Reorganizacija publlkaclj Mladinske matice Članek urednika Mladinske matice v 39. štev. »Ueiteljskega tovariša« o reorganizaciji publikacij MM je vzbudil med učiteljstvom, ki se globlje bavi s problemom našega šolskcga čtiva, živahno razpravljanje in zanimanje. Mislim tukaj predvsem na predlagano reorganizacijo »Našega roda«, ki naj »nadomesti nepopolno in nezadostno čtivo v šolskih čitankah in pa nagnjenje mladine do variacije«, kakor se izraža urednik. Pri vsakdanjem šolskem delu to neprestano opazujemo. Kaže pa se nam takoj drugi in to glavni problem, problem čitank za naše naTodne šole, ki pri nas še ni urejen. Naše čitanke ne zadovoljujejo ne po vsebini, ne po obliki. Čitanke so vedno pojav in izraz kulture in dobe v kateri nastajajo. Na njih sestavo že od nekdaj niso vplivale samo filozofija, pedagogika, literatura. estetika, nego največkrat narodno gospodarski vidiki. Zato je vprašanje čitank v različnih dobah našlo tudi različen odgovor. Danes želimo v čitanke spraviti med drugim sestavke, ki nam govore živo, osebno.torej žive prigode iz neposrednega življenja, vesele pri'povedke, doživljaje, potovanja itd. Le taki sestavki, ki ustrezajo razvitku otroške duševnosti na vsakokratni razvojni stopnji, nam bodo popestrili in podpirali pouk. Danes ima učitelj, ki išče takšnih sestavkov, precej težavnega dela. Tudi po obliki naše čitanke ne ustrezajo. Nove, ki so pri nas na vidiku, bodo gotovo neprimerno boljše, za kar nam dajejo garancijo osebnosti, ki to delo vodijo. Vendar bo tudi to čitanka v stalni obliki, ki so jo ponekod zamenjali že s takozv. čitalnimi polami (glej razpravo dr. E. Webra v knjigi O. Karstadta »Metodische Stromungen der Gegenwart in pa članka prof. Fr. Firlka v lanskem »Popotniku«). Takšne čitalne pole bi izhajale mesečno. bi bile torej vedno »nove« in prožne, bi bile sestavljene n. pr. nekatere za vse šolarje v banovini in druge z vrednostjo za posamezne manjše enotne okoliše. Tako si je z izbiro možno sestaviti odlično uporabno individualno čitanko. Ker pa bomo torej zopet dobili čitanke v stalni obliki, je reorganizacija »Našega roda«, ki nam dopolnjuje ostalo šolsko čtivo, nujno potrebna, ako ga hočemo uporabljati v vseh razredih, torej tudi v nižjih. Za to smo se že dolgo potegovali na učiteljskih zborovanjih in v tem glasilu. Četudi bosta reorganizirana »Naša roda« manjša po obsegu, bo pa zato iz njiju uporabno vse, ker bosta lahko bolj prilagodena razvojni stopnji otrok v nižjih in višjih razredih, kar sedaj ni bilo in je mnogo sestavkov ostalo neprečitanih. Dokler torej nimamo čitalnih pol — tudi na to bo treba misliti — nam bo »Naš rod« f obljubljeni obliki neobhodno potreben, ko pa bomo dobili te, pa bo tudi njegova naloga — lažja! A. Ferlinc.