Razne stvari. Iz douiačth krajer. Promoviran je bil v soboto, dne 23. t. m. na graski uaiverzi doktorjem filozo(i|e profesor g. Karol VerstovSek. Petdesetletnica poroke našega cesarja. Dne 24. aprila 1. 1854 se je vršila poroka cesarja FrančiSka Joiefa z bavarsko princezinjo Elizabeto. Cesar je dan petdesetletaice svoje poroke preživel v krogu svoje družine. Cesar je Sel 24. aprila dopoldae v žrf pri oo. kapuciaib aa Dunsju ter je polcžil na krsto cesarice moder Sopek. Opravil je ob krsti tiho molitev. Političen shod pri St. Antonn v SIov. gor. Še enkrat opozarjamo vse prebivalce Slovenskih goric na političen ghod, ki se bo vršil dne 8. maja t. 1. Poročala bosta poslanca dr. Ploj ia Roškar. Gotovo bo ta shod obilno obiskan, ker se kaže povsod toliko zsnimanja. Za častncga občana je imenovala občiaa Ribaica g. Filipa Streieher, veleposestaika in občia. predstojaika v Ribnici zaradi njegovih velikih zaslug za občai blagor. Obdarovani rinogradniki. Kot na- grsdo za dobro urejene vinograde so dobili od poljedelskega ministrstva naslednji viaogradniki vsak po 70 K: Autori Erumpek pri Sv. Emi, Aadrej Ronih in Martin Hrovat blizu Šmarja pri Jelšah, Jožei Kovačič pri Sv. Eaii in Frane Jagodič pri Sv. Petru. Oddaja lova v občini Kamnica se bo vrSila pri okrajnem glavarstvu v Mariboru dne 4. maja cb 10. uri dopol. Naiemščiaa zaaSa 62 K. JaraSčine je vplačati 10 K. Novice iz Jarenine. Zadaji petek ob tretji uri zjutrsj je začeio goreti pri posestniku Reismanu na Vukovskem vrbu. Zgorelo je ceio poslopje. Ogenj }e opazil domači triletni otrok, ki je celo družiao resil večje nesreče. — Toča je klestila zadajo soboto že drugokrat tudi po naSi iari. Napravila je veliko Skcde posebno po Gačniku. Milo se je stcrilo vsakemu, ko je videl po tofii lepo sadno cvetje ležati po tleh. Tudi vinogradi in žitna polja so zelo poškodovaaa. Da bi le bila to leios zsdnja toča! — Gospod učitelj J. Čonč se je zaročil z gdč. Faniko DernovSek. Maogo sreče! Sv. I!j nad Mariborom. Zadaji članek o naSi Sulferajnski šoli v toliko popravljamo, da je ista šola vsled prevelike agitacije cd straai Beinčurjev skoro preaapolnjena slovenskih otrok. Zadnji čas se je namreč na razae, nelepe nadiae skrbelo za to, da se deca slovenskih stariSev potujčuje v veliki meri v tej — mučilnici. 2&lostao, a resaično! V občini Mislinja se bližajo občinske volitve. Mislinski volilcf! Zdaj se vam poauja prilcžnost nazaaaiti svetu, da vam ne manika zavedaosti, in da veste, kaj je va3a doižnost. Pridite torej določeni daB ia pokažite, da je tudi pri vas taka aeustrašeaost in samcstojnost, s kakorSao so se poaaSali pred dve ra letoma vaši sosedje in sožupliani v Št. Ilju! Še enkrat volitve v okraj gornjeradgonski. Dne 26. t. m. se je vršila pri mariborskem okrožnem sodišču obravaava proti nekaterim sloveaskira volilcem v okrajni zastop gornjeradgoaski zaradi podkupovanja volilcev. Toteai so bili vsled ovadbe orehovskega Wratschkota: Andraž Borko iz Kralovc in Anton Kiirbus iz Okoslavc in sicer, da je prvi obljubil drugema aajlepSe drevo iz svojega lesa. ako voli s sloven3ko Ktraako. Ko je Kiirbus voiil slovenske kandidate ter so ga zaradi tega posilinemški kmetje zbadali, izgovarjal se je — tako se glasi ovadba — da so mu ohjubili 50 K če voli s slovensko atraako in da je dobil že 25 K. Kot priča je bil zasliSan Jakob Kiobasa, kateri |e izpovedal, da je njemu o tem, da jc dobil Kiirbus 25 K, pravil njegov »nefe« (aečak) Izrazi! »e je tudi, da se je v kraju o tem »algeraaja« govorilo ia da mu je pravil Kurbus o tera, ko sta enkrat o »gemajBdeangeJegenhsjt« govorila. (Ta mož je gotovo bral priporočilo radgonske lekarne. Opomba stavca.) Slednjič se je obravnava zaradi zasliSaaja aadaljaih prič p r e 1 o ž i I a. Drugi jo bil obtcžea zaradi istega prestopka Jakob Zemljič, nosestaik v  padpnpjh On je baje glasom Wratschkove o . objubil volilcu Jakobu Križaniču četrtinjak jabolfiaika ter je ponudil njegovemu bratu Alojzu Križanil 10 K, če pregovori brata Jakoba, da voli s slovsnsko stranko. Zemljič trdi, da tega ni storil, zato se tudi ta obravnava v svrho zaslišaaja prič p r e 1 o ž i. Pri obravnavi je izpovedal obtoženec, da se ie Alojz Križanič izrazil: »Kjer je več pijače, tam voli moj brat.< Nadalje sta bila radi istega prastopka obtožena Aatoa Slavič in Jožef Veberič iz Boračeve. Slavifi je obljubil Fraacu Pucbar, če voli s slovensko straako 10 kron, katere je dobil od Veberiča. -Pri zadnji obravnavi se je izkazalo, da rau Veberič n i d a 1 tega zneska, da žnjim podkupi Pucherja, ampak sarao za agitacijo. Zato je bil Veberič oproščen. Slavič pa obsojen zaradi tega, ker je poskusil volilca podkupiti, na en teden zapora. Pri zadnii obravnavi je izpoveda! Siavič, da so posilinemSki volilci bodili pit na slovenske volilne shode, volit pa niso šli ž njimi. Tako \e namreč rekla žena Pucharjeva Slaviču. Ali bo sedaj Wratscbkotu lažje? Sv. Peter y Gornji Radgoni. Mrtvega so naSli na cesti v Šratovcih Simona Nedoka, 65 let [starega viničarja z Noričkega vrha. Zadela ga je arčna kap. — Ogenj }e uaičil gospodarski poslopji posestnikoma Adaniču in Pavliču na Meieh. Zažgali so otroci. — Posestvo runskega samostana v HercegovSčaku je kupila radgonska mestaa hranilnica. Tako prodirajo Nemci v slovensko zeralio. Pragersko. V soboto, dae 23. t. mes. popoldan, razsajala je od Pohorja Crez Pragersko, Maribor in oaprej proti Slov. goricam straSaa burja z bliskom, gromorn in točo, katera je ogromao Skode naredila v teb krajih, k|er je letos v vinogradih, sadju in polju vse prav lepo kazalo in cvetelo. — Dne 25. t. m. je na Pragarskem pri premikaaju železaiskih vozov premikač Jakob Kampl priSel tako nesrečao med voze, da so mu kolesa desBo nogo odrezala. Nesrečaeža so odpeljali v mariborsko bolBi.<»aico. Ljntomerske občinske volitve so pokazale, da imajo v Ljutomeru večiao sloveaski volilci. Ako sestejemo volilce vseh treh razredov, dobimo 171 sloveaskih vol»lcev, medtem ko imajo Nemci oziroma posilinemci komaj 119 glasov. Ia aemSki listi piSejo, da je Ljutomer nemški trg! Nekaj nemSkih uradnikov še vzdržuje ijutomersko BemStvo, drugače bi že zdavnaj odklenkalo nemskemu gospodarstvu. Iz Presike pri Ljutomeru. Grozovita nesreča se je zgodila pri posestaiku Jakobu Sovič. V soboto, dne 16. t. m. zvečer se je opekla sedemletaa deklica pri cgaju tako močao, da j<s vsled grozovitih bolečin izdihnila svojo blago duSo v pondeljek zjutraj. — Umrla je pridaa žena Ana La8i3, žena viničarja Blaža LaSič po domače Zurmana. Po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakrameati, je mirao v Go^podu saspala. Ribnica na Pohorju. Pretečeni teden je pogorela Verhovsko-Miklavžičeva žaga in nekaj lesa. — Pri Puru so se bile vžgale saje brez škcde, a ve5 Skode so vžgane saje naredile pri Solerju, kjer se je vnela tudi strehn, veadar so ogenj hitro pogaBili. Tatovi v Ribaici. Od 25.-26. aprila po noči so v Ribaici nezaaai tatovi vlomili pri trgovcu Fukshoferju ter odo^sli nekaj denarja smodk in blaga požkodovali. Poskušali so tudi pri trgovcu Kikeljau pa so bili pregnani. Isto noč so pri krčmarju Šolerju pokradli mesa ia zabele ier aekaj viaa, a pri VetuSku pa kruba ia perila. Pri Sv. Tomažn pri Ormožn je umrla dae 14. aprila vrla krščanska žeaa Barbara Zeraljič, soproga tamoSajega organista in cerkovnika. N. v m. p.! V MezgOTCih pri Sv. Marjeti niže Ptuja je umrl veleposestnik Tomaž Kostanjevec, zapustivši dvoje otrok ier mlado ženo. Bil je vedno aaroden, vedno dober ia veren katolirjan. Blag mu spomin! Iz Žusma se pise: Dae 9. februarja t. 1. je strela udarila v tukajžno Solo, da so m Solarji luči, ki se je v sobi pokazala, silno prestrašili; isto u?o je udariia tudi v župnij • sko gospodarsko poslcpje, čeravtto ima strelovod, naravnost med živino, da ie hiapca, ki sta živino opravljala, pretreslo. Dae 22. apr. zvečer je udarila pa v strelovod župaijsku cerkre, je od žice odskcčila ter zid ia strop na več krajih opraskaia. Sv. Peter pod Sv. gorami. V Plesu se je obesil 17. t. mes. 58 letni prevžitkar Fraac Klakočar. Predpoldne je polagal živiai krmo. Ko so ga opoldae pogrešali pri obedu, sla je sedemletna bčerka Marija starega očeta iskat ter ga je nasla obešenega. Starčeku 88 je bržkone zmešalo. Bog bodi milostljiv njegovi duSif Pri Veliki Nedelji, kjer itak preti nemSkutarstvo zadušiti vso narodno zavest, kakor ijulika pSenico, smatrajo celo nekateri »zavedai« neraščino za ediai občevalai jezik. Ali ne veste, da zgledi rlečejo? Zakaj se potem 88 hočete čuditi, če drugi, bolj »priprosti«, Ijabijo istotako kakor vi, ediao blažeai »tajč« ter po dve uri daleč svojo deco pcšiljajo t nernSko Solo, da bi vas mogli razumeti vsaj ti otroci. če vas že stariSi ne razumijo, Tužna nam majka! Sieer pa uparnD da spozaate svoje aelepo in ravno za nas tako Skodljivo razvado ter aam o tem sploh ne bo treba ve6 govoriti. V občiai Dežno je zgorela 17. t. mes. tovarna za pohistvo Jurija Regoršeka, Posračilo se je rešiti le drage stroje, vse drugo Je zgorelo. Mrčnoselo. Dae 30. sušca t. i. je umrla po dolgi ia mučai boiezni prevideaa s sv. zakramenti za umirajoče Marija Bračua, roj. Leskovšek, soproga Martina Bračun, posest. v Mrčniseli pri Koprivnici, v starosti 43 let. Rajna je biia revežem velika dobrotnica. Blag ji spomia! Naj v miru poSiva! Celjske novice. V nedelio in soboto je večkrat treSčilo v celjski stari grad. Strela je napravila v zidovju veliko razpoko in velik kt<8 zidu odruSila, tako da ima grad, ako se ga gleda od spodai, sedaj drugo obliko. — Tudi v nemški mlin je to pot strela prvikrat treščila. Volitve v celjsjki okrajni zastop so razpisane na 13., 14,, 16. ia 17. majmka. Mi smo prepričaai, da se ne, bodo dali aaši vclilci preslepiti od nemčurjev in da bcdo volili slovenske kaadidate. Upamo pa tudi, so se marsikomu med tem odprie oči in da je izprevidei aemčurske laži ter da bo tokrat volil z vrlimi sloveaskimi volilci. Ven z ošabmmi ia oholimi Nemci oziroma nemčurii iz lepe naše Spod. Štajerske. Slovenec bodi sam svoj gospod! Waberje pri Celju. V soboto, doe 23. aprila \e udarilo v hiSo pečarskega mojstra Novaka. Strela je poSkodovala slreho, diraaik ia nekaj okeaj. Prekivalcem hiSe se ni nič drugega zgodilo, kakor da so se grozao prestrašili. V Zalcu bodo razstavili učeaci obrtaonadaljevaiae šole svoje risbe in svoja draga pismeaa dela v aedeljo, dae 1. raaja. Občinska volitev v Vojniku bo ovržena. Dpravno sodisče je namreč ugovoru zoper volitev ugodilo ia je volitev v II. in III. razred aeveljaraa. Zdaj pa le na delo, sloveaski ^olilci! V Virštanju je umrla 23. t. m. gospica Ivica Leskošek, učit. kandidatinja IV. letnika v 20. letu svoje starosti po dolgotrajai mučni bolezni. Sveti ji večna luč! Iz Dramelj. Drugega aprila t. I. smo imeh živiaski sejem. Pngnali so domači občani precejSno število lepih goved. Priporočimo se za pnhodaji sejem tudi sosedaim občinam, da priženete svojo živiao, da si tako poživimo sejme, kateri so že večiaoma zaspali. — NaS občinski predstojnik baje aemski uraduje! Ali je to res? Podsreda. Veliko Skodo je povzročil v tukajSajem grajačiaskem gozdu ogeaj. Zgoreio je okoli 10000 smrek. Po napornera delu se ! je posre&lo ogenj ugasiti. Škoda je velika. I Laško. Pri naboru dne i9., 10. in 21 t. m. je ogtalo od 336 zavezancev 93, to je 28 odstotkov. Od Save. Mnogim posestnikom v brežiskem okraju je grozna nevihta, ki je razsajala v soboto, dne 23. aprila popoldne po naSih krajih, končala veselje nad letoSnjo krasno l«iino. Travniki, njiTe, sadno drevje in vinogradi — vse je obetalo izborne pridelke. A v eni hudi uri je splavalo mnogim poaestnikom upanje zopet po Savi. Nevihta je prisla iz vlaSkih gor preko KrSkega polja na Štajersko, kjer se je vsula gosta toča po Libni, Bučerci in Pleterji, deloma tudi po Sremiču. Kakor ae čuje, je napravila škodo iudi po rajhenbrSki župniii. Vlaske gore — med Kranjsko in HrvaSko — 80 bile pobeIjene. Škoda je po nekaterih krajih velika, Kozjanske novice. Dae 21. t. mes. je utnrlft blaga oakrbnica kczjanskega župnišea Terezija Sekirnik v 82. letu. — Huda nevihta je razsajala v kozjanski okolici dne 22. in 23. t. m. Prinesla je tako hudo točo, da 80 bili griči čisto belo posuti, kakor da bi bil zapal sneg. Povzrocila je mnogo Skodo. — Nov križ, ki stcji ob potu iz Kozjega proti Ključicam, so blagoslovili dne 10. t. m. 6. g kanonik in dekan. Križ je dal postaviti naS rojak, jetniski paznik J. VolavSek. )z Vidma ob Savi. Dne 23. aprila ob pol 4. uri popol. je nastala grozna nevihta s točo. Grmelo je in treskalo, da je bilo človeka groza. Ker je trta že zelo pognala, je že nekaj Skode. Tudi na drevju se pozna, ker je sedaj vae v najlepSem cvetju. V Gradcu je bil obsojen vrtnarski pomočnik Friderik Pečke iz Radvanja pri Mariboru zaradi tatvine na osem mesecev težke ječe. Po dovrSeni kazni se odda v prisilno delavnico. Kaj je letos s smodnikom za streljanje proti toči ? Deželni odbor 8e letoa ni razglasil, sli bo oddajal smodnik za stroljanje proti toči za znižano ceno ali ne!? Toča že hudo razsaja, vendar se ni moglo uspešno streljati, ker ni dovolj smodnika. Tudi raariborski okrajni zastop bi ae bil labko pobrigal za to ter opomnil deželni odbor na to zadevo. Saj piSe, da skrbi za kmečke posestnike! Torej, gospodje, kje je ta vaša skrb? Dokaz zmožnosti za trgovce. Sto tisoč trgovcev je vložilo na trgovmskega ministra podlogo, v kateri zahtevajo, da mora vsaka oseba, ki se hoce poavetiti trgovini, podati dokaz zmožnosti. Že 10. junija 1902 je bil v državni zbornici podan tozadevni nujni predlog, ki pa 3e ni priSel v razpravo. V Avstriji je bilo za to, da se zakonito z»hteva od trgovcev dokaza zmožnosti, nabranih 175 pol podpisov. Cerkrene strarl, Duhovniške vesti Podeljene so župnije: Loka pri Zidanemmostu č. g. Mibaelu Š k e t, kaplanu v Lašketn, Negova 6. goap. Francu Bratkovic, kaplanu v Teharjah, Belevode 6. g. Antonu Šorn, kaplanu v Šmihelu pri Šo3tanju. — Preatavljeni so 66. gg. kaplani: Jakob R a b u z a iz Loke v Trbovlje, Fortunat K o n 6 a n iz Trbovelj v Laško, Janez Čemažar iz Sevnice v Teharje, Rud. Krener iz Gornjegagrada v Sevnico, Martin PetelinSek iz Vranskega v Gornjigrad, JaDez T o p o 1 n i k od Sv. Marjete pri Ptujn v Šmihel pri ŠoStanju, Franc Mandeliček od Negove k Sv. Marjeti niže Ptuja, Frane Štuhec, benefieijat v Ptuju kot kaplan k Sv. Juriju ob Š5avnici. — V pokoj je stopil vlc. g. Janez B o 8 i n a, čaatni kanonik in dekan v Kozjem. — Razpisaaa je dekanija Kozje do 31. maja in raeato beneficijata v Ptuju do 31. maja. Birmovanje in kanonična vizitacija bo v dekaniji Dravsko polje cd 23. majado 1. jun, in sicer v Hočah'23 maja, v Framu 24, v Sliynici 26., pri S.-. Jai.žu aa Dr. p. ; 29., pri S/. Lovrencu na Dr. p. 30, na Crni ' gori 31. maja in v Cirkovcah, kjer bo obenem biagoslorljenje temeljnega kanma za župno cerkev, pa 1. junija. Zahvala. Vsem blagim darovalcera za stavbo nov8 predmestne cerkve Magdalenske prisrčna zahvala! Sv. ma5a za nje se bo služila 6. maja ob 5. uri. V Ribuici na Pohorju se b < obhajal sv. misijon od 21 do 30. maja. Vodili ga bodo čč. gg. misjonarji iz Celja. V jLJnbljani je nmrl 6. g. Frančižek B e 18 a k, duhovnik misijonake družbe sv. Vinceneija Pavlj., doma iz Ptuja. R. i. p. Na Frankolovem se bo obhajal sveti misijon od 30. aprila do 9. maja 1.1. v spomin na slovesni jubilej razglaSenja verske resni 6 Marije Brezmadežn. Spočetja. Vodili ga bodo vlfi. gg. misijonarji cd Sv. Jožtfa nad Cel|em. Oruštrena poro-dtla. Gledaliska predstava v Mariborn. V nedeljo, dne 1. maja se bo predstavljala narodna igra s petjem »R o k o v n j a 6 i«. Kakor smo že zadnjič poročali, so »Rokovnjači« nadaljevalna igra »Legiionarjev«. Obisk pri »LegijoDarjih« je pokazal, kako se obCinstvo zanima za te kra«ne narodne igre Zato tudi upamo, da bo istatako zopet dvcrana polna slovenskega občinstva. »RokovciaCe« smo občudovali že dvatcrat v Mariboru, a ker se je sploSno zahtevaio to priliubl|eno narodno igro še enkrat, je zbra'a tukajšna »Citalnica« zopet svoje naibolise igralce in bo tako ugodila želj< našega ob^instva. Blagajna se odpre ob pol 7. uri zveler. Začetek točno ob 8. uri. Vatopnina: Sedeži v dvcrani od 1.—5 vrste po 1 K 60 vin. od 6—10. vr8te po 1 K 20 v. in od 11.—15. vrste po 80 vin,; stojišč6 v dvorani po 60 vin, za dijake po 40 v.; stojišče na galeriji po 40 v. Vtitopnice se dobivajo v nedeljo dne 1. rnaja od 2. do 3. ure popoldne v »Slovanski čitalnici«, »Narodni Dom<, I. nadstropje in zvečer pri blagajni. Predavanje v Narodnem donin Ker se za pouftna predavanja kaze mnogo zani- manja, bode prihodaji četrtek, dne 5. maja  Se govoril g. Gabriel M a j c e n o »prihodu  Slovercav v 8edanje dežele.«  Poljudno predavanje V soboto, dne  23 aprila je predaval v mali dvorani tukaj Snega Narodnega doma veleč. g prof. dr. A. \ M e d v e d jako kraano »o Rusih in Japonoh.< Popisal nam je z vznesenimi besedami veiikansko moč ruskega orla in njegovo nevzdržno prodiranje v vztočni Aziji. A pokazal nam je tudi Japonce, ki so jih dosedaj cenili Rusi kot nevarnega nasprotnika, a upajmo, da ga bodo posteno natepli vsaj na suhem. Povdarjal je, da združujejo Japonci v sebi evropsko omiko in azijatsko zavist in prekanjenost. Da bi še več podatkov iz izvratnega govora navajali, nam primanjkuje prostora. Občinstvo, katerega^se je nabralo polna dvorano, ae je vračalo cd predavanja prav zadovoljno in hvaležno vlč. g. profesorju. Katol. delavsko društvo v Pušdavi bo imelo v nedeljo, dne 15. maja t. 1. obletnico blagoslovljenja svoje druStvene zastave. Dopoldne bo ob 10. uri slovesna sv. maSa, popoldne po večernicah pa veselica v goatilni g. Eihholcerja. Slavnosti se bo udeležilo tudi »katol. del. drustvo« iz Maribora Katol. izobraževal.vdružtva pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. uatanovni shod bo v nedeljo, dne 8 maja t. 1. po popoldanski službi božji. Soaedna druStva in pcsamezniki se uljudno vabijo k obilni udelezbi. Za dostojen aprejem ter primerao zabavo bo akrbel pripravijalni odbor. Bralnemn drnštru na Planini je darovala gdč. Roza Adamus z Dunaja, rodom Planinka, nad 40 knjig in 8ieer zabavnih, poučnib in nabožnih. Za la dar se ji odbor druStva spodobno aahvaljuje. Stara cesta pri Ljntomeru. NaSe kmetijsko druStvo je zborovalo v nedeljo, dne 17. aprila popoldne v Soli na Stari cesti, o kateri priliki je predaval potovalni učitelj g. JelovSek. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, kajti udeležilo se ga je čez ato oaeb, med katerimi je bila dobra polovica nažih kmetic. Čast jim, da so se udeležile v tako velikem Stevilu ter sledile izvajanju gospoda potovalnega učitelja s takim zanimanjem. Ako pa hočete imeti dejanako korist tega predavanja, poskuaite ravnati ae po dobiib nasvetih, ki so 86 vam podali. Goap. potovalnemu učitelju pa kličemo: Bog ga živi! Iz Polzele. V nedeljo, dne 17. t. m. je imela tukajšna podružnica sv. Cirila in Metcda predstavo. Prihitelo je razen domačega ljudstra mnogo odličnih gostov iz naSe Sivinske in pa tudi ŠaleSke doline. Predstavljala se je igra »Revček AndrejSek«. Z ozirom na to, da je ta igra *a naSe razmere precej težka in da so igrali večinoma kmetski fantjs in dekleta, labko trdirao, da \e vspela igra prav dobro. Zahvaliti se nam je posebno gg. Neratu in Drolcu, ki sta naia drage volje prihitela pomagat in pripomogla na dobrera vspehu Pa tudi na§i domači igralci so bili na svojem mestu. Pokazali so, kaj °e lahko z pridooatjo in vstrajnostjo doaeže. Želeti bi bilo, da bi tudi nekateri Ijudje uvideli, da J8 treba cgromnega truda igralcev, predno se uprizori taka igra. Č9 igralci lahko žrtvujeio toliko truda, časa in stroSkov, bi pač vsak, ki hoče igro videti, tudi lahko žrtroval itak malo vstopnino. Vi pa, vrli fantje in dekleta, vstrajajte in napredujte! Potovanje čebeiorejskega nčitelja meseca maja. Slovenako čebelarsko druStvo za SloTensko Štajersko prične ustanavljanie podružnic po svojem potovalnem učitelju v sledečem rcdu: Dne 1. maja za kraje: Sv. Urban, Sv. Andraž in Sv. Bolfenk; zborovanje v goatilni J. Golnar-ja pri Sv. Urbanu ob 3. uri popoldne. Dne 12. maja prl Sv. Antonu v Slov. gor. za kraje Sv. Anton in Negova. Dne 15. raaja za Ptuj in okolico (ieva stran Drave) v gostilni F. Bračič v Rogoznici. Dne 23. maja v Dornovi za Ptujsko polje na levi strani Drave dol do Velike Nedelje. Dne 29. maja na Hajdini za kraje Breg pri Ptuju in spodnje Dravsko polje na desnem bregu. Za meaec junij se bo pozneje objavilo. Na imenovane dni za posamezne kraje napovedano zborovanje se bo začelo vsakokrat ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Predavanje o čebeloreji; o koriati čebeloreje in o potrebi čebelarske organizacije; čitanje pravil, razlaganje koristi družtva oz. podružnice; ustanovitev podružnice, nabiranje udov. — Vse rodoliubne in vnete čebelarje podpiaani prav prijazno prosi, da ga pri tem, gotovo težavnem podjetju po mcžnoati podpirajo, zlaati inteligenca na deželi: gg. duhovniki in učitelji, kajti od teh je mnogo odvisen napredek slovenake čebeloreje. Skrbeti bo treba, da se preskrbi za zborovanje in nadaljne ahode primerni prostor, ker podpia. niso povsod razmere dovolj znane; nadalje, da ae ljudatvo že prej opozori in navduSi za obilno vdelelbo in pristop. Merodajni gospodje se prosijo, da oskrbijo za take priložnoati tudi petje — ako je mogoče — saj tudi cebelice o dobri paSi po končanem daevnem delu svojo večerao pesmico zasumijo. Na ta način bi se ti dnevi tako ^rikroiili, da bi nekako vsestransko blagodejno vplivali na vdeležence, tudi na one, ki nimajo vzroka ali priložooati k društvu pristopiti. Ako je pa v katerem tukaj imenovanih krajev odločena že kaka druga slavnost, ki bi napovedano čebelarsko zborovanje ovirala, prosi 8e, da se nemudoma podpisanemu naznani. Vsem vrlim alovenskim čebelarjerc: Na avidenje in čebeiarski p.zdrav! — Iv. Jurančič, potovaloi učitelj čebeloreje. Iz dru&lk krajer. Spomin na maksikanskega eesarja M&ksimilijana. Dne 14. apriia je minolo 40 let, odkar je zapustil avstrijski nndvojvoda Maksimilijan s svojo soprogo Karloto naS krasni grad Miramar, — da ga ne vidi nikdar \eč — ttr se podal v Ameriko, da zaaede tam preatol novoustanovljenega cesarstva Mekfnkanskega, y katerem ga je tri leta potem doletela v Queretaru žalostna amrt. Štirnajsti april leta 1864 je bil krasen dan in v tržaSki luki je svigalo semtertje vae polno ladij in čolnov. Mnogostevilna deputaeija se je podala iz Trsta v Miramar, da izroči Maksimiliianu za slovo adreso z vefi nego 10.000 podpisi. Maksimilijanu 80 solzile ofii, ko 8e je deputaciji zahvaljeval. Lepo odičen čoln |e prepeljal na to Maksimiljana, njegovo soprogo in aprematvo na fregato »Novara«, ki je pred več leti vsled njegovega prizadevanja ploviia okolo sveta, a ga je sedaj odpeljala iz tržaSkega zaliva na cesarski preslol v Meksiko. Spremljaia je »Novaro« po zapovedi cesarja Napoleona III. fraueoska Iregata »Themis«. Do Pirana je spremljalo cesarja tudi šest veiikib Llojdovih parnikov in veliko Stevilo msnjših ladii. Maksimilijan oi mogel ob odhodu premagati svojib solž. Karlota je bila pa vesela in s" čudila, kako da zamore njen soprog žalovati, ko gre vendar v deželo, kjer zasede zlat cesarski prestol. M&ksimilijan se ni podal kar na slepo v daljno nezcano mu eesarstvo. Ko je leta 1863 prisla iz Meksike deputaeija ponudit mu cesarsko krono, jej je izjavil, da jo spreime le pod pogojem, ako ga voii za cesarja tudi meksikansko prebivalstvo v tako znanem plebiscitu. Maksimilijan |e sklenil tudi z Napoleonom pogodbo, po kateri se je ta zavazal, da pusti veči del francozkih čet v Meksiku, dokler ae ne zasnuje tamkai domača vojska. Toda Napoleona so priailiie Severne zvezne države, da je moral odpoklicati svoje <5ete iz novega eesarstva in to je bil glavni vzrok pogube, ki je sledila. Maksimilijan je postal zrtev takozvane Monroe-doktrine, kateri je geslo: »Amerika Amerikancem!« On bi še bil morda povrnil nazaj v domovino, da se ni pred svojim odhodom v Meksiko — kakor starejSi brat cesarjev — po nagovarjanju grola Rech berga odpovedal svojiin pravieam na avstrijski prestol. Na ta korak je bil pozvan v zsdnjem trenutku, ko je ie sprejel ponujeno mu meksikansko krono ter se ji ni mogel več 'odrečl On ae je nerad odpovedal svojim pravicam kakor avstrijaki nadvcjvoda. lz tega se da posneti, da je tudi spoznal nevarnost, spojeno zanj s sprejetjem meksikanske cesarske krone. Vpliv dobre matere. Zgodovina nam podaja mnogo lepib primerov, ki nam jaano kažejo, kako zelo vpliva dobra vzgoja materina na otroke... Tako je smel nedavno odlični zaanstvenik Randoiph ob primerni priIiki reči: »Gotovo bi postal bogatajee, če bi se ne bil vedno spominjal svoje matere, kako mi je kot otroku sklepala ročice k molitvi, kako je z menoj molila in me učila izgovariati najsvetejSe ime — Jezus.« — Adam-u, slavaemu prsdsedniku v Ameriki, je nekoč rekel neki gospod: »Ne čudim se, da ste postah mož, kakoršen ste.« — »Kako to?« vpraSa predsednik. »Bral sem piama, ki jih je pisala Va3a mati svojemu ainu«, odgovori gospod. — Mati znanega predsednika severo- ameriskih združenih držav, Washington-a, je vzgojila svojega sina v pobožnega in poštenega mladeniča. Ko so ji pozoeje naznanili preveselo vest, da je njen sin ciosegel najvišje dostojanstvo^v ljudovladi, namreč, da je postal predaednik, je mirno odgovorila: »Mo| Jurij |e bil vedno dober ain.« — Lepega večera je sedela neka mati pred hiSnimi vrati. Med tem ko ie|go?oril svojemu sinku o našem Izveličarju, 80 kapale solze tihega voselja na glavo otrokovo. Deček je postal pczne|e dober duhovnik in znamenit govornik, ki je v svojih govorib večkrat omenil ta ginljiv dogodek ter vaelej pristavil: »Te solze so bile, ki so me vzgojile za duhovniku.« — Znano je, da je odličen dvornik nekoč vpraSal cesarja Napoleona I.: »Cesa najbolj potrebuje Irancoski narod?« — »Dobrih mater«, se je oglaail kratki, a jedrnati odgovor. •Gospodarske drobtlnlee. Poprimite se kurjereje! Dragi bralec, morebiti mi bos rekel, v tej zadevi prek&Samo mi naSe sosede. Res, jaz ti to tudi pritrdim, ali ob tej priložnosti ti povem po mojem opazovaniu, da se nekateri kmetje za kuretino 3e vse premaio zanimaio. Pri nas se pustijo kure skoraj skoz celo leto v prosti naravi. To je deloma čisto pravibio ali na drugi strani neumestno in aicer tedaj, če nimamo pravega hleva za kure. Ima naSa perutnina velik prostor ali celo vrt za vporabo paSe ild., ali samo majhen prosior, moramo vendar pod vsakim pogojem v prvi vrsti za perutninski blev skrbeti. Zapustiti se mora navada, katera je žalibog Se zelo pogosta, da se perutnina v živinskem hlevu redi in prencči. Posebno napačno je, če se kuretina v hlevu pletnenskih živali ali molznih krav vzdržujs. V prvem oziru je to velika Skoda za naSe mlade plemenske živali, ker se nam nikcli tak dobro ne razvijajo. Ako nimamo posebno dobre zračnice, vpliva ta slabi, nezdrsvi zrak zelo na pokvarjenje mleka. Nadalje je tudi za kuretino slabo, ako nima pravega zavetja, to vidimo na tem, ker nam pri takem gojenju zmiraj dosti piSCaDeev izgine. Hlev za kuretino bodi na pripravni legi in tudi našemu cilju primerno postavljen. Ne sme biti prenizek, dovolj prostcren, lahko za osnažit in ne predrago postavljen, ker denar v stavbe in poalopja vporabljen, čisf dohodek kmetije zelo zniža. Naš hlev mora imeti posebne oddelke: gosi imamo navadno pri zemlji, kokoSi so v visjem oddelku in zgornje prostore 8e lahko za golobe pripravimo. Skrbeti se mora tudi za prezračevanje in svetlobo. Da se to doseže, je potrebno več oken na hlevu. Prostor za vsakdanje oskrbovenje je nayadno na spreduji, soinčni strani hleva, kateri je miren in naj obaega večjo z drobnim peskom nasipano ploskovino. Cez ta prostor je 8e dobro napraviti streho, ki služi perutnini po zimi in pri slabem vremenu kot zavetje. Kar prezimovanje naSe perutnine zadeva, je omeniti, da se priiqerno toploto in suho atanovanje preakrbi. Za perutnino, ki se pita, računijo nekateri 12 °C, in za plemensko perutnino 18 °C toplote. Samo ob sebi je umevno, da ne moremo zmiraj te toplote doaeči. Toda hlev se labko topel napravi, če ga skoz zimo z koruzno slamo obdamo in tako do tople spomladi puatiino. Pri goji moramo skrbeti, da pazimc na potrebno snago in red pri krrnljenju, kakor tudi v hlevu samem. Vsled tega je treba hlev ztniraj z novo steljo nastiljati, najboljše se porabi 3ota. Vsak dan se naj na odpadke pomete, da so ti zakriti in v teku 10—12 dni 86 VS6 skupaj odatrani, osnaži in z nova nasteije. Mi amo to zategadelj primorani storiti in 3e posebno, če je hlev majhen ali če ne morejo kure na zTišenem prostoru sedsti, ksr se drugače lahko uši zare.de. Če jih pa t kratkem ne uničimo, se nam lahko pripeti, da postan&jo kure slabe in vsied tega lahko pri ^ečji množini tega mrčesa tudi pogineju. Videl aem že v moji dosedanji prs.ksi ta dogcdek in vzrok tega je bil samo premali prostor in nesnaga. Da se mrčesa ne zaredijo, se kure rade po prahu valiajo. Dobro je tudi, če včasi etolčemo nekaj oglja v prah ter ga na pesek natrosimo. Najbolje ugaja naSi perutnini, če je na prostem. Tukaj si lahko na paSi itd. raznovratne potrebnosti same preskrbijo, posebno svežo vodo. Drugače kakor pri kmetih je pri gospodi. Ona ima perutnino morebiti več radi lepSega. Mali prostor lepo pripravi ter perutnino vedno zaprto drži. Iz oinenjenega vzroka se kakgna lepa pa tudi ničvredna pasma za na8 kraj kupi. Tako se 88 med sosedi nezadovcljnost stare domače pasme Siri. Vsak misli, s tujimi kokoSi se da pri nas več doseči. V manjSem zaporu je treba kuram, če nimajo zelenja in trave zuotraj, da se istsga vaak dan akozi leto preakrbi, drugače pa samo po zimi. Rekel bi skoraj, da je to pri kurjereji neobhodno potrebno. V krmljenju je perutniaa zeio malo izbirčna, posebno dobro ji ugaja koruza. (Eonec sledi.)