo- vinskega pregleda makedonske književno- sti razvidne nekatere diskontinuitete, pa današnja makedonska književnost premo- re tesno zvezo z izročilom stare ohridske šole, apokrifov, srednjeveških pripovedk in romanov, z bogatim ljudskim slovstvom, s tradicijo cerkvenih piscev, preporodite- Ijev, meščanskih pesnikov, dramatikov, pesnikov s konca prejšnjega in iz prvih štirih desetletij tega stoletja. Današnja ma- kedonska literatura živi v vseh književnih zvrsteh in vrstah, v prevodih ji je dosto- pen sproten stik s svetovnimi književnost- mi. Z njo vred se je razvila književno estetska in kritična misel, ki je postavila tudi že temelje literarni zgodovini. Do- zdajšnje skice in fragmenti iz zgodovine makedonske literature v Makedoniji, v ju- goslovanskih učbenikih in v svetovnih en- ciklopedijah bo mogoče po zaslugi novih knjig Cepenkova, Polenakoviča in »Make- donske književnosti v kritiki« kmalu strniti v kompletno zgodovino makedonske litera- ture; takšna zgodovina bo pri priči posta- la tudi eno temeljnih slavističnih pomagal v vseh pomembnejših bibliotekah po sve- tu. Dragi Štefanija Filozofska fakulteta v Ljubljani monografija o leposlovnem ustvarjalcu ivanu tavčarju Zoper ustaljene navade v strokovni publi- cistiki, po katerih se je poročanju o ne- dokončanostih bolje izogibati, naj vendar- le že zdaj opozorimo na obsežni, 600 stra- ni obsegajoči prvi del monografije o Tav- čarju kot leposlovnem ustvarjalcu — znane literarne zgodovinarke Marje Borš- nikove. Knjiga je še z lansko letnico izšla letos pri mariborski založbi Obzorja v mo- derni broširani opremi (Bronislav Fajon) z mnogoterim slikovnim gradivom. Tisto, kar bralca in že tudi prelistovalca knjige takorekoč osupne na prvi pogled, je velikansko mnoštvo zbranega gradiva vsakršne vrste, od biografskega preko družbeno in politično zgodovinskega do idejno in slogovno interpretativnega. Prvi hip se zato ustrašimo, da nam je prišel v roke kak primerek tiste vrste literarnozgo- dovinskega pozitivizma, ki je pozabil na to, da ima zbiranje pozitivnega gradiva .še kak namen zunaj sebe. Vendar je strah odveč; resda razbor porabljenega gradiva sem in tja mogoče v resnici uide čez ko- lesnice popolne funkcionalnosti, vendar se v glavnem ne osamosvaja do samozadost- nosti in zvečine dovolj organsko, preprič- ljivo služi temeljnemu avtoričinemu hote- nju, interpretirati Tavčarjevo leposlovno pisanje v dialektičnem razmerju do brez- številnih iztočnic življenjskega, psiholo- škega in družbenega značaja. Ker ji je to- rej osrednji predmet zanimanja Tavčarje- vo leposlovje, Tavčarjevo siceršnje življe- nje in družbena ter siceršnja razmerja pa le bolj v ozadju te literature, je svoj ob- sežni prikaz začela s Tavčarjevimi literar- 19\ nimi začetki 1863 ter ga za zdaj razprla do leta 1893, ko naj bi pisatelj končno reali- ziral enega svojih osrednjih življenjskih programov (na lastnini utemeljen družbeni vzpon): nakup graščine Visoko, ter s tem kompenziral huda in dolgotrajna duševna bremena kot vir literarnih pobud. Omenjeni življenjski program naj bi se v Tavčarja zažrl že v zgodnji puberteti, vsaj takrat, ko se je kot štirinajstletnik neusmi- ljeno zaljubil v bogato nezakonsko hčer ljubljanskega bogataša Terpinca, ji svojo ljubezen izrazil z glasno polnočno podok- nico, za njo pa požel zasmeh, kaznovanje in nejaven izgon iz ljubljanske gimnazije. Kakor se je erotika že poprej pri Tavčar- ju pojavljala kot izpovedna dominanta /»erotika je Tavčarju pomenila isto kakor življenje«, str. 323), se je zdaj družno z ambicijo po socialnem povzpetju (družbe- na zenačitev z ljubljeno osebico) formira- la v motiv, ki se zlasti skozi prvo polovico Tavčarjevega pisateljevanja ponavlja do obsedenosti: mlad kmečki izobraženec be zaljubi v grajsko konteso in ona vanj: brezmejno erotično čustvo in družbeni po- vzdig v neločljivem sprepletu. — Izhodi- šče, nekakšno otipljivo pradoživetje, kot izhodiščni strukturant Tavčarjeve literatu- re, se zdi za nadaljnjo kompozicijo mono- grafije o Tavčarju zanimivo in plodno. Sleditev kombinaciji značilne libidinozne investicije in družbene ambicije v različ- nih metamorfozah, krčenjih in dopolnje- vanjih, predvsem pa literarnih realizaci- jah, ostaja v resnici skelet nadaljnjemu razpravljanju; vanj pritegne avtorica kaj- pada mnoštvo siceršnjih zapažanj in dej- stev, ki jih je z očitno velikansko prid- nostjo zbirala in tvorila vse do konca šti- ridesetih let, ko je začela urejevati Tav- čarjevo ZD. Ker je ta zapis spričo začasne nedokonča- nosti monografije res le opozorilnega zna- čaja in se bo kasneje tega strokovno bo- gatega in zanimivega dela morala lotiti tehtnejša recenzija, naj te vrstice sklene- mo s priznanjem, da dobivamo z novo mo- nografijo eno temeljnih del slovenskega Tavčaroslovja, mimo katerega zlepa ne bo mogel brez slabe vesti literarni zgodovi- nar, ki se bo ogledoval po slovenskem 19. stoletju. — Po drugi strani pa naj bolj na hitrico vendarle izrazimo delovni pomis- lek, ki siceršnji tehtnosti nove razprave o Tavčarju ne more prida do živega, ki pa se opazovalcu kot izzivalna skušnjava ven- darle ponuja sam od sebe: za kompozicijo monografije rabita avtorici dva struktu- ranta — že omenjeno pisateljevo mladost- no erotično doživetje, spremenjeno v vo- dilo in nagnjenje njegovega literarnega snovanja — ter že znana in večkrat kriti- zirana (kajpada ob drugih priložnostih) »kristalizacijska shema življenjskega rit- ma«, ki avtorici pri Tavčarju izkazuje ob- razec peterice dvanajstletnih ustvarjalnih (življenjskih) dob oziroma deseterice šest- letnih obdobij (pričujoči prvi del monogra- fije se ukvarja s časom do poltretje »ust- varjalne dobe«, s prvo trideseterico let). Saj, pomislek ob takšni delitvi je že znan: brez dvoma obvladuje neki ritem vsakršno življenje, tudi ustvarjalno, in ga je torej primerno, če že ne kar potrebno ugotav- ljati. Teže pa je in manj sprejemljivo to ali ono življenje, kakršno si že bodi, me- riti s takšnim ali drugačnim metričnim ob- razcem, v tem primeru x-|-x/x-)-x/x-t-x/ x-l-x/x-l-x. Metrične, v tem primeru časov- ne enote so življenjsko realizirane z raz- lično intenzivno »življenjsko vsebino«; če hočemo biti po sili slikoviti, potem bi rek- li, da je z njim tako kakor s štetjem im- pulzov za telefonskega naročnika: naroč- nik pri mesečnem plačevanju telefonske naročnine otipljivo občuti, da tri minute in tri minute sploh ni šest minut, če se je prve tri minute pogovarjal s Šiško, druge tri pa z Moskvo; kakor sta časovna inter- vala-metrični enoti enaka, sta napolnjena z docela različnim številom impulzov (rit- mičnih enot), po katerih je treba pogovor plačati. Podobno mora človek za navidez- no enake čase preživetja plačevati različ- no ceno; ustvarjalec kajpada tudi. — Tako se zdi ugotavljanje »kristalizacijske sheme življenjskega ritma« še nekako sprejemlji- vo kot sekundaren, preglednost spodbuja- joč kompozicijski pripomoček, teže pa kot avtonomno dognanje. — Je pa resnici na ljubo treba priznati, da avtorica s tezo ne sili z vso močjo v ospredje, čeprav sicer še naprej neomajno, le aa malo bolj poti- hem, veruje v svoj prav. Ampak to res le ob robu. Knjigo naj ob pričakovanju nadaljevanja in s tem tudi osnove za tehtnejšo recenzijo bralcem pri- poročimo kot nadpovprečno zanimiv in zraven dovolj poljudno pisan prispevek slovenski literarni zgodovini. M. Kmecl Filozofska fakulteta v Ljubljani 20 poročilo o zanimivem učbeniku Oni dan mi je prišla v roke knjiga Vere Gregorač SLOVENŠČINA I, književnost z berilom za ekonomske srednje šole. Ima 203 strani formata 16,5 X 23,5 cm ter ne- kakšno prilogo, delovni zvezek — jezikov- ne vaje, Ki obsegajo 68 strani istega for- mata. Broširani knjigi je izdala Dopisna delavska univerza v Ljubljani 1973. Sprva sem mislil, da gre za natis kakšnih skript, kakršnih je spričo pomanjkanja uč- benikov med našimi praktiki veliko. Ko pa sem knjigo prelistal nekoliko natančneje, sem se je razveselil in zato pišem o njej. Razpored in množina gradiva v njej očitno ustrezata učnemu načrtu za slovenski je- zik v ekonomskih srednjih šolah in zaje- mata osnovna slovniška vprašanja z upo- rabnimi jezikovnimi vajami, prav tako ka- kor vrsto informacij literarno zgodovin- skega, poetološkega in literarno vzgojnega značaja. Jezikovne vaje izpričujejo mno- gokaj pedagoško domiselnega in uporab- nega, pri tem je treba posebej poudariti težnjo po uveljavitvi načela, naj učenci iz jezikovnega gradiva sami prihajajo do po- splošitev in zakonitosti, vendar bi rad v tem poročilu podrobneje spregovoril le o literarnem delu učbenika. Prvo poglavje — Uvod v literarno teorijo in branje ¦— začenja avtorica z razmišlja- njem o tem, kaj je pravzaprav umetniško ustvarjanje. Ob iskanju najustreznejšega odgovora pa daje besedo našim umetni- kom: Andreju Hiengu, Otonu Zupančiču, Ivu Andriču (ki ga kar takoj predstavi kot Nobelovega nagrajenca, kar ni nevažno), Kihardu Jakopiču, Edvardu Kocbeku in kritiku Vasji Predanu. Iz navedkov sicer nekoliko enoplastno, a dovolj prepričljivo zaključuje, da je umetnost pravzaprav svojevrstno iskanje resnice o naravi, člo- veku in življenju. Nadaljuje z razmišljanjem o genezi umet- niškega dela. Nazorno in prepričljivo raz- loži pojme, kot so umetniška odzivnost, navdih, enkratnost umetniške stvaritve, umetnikov ustvarjalni užitek. Sledi po- glavje o izraznih sredstvih besedne umet- nosti, o pesniškem jeziku in slogu. Nato pa zadeve posrečeno konkretizira s pri- merjavo navedka iz Valvazorjevega zgo- dovinskega poročila in odlomka iz Ašker- čeve Tlake, ki se oba nanašata na dogod- ke v Mehovem, v vseslovenskem kmeč- kem uporu 1515. O tem, kaj resničnemu umetniku pomeni iskanje najustreznejšega izraza, spet priča- jo navedki iz Tavčarja, Cankarja in Vo- duška. Odstavek se zaključi s Cankarjevo ugotovitvijo, kako da se slog rodi iz misli. — Na kratko so potem razložene vrste be- sedne umetnosti in že smo pri temi — ka- ko beremo leposlovne stvaritve. — Branje je obnavljanje ustvarjalnega procesa, je doživljanje, dokazuje avtorica, in s tem zaokrožuje razpravljanja o odnosu ustvar- jalec — besedna umetnina — bralec. Sledi še opozorilo o funkciji ved, ki pomagajo doumevati literaturo in pregled najbolj te- meljnih pojmov iz metrike; tu zvemo ne- kaj o stopici, verzu, kitici, o rimi. S tem pa prispemo do treh »zgledov, kako mo- ramo brati literarne stvaritve«, od katerih je zlasti prvi posrečena stilna interpreta- cija pesniškega besedila. Gre za Zlobčevo pesem Glej rožico ... iz spleta pesmi z na- slovom Beseda. Sledi interpretacija odlom- ka iz Jurčičevega Desetega brata in od- lomka iz Cankarjevih Hlapcev. — Ob tem postopku, ki je nekakšen vzorec za aplika- cijo teorije v praksi, so razloženi še tile pojmi: motiv, pesniški jezik kot jezik po- dob, ideja, snov, roman kot epska stvari- tev, protagonisti v dramskem besedilu, dramatični konflikt. Iz teh in takih razlag pa učenec lahko vsaj zasluti bistvene raz- like med liriko, epiko in dramatiko. Gre za to, da je tu na začetku navedeno res le tisto najnujnejše, osnovni fond teo- retičnega znanja, ki ga potrebujemo že od vsega začetka, a ga potem poglabljamo ob posameznih poglavjih iz književne zgodo- vine. Na posrečen način je tu rešen pro- blem, kam z literarno teorijo, na začetek, v prvi razred, ali kam? Učenec bo ob ta- kem pristopu osnovne pojme, ki jih sprej- me že v 1. letniku, razvijal, poglabljal in razčiščeval do konca šolanja. — Stalni ukrasni pridevek bo kot stilno figuro na- drobneje spoznal ob ljudskem slovstvu, enako pomanjševalnice, srbski deseterec, pa ljudsko balado, romanco in basen. Ep in epski slog bo pobliže spoznal ob antiki, prav tako tudi heksameter; tercino ob Dan- teju, ob Petrarki sonet, ob Boccacciu nove- lo, ob Cervantesu pa se bo srečal s poj- mom prvi moderni roman itd. Poglavje se, kot tudi vsa naslednja, zaklju- či z vprašanji in nalogami, o čemer pa bom govoril kasneje. Še dva zaključka pa je treba vendarle narediti kar tu. Avtorici se z navajanjem mnenj novejših, tudi sodob- 21 nih slovenskih piscev, z uvajanjem njiho- vih del na samem začetku, v veliki meri posreči razrešiti problem, ki ga sicer vsi- ljuje kronološko obravnavanje snovi, in ki se običajno zgosti v očitek, da se učenec prvič sreča z novejšim slovstvenim (in kul- turnim) dogajanjem šele pred maturo. Av- torica seže torej kar in medias res. — Isti učinek imajo tudi »slikovne priloge« in na- vedki pod njimi, npr.: prizor iz Oresteje v SNG 1968 in odlomek iz Vidmarjeve kri- tike te uprizoritve pod njim; Tone Slod- njak kot Hamlet, Stane Sever in Majda Potokarjeva v Kralju Learu; Laurence Oli- vier v vlogi Riharda III.; Ivan Levar kot Tartuffe v SNG 1947 in odlomek iz kritike Igorja Torkarja pod sliko, pa fotografija Trubarjevega doprsnega kipa, ki so ga po- leti 1973 postavili v Derendingenu, in od- lomek iz Kreftovega poročila o tem, ki so ga prinesli NR. Vse to daje učbeniku ži- vost in nekakšno odprtost v naš čas, ust- varjalnemu učitelju pa pobudo za dodaja- nje, odvzemanje, menjavanje in poljubno razširjanje. Slovenščina I odločno uvaja tudi načelo, naj bo težišče pouka o književnosti knji- ževno delo samo. Namen predmeta je, po avtorici, »da bi učenca naučil brati lepo- slovje in mu tako omogočil neposreden stik z umetnostjo«. Literarno-zgodovinske informacije so skrčene na minimum. Vrsta del je navedenih samo z avtorjevim ime- nom. Zivljenjepisni podatki o posameznih avtorjih, zlasti tujih, so zgoščeni v 10—15 vrstic. Nekoliko nadrobneje so predstav- ljeni važnejši domači pisci. Za primer, ka- ko gradivo avtorica odbira za pristop k obravnavi posameznih osebnosti, si velja v »kazalu« še enkrat ogledati prikaz W. Shakespeara in V. Vodnika. — Prav v jed- ro književnega dela pa učitelja in učenca usmerjajo vprašanja in naloge, ki bolj ali manj posrečeno — na splošno pa dosti bolj premišljeno kot v veljavnem Slovenskem berilu — sledijo malone vsakemu navede- nemu delu. Prav pri teh vprašanjih in na- logah pa se kaže nekoliko pomuditi. Za primer (v celoti) navajam tista, ki se na- našajo na Shakespearovega Julija Cezar- ja: — Gornji prizor ima dva dela: Brutov in Antonijev govor. Kakšno razpoloženje ust- vari prvi, kakšno drugi? — Poiščite v Brutovem govoru primere za logično sklepanje, antiteze (nasprotna sta- va, kar pomeni: v medsebojno razmerje so postavljeni pojmi z nasprotnim pomenom)! — Razdelite Brutov govor na uvod, jedro in sklep in jih opišite po vsebini! — Kako je mogoče, da Brut s tako malo besedami pridobi rimsko množico? — Kolikokrat reče Antonij v prvem delu govora stavek: »Brutus res je častivreden mož —«? Ali ima stavek vedno enak po- udarek? Kaj doseže Antonij s ponavlja- njem istih besed? Katero Brutovo trditev skuša ovreči Anto- nij v prvem delu govora (do: »Srce mi v krsti je ...«)? —¦ Zakaj Antonij omenja Cezarjevo opo- roko, a je ne prebere takoj, temveč prej razkaže množici Cezarjeve rane? — Kakšne prilastke daje Antonij imenorn zarotnikov? Kdaj uporabi besedi »izdaj- stvo« in »upor«? — S kakšnim namenom se Antonij sprene- veda v zadnjem odlomku govora (»Nisem govornik, kakršen je Brut ...«)? — S katerimi instinkti množice računa Antonij v svojem govoru? — S katerimi Brutovimi ali Antonijevimi besedami bi lahko utemeljili, da je Brut filozof in politični idealist in Antonij ko- medijant in demagog? Kakor vsak umetnik je tudi Shakespeare mislil na sporočilo, ki naj ga iz njegovega dela povzamejo sodobniki. Slovenski gledališki kritik dr. Vladimir Kralj je zapisal (Kondor 82, str. 110): »To, kar je Shakespeare naslikal v tej tragediji, je bila nekaka vizija o zlomu neke v sebi nepripravljene in nedomišljene politične revolucije, ki so jo poizkusili idealistični sanjarji in zagrenjeni stremljivci.« Kakšno je sporočilo te tragedije dobra tri stoletja po njenem nastanku? Takole pa avtorica usmerja premislek o Vodnikovem Vršacu: — Poiščite v pesmi personifikacije (pred- metu ali pojmu pripisujemo človeško de- janje) in prjmer za ononiatopoijo (glasov- na figura, ki označuje posnemanje narav- nih glasov)! — Poišči v pesmi verze, v katerih pesnik naravo: a) opisuje, b) doživlja! —• Ali razvršča pesnik kitice in misli po kakem določenem vrstnem redu? Ali bi npr. kitica o Savi, ki pomeni pesniku sim- bol za pesniški navdih (kakor studenec Hi- 22 pokrena pri starih Grkih), lahko stala na kakem drugem mestu v pesmi? — Cesa je torej v pesmi več: pristnega čustvenega doživetja ali treznega, razum- skega opisovanja? S vprašanji in nalogami se zaključujejo tudi vsa poglavja v knjigi. Za primer na- vajam zaključek poglavja o ljudskem slov- stvu: 1. Pripovedujte pravljico ali pripovedko, ki je znana v vašem domačem kraju! Ce ne poznate nobene, obnovite poljubno iz zbirke Slovenska ljudska pripoved. Kon- dor 79. 2. Poiščite čimveč slovenskih pregovorov in jih razvrstite po tematiki! 3. Zberite nekaj pregovorov iz tujega je- zika, ki se ga učite. Poiščite po smislu enake (adekvatne) slovenske pregovore. 4. Analizirajte jezik in snov v ljudski ro- manci Kralj Matjaž in Alenčica (Sloven- ske ljudske pesmi. Kondor 45). 5. Izmislite si basen z naukom: a) Lastna hvala — cena mala; b) Pamet je boljša kot žamet. 6. Napišite spis: a) Doživetje s pravljica- mi; b) Spoznanja, ki so mi jih posredovale pravljice in pripovedke. Posebno vrednost teh vprašanj in nalog vidim v pobudah, ki jih morajo prožiti v učiteljevi in učenčevi zavesti, pobudah, ki usmerjajo k novemu iskanju, novemu spraševanju, k novemu odkrivanju misel- nih, slogovnih, kompozicijskih in drugih estetskih vrednot. Očitno je, da je avtorica vsak tekst, ki ga je vključila (50 jih je vseh), prej dodobra premislila in pretehtala. Izbor učinkuje sveže. Pri tem pa ni pozabila na tiste »drobnarije«, ki so pedagoško nepogrešlji- ve, mislim npr. na uvajanje odlomkov z ustreznimi povzetki vsebine taistega lepo- slovnega dela, na to, da je tik za pesmijo Smrt majke Jugoviča, ki jo sicer navaja v izvirniku, navedla slovarček manj znanih srbohrvaških besed, ob prizor iz Držičeve- ga Dunda Maroja v starinskem hrvaškem jeziku pa je navedla isti prizor iz Držič— Ruplovega Botra Andraža! Arhaizem, lokalizem in druge manj znane besede pa je sproti pojasnjevala tudi pri naših; ne le pri Trubarju in Svetokriškem, temveč tudi pri Linhartu in Vodniku. Ob koncu knjige je vseeno še 109 različnih pojasnil in opomb, ki bi ob sprotnem na- vajanju besedilo učbenika preveč obreme- njevale. — Pa tudi »prevajanje« imen tu- jih avtorjev v slovenski izgovor se zdi za učbenik smotrno, saj nihče ne more zahte- vati od Slovenca, da bi poznal vse jezike tega sveta (primer: Voltaire — izg. Volter, Rousseau — izg. Rušo itd.) Naj tu povem še, da je v knjigi 23 črno- belih »slikovnih prilog«, pri tem pa nobe- nega standardnega in zavoljo tega hudo obrabljenega portreta. Vsebino nekaterih sem že omenil, približno polovica pa je umetnostno zgodovinskih ilustracij (Bizon v Altamiri, Gotska katedrala v Amiensu, Giotto: Izgon hudičev iz Arezza, itd.); za- okrožene umetnostno zgodovinske razlage k slikam je prispeval Tomaž Brejc in knji- go to samo še bogati. No, ob vsem tem so tudi stvari, o katerih bi veljalo z avtorico nadrobneje diskuti- rati, čeprav se zavedam, da gre v mnogih takih primerih tudi za subjektivne pogle- de. So v knjigi tudi šibke točke, ki bi jih kazalo odpraviti. Na nekatere bom opozo- ril. Ze v prvem poglavju, v razdelku o vrstah umetnosti, bi bilo treba pripomniti, da so opredelitve izraznih sredstev posameznih umetnosti hudo ohlapne, za film je celo povsem nesprejemljiva. Gre za to, da se da prav z natančnejšim pretresom izraznih sredstev posameznih umetnosti povedati o umetnosti marsikaj bistvenega. — Hudo problematično je tudi opredeljevanje ritma v (ne le glasbeni!) umetnosti, kar, mimo- grede, v 1. letniku srednje šole ni lahka naloga. Nasloniti bi se kazalo na znani Zu- pančičev esej Ritem in metrum. — Enako šibko je tudi definiranje romana (ob Dese- tem bratu), neizčiščeni so pojmi motiv, snov . .. Vse to pa je pravzaprav posledi- ca dejstva, da Slovenci doslej še nimamo ustreznega literarno teoretičnega priročni- ka, ki ga tako imenovana reproduktivna slavistika hudo hudo potrebuje. V poglavju o ljudskem slovstvu pogrešam opozoril na čudoviti razcvet ljudske tvor- nosti v času NOB, kar je psihološko in so- ciološko sila zanimiva reč. To poglavje se 23 da sploh obravnavati dosti bolj problem- sko. — V poglavje o stari grški književ- nosti bi vendarle kazalo uvrstiti tudi Anti- gono, morda celo namesto Kralja Ojdipa, iz raznih razlogov. Iz rimske lirike bi so- dilo v knjigo tudi še kaj. — Odlomek iz Božanske komedije (XXVI. spev) je si- cer idejno zanimiv, a je preobložen s poj- mi, ki terjajo pojasnil, in kazalo bi ga na- domestiti s kakšnim slikovitejšim. —V po- glavju Slovenci in južni Slovani v sred- njem veku je skoraj sama zgodovina. Kot da avtorica ne ve, kako in kaj, ob pomanj- kanju pravega leposlovja. Na vsak način se da to snov prikazati dosti bolj problem- sko. — V poglavju Barok in klasicizem bo vsekakor treba še enkrat premisliti trdi- tev, da je klasicizem le francoska varianta baroka. Dobo bi se sploh dalo z navede- nim gradivom predstaviti bolj dosledno, historično, materialistično. Dogajanje bi tako postalo razvidnejše. — Glede na razpravljanje v naslednjem poglavju pa bi kazalo k naslovu »Razsvet- ljenstvo« dodati še »in predromantika«, kar tudi sicer najbolj ustreza izprepletene- mu miselnemu in leposlovnemu dogajanju v 2. polovici 18. stoletja. Vsaj nekoliko je vprašljivo tudi razvršča- nje poglavij. Ali ne sodi poglavje o rene- sansi v Evropi pred reformacijo, iz mnogih razlogov? Čeprav gre za dve struji v bi- stvu istega družbeno-zgodovinskega giba- nja! Informacijo o baroku v Evropi pa bi bilo treba priključiti k uvodu v slovensko protireformacijo. In klasicizem obravnava- ti posebej, pred razsvetljenstvom. Zapisal bi lahko še to in ono, vendar vse skupaj ne bi bistveno zmanjševalo vred- nosti knjige. Zato bom kar zaključil. Obravnavana knjiga je po moji vednosti prvi pravi učbenik za pouk o književnosti na slovenskih srednjih šolah po vojni. Z vidika pretežno kronološko sestavljenih učnih načrtov za učni predmet, ki mu pra- vimo slovenski jezik s književnostjo, po- meni lep dosežek, ki se je očitno lahko ob- likoval le skozi dolgoletno pa prizadevno delo v razredu. V njem je logika učno- vzgojnega predmeta, ki mora na vsak na- čin računati z možnostjo realizacije v praksi, in to je treba posebej podčrtati (!), nad logiko literarne zgodovine, ki se ji navadno zdi vse strašno pomembno in za- voljo tega učne načrte obremenjuje z mo- gočim in nemogočim. — Samo še nekaj korakov dlje od tod je treba storiti, k še bolj problemski obravnavi in k doslednej- ši marksistični razlagi pojavov in proce- sov, pa bomo — seveda znotraj takega koncepta — prav blizu učbeniku, ki ga že dolgo, predolgo pričakujemo. Knjigo, ki se jo da didaktično izčrpati v kakih 60-ih uč- nih urah, velja vsaj kot koncept priporo- čiti vsem slavistom na srednjih šolah. Av- torico pa kaže prositi, da prav kmalu da na svetlo še Slovenščino II, III in IV. Slo- venščina I je lep obet. P. s. Nikjer nisem našel zapisa, da je knji- go kot učbenik potrdil Republiški sekreta- riat za prosveto in kulturo. Zelo rad bi zvedel, kako to? Svoj imprimatur je dal že k marsičemu manj ustreznemu. Silvo F a l u r Gimnazija v Postoj.-ii rožice in zverinice iz rezije Gre za knjigi: Rožice iz Rezije. Nabral in presadil Milko Matičetov. S podobami povezal Miha Ma- leš. Izdali založba LIPA, Založništvo trža- škega tiska, ISN pri SAZU, Koper—Trst— Ljubljana 1972. Zverinice iz Rezije. Ujel in udomačil Mil- ko Matičetov. S podobami približala Ančka Gošnik-Godec. MK, Založništvo tržaškega tiska, ISN pri SAZU, Ljubljana—Trst 1973. Pred dobrimi sto leti je prišel v Rezijo J. B. de Courtenay, ki je odkril in kmalu predstavil znanstvenemu slavističnemu svetu njeno posebno narečje, v katerem se do danes ohranja bogato ustno slov- stvo. Temu se že več kot desetletja inten- zivno in zavzeto posveča M. Matičetov, ki se je z zbirko liričnih pesmi in zbirko ži- valskih pravljic hotel delovno oddolžiti svojemu cenjenemu predhodniku, nam pa približati bogato slovstveno ustvarjalnost Rezijanov. Zbirki prinašata le drobec bo- gatega gradiva, ki še čaka znanstvene ob- delave in objave. V obeh rezijansko pisanih nagovorih Rezi- janom se ne kaže le avtorjeva globoka na- vezanost na ustvarjalce in ohranjevalce ustnega slovstva, ampak tudi vzpodbuda zanje fh dokaz, da je mogoče njihov jezik 24 tudi pisati, kar so nekdaj poskušali že sa- mi. V predgovoru v prvo zbirko avtor nato razlaga značilnosti režij anske lirike. Roži- ca je Režijanom metafora za izbranca srca: fanta, dekle ali kogar koli, ki je pevcu za- res drag. Pri tem se ta prav nič ne ozira na slovnični spol besede, ki je seveda tudi pri njih ženskega spola. Razmerje med metrično shemo, ki je najpogosteje štiri- stopni jamb, in besediščem si lajšajo tudi z raznimi pripomočki za poljubno krajša- nje ali daljšanje verzov. Tako prvo osebo (»ja«/»jes«) po potrebi nadomestijo s po- mensko enakovredno formulo moja glava (»glawa ma«), puščajo si prosto pot pri rabi slovničnega števila, uporabljajo raz- lične tipe ponavljanja itd. Avtor si zastav- lja vprašanje, zakaj v teh pesmih tako močno prevladuje prav ta mera in kako je do tega prišlo. Medtem ko zunanjih rim ne poznajo, notranje rime niso tako redke. Interpretira nekaj pesmi, ki so vse pesmi v prvotnem pomenu besede (se pojejo!) in navaja zanje vzporednice v slovenski lite- raturi (Kette) pa tudi asociacije na svetov- no (irske srednjeveške pesmi, kitajska li- rika, japonska haiku). Zbirka je urejena tematsko. Vanjo nas uvedejo pesmi, ki kažejo vesel in hudo- mušen rezijanski temperament, njihovo veliko povezanost s petjem, citiro (gosli- mi). Naslednje kitice prikazujejo njihov odnos do narave. Predmet njihovega ope- vanja so gore, steze, bukovi listi, meseca maj in junij, domača vas, voda, breg, ko- za (mújica), cvetje. Sledijo motivi vojašči- ne in zdomarstva, v katerih večinoma Re- zijanke izražajo svojo osamelost in skrb zanje, ki hodijo po svetu. Najbolj razvejan je motiv ljubezni: pričakovanje, zbliževa- nje, krhanje prvih ljubezenskih vtisov ali muhavost izbranca. Naslednji ciklus se spet približuje socialni motiviki, ko se lju- bezen trga tudi zaradi revščine in nato se grenko občutje širi na vsa področja ter odkriva senčen pogled na življenje. Ven- dar se zbirka konča z optimističnim fina- lom, ki mu odločilno pomaga pesem: Naj ljubi gre mi, kamor če — (.. ./zapela bom, zaukala,/ da mora stresti vse dolé,/.../ Pa naj me čuje ali ne,/ vseeno jaz zapela bom,/ in ko bo konec pesmice,/ zaukam in zapo jem spet!) Sledijo opombe o kraju in času zapisa, pevcih in razlage nekaterih pojmov ter povzetek v italijanščini. Živalske pravljice v Zveiinicah uvaja Predgovor, v katerem avtor opredeljuje svoj odnos do zapisovanja ustnega slov- stva v preteklosti. Ta zbirka živalskih pravljic je prva, ki prinaša ustno slovstvo v nepotvorjeni ob- liki tudi širši javnosti, kolikor se ta ni zabrisala v prenašanju v knjižno sloven- ščino, ki je nujno za tak namen. Vendar je precejšnja razlika, če kljub morebitnim posegom (ki jih je vedno moč preveriti!) strokovnjak pri prenosu v medij pisave skuša ohraniti pripovedi obliko, ki ji jo je dal pripovedovalec, ali pa se ohrani le fa- bula. M. Matičetov zavrača J. B. de Courtena- yevo mnenje, da so rezijanske pravljice izposojene pri drugih narodih in prevzete iz knjig. Pri podrobnejši raziskavi tega vprašanja pri živalskih pravljicah prihaja do sklepa, da nanje ni vplival, vsaj nepo- sredno ne, npr. germanski Tierepos, če- prav je pri nekaterih snov znana že iz srednjega veka. Zato poudarja, da rezijan- ske živalske pravljice niso izposojene v navadnem pomenu besede, seveda se pa dajo ugotoviti pri njih kot pri pravljicah sploh, širše mednarodne povezave. Po nekaj primerih, ki zanimajo predvsem komparativno folkloristiko, opozarja na značilnosti teh pravljic. Zasidranost v do- ločeno pokrajino izpričuje njihova bogata toponimika (v eni pravljici je mogoče naj- ti do dvajset toponimov). Da v njih odse- va življenje in mišljenje Rezije in njenih prebivalcev, kaže polno lastnosti v glav- nem gozdnih živali — zverinic. Človeške- mu svetu se približujejo npr. tako, da iz- ražajo spoštovanje z vikanjem, ogovarja- njem boter, botra (gotar, gotrica...), po- govarjajo se v jeziku, ki najbolj ustreza trenutni situaciji (rezijansko, furlansko, nemško, ločijo posamezne govore rezijan- skega narečja). Zanje so značilne pomanj- ševalne oblike tako za drobne kot večje živali (polž — riigac, zajec — zec, lisica — lesyčisa, volk — wukec, wukilec), in po- sebna živalska govorica, ki jo označujejo s tem, da posameznim besedam dodajajo šumnike na začetku ali z njimi zamenju- jejo sičnike na začetku ali sredi besede. Tudi s posebnimi klici hočejo vzbuditi vtis nevsakdanje človeške govorice. Vse to avtor pripisuje prizadevanjem po počlove- čenju (antropomorfizaciji), ki so odraz še nedavne tesne povezanosti Rezijanov z na- 25 ravo, ko so jo občutili (po avtorju) kot »sklenjen krog, povezano enoto«. Z aluzijo na Lukacsa pa bi mogli torej govoriti o enovitem, epskem svetu. Pri izbiri teh pravljic se je avtor od več mogočih kriterijev odločil za estetskega. Po njegovih besedah so mu bili merilo le- pa oblika, živahen stil, ubranost med ob- liko in vsebino. Variante posameznega motiva ne dajo le pregleda nad njegovo pogostnostjo in priljubljenostjo, ampak tudi možnost, da ugotavljamo moč in spretnost posameznih pripovedovalcev. Nazadnje so označeni še avtorji posamez- nih pravljic, ki niso namenjene le otro- kom, in razmerje med temi pravljicami in basnimi. Sledi seznam petintrideset avtor- jev pravljic in druge potrebne opombe ter uvrstitev v mednarodna kazala tipov prav- ljic in povzetek v italijanščini. Avtorjevi prevodi poezije v knjižno slo- venščino so enakovredni izvirnim besedi- lom in so za njeno estetsko uživanje nepo- znavalcem rezijanščine nujni, prav tako ne taji svoje leposlovne nadarjenosti, ki se kaže že v uvodih, pri prevodih pravljic, je pa vprašanje, če morejo enakopravno ra- biti za znanstveno obdelavo, npr. metafore v tej poeziji, morfologiji pravljic in tudi dialektalne sintakse. Marija S t a n o n i k SAZU v Ljubljani russkij jazyk v skole Russkyj jazyk v škole je dvomesečna me- todična revija, ki jo izdaja ministrstvo za prosveto RSFSR in jo ureja znani jeziko- slovec prof. N. M. Sanski. Revija ima že bogato tradicijo, letos bo praznovala šest- desetletnico. Oglejmo si, kaj je nudila svojim bralcem v letu 1973. Revija je v prvi vrsti namenjena učite- ljem, ki v ruskih šolah poučujejo materin- ščino. Skuša jim pomagati pri uspešnejšem posredovanju učne snovi, in to na dveh ravneh: praktično in teoretično. Praksi so posvečeni številni članki in prispevki, ki podrobno in natančno obravnavajo posa- mezne teme tako, da jih lahko učitelj ne- posredno lahko vključi v vsakdanji pouk. Tako pišejo o govornih vajah, prostih spi- sih, besednem redu ali natančno obdelajo učno uro s temo stavčni členi v VII. raz- redu, glagol v V. razredu in podobno. Iste- mu, praktičnemu namenu služijo tudi po- drobni vzorni učni načrti za nekatere raz- rede ter skrbno pripravljeno gradivo za preverjanje znanja. O vseh teh problemih pa govori revija tudi teoretično. Tako ve- liko razpravlja o jezikovnih napakah in njihovi klasifikaciji, o govornih vajah, o aktivizaciji dijakov, o individualizaciji pouka in o ocenjevanju. Še posebno so za- nimivi prispevki, iz katerih je moči ugoto- viti, kako so se oblikovale nove norme za ocenjevanje. Najprej so izdelali projekt in ga poslali številnim šolam v poizkus. Nato so ob rezultatih sprožih v reviji diskusijo, katere se je udeležila vrsta strokovnjakov in praktikov. Na osnovi te diskusije so iz- delali dokončno besedilo in ga z obširnimi razlagami natisnili v reviji. Nekaj člankov je posvečeno tudi zunajšolskim oblikam dela z dijaki, predvsem različnim tekmo- vanjem v znanju jezika. Ker pa mora učitelj poleg metodike pozna- ti dobro tudi snov, ki jo poučuje, je dobr- šen del revije posvečen tudi samemu jezi- koslovju. Tako nudi revija vrsto novih dognanj s področja leksikologije (sinonimi, antonimi, amoformi, frazemi), oblikoslovja (zaimki, pridevniki, medmeti) in skladnje (povedek, podredje). Posebno pozornost posveča revija etimologiji in semantiki. Naj opozorim samo na Etimološke etude J. V. Otkupščikova, v katerih skuša dali nove razlage nastanka vrste besed (korito, baker, ploščad, gnev in druge). V redni ru- briki »Iz sveta besed« pa vrsta avtorjev obravnava usodo imen za nekatera glasbi- la, rastline ter mnogih izrazov iz umetnosti in športa. Tesnejši povezavi med poukom jezika in literature (v Sovjetski zvezi sta to dva lo- čena predmeta) je posvečena rubrika »Je- zik umetniškega dela«, v kateri obravna- vajo dela velikih pisateljev (Brjusov, Kri- lov, Majakovski, Tjutčev) skozi prizmo je- zikoslovja. Stikom med šolo in visokim šolstvom služi rubrika »Ruski jezik na visokih šolah«, v kateri med drugim razpravljajo o metodah 26 in obsegu snovi pri pripravah bodočih uči- teljev materinščine. Zanimiva je rubrika, ki nam predstavlja ugledne jezikoslovce {Ušakov, Grot) in znane metodike. Revija posveča veliko prostora ocenam in poročilom o posameznih knjigah, ki obrav- navajo tako jezik kot metodiko pouka. Poročajo predvsem o domačih delih, izjema je le Jan Svetlika: Sintaksa ruskega jezika v primerjavi s slovaškim. Kronika obvešča o celi vrsti konferenc in sestankov, ki so bili posvečeni tematiki, ki jo obravnava revija. Matej Rode Gimnazija v Celju o domaČem branju Obravnava domačega branja je zahtevna, vendar premalo pojasnjena naloga, ki jo mora slavist opravljati. Pojavlja se več vprašanj, npr.: kako naj učitelj vzbudi učencem veselje do branja, kako naj obravnava prebrano knjigo, koliko zapisov o knjigi naj zahteva, kako naj domače bra- nje ocenjuje. Od mnogih področij, ki jih vsebuje pouk slovenskega jezika, je domače branje eno od najbolj pomembnih. Z njim ustvarjam.o namreč učenčev odnos do knjige, ki bo lahko pozitiven ali negativen. Ce se uče- nec v šoli ogreje za dobro knjigo, bo bral tudi kasneje, če ne, bo prikrajšan za mno- go življenjskih vrednot. Največkrat se učenci ustrašijo naslovov knjig in navodil, ki jih dobijo zanje. Ce učencu zagotovimo, da je knjigo treba predvsem dobro prebrati, manj pa o njej napisati, potem bo odpor do domačega bra- nja deloma že premagan. Knjige naj ustre- zajo učenčevi čustveni in umski zrelosti. Povezane morajo biti z učno snovjo, ki jo v posameznem razredu ali letniku obrav- navamo. Najbolje je, če učencem vzbudi- mo zanimanje za določeno knjigo pri ob- ravnavi kake snovi. Preden začne učenec knjigo brati, mu moramo povedati, na kaj naj bo pozoren; zahtevamo tudi zapise o knjigi, vendar ne preveč obširnih, pred- vsem pa ne podrobne zgodbe (»vsebine«). S tem seveda ni rečeno, da zgodbe ni treba poznati. Zapisov ne ocenjujemo, upošteva- mo pa jih pri skupni obravnavi domačega branja. Pri tej obravnavi dosežemo boljše rezultate z interpretacijsko metodo. To pomeni, da se najprej pogovorimo o čustvih, ki jih je učencem vzbudila prebrana knjiga. Stvar- na obravnava mora biti premišljena in si- stematična. Učence lahko razdelimo v sku- pine in vsaki skupini damo posebno nalo- go. Vse ugotovitve skupine zapišejo in pri tem upoštevajo tudi domače zapise. Učitelj odgovarja na vprašanja učencev, daje na- vodila in usmerja delo. Nato ugotovitve posameznih skupin zberemo, dopolnimo in uredimo. Tako imamo zbrane misli vsega razreda, učitelj končno pomaga učencem do primerne analize. Urejene zapise raz- množimo in razdelimo učencem. Domače branje vključimo v snov, ki jo obravnavamo, zato ga tudi ocenjujemo hkrati s preverjanjem celotnega učenčeve- ga znanja. Urška Snedic Tekstilni center Kranj Poklicna tekstilna šola osemdeset let po gabrščkovih narodnih pripovedkah v soskih planinah (1894—1974)* Andrej Gabršček se je rodil 26. nov. 1864 premožnemu kobariškemu trgovcu. Iz tega gorskega, lepega, a obenem trdega sveta izvira njegova trma za doseganje ciljev, žilavost, čilost, kar kasneje m ostalo brez odmeva v vsakodnevnem političnem boju in javnem delovanju. Malemu radovednežu so stare tete zbujale domišljijo s čudovitimi, grozljivimi, nena- * Da bi se dognalo, koliko je ljudskega pripovedništva iz Gabrščkove zbirke po osemdesetih letih od izida še živega, je za književni seminar pri prof. J. Rotarju študentka pedagoške akademije, odd. za raz- redni pouk v Novi Gorici, Sonja Lipušček pripravila o tem seminarsko nalogo. Zaradi snovne in tudi siceršnje odmaknjenosti prinašamo skrajšani povzetek in se omejujemo predvsem na gradivo. — Op. uredn. 27! vadnimi in nepozabnimi pravljicami. V svojih delih pripominja, da so mu postale prav njihove pravljice veliko življenjsko delo, bogata zakladnica naše gorske zapu- ščine. Kot učitelj je služboval v Bovcu, Kobaridu in na Livku; to je bila tudi najlepša prilož- nost globlje spoznavati in zbirati ljudsko blago (1883—1888). Učiteljski poklic ga je preveč utrujal, zbolel je in se po šestih le- tih šolniškega dela preselil v Gorico. Toda tudi tu se je vsestransko razdajal — bil je časnikar, tiskar, politik, založnik; prav za- to je včasih zbujal vtis nedoslednosti, ne- dodelanosti in razbitosti. V Gorici je 1893 ustanovil »Goriško tiskar- no«, knjigarno in založništvo (kasneje še tiskarno v Pulju 1898). Založil, izdajal in deloma sam urejal je Sočo, Primorca, Adriatische Post, Knajpovca, Vedo, Kaži- pot po Goriško-Gradiščanski, Knjižnico za mladino. Salonsko knjižnico, Talijo in Slo- vansko knjižnico (1893—1912 v 186 snopi- čih); v njej je izdal tudi svoje Narodne pripovedke v soških planinah. Dva zvezka je zbral sam — (I. in II. snopič), delo pa je končal J. Kenda (III. snopič). Kaj je Gabrščku ljudsko slovstvo pomeni- lo in kako ga je pojmoval, kažejo njegove uvodne besede: »Narodno slovstvo, tj. na- rodne pripovedke, povesti, bajke, pesmi, uganke, so cvet narodovega življenja. V njem spoznavamo njegov značaj, njegove vrline, napake, njegove čednosti in šibko- sti, njegovo mišljenje, njegove upe in bo- jazni, njegove nazore o prirodi, običaje — skratka: iz narodovega slovstva nam odse- va vse notranje in zunanje življenje vsa- kega naroda.« Zavoljo znane usode slovenskega ljudstva v teh krajih od 1918—1943 pa se samo od sebe ponuja vprašanje, če ljudje tod prav- ljice še znajo, kaj pomnijo starejši Koba- ridci in če je mogoče danes še sklepati, da bi utegnil Gabršček morda kaj spregledati. Da bi to dognala, sem z Gabrščkovimi knjigami šla med ljudi in sem skušala ugo- toviti, če knjige poznajo, ali če jih imajo, če so jih kdaj brali. Na vsa taka vprašanja so bili odgovori negativni. To je bil znak, da način ugotavljanja najbrž ni pravšen. Ljudje se pravljic iznenada in zgolj po na- slovu ne spominjajo in jih ne poznajo. Na- to sem izbrala nekatere, ki bi utegnile biti bolj znane, in sem jih pričela pripovedo- vati. Ce se je sobesednik zgodbe spomnil in je nadaljeval pripoved, je bilo gotovo, da jo pozna. Med izbranimi besedili so se kot znana pokazala naslednja: Sirotica, Lu- cifer se ženi, Movše, Kurent, Bedin in Be- dina. Volk — ženin. Svinjski pastir posta- ne kralj na Španskem. Ni pa bilo mogoče najti sobesednika, ki bi od Gabrščkovih pripovedovanih poznal na- slednje pripovedi: Lucifer se zveliča, Mici- ka, ali si bila v kamrici?, Pijmo na čast svetemu Ivanu, Sirota Marjetica, Dva bra- ta. Mlinar, njegov kuhar in kralj. Drugo vprašanje, ki se poznavalcu Gabr- ščkovih zbirk ponuja po osemdesetih letih od izida, pa je, če so dandanes žive kake pripovedi oziroma drugo besedno blago, ki ga Gabršček in Kenda nista zajela ali po- znala. Tudi v tem pogledu se niso kazale kake večje možnosti; obstaja še nekaj lir- skih drobcev, živa je danes tudi še pripo- vedna pesem, Gabrščku neznana, in pa šti- ri prozne pripovedi: 1. Uspavanka, ki jo je povedala Kristina Bratovič: A j brbaj aja kikaja piko ijo pič, pič, pič, pič. P: Aj - br-baj a-ja-ki ka-ja pi-ko i-jo pič,pič,pič. pič 281 Na Kobariškem sta dandanes živi tile otro- ški izštevanki: I. Ote oterize draje draje špize draje draje rompompom naša Anka je že brom. II. Tuj tuj tuj mače gor po kluap skače beje bare kolače peče. (Tuj tuj tuj mače gor po klopi skače veje bere kolače peče.) Otroci smo zelo radi poslušali nekoliko daljšo izpraševanko — ki zelo spominja na Bedina in Bedino. Tanci, tanci črn kuas! Kakua bu9m tancu, čja sam buas? Cjo so moji črjaulci? Udica jh je našla! Cja je tista udica? Goluobči so jo popil! Cja so tisti goluobči? Gor na drevuo so sflial! Cja je tujste drua? Prsja ga je urilo! Cja je tujste prsja? Mosar ga je odrii! Cja je tist masar? Je šu gor na goruo an je pobu rt an glavuo. (Pleši, pleši črn kos! Kako bom plesal, če sem bos? Kje so moji čeveljci? Vodica jih je odnesla! Kje je tista vodica? Golobčki so jo popili! Kje so tisti golobčki? Na drevo so zleteli! Kje je tisto drevo? Prašič ga je izril! Kje je tisti prašič? Mesar ga je zaklal! Kje je tisti mesar? Je šel na goro in je pobil rit in glavo.) 2. Gabršček piše v svojem delu, da je iz- med mnogih pripovednih pesmi, ki so jih nekoč prepevale predice, ličkarice itd., na- šel le pesem Mladi Kralj. Tu je še ena; za- pela jo je Zofija Šturm, slišala jo je kot otrok od stare ženice Jožefinke. (Melodija je preprosta in monotona, kakor pač pri pripovednih pesmih.) PO PUT MI RAJŽA Po puot mi rajža bijala smrt. Pršla je h mladi urtani. »Dobar vačjr, mlada urtna, al mi buš dala staršo hčier?« »Oh ne, oh ne, dikla boža!« »Cjam nejčaš dat t stariš hčjar, mi buš pa dala srjadnjo hčjar!« »Oh ne, oh ne, dikla boža!« »Cjam nejčaš dat t srjadnje hčjar, mi muraš dat t mlajšo hčjar!« Oh ne, oh ne dikla boža!« Prej k bije ura pounoči umrje ji tastariš hči. »Naj se zgodi po vuolj boži!« Prej ku bije ura tri umrje ji tasrjadnja hči. »Naj se zgodi po vuolj boži!« Prej k se nardi tbjali dan, umrje ji tamlajša hči. »Naj se zgodi po vuolj boži!« — umrle so ji use tri. Mat grja n žjagnan britof soje hčiere gor klicat. »Le gor, le gor t stariš hči!« T stariš hči pa le muči. Popuoka n tasrjodnji grob — »Le gor, tasrjadnja hči!« Ta srjadnja hči n odgouori. Popuoka n tamlajši grob — »Le gor, ta mlajša hči!« Ta mlajša hči odgouori: »Buoga mat, bejšte domou, udajte se u Boga imja. Potam gramo o svijato nabuo, s svijatga naba gor u svijati rej, Jezus, Marija nem ga dej. 29 3. Od pripovedk sem zapisala naslednje: MOVSfi Mati nekega dne ni utegnila v mesto, zato je poklicala predse sina in mu lepo razlo- žila: »Opraviti moraš tri stvari — toliko prostora pa že je v tvoji glavi. Pojdi v mesnico in kupi pol kilograma mesa. Zavij ga v papir in stlači v žep, da ga ne izgubiš. Nato pojdi v gostilno, daj natakarici ta »kvartin« (steklenica za četrt litra), da ti nalije vina, ki ga nosi skrbno v rokah, da se ti ne zlije. Nazadnje poglej še k Spičku in prosi, če ti dajo psa. Privezi ga na to vrvico in pripelji domov. Naša hiša bo od- slej varna tatov. Movše je šlo in med potjo zijalo v vse, kar ni bilo treba, in ni dolgo trajalo, da je prišlo v mesto. Vse, kar mu je mati naro- čila, je potiho ponovil in se podal najprej v gostilno. Točajki nasmejan poda »kvartin«, a ko mu ga vrne, ni več vedel, kaj mora napraviti z njim — ali naj ga vtakne v žep, naveže na vrvico ali drži v roki. A ker je moral iti še na dva kraja, se mu je zdelo naj- bolje, če kvartin vtakne v žep — roke bo še rabil. In ker ni šlo po širokem kraju (poudan mu ni šu tu uaržat), ga je obrnil; in vino se je zlilo v žep. Zadovoljen, da je eno nalogo opravil, je odšel, iz čevlja pa mu je odtekla poslednja rujna lužica. Bedasto glavo pa je že mučila druga skrb — zakaj neki ima vrvico v že- pu? Tedaj ga je pičil komar in tako ga je zabolelo, da se je v trenutku spomnil na mesarja. Pohitel je v mesnico, kupil meso, ga privezal na vrvico in vlekel za seboj. Ni hodil dolgo sam. Kmalu se je nabralo za njim mnogo psov — mladih, starih, veli- kih in majhnih, ki so se trgali za slasten grižljaj na vrvici. Movše se ves srečen začudi, ker se mu psi sami ponujajo. Zdaj mu niti k Spičku ne bo treba, kar sam bo izbral najlepšega v tej množici. Poslednjič napne svoje možga- ne, kolikor jih je pač imel, in glasno raz- mišlja: »V žepu imam, na vrvici tudi, še v roki mi manjka!« V roki nositi tako veliko mrcino ne bi bilo lahko, zato si je izbral cucka, velikega kot zajca, in ga previdno nesel z iztegnjeno roko proti domu. Mater je lajež, ki se je vse bolj približe- val, priklical pred hišo. Zgrozila se je, ko je opazila sina vleči za seboj le še prašen košček mesa, za katerega so se še vedno trgali najbolj lačni psi, in da nese v rokah cucka, ki niti v ušesu ni podoben varuhu. »Kje je pa vino?« je obupano vzkliknila. »Mi je ušlo iz žepa, ker sem imel luknjo. Drugič mi ga moraš zašiti.« Mati je spet spoznala trdoglavost svojega sina in trdno sklenila, da ga ne bo nikamor več pošiljala. (Povedali Marta Rutar, Mara Perinčič) MEZINCEK Nekoč je živela mati, ki ji bog ni dal otrok, toda kljub temu je vztrajno molila in upa- la, da se bo nekoč njena želja izpolnila. »Pa čeprav bi bil prav majhen, kot mezln- ček!« — je ob koncu molitev in vzdihova- nja dodala. Nekoč pa se je pri tem obredju zgodil ču- dež. Prednjo je stopila sama nebeška mati, ji podala prav majhnega otročička in izgi- nila. Srečna mati ga je zavila v majhne krpice, takoj drugi dan pa je sešila vse, kar otro- čiček pač rabi. Ker je bil tako majhen, mu je dala ime Mezinček, a začuda — znal je že govoriti in hoditi. Sedaj ji ni bilo več dolgčas in kmalu je okusila skrbi, ki jih povzročajo neposlušni, predrzni otroci. Me- zinček se je namreč zelo rad sprehajal po dvorišču, kar pa je bilo zanj smrtno nevar- no; pohodila bi ga lahko živina, hlapci, br- Ijava dekla, pokljuvale kokoši, pojedla mačka. Pa se je domislila, da bi vseh teh skrbi ne bilo, če bi malčka nosil mož na klobuku. Oče je privolil, saj je imel Me- zinčka rad, in že naslednji dan ga je odne- sel k spravilu sena. Razposajenec je tekal po klobukovem krajcu okoli očetove glave, jahal na njegovem ušesu in plezal na vrh klobuka. Posušeno seno so hlapci naložili na voz, posedli nanj in odrinili proti domu. Tudi Mezinček bi se rad peljal na visoko nalo- ženem vozu. Sitnaril je in sitnaril, dokler ga oče ni vrgel s klobukom vred. Porednež pa ni miroval, kot je obljubil, temveč se je šel sprehajat po senu in se v njem iz- gubil. Oglašal se je, ko so ga poklicali, a najti ga niso mogli. Oče je nazadnje odlo- čil, naj seno premečejo na skedenj, kdor pa bo pokladal živini, naj seno dobro pre- gleda. Toda kratkovidna dekla je že drugo jutro vrgla Mezinčka s senom v jasli in kmalu je izginil v kravjem trebuhu. Ko je prišla do te krave z vedrom, da jo pomolze, se je iz trebuha oglasilo: »Cuzi, muzi, cuzi. 30 muzi, dekla kravco muzi!« Zavpila je in prestrašena zbežala. »Kam bezljaš?« so jo dražili hlapci »Pojdi- te pa vi molzt, boste videli, da krava go- vori!« — jih je osorno zavrnila. Hlapci so radovedni prihiteli v hlev in kmalu zatem prestrašeni pridirjali ven. »Krava govori«! — so vzkliliali in razjezili gospodarja, da je šel molzt. Takoj je spoznal glas. ¦— »To je Mezinček, ne krava! Hitro jo zakoljite, da ga rešimo!« Hlapci so se lotili neprijet- nega dela. Pa je bil strah odveč — mah je namreč sam prilezel ven, ker mu je notri preveč zaudarjalo. Odslej je moral sedeti na kuhinjskem oknu, da ga je imela mati pred očmi. »To je pasje življenje«, je godrnjal sam s sabo, »raje grem po svetu, pa naj se zgodi kar- koli.« Ko se je mati sukala, vsa zaverovana v kuhanje, okrog štedilnika, se je mali spu- stil z okna in jo mahnil čez travnik proti gozdu. Ves dan je hodil in pod večer je dospel na kraj, do velike skale. Stisnil se je pod suh hst, a še preden je zaspal, je nekaj strašno prilomastilo, da so se tla tresla. Pokukal je ven in zagledal velika- na, ki se je ustavil prav poleg njega. »Ro- kus-pokus — odpri se!« — je zagodrnjal, skala se je odprla in velikan je vstopil. Mezinček je pohitel za njim, bil je pač ra- doveden otrok. Komaj je splezal čez prag, že ga je skoraj oslepil žar zlata, ki je le- žalo kar po tleh. Velikan je stopil do poli- ce,'kjer je imel skrbno skrito stekleničko. »Tu je moja moč!« se je zakrohotal in srk- nil. Kako se je Mezinček začudil, ko je vi- del velikana v trenutku pomlajenega in še močnejšega kot prej. Hitro je smuknil ven in se odpravil domov. Očetu je natančno povedal, kaj vse je vi- del. Spočetka mu ni verjel, a ker le ni od- nehal, si je mislil, da ga nekaj_ korakov čez travnik res ne stane veliko. Čeprav še nekoliko jezen, je položil Mezinčka na klobuk in odšel v ono smer. Pred skalo je Mezinček zavpil: »Rokus, po- kus, odpri se!« In res, skala se je odprla, iz nje je zasijalo zlato v sončni luči. »Pustiva to,« je rekel Mezinček očetu, ki se je že sklonil, da bi ga naložil v žepe. »Daj mi ra- je piti iz tiste stekleničke na polici!« Oče je malemu pazljivo podržal steklenico, da ne bi polil. Komaj je prvič srknil, je že zrasel očetu do kolena; še nekajkrat je povlekel in že je bil lep močan mladenič. Z očetom sta naložila zlata, pa tudi stekle- ničke nista pozabila in zadovoljno odkora- kala domov. Lahko si mislite, kako so se domači čudili. Ko se je velikan vrnil in dobil zakladnico oropano, se je hotel maščevati nad celo vasjo. Toda Mezinček je popil vse, kar je ostalo v oni steklenici; postal je močnejši kot velikan in ga je zlahka premagal. Odslej so tu ljudje živeli v miru in bla- gostanju, saj je Mezinček razdelil mednje ves velikanov zaklad. (Povedala Marta Rutar) HUDlC IN ŠIVILJA V revni hišici je živela marljiva šivilja, ki ni slovela daleč naokrog le po svoji prid- nosti, temveč tudi po poštenosti in verno- sti. Tega pa je bil najmanj vesel hudič. Iz dneva v dan je tuhtal, kako bi mogel to dušico spraviti v pekel. Pa mu šine v gla- vo peklenski načrt — pripravil jo bo, da zakolne. Skril se je pod šiviljino mizo in ji vsako- krat odgriznil vozel, preščipnil nit, ali jo samo potegnil iz šivanke. Šivilja je preti- kala in slabe volje je postala, ker ji delo nikakor ni šlo od rok. Ko se je nit spet izmuznila iz blaga, čeprav je naredila vozel, je jezno siknila: »Hudič frdaman naj pobere to obleko in tako nit!« In glej — izpod mize je prilezel hudič, vzel obleko in nit ter hotel oditi. Šivilja ga je lepo prosila, naj ji vse vrne, obljubljala mu je vse mogoče dobrote, a peklenšček se ni dal kar tako. »Zdaj je pri- lika,« si je mislil, »da ulovim to dušico.« Da je preklela le hudiča, namreč ni bilo do- volj, da bi jo spravil v pekel. Rekel je: »Tekmovala bova, kdo prej sešije novo obleko. Ce bom jaz prej, vzamem blago in tebe, če boš ti bolj hitra, ti blago vrnem!« Prepričan je namreč bil v svojo zmago. Vzela sta vsak svojo torbo. Hudič še ška- rij ni rabil, kar s kremplji je vrezal oble- ko. Šivilja je bila s škarjami počasnejša, a se ni ustrašila — rezala je in molila. Hudič se je takoj lotil šivanja. Skozi ši- vanko je pretaknil celo »špuljo« niti, da mu je ne bi bilo treba tolikokrat odtrgati in vozlati. Zabodel je prvič skozi blago, a glej ga šmenta, roko je imel prekratko, da bi vso nit potegnil skozi. Skočil je skoz okno in tekel okrog hiše, da jo je povle- kel; prav toliko dela je imel z drugim, tretjim, četrtim in naslednjimi ubodi. Šivi- 31 Ija je utrgala primerno dolgo nit ter hitro šivala; preden je hudič enkrat pretekel svojo pot, je ona opravila desetkrat toliko. Nazadnje je hudobec opazil, da ga je prehi- tela, zato je še bolj divjal — toda naglica ni dobra. Nit se mu je za vogalom zavozla- la tako močno, da je ni mogel razrešiti. Jezno je vrgel šivilji blago in sukanec ter odvihral v pekel, da se je kadilo za njim. Lucifer ga je hudo ozmerjal: »Kaj se pri- pravljaš šivat, če ne znaš. Hudiči znamo trgati, razdirati, uničevati, ne pa krpati in šivati!« Ta pravljica pouči mlada dekleta, naj se ne jezijo za vsako malenkost, naj ne pre- klinjajo brez potrebe; uči pa tudi, kako se najbolje in najhitreje šiva. (Povedala Zofija Sturm) MARŠ GERAUS, MARŠ HINAJN! (inačica Svinjskega pastirja, ki je postal kralj na Španskem) Neki oče je imel tri sinove. Najraje je imel najmlajšega, ker je bil dobrega srca. Po očetovi smrti se mu je pri bratih slabo godilo, zato je nekega dne odšel zdoma iskat sreče po širnem svetu. Noč ga je zajela v temnem gozdu. Legel je pod debelo bukev in zaspal. Sredi noči je zaslišal ječanje, klicanje na pomoč. Šel je tja, od koder je prihajal glas in našel na tleh onemoglega starca. Umirajoči ga je milo prosil, naj mu prinese malo vode iz bližnjega studenca. Fant se ni obiral, hitro je prinesel vode, starec pa mu je v zahva- lo podaril čudežni boben. Ko bo v stiski, naj trikrat potrka nanj in reče: »Marš ge- raus!« in vsulo se bo vojakov. Ko bodo de- lo opravili, naj jim zaukaže: »Marš hinajn!« in šli bodo tja, od koder so prišli. Mlade- nič se je za darilo lepo zahvalil in šel dalje. Prišel je v prestolnico, kjer je bilo vse v črnem. Povedali so mu, da jih je napadel hud sovražnik in da slaba prede mestu, kralju in celi deželi. Kralj bi dal svojo hčer za ženo vsakomur, ki bi zmogel odvr- niti to nesrečo. Mladenič se ni dolgo mudil, brž je stopil pred kralja in mu ponudil svojo pomoč. Kralj sicer ni verjel, da bo mladenič sam brez kakršne koli vojske premagal sovraž- nika, toda vseeno je privolil, da kmet bra- ni njegov grb. Fant je odkorakal z bobnom na bojno po- lje. Sredi je udaril trikrat po njem in za- vpil: »Marš geraus!« in že se je vsulo ogromno vojakov na sovražnika in bili so ga, dokler ga niso popolnoma pokončali. »Marš hinajn!« je rekel mladenič in odko- rakal na dvor po nevesto. Kralj je bil zelo vesel konca vojne, a žal mu je bilo žlahtne hčere za takega kmeta. Izgovarjal se je na vse mile viže. Poštena hči, ki jo je prema- gala ženska slabost — prisluškovala je pri vratih — je sama stopila pred očeta in ga resno opomnila, da m.ora držati besedo — pa komurkoli je dana. Poročila se je z mladeničem, ki je postal po kraljevi smrti pravi kralj. (Povedala Zofija Šturm) Mogoče je posebni položaj slovenskega ljudstva na Kobariškem in Tolminskem sredi prve polovice tega stoletja nekoliko pripomogel, da je ljudska pripoved še pre- cej živa. Značilno je tudi, da se iz obdob- ja v obdobje spreminja, kar tudi fragmen- tarna primerjava z Gabrščkovimi besedili vendarle potrjuje. Drugačnih in širših skle- pov pa ni mogoče povzeti brez podobnega primerjalnega dela na drugih krajih in z drugimi zbirkami. Spodbuditi k temu pa je bil naš namen. Podoben poskus s Šašljevi- mi Belokranjskimi bisernicami, dobro de- setletje mlajšimi, bi mogoče podprl ta in odprl nova sklepanja. Prav gotovo bi bilo vredno na različnih področjih ponovno po- seči po ljudski besedni tvornosti. Sonja Lipušček PA v Ljubljani, oddelek za razredni pouk. medkatedrsko posvetovanje slavistov] v sarajevu j 31. maja in 1. junija t. 1. je bilo v Sarajevu medkatedrsko posvetovanje osmih jugoslo- vanskih kateder in oddelkov (univerz oz. fakultet iz Beograda, Ljubljane, Novega Sada, Prištine, Sarajeva, Skopja, Zadra in Zagreba), ki se ukvarjajo s poučevanjem in preučevanjem vzhodnoslovanskih in za- hodnoslovanskih jezikov in književnosti. 32 Udeležilo se ga je 42 predstavnikov uni- verzitetnih učiteljev, sodelavcev in študen- tov. — Osnovni namen posvetovanja je bil pretres aktualne pedagoške in znanstvene problematike. Ta pretres naj bi pripeljal po zamisli organizatorja, slavističnega od- delka filozofske fakultete univerze v Sara- jevu, do boljšega medsebojnega poznava- nja in s tem tudi do bolj usklajenega in smotrnega pedagoškega in znanstvenega delovanja vseh slavističnih stolic v državi. V skladu s temeljnim ciljem posvetovanja je potekalo tudi delo. Prvi dan je bil posvečen predvsem peda- goškim vprašanjem. V ospredju je bila ru- sistika zaradi svoje prisotnosti v srednji pa tudi v osnovni šoli (npr. v SR Srbiji, SR Bosni in Hercegovini). Problemom rusistike je bil posvečen tudi pretežni del uvodnega referata, ki ga je prebrala dr. Milica Milo- dragovič (Sarajevo). Referentka je podala pregled vseh danes veljavnih učnih načr- tov in programov ter ugotovila, da sta vse- bina in organizacija študija ruščine in dru- gih slovanskih jezikov, ki sodijo v okvir posvetovanja, precej raznovrstni. Za rusi- stiko je dr. M. Milodragovič ugotovila, da razlike niso samo med raznovrstnimi orga- nizacijami študija — enopredmetnostjo (npr. v Beogradu in Sarajevu) in dvopred- metnostjo (npr. v Zagrebu in Ljubljani) — marveč tudi med enakovrstnimi organiza- cijami študija: med številom tedenskih pe- dagoških ur, naravo in številom strokovnih predmetov, zapovrstnostjo, številom in ob- liko izpitov, značajem seminarskih in di- plomskih nalog, težo, obliko in celo prisot- nostjo oziroma neprisotnostjo zaključnih diplomskih izpitov ipd. Razlike so tako ve- like, da ni m.ogoče govoriti o enakosti iz- obrazbe, ki jo dobijo študentje slavistike oziroma rusistike med študijem na različ- nih jugoslovanskih univerzah. Zaradi raz- ličnega upoštevanja ali neupoštevanja ta- kih predmetov, kot so npr. starocerkveno- slovanščina, primerjalna slovnica slovan- skih jezikov in literarna teorija, lahko celo pri absolventih rusistike govorimo o raz- ličnih vrednostih diplom. Predavateljica je menila, da bi zaradi takega stanja moralo posvetovanje izoblikovati vsaj okvirna iz- hodišča, ki bi omogočila, da bi v prihodnje slavistične stolice delovale bolj povezano in usklajeno, v skladu z zahtevami in po- trebami naše samoupravne socialistične družbe. Udeleženci razgovora, ki je sledil, so zve- čine sprejeli miselno ost uvodnega refera- ta. Strinjali so se, da bi morali biti struk- tura temeljnih predmetov (za rusiste; ruski knjižni jezik, zgodovina ruskega jezika in dialektologija, zgodovina ruske književno- sti), način študija (uvajanje v študij in pre- gledni kurzi v 1. in 2. letniku ter k specia- lizaciji težeči kurzi v 3. in 4. letniku) in značaj diplomskega izpita (ali pregled »vse snovi« ali preverjanje ožjih, »diplomskih« področij) ne glede na obstoj enopredmet- nega ali dvopredmetnega študija na vseh jugoslovanskih slavističnih stolicah vsaj v osnovnih potezah enaki (dr. Mila Stojnic, Beograd). Usklajenost naj bi se na zunaj izrazila tudi v približno enakem številu predavanj in vaj in v enakem razmerju med njimi; število ur naj bi se prevesilo v korist jezikovnega pouka (dr. B. Terzič, Beograd). Skupni cilj vseh jugoslovanskih slavističnih stolic — vzgojiti »perfektnega« rusista oziroma slavista (dr. Dordič, Novi Sad) — naj bi se pokazal tudi v prizade- vanju po širši slavistični in filološki raz- gledanosti sodobnega absolventa slavisti- ke: v razumnem upoštevanju slovanskih jezikov in književnosti, ki ne sodijo v ožjo specializacijo, v poznavanju temeljev sta- rocerkvene slovanščine in primerjalne slov- nice slovanskih jezikov (dr. Malik Mulič, Sarajevo). Obvezna sestavina študija jugo- slovanskega študenta-slavista bi moral biti tudi tisti južnoslovanski jezik (če ga ne vpisuje kot A ali B predmet), ki je ali njegova materinščina ali nacionalni jezik univerze, ki jo obiskuje. Skrb po poenote- nju univerzitetnega študija naj bi se raz- odela tudi v prizadevanjih po moderniza- ciji učnega procesa z novimi metodami in s spremenjenimi pogledi na značaj in funk- cijo humanističnih ved in še posebej slavi- stike v sodobni družbi; pri tem bi morali smiselno upoštevati tako sinhrone kot tudi diahrone pristope k obravnavanju strokov- nih vprašanj (dr. Sava Penčič). Usklajeva- nje učnih načrtov in programov ter učnih procesov pa vendarle ne sme seči preda- leč, slavistične stolice morajo ohraniti svoj individualni značaj, ki ga jim dajejo tako posebnosti predavateljskega kadra kot tudi specifični pogoji prostora, ki v njem delu- jejo. Organizacija in struktura univerzitet- nega študija morata biti dinamični, sposob- ni, da odgovorita na številna zapletena vprašanja, ki jih zastavlja spreminjajoča se resničnost; dejavni del te resničnosti so tudi študenti (A. Skaza, Ljubljana). Načelu »enakosti v različnosti« so se po svoje pri- družili tudi študenti, ki so izrazili željo, da bi lahko občasno zapustili matično univer- zo in se za nekaj časa napotili tja, kjer se najtemeljiteje obravnava tisto strokovno področje, ki jih še posebej zanima. Tako »gostovanje« na drugi slavistični stolici bi omogočilo poleg kvalitetnejše strokovne razgledanosti študentov še kritično primer- janje različnih jugoslovanskih slavističnih središč med seboj pa tudi boljšo poveza- nost študentov-slavistov. Dopoldanskemu plenarnemu sestanku je popoldne sledilo delo po sekcijah: rusistič- ni sekciji in sekciji za druge slovanske je- zike. Popoldansko razpravljanje je dalo predvsem dva pomembnejša rezultata, ki sta se izoblikovala na večernem spet skup- nem, sestanku: 1.) Pedagoško delo ne sme biti podrejeno prakticizmu, ki so ga neka- teri zagovarjali, med temi tudi zastopniki študentov iz Beograda, marveč mora upo- števati znanstveni značaj univerze; 2.) tu- di drugi slovanski jeziki morajo dobiti ustrezno mesto pri oblikovanju strokovne fiziognomije jugoslovanskega slavista. — Zaželeno bi bilo, da bi se obstoječi lekto- rati zahodnoslovanskih in vzhodnoslovan- skih jezikov, če obstajajo možnosti in po- trebe, postopoma osamosvojili do stopnje drugega glavnega predmeta. Drugi dan je bil posvečen znanstveni prob- lematiki. Predstavniki beograjske slavisti- ke so poročali o nekaterih pomembnejših raziskavah ruske književnosti 20. stoletja ter o nastajanju pregleda ruske književno- sti, ki ga pripravljajo skupaj beograjski in sarajevski strokovnjaki. Sarajevčani so omenili raziskavo »uvod v rusko akcento- logijo«; skupina sarajevskih jezikoslovcev pod vodstvom dr. M. Malica raziskuje ru- ski akcent s historičnega in primerjalnega vidika (primerjava s srbohrvaščino). Za- grebčani so se omejili na prikaz nekaterih na kontrastivnih načelih zasnovanih rusko- hrvaškosrbskih jezikovnih primerjav ter na poročanje o sestavljanju rusko-hrvaško- srbskega frazeološkega besednjaka. Novo- sadčani so govorili o deležu in vlogi rusi- stike in slavistike sploh v novosadskih strokovnih publikacijah, med katerimi se je posebno »Zbornik za slavistiko«, ki ga izdaja Matica srbska, uveljavil tudi v za- mejstvu, ter o zbiranju bibliografskega gradiva, ki naj služi kot dokumentacija in napotilo za raziskavo srbsko-ruskih kultur- nih stikov. Predstavnik ljubljanskega sla- vističnega oddelka pa je omenil nekatera širše zasnovana prizadevanja, povezana z raziskovanjem umetnosti Dostojevskega, in opozoril na raziskave rusko-slovenskih je- zikovnih odnosov, ki jih je opravil F. Ja- kopin . . . Udeleženci posvetovanja so se lotili tudi vprašanja, kako vključiti študente v znan- stveno delo. Pri tem so se omejili pred- vsem na razpravljanje o tretjestopenjskem študiju. Sklenili so, da študij na tretji stop- nji ne sme postati »niti vprašanje finanč- nega prestiža in boljše zaposlitve niti samo dopolnilna izobrazba oziroma podaljšanje visokošolskega študija, marveč priprava na resno znanstveno delo« (dr. B, Terzič). Pregled organizacijskih vprašanj in za- ključna kritična ocena posvetovanja sta razkrila oziroma ponovno oživila staro res- nico, da bi se jugoslovanski slavisti lahko precej oddaljili od izhodišč, ki so o njih po 12 letih (zadnje posvetovanje je bilo leta 1962!) ponovno razpravljali, če bi bili bolj povezani in če bi se pogosteje in redno sestajali. Posvetovanje je zato sprejelo predlog dr. M. Muliča, da bodo posvetova- nja vsako drugo leto v središču, kjer bo deloval dveletni interkatedrski koordina- cijski odbor; prihodnji dve leti bo to sre- dišče v Skopju. V tem smislu je bil spre- jet tudi predlog dr. Vuletiča (Novi Sad), naj izhaja v središču koordinacijskega od- bora slavističnih kateder vsakih šest me- secev informativni bilten, ki naj bi prina- šal poročila o delu vseh jugoslovanskih slavističnih stolic. Skupna znanstvena pri- zadevanja pa naj bi se izrazila tudi v skup- nem jugoslovanskem glasilu za vzhodno- slovanske in zahodnoslovanske jezike in književnosti, katerega izhajanje naj bi pri- pravil posebni iniciativni odbor; njegov predsednik naj bi bil dr. A. Flaker, za čla- na odbora pa je bil izvoljen tudi F. Jako- pin kot predstavnik ljubljanske slavistike. Aleksander Skaza Filozofska fakulteta v Ljubljani