PRILOGA ST. 4 1975
SKUPNOST
^SfosŽCo szdC iona wosfafr-tioff»
DELEGATSKA TRIBUNA PRINAŠA:
•	GRADIVO ZA 10. SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA M0STE-P0LJE, KI BO 24. APRILA, NA KATERI BODO VSI TRIJE ZBORI MED DRUGIM OBRAVNAVALI:
1.	dogovor o financiranju dejavnosti Skupnosti slovenskih občin,
2.	program dela Skupnosti slovenskih občin,
3.	družbeni dogovor o ustanovitvi Skupnosti občin ljubljanske regije,
4.	statut Skupnosti občin ljubljanske regije,
5.	program dela Skupnosti občin ljubljanske regije,
6-	odlok o podelitvi domicila medvojnim aktivistom OF na območju občine Ljubljana Moste-Polje,
7-	poročilo o delu Mestnega javnega pravobranilstva v letu 1974
•	VPRAŠANJA IN ODGOVORE DELEGATOV
z

Predlog
DOGOVOR
o financiranju dejavnosti skupnosti slovenskih občin in o obveznostih skupnosti slovenskih občin, skupščine mesta Ljubljana in skupščine obalne skupnosti občin
SPLOŠNE DOLOČBE
Na podlagi ustave SR Slovenije, člen 193, na podlagi statuta skupnosti slovenskih občin, člen 1. in na podlagi sklepa skupščine skupnosti slovenskih občin z dne 1. julija 1974, se občine SR Slovenije, mesto Ljubljana in obalna skupnost občin na enakopravni osnovi in solidarno povezujejo v skupnost slovenskih občin za obravnavanje in urejanje skupnih vprašanj.
Občine SR Slovenije, mesto Ljubljana in obalna skupnost občin so sprejele statut skupnosti slovenskih občin in se ob tem domenile (6. člen statuta skupnosti slovenskih občin), naj bo dejavnost skupnosti osredotočena na:
—	posredovanje in izmenjavo praktičnih izkušenj ter teoretičnih spoznanj s področja samoupravljanja v občini;
—	proučevanje in organiziranje razprav o aktualnih družbenopolitičnih in ekonomskih vprašanjih, ki zadevajo položaj*ob-čine, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter položaj delovnih ljudi in občanov v teh skupnostih;
—	organiziranje razprav in zbiranje predlogov svojih članic za spremembo ali sprejemanje raznih predpisov;
—	razvijanje sodelovanja med skupščinami občin in republiško skupščino ter njihovimi organi;
—	razvijanje in organiziranje skupnih medobčinskih organov samoupravljanja in medobčinskega sodelovanja.
Hkrati s svojimi pravicami v skupnosti slovenskih občin so se članice skupnosti tudi zavezale, da bodo do svoje skupnosti občin opravljale dolžnosti (statut skupnosti slovenskih občin, čl. 11), kot so:
—	da javno, demokratično in odgovorno delujejo v vseh oblikah delovanja skupnosti;
—	da prevzamejo odgovornost za uresničevanje obveznosti skupnosti, ki izhajajo iz delovnega programa skupščine skupnosti in njenih sklepov;
—	da plačujejo redni letni prispevek.
Glede na sprejete pravice in dolžnosti sprejmejo
skupščine občin, mesta Ljubljana, obalna skupnost občin in izvršni odbor skupnosti slovenskih občin
DOGOVOR
o financiranju dejavnosti skupnosti in o obveznostih skupnosti občin do občin, mesta Ljubljane in obalne skupnosti občin v naslednjem besedilu: 1
1.	člen
Sredstva zbrana s članskimi prispevki skupščin občin, mesta Ljubljane in obalne skupnosti občin so namenjena za financiranje dejavnosti skupnosti. — Uporaba teh sredstev se določi s proračunom skupnosti. Proračun sprejme skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati občin in to najkasneje do 31. marca tekočega leta. Ob razpravi in sprejemu proračuna skupnosti do-
bijo občine — delegati občin v obravnavo tudi zaključni račun in poročilo nadzornega odbora o finančnem poslovanju skupnosti.
2.	člen
Redni letni prispevek skupščin občin znaša 0,060 % od narodnega dohodka, računan za predpreteklo leto. Za izračun prispevka se uporabljajo podatki republiškega zavoda za statistiko. Občine obračunavajo prispevek vnaprej trimesečno, polletno ali letno. O višini prispevka morajo biti občine obveščene najkasneje v drugi polovici novembra za vsako prihodnje leto.
3.	člen
Skupščina mesta Ljubljana in obalna skupnost občin bosta letni prispevek za financiranje dejavnosti skupnosti plačevali v znesku, ki bo določen v dogovoru z njima.
4.	člen
Poleg stroškov za organiziranje posvetovanj skupnosti, s katerimi skupnost pomaga opravljati naloge, ki jih imajo skupščine občin, njihovi delegatski zbori, izvršni sveti in upravni organi, stroškov za delovanje delovne skupnosti pri skupnosti slovenskih občin, bodo v bodoče v rednem letnem prispevku skupščin občin zajeti tudi stroški lista „Občan“ in stroški servisne dejavnosti skupnosti. S tem se skupnost slovenskih občin, njen izvršni odbor, zavezuje, da dobi vsaka skupščina občine, skupščina mesta Ljubljane in obalna skupnost občin vsakih 14 dni za svoje potrebe 50—100 izvodov lista „Občan“ in da dobi vsaka skupščina občin brez zaračunavanja storitev vse osnutke normativnih aktov, ki jih bodo pripravljale strokovne delovne skupine skupnosti v zvezi z uresničevanjem ustave in z novimi zakoni.
5.	člen
Za druge naročnike lista „Gbčan“ in servisnih storitev se zaračunava polna stroškovna cena.
6.	člen
Izvršni odbor skupnosti se zavezuje, da bo dejavnost skupnosti povezana s skupnimi interesi občin in z interesi SR Slovenije. (igani skupnosti bodo vsakokratni letni program delovanja skupnosti snovali in ga sprejeli ob neposrednem sodelovanju skupščin občin, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v republiki.
7.	člen
Za izvajanje tega dogovora skrbijo in so odgovorni izvršni sveti skupščin občin in izvršni odbor skupnosti slovenskih občin.
8.	člen
Dogovor velja z dnem, ko ga sprejmejo skupščine občin in je objavljen v listu „Cbčan“.
9.	člen
Dogovor se lahko spremeni na pobudo izvršnega odbora skupnosti slovenskih občin ali na pohodu 2/3 skupščin občin. Za spremembo dogovora velja enak postopek kot je veljal za sprejem tega dogovora.
/
OBRAZLOŽITEV
Osnovni element za določitev višine prispevka je bil že doslej NARODNI DOHODEK posamezne občine, ki je bil dosežen v Predpreteklem letu. Pri izračunu prispevka smo uporabljali podatke zavoda za statistiko SR Slovenije. Doslej je višina pridevka znašala 0,045 % od narodnega dohodka za predpreteklo leto. Ob tem pa so skupščine občin plačevale naročnino za list »Občan11 in materialne stroške za posamezne normativne akte, kl so jih za potrebe občin pripravile strokovne delovne skupine.
Spričo prizadevanj, da list postane ..Tribuna delegatskega sistema v delovanju skupščin občin11 in ga bodo potrebovali dele-8ati pri svojem delu ter ob dejstvu, da strokovne delovne sku-Pme pripravljajo osnutke pomembnejših normativnih aktov,
smatramo predlog, da stroški lista in izdelave osnutkov normativnih aktov postanejo sestavni del prispevka skupščin občin, za umesten in utemeljen. Sicer pa bodo skupščine občin prek svojih delegatov na vsakoletni skupščini skupnosti same odločale o uporabi sredstev, ki bodo zbrana s prispevkom občin. Hkrati so v pristojnosti občin tudi odločitve glede obsežnosti delovnega programa in stopnje njene organiziranosti.
Tretji člen predloga dogovora določa, da bo prispevek, ki ga bosta plačevali skupščina mesta Ljubljane in obalna skupnost občin, določen v dogovoru z njima. Tu gre za upoštevanje dejstva, da občine na njunem območju že plačujejo prispevek neposredno.
Dp	PROGRAM
m,>o,Vanja organov skupnosti slovenskih obCin in
'JENIH SEKCIJ ZA LETO 1975
za delovni program organov skupnosti in njenih sekcij so Vil jfedn‘ interesi občin, ustava SR Slovenije in SER Jugoslavije, sklepi Sr ' |0ngresa ZKS in X. kongresa ZKJ, programska usmeritev skupščine
,esm an' ^“Pnosti in sekcije bodo ta program uresničevali ob stalni in P°vezanosti z občinami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, oupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v republiki.
I.
Osnovna načela,
metode in smeri delovanja skupnosti
Qbčin^UPnost 1,0 delovala kot samoupravna, prostovoljna organizacija občm v republiki in ne kot institucionalizirana paralelna organizacija Vanie obč • Prevzenia)a republiške odgovornosti in pristojnosti za delo-
" prou^evanja in organiziranja razprav o aktualnih družbenopoli-iti v|0 'n ek°nomskih vprašanj, ki zadevajo realizacijo ustavnega položaja gatskih° ob^ine. uveljavljanja in izvajanja delegatskega sistema in dele-navani! odnosov v delu skupščin občin bo povezovala občine pri obrav-°b sriW skuPn>li vprašanj, pri snovanju predlogov, stališč in mnenj občin SlovCn-an-iu 'n uresničevanju politike, ki jo bodo določali organi SR znanj 'Je' ^knogočila bo pretok izkušenj in mnenj ter teoretičnih spo-ZtlruL8 P°dročja ustavnih funkcij občin in vloge občine, organizacij terPoln)8® dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti
2.	R 8-*a vloge delovnih ljudi in občanov v teh skupnostih.
da,n^zv.jalt bomo enakopravnost članic skupnosti, vzajemnost in soli-VSe 'v
jih nimSk cP5Čine »Mm imajo vse strokovne službe, vsaka posamezna pa iti uskl - * tem v zvezi so često odprta vprašanja o snovanju, sočasnosti tria,ivnihCn0St‘ tcr rac*onalnosti pripravljanja osnutkov in predlogov nor-*Up$Ai aktov, ki jih morajo na podlagi ustave in zakonov sprejemati Prek a občin-
s,t°kov a?8ažiranja organov skupnosti, njenih sekcij in z organiziranjem JkUtnat' dc*ovn>b grup, ki bodo pripravljale osnutke pomembnejših S0 (|lVni*1 dokumentov, bo skupnost omogočala solidarnostno de-’>jih0Vi “Pulnjevanje občin in nudila neposredno pomoč skuščin občin in Vanjc ur organom. Ob tem bomo krepili odgovornost občin za uresniče-
3.	(stave in oblikovanje ter uresničevanje zakonov. r'tuPnosr°^>‘Sna dejavnost. Izdajanje lista ,,Občan". Angažiranje organov ‘ist® po b sekcij, da bo list v skladu s programsko vsebinsko zasnovo l'altieei Vsebini dopolnjevan in postal vse bolj resnična ,.Tribuna komu-
4.	RaSlstema in delegatskih odnosov".
aejaVn0!t anie založniške dejavnosti. Skupnost bo razvijala založniško Ptedvgg” na °snovi programsko vsebinske zasnove. Upoštevani bodo ne8a pom ln,eresi občin in to glede izdajanja publikacij širšega družbe-
5.	Sort6!111 ko*tud* servisne dejavnosti skupnosti.
^PncKt ovanje s stalno konferenco mest Jugoslavije in republiškimi "suni občin.
in X. kongresa ZKJ, programska usmeritev skup zbora občin in sklepi ter stališča republiške ic
onfe-
II.
Naloge, kijih bodo v letu 1975 opravili posamezni organi in sekcije skupnosti.
I.	IZVRŠNI ODBOR:
1.	Spremljanje, analiziranje in zagotavljanje pretoka izkušenj, stališč, mnenj, spoznanj o problemskih področjih delovanja skupščin občin, kot
so:
a)	programiranje dela in vsebina ter metode delovanja posameznih zborov skupščin občin in njihovih izvršnih svetov:
b)	problematika sistema informiranja v delu skupščin občin pri izvajanju delegatskega sistema in uveljavljanju delegatskih odnosov;
c)	skupščine samoupravnih interesnih skupnosti kot zbori skupščin občin;
d)	financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. Predlogi in stališča za uresničitev 74. člena ustave SR Slovenije;
e)	položaj in vloga upravnih organov skupščin občin pri uveljavljanju delegatskih odnosov v delovanju skupščin občin;
f)	samoupravno organiziranje komunalnih skupnosti;
g)	samoupravno organiziranje na področju varstva in izboljšave človekovega okolja;
h)	problematika medobčinskega sodelovanja občin;
i)	urbani sistem. Zasnova urbanizacije kot element regionalnega prostorskega plana.
2.	Stalno se bo povezoval s skupščinami občin, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter upravnimi organi in znanstvenimi zavodi v republiki. Ob tem bo skrbel za usklajeno delovanje organov skupnost in njenih sekcij.
3.	Angažiran bo pri zagotavljanju pogojev za delovanje skupnosti, dogovor z občinami glede financiranja skupnosti, pridobitev dodatnih delovnih sredstev in kadrovska dopolnitev strokovne službe skupnosti, njene časopisne in založniške dejavnosti.
II.	Izdajateljski svet:
1.	Posebno skrb bo posvetil celovitemu sistemu ifnormiranja v delegatskem sistemu in ob tem oblikoval predloge in stališča za vključitev časopisne in založniške dejavnosti skupnosti slovenskih občin v ta sistem.
2.	Razvijal bo stalne trdne delovne vezi z vsemi organi in sekcijami skupnosti ter v svojem delu izhajal z njihovih programov.
3.	Pri časopiani dejavnosti si bo prizadeval, da list „Občan“ postane resnična tribuna komunalnega sistema. V ta namen bo opravil naslednje naloge:
a)	skrbel bo, da se skozi list uresničuje programsko vsebinska zasnova;
b)	prizageval si bo razširiti dopisniško mrežo in ob tem deloval v smeri, da bo delovni program, ki ga je sprejela skupščina, realiziran v celoti. Glede tega bo operativni program pripravila redakcija. Pri oblikovanju in dopolnjevanju programa bo razvil sodelovanje z občinskimi skupščinami in njihovimi organi.
c)	angažiral se bo za kadrovsko dopolnitev redakcije - vsaj še dva novinarja.
z'
4.	Glede založniško servisne dejavnosti si bo izdajateljski svet prizadeval, da bo opravljal naloge v interesu občin. Angažiral se bo, da bosta v letu 1975 izšli dve publikaciji širšega pomena: Zbornik praznikov občin Slovenije in Informativni sistem kot pogoj za uveljavljanje delegatskih odnosov v delovanju skupščin občin.
V zvezi s servisno dejavnostjo bo uresničeval naloge, ki so omenjene v tretji točki tega programa.
III.	NADZORNI ODBOR:
1.	Dvakrat letno bo pregledal materialno finančno poslovanje. Dvakrat letno bo za izvršni odbor, enkrat letno pa za skupščino skupnosti pripravil poročilo o finančnem poslovanju skupnosti.
2.	Enkrat letno bo organiziral pregled materialno finančnega poslovanja s strani finančnega strokovnjaka.
3.	Opravljal bo naloge administrativne komisije glede uresničevanja družbenega dogovora o mesečnih nadomestilih voljenih in imenovanih funkcionarjev skupnosti.
4.	Vključeval se bo v opravljanje nalog v zvezi z dogovorom o financiranju skupnosti.
IV.	SEKRETARIATI SEKCIJ:
1.	Za delegatski sistem
1.	Organiziranje posvetovanja skupnosti o temi ..Informativni sistem kot pogoj za razvijanje delegatskih odnosov v občini11. Priprava ustreznega strokovnega gradiva in osnutka predlogov ter stališča o navedeni temi.
2.	Organiziranje posvetovanja skupnosti o temi: ,.Pogoji za delovanje delegacij in delegatov. Usposabljanje delegacij in delegatov. Delegati, delegacije in njihova volilna baza". Priprava ustreznega strokovnega gradiva in osnutka predlogov in stališč o navedeni temi.
3.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
2.	Za samoupravne interesne skupnosti
1.	Priprava ustreznega strokovnega gradiva in osnutka predlogov ter stališč o temi: ..Skupščina samoupravne interesne skupnosti kot zbor skupščine občine".
2.	Delovanje in organiziranje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Zagotavljanje javnosti delovanja in izvajanje družbenega nadzora samoupravnih interesnih skupnosti. Priprava ustreznega strokovnega gradiva in osnutka predlogov ter stališč. Organiziranje posvetovanja skupnosti.
3.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
3.	Za krajevne skupnosti
1.	Obravnavanje problematike planiranja razvoja in financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti. Priprava predlogov in stališč za realizacijo 74. člena ustave SR SLovenije. Organiziranje posvetovanja skupnosti.
2.	Samoupravno organiziranje krajevnih skupnosti. Analiza statutov krajevnih skupnosti. Dopolnjevanje statutov krajevnih skupnosti, tam,
kjer jih še ni, pa pomoč pri pripravi statutov, obravnavi in ob sprejemu.
Povezovanje krajevnih skupnosti v skupnosti krajevnih skupnosti.
3.	Položaj, mesto in vloga krajevnih skupnosti v delegatskem sistemu. Vpliv svetov krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organov krajevnih skupnosti (skupščine) na vse samoupravne oblike v občini, ki s svojimi odločitvami vplivajo na življenje in delo krajevnih skupnosti.
Priprava ustreznega strokovnega gradiva, predlogov in stališč za razpravo na posvetovanju skupnosti.
4.	Odnosi in medsebojna povezanost pri programiranju dela krajevnih skupnosti - samoupravnih interesnih skupnosti - temeljnih organizacij združenega dela. Samoupravno snovanje in obravnava razvojnih programov krajevnih skupnosti. Priprava ustreznega gradiva, predlogov in stališč za obravnavo na posvetovanju skupnosti.
5.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
4.	Za delovanje upravnih organov
1.	Položiti in vloga upravnih organov skupščin občin pri uveljavljanju delegatskih odnosov v delovanju skupščin občin. Upravni organi kot
strokovna služba skupščin občin in njenih organov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Priprava ustreznega strokovnega gradiva, predlogov in stališč za posvetovanje skupnosti o omenjeni temi.
2.	Samoupravljanje in organiziranje v upravnih organih skupščin občin. Priprava ustreznega gradiva, predlogov in sklepov za razpravo na posvetovanju skupnosti. Organiziranje posvetovanja.
3.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
S.	Za ekonomsko politiko in finance
1.	Probiematika financiranja krajevnih skupnosti. Realizacija 74. člena ustave SR Slovenije. Priprava predlogov in stališč s tem v zvezi. Organiziranje posvetovanja skupnosti.
2.	Problematika v zvezi z uresničevanjem zakona o financiranju splošne potrošnje v občinah v letu 1975. Analiza problemov in organiziranje posvetovanja skupnosti.
3.	Planiranje razvoja krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti kot element združenega dela.
Priprava gradiva, predlogov in stališč za posvetovanje skupnosti.
4.	Mesto, vloga, naloge in organiziranost inšpekcijskih služb v delegatskih odnosih.
Priprava gradiva, predlogov in stališč za razpravo na posvetovanju skupnosti.
5.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
6.	Za stanovanjsko politiko in gospodarstvo
1.	Sodelovanje pri samoupravnem organiziranju komunalnih skupnosti v občinah. Priprava osnutka sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti in osnutka statuta.
2.	.Samoupravno organiziranje stanovanjskih skupnosti. Nudenje pomoči pri dopolnjevanju normativnih aktov teh skupnosti. Organiziranje pretoka izkušenj na tem področju.
3.	Sodelovanje pri snovanju osnutkov normativnih aktov, kijih bodo morale v skladu z ustavo in novimi zakoni sprejemati skupščine občin.
4.	Organiziranje posvetovanja skupnosti o aktualnih vprašanjih na področju stanovanjske politike in gospodarstva. Uveljavljanje in realizacija zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti.
5.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
7.	Za kmetijsko politiko in gospodarstvo
1.	Analiza izkušenj o samoupravni organiziranost,, vlogi in mestu kmetijsko zemljiških skupnosti. Organiziranje posvetovanja skupnosti.
2.	Problematika financiranja kmetijske pospeševalne službe glede na ukinitev skladov.
3.	Priprava osnutkov normativnih aktov, ki jih morajo sprejeti skupščine občin v skladu z ustavo in novimi zakoni
4.	Organiziranje posvetovanja skupnosti o aktualnih vprašanjih na področju kmetijske politike in gospodarstva.
5.	Sodelovanje sekcije pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
8.	Za varstvo okolja
1.	Spremljanje in uveljavljanje določil ustave, naj skrb za varstvo if1 izboljševanje človekovega okolja postane skrb vse družbene skupnosti, vseh dejavnikov, ne pa samo posameznih specializiranih ustanov. Glede tega bo sekcija pripravila gradivo za posvetovanje skupnosti.
2.	Priprava osnutka samoupravnega sporazuma za ustanovitev samo; upravnih interesnih skupnosti in osnutka statuta. Pripravljala bo tud1 osnutke drugih normativnih aktov, ki jih morajo v skladu z ustavo if novimi zakoni sprejeti skupščine občin.
3.	Programiranje razvoja turizma in varstva ter izboljševanje človekovega okolja.
4.	Sodelovanje pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
9.	Za problematiko mest oziroma večjih občinskih središč
1.	Problematika dolgoročnega kreditiranja na področju komunalne infrastrukture. Priprava predlogov in stališč za razpravo na posvetovanju skupnosti.
2.	Problematika uresničevanja in predlogi skupščin občin za dopo1' | nitev zakona o prispevku za komunalno urejanje zemljišč. Priprava ustreznega gradiva za zbore skupščine SR Slovenije in družbenopolitične organizacije.
3.	Analiziranje problematike in organiziranje razprave o problemi!1 vzdrževanja in novih investicij na področju srednjega šolstva in dijaških domov.
4.	Sodelovanje pri razvijanju časopisne, založniške in servisne dejavnosti skupnosti.
Organi skupnosti in sekcije bodo delovali v medsebojni povezanosti it* dopolnjevanju, kar je razvidno že iz programov dela sekcij in izvršneg4 * * * 8 odbora.

X.
4
PREDLOG
Na podlagi 193. člena ustave SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 6/74) skupščine občine Domžale na podlagi. .. člena statuta na seji... dne ■.. Grosuplje na podlagi. .. člena statuta na seji. . . dne . .. Kam-J1*, na podlagi... člena statuta na seji. .. dne .. . Kočevje na podžgi ... člena statuta na seji... dne . .. Litija na podlagi. .. člena statuta na seji.. . dne ... Ljubljana-Bežigrad na podlagi. .. člena sta-tuta na seji.. . dne .. . Ljubljana-Center na podlagi. .. člena statuta na • • • dne ... Ljubljana Moste-Polje na podlagi... člena statuta na •.. dne .., Ljubljana-Siška na podlagi.. . člena statuta na seji.. dne • •. Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi... člena statuta na seji . .. dne •. . Logatec na podlagi... člena statuta na seji. .. dne ... Vrhnika na podlagi. . . člena statuta na seji. . . dne ... in skupščina mesta Ljub-uane na podlagi. .. člena statuta na seji. .. dne ... sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi skupnosti občin ljubljanske regije
Razvoj družbenih in družbenoekonomskih odnosov na vseh ustvarjalnih področjih vse bolj prerašča okvire samoupravnih in temeljnih družbenopolitičnih skupnosti ter zahteva učinkovito dogovarjanje in usklajeni6 ter upoštevanje načel solidarnosti v širših in ožjih območjih.
L ustanovitvijo skupnosti občin ljubljanske regije bo uresničena dolgo-etna tradicija medsebojne povezanosti delovnih ljudi na območju občin ljubljanske regije, ki izvira iz bojev delavskega razreda za svoje osnovne Pravice, narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter medsebojne po vezanj' ^ ^delovanja v času obnove in izgradnje samoupravne sociali-
Upoštevajoč skupne interese in potrebe delovnih ljudi, njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo v temeljnih družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih, so občine Domžale, Grosuplje, Jamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ribnica, rhnika in skupščina mesta Ljubljana, junija 1973 sklenila medsebojni ^ogovor, s katerim so ustanovile medobčinski organ samoupravljanja ob-rl ljubljanske regije, da bi s tem, ob upoštevanju načel enakopravnosti Bčln> prostovoljnosti in solidarnosti:
~ zagotovile medsebojno sodelovanje in usklajevanje pri izpolnjevanju n, občin, ki so skupnega pomena za delovne ljudi več ali vseh občin ‘JUbljanske regije;
.. ~ omogočile demokratično izmenjavo medsebojnih mnenj in stališč, 59 osnova za določanje in uresničevanje skupnih interesov in ciljev, ohnf k' t0 medsebojno sodelovanje še povečale in mu dale trdnejšo i * skupščine občine Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, lnu,tec> Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Jubljana -Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ribnica, Vrhnika in skupščina ine.s*a Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice), na podlagi 143. '“3. člena ustave so cia Us tič ne republike Slovenije
U stanavljajo skupnost občin ljubljanske regije
I.
Ustanovi se skupnost občin ljubljanske regije, kot medobčinski koordinacijski organ, ki deluje na območju skupščin občin in skupščine mesta Ljubljane - ustanoviteljic.
II.
Delovno področje skupnosti občin ljubljanske regije (v nadaljnjem besedilu skupnost občin) je določeno s tem družbenim dogovorom in opredeljeno v statutu skupnosti občin.
III.
Delovno področje skupnosti občin zajema zadeve,ki so skupnega pomena in interesa za ustanoviteljice in se nanašajo zlasti na:
-	družbenoekonomski in samoupravni razvoj ter usklajevanje programov razvoja ustanoviteljic skupnosti občin;
-	samoupravni razvoj in usklajevanje programov razvoja samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju ljubljanske regije;
-	usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti pomembnih za razvoj ljubljanske regije;
-	usklajevanje in oblikovanje stališč glede srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja SR Slovenije;
-	usklajevanje in oblikovanje stališč glede prostorskega planiranja v regiji in SR Sloveniji;
-	usklajevanje in koordiniranje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite;
-	sodelovanje in koordiniranje na področju varstva okolja;
- dajanje pobud in sodelovanje pri razreševanju vprašanj ustanoviteljic skupnih organov in služb na upravnem področju;
-	ter druge zadeve, za katere ustanoviteljice ugotovijo, da jih bodo skupaj obravnavale.
V.
Skupnost občin ima svoj statut.
S statutom se podrobneje opredelijo vprašanja, ki so skupnega pomena ta ustanoviteljice, določijo organi Skupnosti občin in njihove pristojnosti
VI.
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine ustanoviteljic in podpišejo pooblaščeni predstavniki ustanoviteljic.
VII.
Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
pRedlog
5 ^a.P°dlagi 193. člena ustave SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 6/74) in te vil e družbenega dogovora o ustanovitvi Skupnosti občin ljubljanske ty. Je> 50 občinske skupščine Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Li-liarv tiubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljub-^'•a-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec. Ribnica, Vrhnika in Skupšči-skun Sta Ljubljana na sejah zborov združenega dela, zborov krajevnih tleli n?st* 'n družbenopolitičnih zborov po predhodnih razpravah v te-Jnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, sprejele
STATUT
Skupnosti občin ljubljanske regije
I.
TEMELJNA NAČELA l.člen
gla dine Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Beži-Vjj.p -lubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana nadarUt*n'k’ Logatec, Ribnica, Vrhnika in Skupščina mesta Ljubljane (v i0Vj1"^e,h besedilu: ustanoviteljice) sc z namenom, da bi zagotovile zgo-
in družbenoekonomsko povezanost ter stalno sodelovanje in
Qrx- l .	UlULUVI IV/VIVIZ11UI11 OIV vr JIWYV4.ttllV.il IVI atHUl«  —
Umiranje, povezujejo v Skupnost občin ljubljanske regije.
2.	člen
Da zagotovijo to povezanost in sodelovanje, lahko ustanavljajo skupščine občin ljubljanske regije in Skupščine mesta Ljubljana, skupne organe samoupravljanja in druge skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb ter v ta namen združujejo sredstva.
3.	člen
V Skupnosti občin ljubljanske regije (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti občin) in njenih organih samoupravljanja, delegati ustanoviteljic usklajujejo svoja stališča, se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj in zadev in o tem sprejemajo sklepe, dogovore, stališča, predloge in priporočila.
4.	člen
Zadeve skupnega pomena ustanoviteljic Skupnosti občin so zlasti naslednje:
-	družbenoekonomski in samoupravni razvoj ter usklajevanje programov razvoja ustanoviteljic,
samoupravni razvoj in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, usklajevanje programov razvoja in financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju ljubljanske regije,
-	usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti pomembnih za razvoj ljubljanske regije,
r
-	usklajevanje in oblikovanje stališč glede srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja SR Slovenje,
-	usklajevanje in oblikovanje stališč glede prostorskega planiranja v regiji in SR Sloven ji,
-	usklajevanje in oblikovanje stališč glede davčne politike,
-	t sodelovanje in koordiniranje na področju splošnega ljudskega odpora in družbena samozaščita,
-	sodelovanje in koordiniranje na področju varstva okolja,
-	dajanje pobud in sodelovanje pri reševanju vprašanj ustanavljanja skupnih organov in služb na upravnem področju,
-	ter druge zadeve za katere ustanoviteljice ugotovijo, da jih bodo skupaj obravnavale,
5.	člen
Skupnost občin ljubljanske regije je pravna oseba. Sedež Skupnosti občin je v Ljubljani
Skupščina skupnosti občin ima svoj pečat okrogle oblike z besedilom:
»Skupnost občin ljubljanske regije - Skupščina skupnosti".
II.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI OBClN LJUBLJANSKE REGIJE
1.	Položaj in pristojnosti
Skupščina Skupnosti občin ljubljanske regije (v nadaljnem besedilu: Skupščina skupnosti) je najvišji organ samoupravljanja Skupnosti občin ljubljanske regije v okviru pravic in dolžnosti, kijih ima Skupnost občin po ustavi SR Slovenije, zakonito, tem statutu in dogovorih ustanoviteljic.
7.	člen
V Skupščini skupnosti občin delegati usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo o urejanju vprašanj, ki so skupnega pomena za več občin ali celotno območje regije oziroma o vprašanjih in pobudah, ki jih predložijo ustanoviteljice.
8.	člen
Skupščina skupnosti občin zagotavlja izvajanje nalog, ki so določene kot zadeve skupnega pomena zlasti s tem, da:
-	razpravlja in usklajuje stališča o osnutkih in predlogih dolgoročnih in srednjeročnih programih gospodarskega in družbenega razvoja, ki so pomembni za regijo,
-	spremlja realizacijo programov,
-	daje pobude in pripravlja predlog za sklenitev ali spremembe družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov med občinami, temeljnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in spremlja njihovo izvajanje,
-	zavzema skupna stališča in predloge do vprašanj, kijih urejajo druge družbenopolitične skupnosti in organizacije,
-	spremlja problematiko in usmetja delo skupnih strokovnih služb in skupnih upravnih služb, če jih za območje regije oblikujejo ustanoviteljice,
-	po predhodnem pooblastilu občinskih ali mestne skupščine organizira pripravo in izdelavo raznih strokovnih elaboratov, organizira ankete ipd.,
-	obvešča občinske skupščine in Skupščine mesta Ljubljane o svojem delu in daje poročila o problematiki regije,
-	sprejema statut in poslovnik za delo skupščine,
-	opravlja druge zadeve, katere ustanoviteljice naložijo skupščini in so skupnega pomena.
9.	člen
Skupščina skupnosti dela samo na sejah.
Skupščina skupnosti veljavno sklepa, če je na seji skupščine navzočih večina delegatov ustanoviteljic. Sklep skupščine skupnosti je sprejet in veljaven, če je za njega glasovala večina navzočih delegatov ustanoviteljic.
10.	člen
Glasovanje v skupščini skupnosti je praviloma javno, razen če skupščina skupnosti sklene, da se glasuje tajno.
11.	člen
Skupščina skupnosti sprejema svojo odločitev s sklepi, sporazumi, dogovori, stališči, predlogi in priporočili. Odločitve skupščine skupnosti so veljavne, ko jih sprejmejo vse ustanoviteljice.
Ce so odločitve v skupščinah ustanoviteljic sprejete v različnem besedilu, jih je treba uskladiti po posebnem usklajevalnem postopku, ki je določen s poslovnikom skupščine skupnosti.
Skupščina skupnosti samo na podlagi svojih odločitev ne more prevzemati nobenih materialnih obveznosti, ki bi neposredno povezovale občine.
Ustanoviteljice se s sprejetjem tega statuta zavezujejo, da obvezno razpravljajo in sklepajo o odločitvah skupščine skupnosti in jo o svojih stališčih in sklepih obveščajo.
2.	Sestava skupščine in način njene izvolitve
12.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo delegati, ki jih pošiljajo ustanoviteljice iz vrst delegacij temeljnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih zborov ustanoviteljic.
13.	člen
Skupščina skupnosti ima 42 delegatskih mest. Vsaka občinska skupščina in Skupščina mesta Ljubljane delegira na zasedanje skupščine skupnosti po tri delegate, od tega enega delegata s statutom stalnega mandata, ki je član predsedstva skupščine skupnosti in dva delegata, ki imata fleksibilni mandat.
14.	člen
Mandatna doba delegatov traja štiri leta.
Občinske skupščine in Skupščine mesta Ljubljane določijo postopek za volitve in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti.
15.	člen
Mandat delegatov za zasedanje skupščine skupnosti verificira verifikacijska komisija za vsako zasedanje s skupščine posebej, na podlagi danih pooblastil delegatom občinskih in mestne skupščine.
Delegatom, ki imajo stalni mandat se verificira mandat enkratno na podlagi potrdila o izvolitvi
16.	člen
Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika.
Skupščina skupnosti izvoli predsednika in podpredsednika skupščine izmed delegatov na seji skupščine skupnosti po poprej opravljenem kandidacijskem postopku in na predlog medobčinske konference SZDL.
Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov navzočih delegatov v skupščini.
17.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti se voli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatno dobo.
18.	člen
Predsednik skupščine skupnosti občin
-	predstavlja in zastopa skupnost občin,
-	sklicuje in vodi seje skupščine skupnosti,
-	podpisuje odločitve in akte skupnosti,
-	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom in poslovnikom,
-	če je predsednik skupščine skupnosti odsoten, ga nadomešča podpredsednik.
19.	člen
Predsednik sklicuje seje skupščine skupnosti po lastni pobudi ali na predlog delegatov posamezne ustanoviteljice oziroma na pobudo organov medobčinskih družbenopolitičnih organizacij.
Dnevni red z ustreznim gradivom mora biti poslan delegatom pravočasno tako, da imajo delegati dovolj časa za pripravo na sejo in za ugotovitev stališč svojih samoupravnih skupnosti.
20.	člen
Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine skupnosti ima pravico pošiljati na zasedanje skupščine drugega delegata, seveda pa delegata, kije bil izvoljen za navedeno funkcijo v tein primeru nima pravice glasovanja.
21.	člen
Izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti se izvrši praviloma tako, da so izvoljeni delegati iz različnih občin in se v funkcijah izmenjavajo delegati vseh ustanovite jic povezanih v skupnosti.
22.	člen
Delo skupščine skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja z oblikami, kijih določa poslovnik skupščine skupnosti
23.	člen
Skupščina skupnosti ima svoj poslovnik. S poslovnikom se natančnej6
ureja delo skupščine skupnosti in njenih organov ter način usklajevanj* dela z ustanoviteljicami.
III
IZVRŠILNI IN POMOŽNI ORGANI TER STROKOVNE SLUŽBE
24.	člen
V skupščini skupnosti se oblikuje predsedstvo kot njen izvršilni orgajV
Predsedstvo je odgovorno skupščini skupnosti za uresničevanje pok' tike in aktov skupščine
-	obravnava problematiko v zvezi z delom skupščine skupnosti ij njenih organov, predlaga program dela ter skrbi in odloča o zadevah v zvezi z delovanjem strokovne službe,
-	skrbi za pripravo gradiv za skupščino in skupščinske organe,
-	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži skupščina skupnosti.
25.	člen
Predsedstvo skupščine šteje 15 članov.
Vsaka občinska in mestna skupščina delegira v predsedstvo skupščin^ po enega stalnega delegata. Član predsedstva je vsakokratni predsednik skupščine, ki predsedstvu tudi predseduje.


26.	člen
Skupščina skupnosti lahko ustanovi stalna ali občasna telesa za proučevanje posameznih zadev, pripravo gradiv ali za oblikovanje sklepov, dogovorov, stališč, predlogov in priporočil, ki jih obravnava in sprejema skupščina skupnosti ter za proučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine skupnosti.
27.	člen
Predsednik ustanovljenih stalnih ali občasnih teles skupščine skupnosti so praviloma delegati ustanoviteljic.
28.	člen
Sestavo, naloge in način dela stalnih ali občasnih teles skupščine skupnosti določi skupščina z ustanovitvenim aktom, oziroma so določene v poslovniku skupščine.
IV.
DELEGATI ZA ZBORE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN DELEGATI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN ORGANIZACIJ
34.	člen
Pri obravnavanju in koordiniranju posameznih vprašanj iz pristojnosti Skupščine SR Slovenje, se glede na vsebino predloženega gradiva vabijo k sodelovanju delegati iz območja ljubljanske regije, določeni za obravnavo takih vprašanj v skupščini SR Sloveniji.
35.	člen
Pri obravnavanju in koordiniranju posameznih vprašanj iz področij in pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti se glede na vsebino razprav vabijo k sodelovanju delegati samoupravnih interesnih skupnosti iz območja ljubljanske regije.
29.	člen
Stalna ali občasna telesa skupščine skupnosti štejejo praviloma 3 do 15 članov.
30.	člen
Strokovno in administrativno delo za skupščino skupnosti vodi sekre-131 skupščine skupnosti, ki ga imenuje in razrešuje skupščina skupnosti za dobo štirih let. Po preteku štiriletne dobe je lahko ponovno imenovan to funkcijo. Sistemizacijo ostalih delovnih mest določi skupščina *upnosti glede na strokovne in administrativno tehnične naloge, kijih je ™eba opraviti za skupščino skupnosti in njene organe.
31.	člen
Za financiranje strokovne službe skupščine skupnosti združujejo sredstva ustanoviteljice v skladu s finančnim načrtom.
Združevanje sredstev se opravi s samoupravnim sporazumom, ki ga prejmejo ustanoviteljice.
32. člen
Sredstva za financiranje strokovne službe skupščine skupnosti se dolo-f!)° s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina skupnosti za tekoče leto.
33. člen
Potne in druge stroške za udeležbo delegatov na sejah skupščine skupnosti krije vsaka ustanoviteljica za svoje delegate.
36.	člen
K obravnavam posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena s področja gospodarstva, se praviloma vabijo tudi predstavniki Gospodarske zbornice SR Slovenije.
V.
KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Postopek za spremembo tega statuta se začne na predlog ustanoviteljic ali na predlog posamezne občinske skupščine ali Skupščine mesta Ljubljane.
38.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejmejo občinske skupščine in Skupščina mesta Ljubljane.
39.	člen
Ta statut se objavi v uradnem listu SRS.
osnutek
$9GRam DELA sveta skupnosti občin ljubljanske REGIJE za LETO 1975
ia ^[°8ram za delo Sveta občin Ljubljanske regije izhaja iz de-J nskega stanja, pristojnosti in opredelitev nalog katerih nosilec d $riet °*)čin in ^ dogovora o ustanovitvi te institucije, statuta, Predlogov in priporočil ustanoviteljic, zlasti pa iz:
- vloge in nalog sveta občin,
~~ usklajevanje programov razvoja ustanoviteljic,
H- usklajevanje programov SIS, ki delujejo na območju ljub-'janske regije,
- ~ usklajevanje programov določenih gospodarskih dejavnosti membnih za razvoj regije,
ranja,
usklajevanje stališč srednjeročnega in prostorskega plani-
" koordiniranja stališč na področju davčne politike,
~~ sodelovanje na področju SLO in družbene samozaščite, ~~ usklajevanje stališč medobčinskih institucij, in ~~ drugih programskih izhodišč.
Program zajema le prioritetne naloge, ki naj bi jih Svet občin ljubljanske regije ali njegovi organi obravnavali v programskem obdobju.
Predlagan program ne izključuje možnosti, da ne bi svet občin ali njeni organi obravnavali še drugih tekočih zadev, ki jih bodo predložili predlagatelji, posebno tistih, kijih še ni mogoče predvidevati, a bo njihova ureditev glede na aktualnost v praksi nujna. Glede na preglednost programa ga razvrščamo po področjih dejavnosti. Tako naj bi svet občin ljubljanske regije s svojimi organi obravnaval predvsem naslednje:
1.	SPLOŠNE ZADEVE
-	Razprava in sprejem družbenega dogovora o ustanovitvi Skupnosti občin ljubljanske regije.
-	Razprava in sprejem statuta Skupnosti občin ljubljanske regije.
-	Razprava in sprejem programskih osnov do julija 1975.
-	Razprava in sprejem finančnega načrta za leto 1975.
-	Poročilo in razprava o izvajanju programskih osnov.
y
7
2.	URESNIČEVANJE USTAVE, DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA IN DRUGA SISTEMSKA VPRAŠANJA
—	Razprava o pripravah za imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja.
—	Priprava in razprava o finančnem načrtu Sodišča združenega dela Ljubljane.
—	Analiza dela delegatov zbora občin in zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
—	Občasne razprave z vodji delegacij za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, posebno pred razpravami o osnutkih in predlogih posebno važnih zakonov ali drugih aktov. Na teh razpravah formirati skupna mnenja, stališča in predloge ljubljanske regije.
—	Razprava in sprejem enotnih izhodišč, osnov in meril za financiranje krajevnih skupnosti.
—	Razprava ter zavzemanje in formiranje skupnih mnenj, stališč in predlogov k predloženima družbenima dogovoroma o splošni in skupni porabi za leto 1975.
—	Razprava o organiziranju skupnih inšpekcijskih služb v regiji.
—	Razprava in zavzemanje stališč pri usklajevanju davčne politike na območju ljubljanske regije.
—	Razprava in usklajevanje stališč pri dopolnjevanju občinskih statutov.
—	Razprava in usklajevanje stališč pri pripravah pomembnejših občinskih normativnih aktov.
—	Razprava in zavzemanje stališč in priporočil o sodelovanju na področju elektronske obdelave podatkov in razrešitvi te dejavnosti.
Razprava in usklajevanje dela občinskih komisij za ugotavljanje izvora premoženja.
3.	USKLAJEVANJE PROGRAMOV GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI POMEMBNIH ZA RAZVOJ REGIJE
—	Razprava o osnutku srednjeročnega programa modernizacije cestnega omrežja v SR Sloveniji za obdobje 1976—80 s poudarkom na programiranju v ljubljanski regiji.
—	Razprava in usklajevanje programa del vodnega gospodarstva s poudarkom na programiranju in izvajanju del v ljubljanski regiji.
—	Razprava in usklajevanje stališč ter dogovarjanje o enotnih ukrepih na območju pospeševanja kmetijstva.
—	Razprava in usklajevanje stališč iz področja turistične dejavnosti z namenom ustanovitve skupne ali območnih turističnih zvez v ljubljanski regiji.
— Razprava in usklajevanje stališč o enotnih ukrepih za varstvo zraka, narave in okolja.
—	Poročilo in razprava o izvajanju povezovanja gospodarstva s poudarkom na pospeševanju integracijskih procesov v posameznih panogah gospodarstva na območju ljubljanske regije.
4.	PODROČJE PLANIRANJA
—	Usklajevanje in zavzemanje stališč pri oblikovanju programa srednjeročnega in dolgoročnega razvoja SR Slovenije in pri tem upoštevanje ljubljanske regije.
—	Razprava, oblikovanje stališč in koordiniranje pri oblikovanju srednjeročnih planov občin (1976-1980) in srednjeročnega razvoja Ljubljane s poudarkom na usklajenost v regiji.
—	Razprave in oblikovanje stališč k predlogu regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije — zasnovana urbanizacija s poudarkom na predvidenje v ljubljanski regiji.
5.	PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
—	Razprava in oblikovanje stališč v zvezi s problematiko srednjega šolstva in dijaških domov.
—	Poročilo ter razprava in oblikovanje stališč k programu spomeniškega varstva na območju ljubljanske regije.
—	Razprava in oblikovanje stališč za poenoteno organiziranost strokovnih služb v samoupravnih interesnih skupnosti.
—	Usklajevanje in oblikovanje stališč, predlogov in priporočil k programom in finančnim načrtom regionalnih interesnih skupnosti, ki delujejo na območju ljubljanske regije (po potrebi).
Izhajajoče naloge iz osnutka programa dela Sveta občin ljubljanske regije so glede na vsebino in skupen pomen zelo pomembne in zahtevne. Glede na to, bo k njihovi realizaciji nujno pritegniti tudi strokovne institucije, zlasti pa vse družbenopolitične dejavnike, ki delujejo na območju ljubljanske regije.
Predložen osnutek programa pa najbrže ne zajema vseh nalog, kijih bo moral reševati Svet občin.
Tekom delovanja v programskem obdobju in s pridobitvijo ustreznih izkušenj v praktičnem delovanju te institucije, bo verjetno potrebno naloge dopolniti oziroma nekatere prenesti v naslednje programsko obdobje.
PREDLOG!
Na podlagi 226. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74), je skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. 4. 1975 sprejela naslednji
ODLOK
O PODELITVI DOMICILA MEDVOJNIM AKTIVISTOM OF IZ OBMOČJA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1
1.	člen
V spomin na zmagovito narodnoosvobodilno borbo in da bi se ohranile njene junaške tradicije, podeljuje skupščina občine
V___________________________________________________
domicil medvojnim aktivistom osvobodilne fronte iz območja občine v občini Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Spominsko listino o podelitvi domicila se izroči predstavnikom medvojnih aktivistov osvobodilne fronte iz območja občine na proslavi praznika občine Ljubljana Moste-Polje.
3.	člen
Ta odlok začne veljavi osmi dan po objavi v Uradnem listu

JZVLECEK IZ POROČILA O DELU MESTNEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V LJUBLJANI ZA LETO 1974
SPLOŠNI PODATKI
Naloge Mestnega javnega pravobranilstva v letu 1974 je izvajalo deset delavcev, od katerih ima pet delavcev pravno fakul-,j° in pravosodni izpit (štirje namestniki in javni pravobra-nuec) in trije delavci s srednješolsko izobrazbo ter dva z nepopolno srednješolsko izobrazbo.
Mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani je v letu 1974 posvetilo poleg poglobljene obravnave zadev iz svoje pristojnosti Posebno skrb tistim zadevam, ki kažejo na neupravičeno boga-tenje na škodo družbenega premoženja.
MJP je obravnavalo skupaj 4.069 zadev. MJP redno mesečno sodeluje na posebnih sestankih z izvršnimi sveti občin, kar pripomore k kvalitetnejšemu delu MJP in pravnemu razčiščevanju Posameznih vprašanj, zato naj bi se ta praksa nadaljevala tudi v bodoče.
Ena temeljnih nalog MJP je preventivna dejavnost. Z razločevanjem spornih razmerij pred pričetkom postopka je bila Preprečena marsikatera pravda. V letu 1974 je MJP vodilo 719 Prevd; od tega je dobilo 348 pravd, 44 izgubilo, 291 pravd pa je bstalo nerešenih. Vložilo je 681 mandatnih tožb in prejelo 18 °žb zoper stranke, ki jih zastopa. Vodilo je 1221 izvršilnih zoper svoje stranke pa je prejelo 23 izvršb.
V letu 1974 je bilo obravnavanih še 765 zadev, kjer je pravo-renilstvo dalo pravna mnenja. Nepravdnih zadev je bilo obravnavanih 541, ostalih zadev 124 ter pregledanih 1450 odločb °rganov skupščin občin.
Za občino Moste-Polje je MJP obravnavalo 138 pravdnih za-eY’ 161 plačilnih nalogov, 270 izvršilnih zadev, 80 nepravdnih adev in 116 pravnih mnenj — skupaj 765 zadev.
Skupno z nerešenimi zadevami iz leta 1973 (142) je bilo v et\i obravnavanih 4211 zadev.
Na sodišču in drugih organih je MJP sodelovalo pri 767 ravnavah (vsaka obravnava poprečno 2 uri), ne upoštevaje delovanj na sejah skupščin in njenih organov in sprejemov rank, kar jc pray tako vzelo precej delovnega časa.
PROBLEMATIKA
iz ^ePYav Je MJP že v poročilu leta 1973 obširno poročalo o n Vaianju zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in sta-VanJ v družbeni lastnini, to problematiko prikazuje tudi v P r?dilu za leto 1974. Po zakonu o pogojih za prodajo stanovskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini iz leta 1971 so Dr^^aciie združenega dela in družbenopolitične skupnosti ob P bdaji dolžne predložiti javnemu pravobranilstvu pogodbeno dobUmenlacii0’ iavno pravobranilstvu pa je po istem zakonu loe ° V PrImeru prodaje pod ugodnejšimi pogoji, kot jih do-hj,a 2aEon, vložiti tožbo za razveljavitev pogodbe in vrnitev 'e oZ- stanovanja v družbeni lastnini. Nekateri kupci so menili, Je zakon v nasprotju z ustavo in so sprožili upravni spor. Ustavno sodišče je priporočilo skupščini SR Slovenije, da ^lran' zakon uskladi z ustavo in odpravi tiste toge določbe, ki najbolj prizadele prav socialno ogrožene občane. Nov kori-tr an* zakon je bil sprejet aprila 1974, s čemer je odpadla po-ba za nadaljevanje ustavnega spora, vendar tudi novi zakon
obvezuje organizacije združenega dela, in družbenopolitične skupnosti, da predlagajo kupoprodajno dokumentacijo javnemu pravobranilstvu. Predloženih je bilo 350 pogodb, od katerih je bilo sporazumno razveljavljenih 35 in usklajenih 172 pogodb, tako daje s tem družba pridobila znesek 6,218.474,57 din.
Pravdni postopek teče v 75 zadevah. Prodaja civilnopravnim osebam in občanom pa je bila minimalna - 15 pogodb.
Vprašanje vlaganja tožb in izvrševanja pravnomočnih sodnih odločb v stanovanjskih zadevah je bilo še vedno pereče. Večina stanovalcev se je v stanovanje naselila kot bivši podnajemniki, torej protizakonito. Tu in tam so ugotovili tudi nasilne vselitve v izpraznjena stanovanja. V. vseh teh primerih je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku in dovolilo izvršbo, vendar so bili postopki za deložacijo z redkimi izjemami neuspešni. Izvršbo so ovirali: majhni otroci, nosečnost žena, bolezen ter neustrezni prostori za skladiščenje pohištva in drugih premičnin, ki jih je zahtevajoča stranka dolžna priskrbeti ob deložaciji.
Običajno je šlo za manjša stanovanja, vseljeni pa so bili večinoma nekvalificirani delavci, kjer njihovi delodajalci niso bili zainteresirani za ureditev njihovih stanovanjskih vprašanj.
MJP seje povsem strinjalo, daje treba vse samovoljne vselitve omejevati, vendar je obenem menilo, da se z vlaganjem tožb v takih primerih dejansko prav ničesar ne doseže.
V zvezi s postopki za izpraznitev stanovanj seje pojavljal tudi problem oddajanja stanovanj proti nagradi. Pravobranilstvo j e v vseh takih primerih podalo ovadbo prijavnem tožilstvu.
Po mnenju MJP bi bilo v teh primerih potrebno urediti:
-	organiziranost takojšnjega sporočanja o nameravani ali tekoči nezakoniti vselitvi
-	prostore za skladiščenje pohištva in drugih premičnin
-	organizacije združenega dela naj bolj skrbijo za reševanje stanovanjskih problemov prej navedenih kategorij delavcev.
V zvezi odvzema materialne koristi osebam, ki so opravljale obrtno dejavnost brez obrtnega dovoljenja ali nezakonito, je Uprava inšpekcijskih služb poslala MJP 60 takih primerov, kjer je bilo potrebno vložiti pri sodišču zahtevo za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Večina osebje opravljala dejavnost brez obrtnega dovoljenja, nekaj zadev pa se je nanašalo na »postransko dejavnost", kjer ni potrebno obrtno dovoljenje, smejo pa jo opravljati druge osebe, če so za to strokovno usposobljene in če tako svoje delo priglasijo za obrt pristojnemu organu.
Od vloženih 60 zahtev jih je sodišče zavrglo 40, ker je 2. 8. 1974 začel veljati nov obrtni zakon, po katerem je opravljanje obrtne dejavnosti brez dovoljenja prekršek in je za reševanje pristojen sodnik za prekrške. MJP je vseh 40 zadev odstopilo sodniku za prekrške. Ostale zahteve za odvzeme materialnih koristi pa je sodišče pretežno zavrnilo, ker so stranke redno registrirale račune pri davčnih upravah in plačevale dajatve ter si s tako dejavnostjo niso ustvarile večjega dohodka.
V zvezi z obveznostmi MJP, ki mu jih nalaga Zakon o kmetijskih zemljiščih, glede ugotovitve, ali je bilo prodano kmetijsko zemljišče v družbeni lastnini, mora pravobranilstvo vložiti tožbo na razveljavitev pogodbe in vrnitev kmetijskega zemljišča v
družbeno lastnino. Organizacije združenega dela, ki so kupovale kmetijsko zemljišče, so poslale 161 pogodb. Vse pogodbe so bile v skladu s citiranim zakonom, tako da ni bila vložena nobena tožba.
V poročilu so omenjene še zadeve v zvezi z obveznostmi nekaterih organizacij združenega dela po Odloku o zakloniščih, in to kot primer sodelovanja med Upravo za ljudsko obrambo in MJP. Imetniki pravice uporabe stanovanjskih in poslovnih zgradb so dolžni vsake tri mesece plačevati v Sklad za izgradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane 1 % celotne stanarine ali najemnine. Ker velika večina organizacij tega ni izpolnjevala kljub opozorilom Uprave za ljudsko obrambo, je MJP interveniralo, s čimer je sklad pridobil večja finančna sredstva.
NEKAJ O VLOGI JAVNEGA PRAVOBRANILCA
Glede na dejstvo, da so se družbenopolitične skupnosti v letu 1974 organizirale v skladu z ustavo SFRJ in SRS tako, da so s tem nastali novi organi in da v delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njih organov sodeluje veliko število delegatov, MJP meni, daje nujno potrebno nekaj povedati o vlogi, nalogah in statusu javnega pravobranilstva — vse to pa z namenom pravilnega in popolnejšega sodelovanja med MJP kot samostojnim organom družbenopolitične skupnosti in strankami, ki jih MJP zastopa.
Javno pravnobranilstvo je bilo ustanovljeno leta 1952, to je v času izvajanja sklepov IV. plenuma CK KPJ, ki so poudarili
potrebo, da se še bolj okrepi zakonitost pri delu državnih organov. Ustanovitev tega organa je narekovala potreba po ureditvi enotnega pravnega zastopanja določenih družbenopravnih oseb pred sodišči in drugimi organi in pa potreba po posebnem pravnem varstvu dmžbenega premoženja. Do uveljavitve temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu je bilo zakonito zastopanje družbenopolitičnih skupnosti v njenih premoženjsko pravnih zadevah pred sodišči in drugimi državnimi organi poglavitna naloga javnega pravobranilstva.
Po določbah temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu, ki ga še uporabljajo kot republiški zakon, pa se to zastopanje ne postavlja več na prvo mesto pravobranilskih nalog; kot preventivna naloga javnega pravobranilstva po tem zakonu se postavlja njegovo preventivno delovanje in pravno svetovalstvo, ki preprečuje nepotrebno pravdanje na vseh področjih pravnega varstva družbenega premoženja. To preventivno delovanje in pravno svetovalstvo pa seveda za prizadete ni obvezno, ampak je prostovoljno.
Zelo pomembna naloga javnega pravobranilstva je dajanje pravnih mnenj in druge pravne pomoči državnim organom na njihovo zahtevo v zvezi s sklepanjem premoženjsko pravnih pogodb in z drugimi premoženjsko pravnimi vprašanji. Poleg tega pa javno pravobranilstvo zastopa družbenopolitične skupnosti, njene sklade, ki so pravne osebe, krajevne skupnosti ter državne organe, ki so pravne osebe in zavode posebnega družbenega pomena, ki dobivajo povračilo iz proračuna družbenopolitične skupnosti ali iz družbenega sklada, kije pravna oseba, v njihovih premoženjskih pravicah in obveznostih pred sodišči in drugimi državnimi organi. Navedenim subjektom je javno pravobranilstvo zakoniti (procesni) zastopnik.
	
jih	
	
	Bf	•- ii
Zalog se hitro gradi, kar pa povzroča tudi probleme. Ne le podvoz, tudi Agrokombinatska cesta ni povsem po godu občanom
Vprašanja delegatov
VPRAŠANJA DELEGATOV NA 6. SEJI VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Franc Pozaršek delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI HRUŠ1CA-
fužine
VPRAŠANJE: Na področju naše krajevne skupnosti je bilo med šolo in gramozno jamo na črno zgrajenih 10 hiš. Nekatere °d teh črnih gradenj imajo vodovod in elektriko, nekatere samo vodo ali samo elektriko. Resno vprašujemo, zakaj taka diskriminacija. Med črnograditelji in obrtniki, ki imajo urejeno oboje ostali - pretežno delavci z nizkimi dohodki in z otroki pa ne. Zahtevamo, da bo za vse enak kriterij, ker so vsi enako gradili na čmo.
Odsek za gradbeništvo je pripravil naslednje
ODGOVOR: Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Ur. list SRS, št. 26/67 in št. 27/72 je objekte, katerih gradnja se je pričela brez potrebne dokumentacije, prepovedano priključiti na glavne komunalne naprave. Zato so investitorji, ki so pred uveljavitvijo tega zakona prosili za komunalne priključke, te dobili, v času veljavnosti tega zakona pa to ni več mogoče.
VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Hrušica je 13. junija 1974. leta dala vlogo za postavitev jamborske transformatorske podaje. Nastali so problemi, ker nekateri lastniki parcel, ki za Postavitev te postaje niso zainteresirani (dva iz Bizovika), ne ^jo pristanka za postavitev.
Zaradi nizke napetosti električnega toka pa je položaj nevzdržen, ker ni mogoče uporabljati gospodinjskih in kmetijskih strojev. Krajevna skupnost je zaprosila občino, naj bi posredovala, da bi dobili uslužnostno pravico, ker gre nedvomno za širši družbeni interes. Elektro Ljubljana brez soglasja občine ne bo Pričela z deli.
Odsek za gradbene zadeve in služba za premoženjsko-pravne zadeve sta pripravila naslednji
ODGOVOR: Na podlagi predloga DEŠ - TOZD Elektro Mubljana-mesto in krajevne skupnosti Hmšica — Fužine je od-"e*ek za gradbene in komunalne zadeve SO Ljubljana Moste-F°lje skušal doseči z Janezom HLEBŠEM, Hruševska 82, in Vinkom Šimencom, Bizoviška 67, sporazum o ustanovitvi služ-n°sti daljnovoda prek zemljišča, katerega lastnika sta imenovana, Sporazum ni bil dosežen, ker lastnika zemljišča trdita, da
ju postavitev za električno napeljavo drogov na zgornjem robu obrežja potoka, ki meji na njuno zemljišče, ovirala pri strojnem obdelovanju zemljišča. Trasa daljnovoda ob robu Hruševske ceste pa ne pride v poštev, ker bi bilo potrebno ob ^ati posekati vsa drevesa in živo mejo, s čimer se ne strinja P°djetje RAST Ljubljana.
Zaradi nujnosti postavitve jamborske transformatorske podaje in 10 KV povezovalnega daljnovoda in za to ker sporazum 0 ustanovitvi služnosti ni bil dosežen, je izvršni svet predlagal ^kretariatu skupščine občine, da SO ugotovi splošni interes za Ustanovitev služnosti daljnovoda na zemljišču, po katerem naj
bi potekala trasa. O predlogu sklepa bo skupščina razpravljala na skupnem zasedanju vseh zborov dne 27. marca 1975.
Danilo JURCA delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI MOSTE
VPRAŠANJE: Delegacija ponovno sprašuje o pomembnosti zemljišča, ki ga uporablja TVB Partizan. Bilo nam je rečeno, da bo odgovor posredovala Soseska. Od takrat je preteklo šest mesecev, vendar odgovora nismo prejeli.
Premoženjsko — pravna služba je pripravila naslednji
ODGOVOR: Strokovna služba, oddelka za komunalne in gradbene zahteve SO Ljubljana Moste-Polje je 9. januarja 1975 povabila na razgovor predstavnike Partizana Moste, TTKS, krajevno skupnost Moste in Ljubljanskega urbanističnega zavoda zaradi predvidene gradnje poslovnega objekta med objektom skupščine občine Moste-Polje in gimnazijo Moste. Ugotovljeno je bilo, da je objekt po prvotnem projektu zavzemal eno petino zemljišča TVD Partizan; zato je Partizan temu ugovarjal in podal nov predlog v treh variantah. Predlog Partizan je LUZ upošteval in pripravil nov projekt, po katerem je bil tloris poslovnega objekta zmanjšan za eno tretjino, s tem da se uvozu v podkletni parkirni del poslovnega objekta ni bilo mogoče odpovedati.
Predstavniki Partizana, TTKS in Krajevne skupnosti Moste so soglašali s predloženim novim idejnim projektom s tem, da se jim omogoči sodelovanje tudi v nadaljnjih fazah postopka pri iskanju najboljših rešitev za ureditev športnih igrišč (pri čemer se upošteva tudi sedanje otroško igrišče ob Rojčevi ulici in se ga ureja v sklopu ostalih rekreacijskih površin). Soglasno je bilo dogovorjeno, da se vzporedno pripravi dokumentacija, vendar ločeno za igrišča in ločeno za poslovni objekt ter se za slednjega ponovno opravi preizkus zazidljivosti. V skladu z navedenimi ugotovitvami so se predstavniki krajevne skupnosti Moste zavezali dati naročilnico za izdelavo projekta.
Jože JORDAN delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI ZALOG
VPRAŠANJE: Dela pri urejanju Agrokombinatske ceste v Zalogu so popolnoma ustavljena — po neuradnih informacijah vse do pomladi. Krajevna skupnost o ustavitvi del ni bila obveščena. Kakor je slišati, je rok dograditve ceste že potekel.
Zakaj je bilo treba z naknadnimi razširitvami ceste korigirati projekt? Zakaj so dela prekinjena? Če so dela pri ureditvi Agrokombinatske ceste res ustavljena do pomladi leta 1975, zakaj ni usposobljeni za začasno uporabo? Dolžni smo zahtevati obnovo prometa po Agrokombinatski cesti in po uničenem delu Hladilniške ceste. Seveda se tu postavlja vprašanje, kdo bo nosil stroške. Krajevna skupnost se jih odreka in naj jih nosi krivec za zakasnitev del. Zavedati se moramo, daje s tem, ko je zaprta ta cesta, velik del Zaloga praktično prometno odrezan. Nima nobene poštene povezave z občino in mestom. Avtobus mestnega prometa, ki je dolga leta vozil do Emone, danes obrača — če imamo srečo, da ni poplave — pred zadružnim domom. Če pa imamo poplavo - kar tudi ni tako redko - pa seveda veliko prej.
Odsek za komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Investitor del pri rekonstrukciji Agrokombi natske ceste je podjetje Soseska, izvajalec pa Komunalno podjetje Ljubljana. Investitor je z rekonstrukcijo ceste pričel v jeseni 1974 ter dela nameraval zaključiti že v letu 1974. Zaradi neugodnih vremenskih razmer ter zimskega obdobja dela niso mogla biti zaključena, tako da je investitor dela začasno prekinil ter jih bo nadaljeval spomladi letos, ko bo to dopuščalo vreme. V zvezi z rekonstrukcijo je upravni organ izdal investitorju odločbo o začasni zapori prometa na Agrokombinatski cesti. Glede na nastali položaj je investitor zaprosil za podaljšanje začasne zapore, oziroma za spremembo pogojev dovoljenja.
Komisija, v kateri je sodelovala tudi krajevna skupnost Zalog, je predlagala spremembo pogojev v odločbi o zapori prometa, tako da je prek gradbišča omogočen lokalni in avtobusni promet.
Upravni organ je na predlog komisije izdal investitorju ustrezno odločbo.
Projekt je izdelala projektantska organizacija Projekt nizke zgradbe Ljubljana. Sodimo, da projekt ustreza predpisom in normativom za tovrstne gradnje. Na predlog krajevne skupnosti Zalog, Viatorja in Hladilnice pa je bil izvozni radij na Zaloško cesto korigiran; ravno tako bo zaradi napake v zakoličbi korigiran priključek Hladilniške na Agrokombinatsko cesto. Stroški ki so, ali bodo s tem v zvezi nastali, gredo v breme investitorji oziroma izvajalca del.
VPRAŠANJE: Kako napredujejo dela na drsališču Zalog? Kdaj bo drsališče odprto za športnike in za širšo, manj športno javnost?
Izvršni svet SO je pripravil naslednji
ODGOVOR: Po programu sklada za družbeni standard občine je v letu 1974 bilo predvideno in realizirano za dograditev drsališča v Zalogu 430.000,00 din, kar očitno ni bilo dovolj za usposobitev drsališča. Zato je sklad celotni presežek realiziranih sredstev iz leta 1974 v višini 470.000,00 din namenil za dograditev drsališča. Z deli na objektu nadaljujejo in bo drsališče možno uporabljati jeseni, 1. 1975.
Hinko LUČOVNIK delegat III. KONFERENCE DELEGACIJ
VPRAŠANJE: Kakšni so razlogi, da je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje izdala lokacijsko dovoljenje za podjetje Plutal in Saturnus v kareju MP-3 in s tem popolnoma onemogočila nadaljnji razvoj Vulona, medtem ko je na vzhodni strani kareja MP-3 med predvidenima podjetjema Rog in Pletenina še dovolj neobdelanega zemljišča, ki bo prav tako že v I. fazi komunalno opremljeno.
Z uveljavitvijo predlagane lokacije za podjetje Plutal se bo Vulonu onemogočila nadaljnja realizacija razvojnega načrta, usklajenega z republiškim in zveznim srednjeročnim načrtom razvoja bazne kemije, ki predvideva na sedanji lokaciji povečanje proizvodnje sintetičnih vlaken na 10.000 do 11.000 ton letno.
Yulon je po tem načrtu določen za nosilca razvoja kemijskih vlaken v republiki, kar je občini Ljubljana Moste-Polje sporočila Poslovna skupnost združenja kemične industrije s svojim dopisom dne 1. oktobra 1974.
Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska Ljubljana, kije pooblaščeno za pridobivanje zemljišč, za pripravo urbanistične dokumentacije, za opremljanje zemljišč s kolektivnim in individualnim komunalnim omrežjem, nam je posredovalo naslednji
ODGOVOR: Konec leta 1972 so bili že znani prvi rezultati obsežne študije o urbanistični ureditvi ITS cone Ljubljana Moste-Zalog-Dolsko. Naše podjetje je pričelo z nizom akcij, da bi kar najbolje informiralo gospodarske organizacije o velikih možnostih eksploatacije tega prostora. Med drugim je bila 15. 12. 1972 organizirana informativna konferenca pri skupščini mesta Ljubljana, kjer so sodelovali politični delavci Ljubljane, predstavniki občinskih skupščin Ljubljane in tedanji predsednik Gospodarske zbornice SRS.
Nadalje smo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico organizirali 25. junija 1973 široko informativno konferenco, na katero smo povabili prek 100 gospodarskih organizacij iz cele Slovenije, med njimi tudi Jugotekstil—Impex. Dne 9. septembra
1973 smo povabili na sestanek, ki je bil v prostorih našega podjetja, vse zainteresirane investitorje za gradnjo v zazidalnem otoku MP-3, kjer je bila podana obširna analiza stanja ter vse možnosti začetka gradnje. Dne 26. septembra 1973 smo organizirali sestanek konkretnih interesentov za gradnjo v MP-3 v prostorih Saturnusa, vendar se predstavniki Vulona sestanka niso udeležili.
Za vse te naše akcije je Vulon, kije že prisoten v otoku MP-3, vedel, vendar ni pokazal nikakršnega zanimanja za pridobitev novih površin za perspektivni razvoj podjetja. Na našo ponudbo o podpisu potrebne pogodbe glede pjačila prispevka in ureditve zemljišča smo dobili negativen odgovor s pripombo, da nameravajo razvijati proizvodnjo šele čez 10 let in zato ne nameravajo plačati proporcionalnega dela prispevka k stroškom urejanja zemljišča pod enakimi pogoji kot drugi investitorji.
Nadalje smo jih z dopisom št. 129/11—73 z dne 24. 9—1973 zaprosili, da nam nujno posredujejo razvojni program s podatki o potrebnih količinah posameznih energij, vode itd. Na to našo prošnjo sploh niso odgovorili. Dne 19. 11. 1973 smo z dopisom št. 3/504/73 Vulon obvestili, da na njihove zahteve ne moremo pristati in da bomo, če nam do konca novembra 1973 ne dostavijo podpisanih pogodb, sklepali, da niso zainteresirani za zemljišče ter da bomo to oddali drugemu investitorju.
Tudi na ta naš dopis ni bilo nobenega odgovora, zato smo upravičeno sklepali, da za zemljišče niso zainteresirani.
Ker je bilo naše podjetje prisiljeno kar najhitreje ukrepati glede eksploatacije zazidalnega otoka MP-3, je moralo nujno priti do realizacije gradnje tistih investitorjev, ki so se za gradnjo odločili in so bili tudi sami prisiljeni storiti to čimprej.
Problem urejanja zemljišča v tako velikem zazidalnem otoku pa je zelo velik in zahteva točno določeno etapnost gradnje, če hočemo čim racionalneje graditi komunalne naprave, obenem pa vsakega investitorja obremeniti le toliko, kolikor mu po izračunu pripada.
Zaradi realizacije načrta za urejanje v otoku MP-3 in glede na to, da Vulon ni bil pripravljen plačati prispevka proporcionalno z drugimi investitorji, smo vključili podjetje Plutal na zemljišče, neposredno ob predvidenem zemljišču za Vulon, oziroma na zemljišču, ki ga je Vulon želel ..rezervirati" za svoj nadaljnji razvoj. Plutal je sklenil tako pogodbe o plačilu prispevka kot pogodbo o dodelitvi zemljišča za to območje. V postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja pa je Vulon s pritožbo onemogočil načrtovani pričetek gradnje podjetja Plutal.
Spričo realizacije — lociranje Plutala — se je problem bodočega Vulona zaostril, zaradi česar je prišlo s predstavniki občine do vrste razgovorov na katerih so skušali položaj rešiti s preselitvijo Plutala v vzhodni smeri in zagotoviti zemljišče za potrebe Vulona pod določenimi pogoji, kot so plačilo prispevka za zemljišče (ki ga je Plutal odstopil Vulonu, ker gre v danem primeru samo za zamenjavo investitorjev, stroški urejanja tega zemljišča pa so ostali nespremenjeni), podpis pogodbe, plačilo prispevka in podobno.
URADNI ZAZNAMEK: Dne 11. 3. 1975 je inž. Trajbarič, direktor Vulona, izjavil, da se povsem strinja z določili pogodbe o prispevku in pogodbe o dodelitvi zemljišča ter da je podpis pogodbe odvisen le od sklepa delavskega sveta, oziroma od formalnosti v zvezi s podpisom pogodbe.
VPRAŠANJE: Problem bo verjetno sprožil tudi kdo iz krajevne skupnosti Besnica. Koliko sredstev je bilo porabljenih za poplavljeno območje, katerega je poplavila Besnica? Cesto so samo splužili, ker pa je voda odnesla del cestišča, so ta del samo zakoličili. Zakaj so bila porabljena preostala sredstva?
Odsek za komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Ob poplavah v jeseni 1974 je bil opravljen komisijski ogled poškodb na vseh lokalnih in nekaterih pomembnejših krajevnih cestah. Komisija je podala finančni prikaz ugotovljene škode ter zahtevala za sanacijo poškodb dodatna finančna sredstva. Zaradi pomanjkanja le-teh finančni zahtevek ni bil v celoti odobren in so bile z dodeljenimi sredstvi sanirane le najbolj kritične poškodbe na cestah in objektih. Nadaljnja sanacija poškodb na cesti Podgrad-Besnica je predvidena v predlogu programa za leto 1975. Do sedaj je bilo porabljenih za sanacij o 280.000,00 d in.	/
____________________________________________________________J
Franc GRADIŠEK, delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLSKO
VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na namembnost industrijske cone na zahodnem delu vasi Dolsko, na ureditev in odnose glede na črpališče vode, ki je že zgrajeno na področju krajevne skupnosti Dolsko, na bližino odlagališča za smeti v krajevni skupnosti Dolsko. Vse to se bo najbrž tikalo tudi odnosov občin Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana—Bežigrad.
Tovariš Gradišek je tudi na 7. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti postavil
VPRAŠANJE: Zviševanje standarda zvišuje tudi vsakodnevno porabo vode. Na območju krajevne skupnosti Dolsko so trenutno trije vodovodi, in sicer na območju vasi Dolsko, Senožeti in Vinje. Že pred tremi leti smo se odločili, da poiščemo nove vire vode in to nam je sedaj na območju vasi Dolsko uspelo. Ta vir daje precejšnjo količino vode ne samo za našo uporabo, temveč tudi za uporabnike iz sosednih območij. V zadnjem času pa so nastale precejšnje komplikcije, ker seje na levi strani Zasavske ceste v odprtem črpališču gramoza pojavilo smetišče, na katerem je veliko odpadnih kemikalij, predvsem iz Belinke in tudi dmgih bližnjih tovarn.
Za odlaganje smeti je izdano dovoljenje od uprave inšpekcijskih služb — inž. Dekadova — verjetno mimo poznavanja težnje, da se krajevna skupnost Dolsko trudi na tem območju zgraditi novo črpališče vode. Prav tako smo informirani, da bo na tem področju zgrajena industrijska cona, kar bo še bolj oteževalo rešitev vprašanja pitne vode. Pričakujemo, da nam bo primanjkovalo vode že v bližnji prihodnosti, ker se talna voda niža in bo zato nujno rešiti vprašanje oskrbe občanov s pitno vodo.
Odsek za komunalne zadeve je mipravil naslednji
ODGOVOR: Industrijska cona sicer prostorno še ni razme-jena, po namembnosti pa je rezervirana za energetske objekte; kompleks je trenutno v fazi novelacije urbanistične dokumentacije.
Gradnja črpališča v Dolskem je vezana na predhodno dokončno rešitev oziroma odločitev urbanistov glede namembnosti površin na kompleksu zahodno od Dolskega. Lokacija poskusnih vrtin za črpališče namreč posega v rezervat industrijsko-energetske cone Dolsko, varstveni pas črpališča pa bi zmanjšal Površine industrijske cone ter istočasno narekoval pogoje gradnje na tem območju. Problem je širšega značaja ter ga bo potrebno reševati skupno z vsemi zainteresiranimi. Če bo dana Prednost gradnji črpališča, bo omenjeni vodni vir zadoščal za kritje vseh potreb po oskrbi z vodo na širšem območju Dolgega, dana pa je s tem tudi možnost etapne gradnje, to je takojšnjega reševanja problema oskrbe vasi Dolsko z vodo. Če Pa bi se odločili za oskrbo z vodo iz vodovodda Črnuče, kar je •zredno drago in ne omogoča takojšnjega reševanja problema, bi etapna gradnja ne bila možna. V zvezi z odlaganjem smeti naj °menimo, da v opuščeno jamo ob Zasavski cesti nad Klečam res odlagajo odpadke iz tovarne Belinka. To ogladališče je v občini “ežigrad. Po informacijah sanitarne inšpekcije deponirani °dpadki ne vplivajo na kakovost podtalne vode.
Franc KREVS delegat VIII. KONFERENCE DELEGACIJ
VPRAŠANJE: Delegati VIII. konference sprašujejo, če je Prioritetna lista stanovanjskega solidarnostnega sklada že narejena, ali bo še enkrat točkovana. Ali so bile enako točkovane starejše in mlajše družine?
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-“°lje daje naslednji
ODGOVOR:	Skupščina solidarnostnega stanovanjskega
sklada za območje ljubljanskih občin je na petem zasedanju dne Ž6. decembra 1974 potrdila enotno prioritetno listo sklada. Skupščina sklada je razdelila v prvi fazi 403 stanovanja, od tega uelavcem z nizkimi dohodki 282 stanovanj, mladim družinam in upokojencem 60 stanovanj. V tej fazi oziroma pri prvi razdelitvi so upravičenci iz občine Ljubljana Moste-Polje dobili stanovanj, in sicer 72 delavcev, 15 mladih družin ter 23 upokojencev.
Stanovanjski pogoji vseh upravičencev so točkovanj na pod-lagi enakih kriterijev, dogovorjenih z začasnim pravilnikom, Zakonodaja pa je zahtevala od upravičencev iz vrst mladih dru-'n določene dmge pogoje, kot od delavcev z nižjimi dohodki.
VPRAŠANJE: Kako je s tožbo med Toplarno in stanovalci železniškega bloka poleg nje? Tožba je bila vložena zaradi onesnaženja zraka in okolice.
Toplarna Ljubljana, Toplarniška 19, posreduje naslednji
ODGOVOR: Anton DORNIK iz Ljubljane, Toplarniška 13, je oktobra 1969 vložil zoper Toplarno tožbo zaradi vgraditve naprav za odpravo ropota, smradu, zaprašenosti ozračja in dmgih škodljivih vplivov. Pravda teče pri okrožnem sodišču v Ljubljani, pri katerem je bilo že več obravnav. Da bi moglo ugotoviti dejansko stanje, je sodišče zaprosilo zavod SRS za varstvo pri delu v Ljubljani, da je opravilo meritve hrupa in drugih očitanih imisij. Zavod je ustrezni elaborat že izročil sodišču, Toplarna pa mu je tudi sama dostavila podobne meritve istega zavoda iz leta 1965 o meritvah ropota na spornem območju, preden je začela Toplarna obratovati.
V	pravdi je pričakovati, da bodo strokovnjaki predlagali možne in tehnično ter finančno izvedljive rešitve za odpravo imisij, nakar šele bo sodišče lahko sklepalo o utemeljenosti ali neutemeljnosti celotnega ali delnega tožbenega zahtevka. Toplarni Ljubljana ni znano, kdaj bo spor zrel za prvostopno sodbo, zoper katero se bo lahko nezadovoljna stranka pritožila na višjo stopnjo.
Milenko ROŠ delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVE JARŠE
VPRAŠANJE: Prvo vprašanje je v zvezi z ureditvijo avtobusnega postajališča ob Šmartinski cesti v smeri Nove Jarše -mesto. Cestišče ni urejeno in je zelo nevarno za kolesarje; poleg tega se avtobusi ne ustavijo vedno na postajališču oziroma parkirišču, ampak sredi ceste, kar je nevarnost za promet nasploh.
Odsek za komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Praviloma gradijo avtobusna postajališča zunaj cestnega vozišča. V letu 1974 je občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi uredila dve postajališči za progo 12 na Šmartinski cesti (Žito, Hrastje).
Obseg gradnje postajališč je bil odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev. Tovrstni problemi nastajajo skoraj na celotnem območju občine, še zlasti slabo in prometno nevzdržno stanje pa je nastalo na mestnem delu Šmartinske ceste do Javnih skladišč.
V	predlogu programa za leto 1975 je planirana semaforizacija ;n minimalna ureditev križišča Kajuhova-Šmartinska cesta, kar bi do neke mere zboljšalo prometne razmere na tem območju. Gradnja postajališč bo potekala hkrati z rekonrstrukcijo Šmartinske ceste na odseku od Javnih skladišč do križišča s Kajuhovo.
VPRAŠANJE: Drugo vprašanje je v zvezi s telefonskimi govorilnicami. V krajevni skupnosti Nove Jarše je ena sama govorilnica, v novem naselju pa ni nobene. Glede na to, da zelo počasi Jajejo nove telefone, je to velika pomanjkljivost, kajti sosedje sosedom ne dovolijo govoriti in je vprašanje, kaj bo, če bo kak klic nujen?
Oddelek za komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Občina praviloma novih javnih telefonskih govorilnic ne financira. V letu 1975 je izjemoma planiranih 50.000 din za postavitev javne telefonske govorilnice v Dolskem in Spodnji Hrušici, kjer je potreba največja, saj bodo telefon uporabljali tudi občani okoliških vasi. Za postavitev javne telefonske govorilnice v Novih Jaršah predlagamo, da akcijo prevzame krajevna skupnost in reši to vprašanje skupno s podjetjem Soseska, ki urejuje zazidalni kompleks Novih Jarš.
VPRAŠANJE: Tretje vprašanje je v zvezi s Komunalno energetiko, oziroma ceno teh storitev. Cena se je povečala za 28 %, medtem ko so delili dobiček v Komunalni energetiki v višini 58 %, osebni dohodek pa je višji za 1.300,00 din.
Komunalna energetika Ljubljana daje naslednji
ODGOVOR:1
1. V letu 1974 so se cene ogrevne toplote spremenile trikrat, in sicer:
dne 1. 2. 1974 za 19 % na Gcal. Sprememba cene je temeljila na spremembi cen goriva in priznanih akumulacij za razširjeno reprodukcijo v višini 10,40 din za Gcal;
dne 1. 5. 1974 za 14% na Gcal zaradi spremembe cen goriva;
— dne 3. 10. 1974 za 10% na Gcal zaradi spremembe cen goriva.
2.	V letu 1974 je Komunalna energetika ustvarila 41,359.463 din dohodka in 23,400.965 din ostanka dohodka, ki ga je razporedila v sklade (poslovni sklad, rezervni sklad in sklad skupne porabe).
3.	Predračunska vrednost investicij, ki bi jih pričeli graditi v letu 1975, znaša 142,120.198 din. V letu 1975 bi morali zagotoviti 87,575.260 din lastnih sredstev in kreditov ter za 54,545.038 din garancij, da bi lahko prijavili začetek del.
Poleg navedenih investicijskih nalog in obveznosti imamo v letu 1975 za 6,692.062-din odplačil investicijskih kreditov za osnovna sredstva, kijih bomo morali odplačati iz sredstev amortizacije leta 1975.
V letu 1975 bi morali ustvariti najmanj takšen dohodek kot v letu 1974, sicer začetih investicij ne bomo mogli dokončati.
4.	Poprečni osebni dohodek na zaposlenega iz dohodka leta 1974 znaša 3.758 din ali 18,5 % več kot leta 1973, na pogojno nekvalificiranega delavca pa 1.720 din ali 18,8 % več kot leta 1973.
Kvalifikacijski količnik, izračunan po predpisani metodologiji, znaša 2.158. Višina osebnih dohodkov je limitirana s samoupravnim sporazumom o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnega dohodka v elektrogospodarstvu Slovenije - proizvodnja in prenos, katerega podpisnica je tudi Komunalna energetika Ljubljana.
Osebne dohodke v letu 1974 je Komunalna energetika Ljubljana obračunala v skladu s samoupravnim sporazumom in ga ni presegla.
VPRAŠANJA DELEGATOV NA 7. SEJI ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
Franc KREVS delegat VIII. KONFERENCE DELEGACU ZZD
VPRAŠANJE: Kdaj bo dokončno urejeno križišče v Zalogu pri zadružnem domu?
Odgovor na to vprašanje je dan delegatu Jožetu Jordanu pod odgovori na vprašanja delegatov 6. seje vseh zborov SO.
VPRAŠANJE: Kdaj bo urejen odtok vode v podvozu v Zalogu?
ODGOVOR: Glede rešitve odvodnjavanja podvoza Zalog je v izdelavi preiskava podtalnice na območju podvoza. Preiskavo je naročil investitor Železniško gospodarstvo Ljubljana in bo predvidoma končana do marca 1975. Potem bo izdelan projekt sanacije, nakar se bo investitor lotil izvajanja del. Pričakujemo, da bo problem odvodnjavanja rešen v tem letu.
Stanko KASTELIC delegat III. KONFERENCE DELEGACIJ ZZD
VPRAŠANJE: Kakšen je izkoristek sredstev iz proračuna 1974 za gradnjo in vzdrževanje cest na območju Ljubljane in v katere ceste so bila vložena ta sredstva?
Odsek za komunalne zadeve je pripravil naslednji ODGOVOR: Za vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest - mestnih ulic v občini Moste-Polje smo v letu 1974 porabili 1,594.606 din, in to za lokalne ceste 794.606 din in za mestne ulice 800.000 din. Za izvajanje zimske službe v sezoni 1973/74 smo potrošili na lokalnih cestah in pločnikih na našem ureditvenem območju 232.907 din.
VPRAŠANJE: Ali s podpisom družbenega dogovora o združevanju sredstev za financiranje programa gradnje cestnega omrežja na območju Ljubljane za obdobje 1974—1983 ne bo prišlo do pospešene obremenitve uporabnikov zemljišč in delovnega človeka, tako da se bo letno občutneje povečala stopnja prispevka za uporabo mestnega zemljišča in prispevkov od registracije vozil in bencina?
Odsek za finance je pripravil naslednji ODGOVOR: Družbeni dogovor o združevanju sredstev za financiranje gradnje cestnega omrežja na območju Ljubljane za obdobje 1974—1983 ne določa višine prispevkov za uporabo mestnega zemljišča in prispevkov od registracije motornih vozil. Višino prispevka za uporabo mestnega zemljišča in prispevka za registracijo motornih vozil določata z odloki mestna in republiška skupščina.
Davorin GOLE delegat XX. KONFERENCE DELEGACIJ
Na vprašanje bo sekretariat skupščine odgovoril neposredno.
Anton LJUBIČ delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI KODELJEVO
VPRAŠANJE: Približno dve seji pred potekom mandata prejšnje skupščine je bilo postavljeno vprašanje, kaj je z denarnimi sredstvi za modernizacijo Pugljeve ulice in kdaj približno bo ta ulica modernizirana.
Odsek za komunalne zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Z rekonstrukcijskimi deli Pugljeve ulice bodo nadaljevali predvidoma v letu 1976 ali 1977, kar je stvar konkretnega letnega mbčinskega programa in predlogov krajevne skupnosti. Na območju Kodeljevega je bila v letih 1973/74 rekonstruirana Malejeva ulica, v letu 1974 pa je bilo zgrajeno postajališče na Povšetovi ulici in obračališče pri starem štepanj-skem mostu. V predlogu programa za leto 1975 je predvidena rekonstrukcija križišča Grablovičeva-Povšetova. Stroški rekonstrukcije bodo znašali okoli 1,500.000 din. Dogovarjeno je, da bo k rekonstrukciji križišča prispevala tudi občina Ljubljana-Center. Rekonstrukcija križišča je potrebna zaradi uvedbe proge številka 5 Podutik-Kodeljevo.
Stane ERMENC delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI POLJE
VPRAŠANJE: Na našem območju je bil ob Rjavi cesti zgrajen otroški vrtec za 120 otrok. Trenutno je v vrtcu 168 otrok, kar pomeni za 40% prekoračenje kapacitet. Odklonjeno pa je bilo 128 otrok. V letu 1974 se je vselilo na to območje 180 novih družin, z aleto 1975 je predvidena vselitev nadaljnjih 120 stanovanjskih enot, v letu 1976 pa prav tako 120 stanovanjskih enot, zaradi česar bo vprašanje otroškega varstva na tem območju vse bolj pereče in ga bo treba pospešeno reševati.
Oddelek za družbene službe je pripravil naslednji
ODGOVOR: V sprejetem programu gradnje osnovnih šol in VVZ je predvidena izgradnja vrtca v Polju s kapaciteto 120 otrok. Ta vrtec bo po programu sklada ljubljanskih občin pri TIS Ljubljana zgrajen v letu 1976 na lokaciji, ki bo v naslednjih mesecih dokončno določena.
VPRAŠANJE: Kdaj bo dokončno urejen urbanistični načrt za območje krajevne skupnosti Polje?
Podjetje za urejanje zemljišč Soseska Ljubljana je pripravilo naslednji
ODGOVOR: Programski del načrta je v delu in bi bil meseca junija 1975 pripravljen, če ne bi prišlo do spremembe faznosti izgradnje MS 7/1, ker Kmetijska skupnost ni dala soglasja k izgradnji tega predela; zato je rok podaljšan za najmanj dva do tri mesece. Vprašanje je vključitev tega predela v srednjeročni program občine, oziroma dogovor na občini kako naj bo vključen ta predel v etapnost gradnje. Dela pri izdelavi programskega dela zazidalnega načrta potekajo intenzivno in bo možno izvzeti posamezne kareje - tako stanovanjske kot izgradnjo centra, ker lahko vsak del posebej obdelujejo. Takoj ko bodo znana vsa izhodišča programskega dela zazidalnega načrta, bomo organizirali sestanek na krajevni skupnosti, da ponovno preverimo vsa izhodišča, ki so bila dana že na sestanku krajevne skupnosti Polje dne 24. septembra 1974.
VPRAŠANJE: Urbanizacija območja KS Polje seje v zadnjih letih povečala približno za petkrat, tako daje območje precej urbanizirano in zelo veliko. Pred leti je bilo na območju krajevne skupnosti 800 volivcev in je imel kraj dva kultumopro-svetna domova. Danes nimamo nobenega in iz tega izhaja vprašanje, kaj je v načrtu za kulturnoprosvetno dejavnost in rekreacijo občanov na tem območju v prihodnje.
Odsek za gradbene zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: KS Polje obsega zazidalne otoke MS 6, MS7, MS8, MS9 in MS 10, katerih površine so po GUP določene za gradnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov.
Za zazidalne otoke MS 6, MS 8 (del) in MS 10 veljajo zazidalni načrti, soseske MS 7, MS 8 (del) in MS 9 pa so predvidene za organizirano usmerjeno gradnjo z realizacijo v naslednjem planskem obdobju 1977-1981. V zvezi s tem je bil konec leta 1974 na KS Polje že razgrnjen programski del zazidalnega načrta.
Zazidalni načrt MS 10 določa center soseske ob Zadobrovški Cesti (nasproti intervencijskih vrstnih hiš), ki vključuje trgovino, servise, bife, mlečno restavracijo, dvorano s predavalnico, sejno sobo, klubsko sobo, knjižnico in trg s kioski. Centralne športne Površine s telovadnico za vse starosti prebivalcev so ob osnovni š°li, predvidena so tri večja igrišča za šolske in več manjših za Predšolske otroke. Za rekreacijo otrok in odraslih služijo obsežne parkovno urejene gozdne površine severno od centra soseske. Tudi zazidalni načrt za MS 8 predvideva center soseske, >n sicer v kareju nasproti upravne zgradbe Združenih papirnic, z novo trgovino in kegljiščem poleg že obstoječega dmžabnega doma.
Zgornje Slape (zazidalni načrt MS 6) imajo predviden svoj center južno od pokopališča, ki vključuje poleg preskrbovalnega centra še prostore za stanovanjsko skupnost, servise, zdravstveno postajo, klub, knjižnico, bralnico in servis družbene prehrane. Poleg obstoječe špecerijske trgovine ob Zaloški cesti sta v soseski predvideni še dve manjši trgovini z osnovno preskrbo.
Sicer pa je bil problem obdelave urbanistične dokumentacije oziroma novopropripravljeni osnutek urbanističnega načrta zazidalnih otokov na območju KS Polje predmet razprave na sestanku razširjenega političnega in gospodarskega aktiva dne septembra 1974 v navzočnosti predstavnikov Soseske, LUZ to SO Moste-Polje. Na tem sestanku je bil med drugim sprejet sklep, da bo Soseska poslala izvod osnutka krajevni skupnosti in da bo ta na vpogled vsem občanom v prostorih te krajevne skupnosti. Osnutek je bil poslan in razgrnjen po dogovoru.
{£. Milan PAUNOVIČ delegat KRAJEVNE SKUPNOSTI
Moste
VPRAŠANJE: V Proletarski, Rojčevi in Partizanski ulici Pogosto parkirajo težki kamioni, večkrat na obeh straneh ulice, asti ponoči (prevoz Brežice). Zakaj ni prepovedano parkiranje amionov v teh ulicah in zakaj niso napoteni na parkirišče za kamione, ki je v ta namen zgrajeno na Ježici?
Oddelek za komunalne zadeve je pripravil naslednji 9^00V0R: Problem parkiranja tovornjakov v Proletarski, Kojčevi in Partizanski ulici bomo reševali skupaj z uradom za Promet in vas o rešitvi obvestili.
VPRAŠANJE: Vtis je, da so moščanske ulice slabše čiščene ot v ostalem mestu. Ravno tako je pomanjkljivo odvažanje meti (prenapolnjeni smetnjaki, razsute smeti). Kje je vzrok za tako stanje?
Predsednik DE Javna higiena pri Komunalnem podjetju Ljubljana je posredoval naslednji
ODGOVOR: V letošnji zimi, ko ni bilo snežnih padavin, so bile ulice na vseh območjih bolj onesnažene. Onesnaženost je bila posledica gradbene dejavnosti, ki v letošnji zimi ni prenehala. Ta ugotovitev se nanaša na območja, kjer je dinamika gradnje v velikem razmahu. Zato opravljamo službo čiščenja — konkretno na območju moščanske občine - skupinsko z delavci, nakar površino strojno očistimo. Onesnaženosti so zlasti izpostavljene: Kajuhova ulica (gradbišče Štepanj-sko naselje), Šmartinska cesta (cestišče v slabem stanju, izredno intenziven promet zaradi Javnih skladišč). Logična posledica je, da se z vseh tranzitnih cest prenaša onesnaženost tudi na druge ulice. Glede na odobrena sredstva je pričakovati, da se intenziteta čiščenja v tekočem letu bistveno ne bo povečala. Vendar bomo, brž ko bo to dopuščalo vreme, pričeli z intenzivnim spiranjem vseh asfaltiranih površin.
Po trenutno obstoječem odloku je naša DE zadolžena postaviti uporabnikom ustrezno število 80-litrskih smetnjakov. V nekaterih primerih, kjer leže smeti okoli smetnjakov, gre lahko za dvojno krivdo, to je naših delavcev ali pa stanovalcev, ki odlagajo smeti. Da bi posodobili tehnologijo odvoza smet, zlasti kar se tiče primernejše velikosti posod, smo uvedli in na nekatera mesta dostavili 800-litrske poliestrske posode.
Pri odvozu smeti naša operativna služba delavce stalno opozarja na kvaliteto odvoza. Vendar se v resnici zgodi, da včasih ne počistijo, za kar nas kliče na odgovornost pristojna inšpekcijska služba.
Žal moramo poudariti tudi to, da je realizacija programa odvoza smeti in odpadkov resno ogrožena zaradi podražitve 80-litrskega smetnjaka s 190 na 450 din franco Celje. Zato bo naša delovna organizacija prisiljena predlagati spremembo ustreznega odloka in naložiti skrb za nabavo smetnjakov uporabnikom.
Franc KREVS delegat VIII. KONFERENCE DELEGACIJ
VPRAŠANJE: Vštevanje osebnega dohodka delavca za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) v pokojninsko osnovo.
Na postavljeno vprašanje je dal naslednji odgovor Republiški sekretariat za delo.
Po določbi 49. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. 1. SFRJ, št. 1/73 in
37/74) se za izračun pokojninske osnove šteje tudi osebni dohodek, ki ga je zavarovanec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati preko polnega delovnega časa (nadurno delo).
Pc zakonu je zavarovanec dolžan delati preko polnega delovnega časa v primerih, kijih določa 27. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delavci (Ur. 1. SRS, št. 18/74). V omenjeni zakonski normi so določeni primeri, v katerih sme delo delavca trajati preko polnega delovnega časa (nadurno delo). Dolžnost delavca, da v teh primerih dela preko polnega delovnega časa, pa mora biti določena v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Če delavec v primerih iz 27. člena cit. zakona v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu dela preko polnega delovnega časa, gre za delo v času, ko je delavec po zakonu dolžan delati preko polnega delovnega časa. Zato se tudi osebni dohodek za to delo šteje za izračun pokojninske osnove.
Na drugo vprašanje delegata, ki obravnava možnosti za zmanjšanje stopnje davka od osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) pa pričakujemo odgovor od republiškega sekretarijata za finance na kar ga bomo objavili:
VPRAŠANJA DELEGATOV NA 8. SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Delegat VILKO SLUGA
VPRAŠANJE: Zakaj še ni izdano uporabno dovoljenje osnovni šoli Adolfa Jakhla, kljub nekajkratnim urgencam po drugi strani pa inšpektorji navajajo učitelje na uporabo naših učilnic ter tehničnih pripomočkov, ki so v njih. Kaj bi se zgodilo, če šola deluje brez uporabnega dovoljenja in če se pripeti nezgoda?
Oddelek za gradbene zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Uporabnega dovoljenja za omenjeni objekt doslej ni bilo mogoče izdati, ker investitor oziroma njegov pooblaščenec LIZ (Ljubljanski investicijski zavod) - IB E inženiring OŠ in VVZ, Ljubljana, Titova 18, doslej še ni predložil strokovne ocene Zavoda SRS za varstvo pri delu o pravilnosti izvedbe stopniških ograj in o pravilnosti izvedbe strojnih in drugih naprav. To listino je LIZ dolžan predložiti na podlagi zahtevka, ki ga je postavila komisija za tehnični pregled predmetnega objekta v točki VI/2 zapisnika z dne 18. junija 1974. Nadalje LIZ doslej še ni predložil oddelku za gradbene in komunalne zadeve SO Ljubljana Moste-Polje v potrditev izvedbeni projekt kotlarne po zahtevi iz yi/2 točke zapisnika o tehničnem pregledu kotlarne z dne 3u. oktobra 1974.
Vse dotlej, dokler LIZ ne bo predložil naštetih uradnih listin, pristojni občinski upravni organ ne sme izdati uporabnega dovoljenja za ta objekt. Prepoved izhaja iz določb 61. člena zakona o graditvi objektov.
Ne glede na to, da je LIZ po zakonu sam dolžan predložiti vsa predpisana dokazila, ki so potrebna za izdajo uporabnega
dovoljenja, je odsek za gradbene zadeve samoiniciativno večkrat urgiral pri LIZ, da to čimprej uredi.
Delegat Leopold KOS
VPRAŠANJE: V septembru ali oktooru sem postavil dve vprašanji glede zazidavanja oziroma uporabe zemljišča ob pokopališkem zidu in glede lokacije za Plutal; na oba vprašanja do sedaj še nisem dobil odgovora.
Oddelek za gradbene zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Plutal ima lokacijo v industrijski coni MP 3 — v podaljšku Vulona ter ob lokaciji ob Saturnusu in Rogu.
VPRAŠANJE: Krajevna skupnost Nove Jarše želi, da bi bilo zemljišče ob pokopališkem zidu urejeno, pri tem jo pa zanima, kako je na tem zemljišču z vrtičkarji in kakšen program ima glede tega, občina oziroma podjetje RAST.
Oddelek za gradbene zadeve je pripravil naslednji
ODGOVOR: Zemljišče ob pokopališkem zidu je rezervat oziroma predstavlja zaščitno površino, namenjeno za naftovod in plinovod, deloma pa je cestni rezervat za novo Jarško cesto.
Na vsa vprašanja delegatov je dal odgovore IZVRŠNI SVET skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
VPRAŠANJE: možnosti za zmanjšanje stopnje davka od osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo).
Republiški sekretariat za finance je na vprašanje dal sledeči
ODGOVOR: Po 38. členu zakona o davkih občanov se republiški davek iz delovnega razmerja plačuje med dmgim tudi od prejemkov za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas razen od prejemkov za tako delo, opravljeno v skladu s 27. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Gre za kompenzacijski davek, katerega namen je, da se iz tovrstnih dohodkov plačuje načeloma enak obseg dajatev kot iz osebnih dohodkov za redni delovni čas. Glede na navedeno se tudi stopnja tega davka načeloma določa v višini, k,i ustreza seštevku stopenj tistih prispevkov iz osebnih dohodkov za redni delovni čas, ki se od tovrstnih prejemkov ne plačujejo (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugo).
Pripominjamo pa, kar izhaja že iz citiranega 38. člena zakona, da se posebni republiški davek ne plačuje iz osebnih dohodkov za nadurno delo, ki se izvaja v skladu z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
Glede na to, v tem trenutku po naši oceni niso izpolnjeni pogoji za kakršnekoli spremembe v sistemu in višini obdavčitve tovrstnih dohodkov, bo pa ta problem moral biti širše proučen v okviru celovitejše uskladitve davčnih in drugih predpisov z novo ustavo.
Na drugo vprašanje delegata, ki obravnava možnosti za zmanjšanje stopnje davka od osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) pa pričakujemo odgovor od republiškega sekretarja za finance na kar ga bomo objavili.
V