ISSN 0040-7712 9 770040 771208 MAJ-JUNIJ 2005 CENA 900 SIT LETNIK XLIII adsl >J ~. • ' • . ■ - *" • - . • Novo življenje čajnih vrečk Az poliakriln^ga M Sina L, Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ-JUNIJ 2005, LETNIK XLIII, CENA 900 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01 /479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 450 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 9000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Graupnerjev radijsko vodeni model buldožerja je lep primerek v modelarstvu redkeje prisotne gradbene mehanizacije. Foto: J. Čuden KAZALO 2 6 8 10 12 14 17 18 20 22 24 30 42 45 46 47 50 54 55 56 57 58 TEKI maj-junij 2005 NOVOSTI IZ SVETA MODELARSTVA. PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (2. DEL) ŠTART RAKETNIH MODELARJEV V TEKMOVALNO SEZONO AKROBATSKA TEKMOVANJA F3A KOLIBRI. MODEL GLISERJA IZBIRA GUM ZA MODELE RALLY V MERILU 1 : 8 ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2004/2005 POPRAVILO LETALSKIH MODELOV (3. DEL) ZLOŽLJIVI DELTASTI ZMAJ MAKETA BALISTE REKORDNI MODEL ŽIROKOPTERJA VOSSLOH HLD 77. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - SAVOIA MARCHETTI S.M.79 SPARVIERO PODTLAČNO STIKALO PRETVORNIK 12 V / 230 V IZDELKI IZ POLIAKRILNEGA STEKLA . . . STOJALO ZA MOBILNI TELEFON NOVO NA TRGU OKVIR ZA MALI GOBELIN IZDELKI IZ ODPADNIH GRADIV EN NAČRT ZA (VSAJ) PET RAZLIČNIH IZDELKOV. SAVONIUSOV ROTOR ZVITKI IZ REVIJSKEGA PAPIRJA NOVO NA TRGU OKRASKI IZ POSUŠENIH POMARANČNIH LUPIN. NOVO ŽIVLJENJE ČAJNIH VREČK REPORTAŽA Novosti iz sveta modelarstva 55. sejem igrač, Nurnberg, 10.-15. februar 2005 MIHA HOLC, foto: M. Holc, N. Čuden Na letošnjem tradicionalnem sejmu ig¬ rač v Niirnbergu se je v modelarski kate¬ goriji predstavilo 340 razstavljavcev. Glavni trendi na tem področju ostajajo enaki kot prejšnja leta. Vse večja je ponud¬ ba cenenih modelov, ki so očitno magnet za privabljanje novih kupcev. Uporaba penastih materialov (depron, epp, ipd.) je postala stalnica pri vseh več¬ jih proizvajalcih letalskih modelov, od pre¬ prostega akrobatskega modela pico raven iz deprona (Graupner) do brizganih epp modelov kot je Multiplexov easy glider. V tem segmentu je Graupner predstavil še cenovno ugodne polmakete letal super dechatlon, piper cherokee in cessna 182. Električni pogon doživlja izjemen raz¬ mah. Ponudba motorjev in opreme je vse bolj pestra. Brezkrtačni motorji so si utr¬ li pot tudi v najmanjše modele (z maso 17 g in manj!). Posebej raznovrstna sta niza brezkrtačnih motorjev Protech in Graup¬ ner Compact. Ponuja se tudi že možnost pogona večjih modelov oziroma zamenja¬ va za bencinske motorje s prostornino 40 do 50 cm 3 . Tak je na primer Cyclonov dvoj¬ ček »F3A«. Pri akumulatorjih je očitno vse manj ovir. Litij-ionska tehnologija je dokončno postala dostopna tudi za manjše modele. Izjemno široka ponudba, boljše zmogljivo¬ sti in predvsem zmernejše cene privablja¬ jo tudi vse več modelarjev. Da je varnost še vedno pomembna, dokazuje Graupnerjev varnostni kovček za polnjenje akumulator¬ jev Lipo. Po drugi strani se tudi razvoj akumu¬ latorjev Ni-MH še ni ustavil. Poleg že zna¬ nih akumulatorjev GP1100 in GP2200 so pri GP predstavljali nove tipe GP1300, GP2000 in GP3700. Kot posebnost so na svojem razstavnem prostoru postavili na ogled tudi uradno najhitrejši RV-čoln nem¬ škega modelarja Joerga Mrkwitschke. Končno so tudi RV-modeli helikop¬ terjev postali cenovno prijaznejši in do¬ stopnejši za začetnike - seveda modeli na električni pogon. Za obiskovalce je bil še posebej zanimiv prikaz letenja različnih malih helikopterjev firme BMI. Pri Protechu so se na željo kupcev od¬ ločili za nove različice modela helikopterja zoom. Prenovljen je mali helikopter z vse¬ mi možnimi dodatki iz karbona in anodi- Graupnerjev soarmaster compact, elektrificirani model F3J, nastaja v logaškem Mibu. Polmakete letal iz penastih materialov so dostopne za vsak žep (Graupner). Pico raven, cenovno ugodni mali shockflyer s krtačnim motorjem in akumulatorji Li-po Graupnerjev speedcat je na voljo z motorji z notranjim zgorevanjem in na električni pogon. Pozlačeni model buldožerja, izdelan ob 75- letnici firme Graupner, bo prava poslastica za petične kupce. Graupnerjev varnostni kovček za polnjenje akumulatorjev Li-po maj-junij 2005 me; 2 REPORTAŽA F "tnbi FX40 je »evropska« različica RV-naprave futaba MZ14. Ponudba Sanwinih RV-naprav bo letos bogatejša tudi na naših prodajnih policah. Model terenskega avtomobila v merilu 1 : 5 proizvajalca HARM Carsonov terenski model RV-avtomobila 1 :5 Robitronic ponuja za svoj model ETC šport številne opcijske dele. Cestni model RV-avtomobila 1:5 (HARM) Protechovipopolnoma sestavljeni cestni mo¬ deli v merilu 1: 8 so na voljo tudi v komple¬ tu z RV-napravo. Losti LST - terensko vozilo big foot z veliki¬ mi kolesi (Graupner/GM Racing) Ripmaxov model iz serije depronskih shockflyerjev Piper cub v kompletu s 4-kanalno RV-napravo, motorjem, m ikroservom e- hanizmi in krmilnikom vrtljajev (Ripmax) Prikupno RV-letalce na električni pogon skupaj z RV-napra¬ vo za manj kot deset tisočakov (Ripmax) Multiplexovi modeli iz penastih materialov so primerni za začetnike. Simprop ponuja model prolution v jadralni in električni različici. Trm 9 10 maj-junij 2005 3 REPORTAŽA Igračka ali model? Modeli majhnih RV-čolnov (Thunder Tiger) Polmaketa hidrogliserja v ponudbi firme BMl Prenovljeni komplet modela ladje Amerigo Vespucci je odslej na voljo v petih sklopih za vsako stopnjo gradnje posebej (Mantua). Demonstracija malega helikopterja na razstavnem prostoru BMI M.nmnn Mantuin začetniški model Albatros je zdaj kompletiran v petih sklopih , ki si sledijo po stopnjah gradnje. Robbejeva jadrnica double dragon Model motornega kolesa na motor z notra- Rapido 600, tekmovalni čoln kategorije ECO njim zgorevanjem (Thunder Tiger) (Robbe) Iz OPS-ja prihajajo po¬ vsem novi motorji s prostornino 3,5 cm 3 za modele rally, off-road in C v merilu l: 8, jese¬ ni pa bodo na voljo še motorji 2,11 cm 3 in 2,5 cm 3 za tekmovalne mo¬ dele 1 : 10 TC in motor 4,5 cm 3 za modele big foot v merilu 1:8. Popolnoma nov model zoom XL proizvajal¬ ca Protecha Zoompro je karbonsko-aluminijasta različi¬ ca priljubljenega zooma. Komplet modela helikopterja zoom s kvali¬ tetno RV-napravo v aluminijastem kovčku 4 maj-junij 2005 mr; Novi akumulatorji Ni-MH, 3700 mAh, ve¬ likosti sub C so postali dostojni nasledniki GP3300. Li-po akumulatorji so končno postali dovolj zmogljivi in cenovno dostopni. Brezkrtačni pogon za modele avtomobilov (GM Racing) Novost pri Hitecu so visokofrekvenčni oddajniški moduli in sprejemniki. Novi krmilniki hitrosti ter infrardeči sistem transponderjev za merjenje časov na avto¬ mobilskih tekmovanjih (Robitronic) Kontronik dancer - popolnoma prenovljena linija zunanje vrtečih se elektromotorjev Brezkrtačni motorji vseh velikostnih razredov so v ponudbi vsake večje modelarske hiše. REPORTAŽA Robot firme Hiteč Roboti, sestav¬ ljeni iz množice servomehaniz- mov, so postali nova modelarska zvrst. Vsak večji proizvajalec ser- vomehanizmov ima v programu izredno zmogljive digitalne servo- mehanizme, ki so kot nalašč za demonstracijo v robotih. Na sliki je Futabin robot. Cyclonov dvojček elektromotorjev tipa »F3A« je zamenjava za motorje 40 do 50 cm 3 . Podvozja za večje letalske (jet) modele pro¬ izvajalca Eurokita ziranega aluminija, popolnoma nov pa je zoom XL. Na področju RV-opreme je bil narejen največji tehnološki preskok. Graupner in Hiteč sta na ogled postavila 2,4 GHz mo¬ dule in sprejemnike. Na enem mestu je lahko brez motenj naenkrat kar 75 mode¬ lov, obljubljajo pa doseg do 1000 m. Robbe je predstavil dve novi Futabini RV-napravi, ki že od prve internetne predstavitve na¬ prej pri modelarjih vzbujata precej dvo¬ mov. Vprašanje je, ali bosta res prepričali kupce s programsko podprtim sistemom z okoljem Windows, predvajalnikom MP-3 in množico bolj ali manj uporabnih dodatkov. TIKI 10 maj-junij 2005 Pri servomehanizmih je opazen razvoj digitalne tehnike ter večje hitrosti in navo¬ ri. Digitalni servomehanizmi so postali ce¬ novno dostopnejši (na primer Graupner DS 8077). Posebej opazno je povečanje ponudbe servomehanizmov z maso 5-10 gramov za manjše modele. Na več razstavnih mestih je bilo tokrat mogoče občudovati tudi nekaj deset centi¬ metrov visoke robote, sestavljene iz samih servomehanizmov. Roboti so se z vnaprej določenimi gibi sprehajali, delali prevale in druge vragolije. Avtomobilski modeli doživljajo pravo renesanso, saj je bilo največ ponudbe prav na tem področju. Tudi tu prednjačijo mo¬ deli na električni pogon. HARM je skupaj s firmo Carson prikazal terenske in cestne modele na električni pogon v merilu 1 : 5. Zdaj lahko modelarji uživajo v dirkanju, ne da bi motili sosede. Kot zanimivost naj povemo, da eden največjih proizvajalcev modelarske opre¬ me, Graupner, letos praznuje 75-letnico obstoja. Ob tem častitljivem jubileju so med novostmi pripravili eno še prav po¬ sebno - pozlačeni model RV buldožerja v kompletu s pozlačeno RV-napravo, seveda v zelo omejeni izdaji kot poslastico za naj¬ bolj petične kupce. 5 REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Niirnbergu (2. del) MITJA MARUŠKO, foto: A. Pavko - Čuden Heller Večino Hellerjevih novosti predstavlja¬ jo kompleti za začetnike, kjer poleg makete dobimo še osnovne barve in pribor. Med maketami je sicer le sedem novosti. V merilu 1 : 18 je to francoski dirkalnik renault F1 2004 (80797), v merilu 1 : 24 pa peugeot 307 WRC 2004 (80753). V merilu 1 : 12 bo izšel motor yamahaYZR-Ml (80913). Renault F1 z oznakami prvenstva 2004 Trafalgarju bodo pri Airfixu obeležili z osve¬ ženo izdajo njihove izvrstne makete H. M. S. Victory v merilu 1 : 100. V merilu 1 : 24 so malce predelali maketi P-51 mustang, ki je zdaj na voljo v izvedenki P-51 K, in maketo hawker hurricane MK.IIC. Novost naj bi bila tudi izvedenka tanka sherman z verižnim mli¬ nom za detoniranje minskih polj in britanski tank Churchill »crocodile« z metalcem plame¬ na v merilu 1 : 72. Eduard Lani so pri Eduardu kovinskim fotojed- kanim delom s tehniko sitotiska dodali še barvne površine, kar olajša gradnjo drobnih detajlov v pilotskih kabinah. V merilu 1 : 32 je na voljo nova serija že pobarvanih instru¬ mentnih plošč. Pripravljajo pa že prehod na samolepilno serijo kovinskih delov, ki bo po¬ časi nadomestila klasično serijo dodatkov. Povsem nova je serija mask za maskiranje pri barvanju z zračnim čopičem, izdelana iz ka¬ kovostne plastične folije japonskega izvora, ki je proslavila Tamiyine izdelke. »profipack« s kovinskimi deli in obsežnejšim izborom nalepk. Tudi kasnejša izvedenka shermana M-4A3 s topom 76 mm in spre¬ menjeno kupolo je na voljo v dveh že ome¬ njenih oblikah. V klasičnem merilu maket oklepne tehnike pripravljajo maketi nem¬ škega lovca tankov hetzer, ki ima korenine v predvojnem češkem tanku. Maketa bo na voljo pozno poleti in bo vsebovala popolno notranjost s posadko, motorjem in streli¬ vom. Z več kot 400 deli bo to zelo zahtevna maketa. Hetzer bo na voljo v zgodnji in po¬ zni izvedenki ter v omejeni seriji t. i. maket »royal class«, ki bodo vsebovale dele za obe izvedenki. Priložena bo tudi publikacija z barvnimi fotografijami ohranjenih primer¬ kov hetzerja. Na trgu se je že pojavila maketa zelo pri¬ lagodljivega nemškega amfibijskega vozila schwimmwagen v merilu 1 : 16. Maketa je res zajetna in vsebuje kovinske dodatke ter pnev¬ matike iz gume. V merilu 1 : 48 Eduard že hiti z novo serijo »Limited Edition«, v kateri izdaja svoje že obstoječe makete, jim doda zajetno šte- Britanska letalonosilka HMS Colossous ali francoska Arromanches (1:400) Airfixov BAC TSR.2 (1 : 72) Maketa nemškega tovornjaka opel blitz s topom Pak 40 v merilu 1 : 72 (79994) je Air- fixovega izvora. Žal v letu 2005 ne bo niti ene nove Hellerjeve letalske makete. V merilu 1 : 400 bodo pri Hellerju po¬ natisnili francosko letalonosilko britanske¬ ga izvora Arromanches oz. HMS Colossus (81090) in v kompletu z naslovom Kriegs- marine združili makete treh nemških rušil¬ cev, podmornice razreda VIIC in hitrega čol¬ na v merilu 1 : 400 (81091). Airfix Ugledni britanski proizvajalec maket je že nekaj let odstoten s polic slovenskih trgo¬ vin in lahko le upamo, da se bo kdo opogu¬ mil ter zagotovil tistih nekaj redkih novosti, predvsem pa še vedno zanimive ponatise iz starih kalupov. Jeseni 2005 bo končno na voljo maketa britanskega eksperimentalne¬ ga večnamenskega letala BAC TSR.2 v merilu 1 : 72, ki ga je pokopala politika, še preden je dočakal serijsko proizvodnjo. Povsem nova bo tudi maketa reševalnega čolna seven class lifeboat v merilu 1:72.200-letnico bitke pri Lani so se v sodelovanju s češko firmo Extratech pojavile prve makete ameriškega tanka sherman. Eduard je poleg koopera¬ cijske serije že začel uresničevati svojo po¬ nudbo dveh izvedenk tega tanka. Zgodnja različica shermana M-4A3 s 105-mm topom je na voljo v običajni izvedbi in v izvedbi Amfibijsko vozilo schiuimmivagen je Eduar- dov prvenec (1:16) vilo kovinskih delcev in razkošno polo na¬ lepk, celotno izdajo pa posveti določeni letalski temi. Tako so že na voljo nieuport 16, nieuport 17 in nieuport 23 z oznakami ruskega letalstva iz prve svetovne vojne, han- riot HD.l z italijanskimi oznakami, nemški lovec pfalz D.IIIa in albatros D.III. Do konca Hetzer (1:35) maj-junij 2005 J* 10 6 REPORTAŽA leta pa lahko pričakujemo še albatros D.V »Jasta 5« in albatros D.Va »Jasta 5« ter beli P-400 aircobro. V običajni seriji maket v merilu 1 : 48 sta že na voljo osnovna in »profipack« izvedenka britanskega lovca DH-2, v pripravi pa je dol¬ go pričakovani britanski dvosedežni lovec in izvidnik bristol F-2B. Najbolj zanimiva bo se¬ rija maket izvrstnega nemškega lovca iz prve svetovne vojne fokker D.VII. Eduard bo po¬ nudil tri makete: fokker D.V1I (fok.I, fokker D.VII (Alb.) in fokker D.VII (OAW). Pri vsaki maketi bosta trupa za dve različici z motor¬ jema mercedes in BMW. Obeta se nam tudi izdaja makete »royal class«. Eduard v letu 2005 začenja z omejeno serijo maket, ki jih ne bodo več ponatisnili, ko bo določena maketa pošla. Za oklevanje pri nakupih bo tako še manj časa! Zbiralci naj bodo pozorni na serijo »royal class«, ki jo utegnejo prodati še pred izdajo. V merilu 1 : 48 lahko pričakujemo pov¬ sem obnovljeno izdajo dveh nemških eno- krilnikov, fokkerja E.III in fokkerja D.VIII ter običajno in »profipack« izdajo francoskega lovca morane saulnier tip N. Povsem nove bodo makete nemškega lovca iz prve sveto¬ vne vojne halberstadt D.V in maketi ruskega lovca polikarpov 1-16 v dveh izvedenkah - tip 10 in tip 17, prihodnje leto pa še tip 18 in tip 24. Eduard se bo z maketo češkega predvoj¬ nega lovca avia B-534 dostojno poklonil do- Eduardov albatros D. V »Jasta 5« (1:48) Pri Eduardu bo izšla serija povojnih reakcij¬ skih lovcev in šolskih letal gloster meteor v sodelovanju s češkim proizvajalcem maket MPM. Fokker D. VII v več izvedenkah 9 10 maj-junij 2005 mi mači letalski konstruktorski tradiciji in priča¬ kujemo lahko več zanimivih izdaj. Napredek projekta lahko spremljate na spletni strani www.eduard.com/b-534. V merilu 1 : 72 nam iz leta 2004 pri Eduardu dolgujejo še serijo maket sovjet¬ skega lovca MiG-15. Projekt prestavljajo v leto 2006, ker je bilo treba na kalupih za rep letala popraviti naklon in obliko. V sodelo¬ vanju z MPM bo letos izšla serija maket britanskega reakcijskega lovca meteor Mk.8 in izvidniška izvedenka Mk.9. Edu¬ ard bo izdal makete z ozkim vstopni- kom zraka na motorjih, MPM pa izveden¬ ke s širšim vstopnikom. Sledile bodo še izvedenke nočnih lovcev Mk.ll in Mk.14. V pripravi je tudi serija maket francoske¬ ga lovca iz prve svetovne vojne spad XIII. Eduardove makete je mogoče dobiti pri Združenju graditeljev plastičnih maket Slo¬ venije, Tržaška 48, 1000 Ljubljana. Članom združenja so dosegljive tudi druge makete in maketarski dodatki zdaj že uveljavljenih vzhodnoevropskih proizvajalcev, zato si oglejmo ponudbo najbolj obetavnih. MPM-Azur-Special Hobby MPM premore pestro ponudbo letalskih maket manj znanih, zato pa za letalsko zgodo¬ vino toliko bolj pomembnih letal. Makete so po kakovosti že presegle začetne pomanjklji¬ vosti in praviloma vsebujejo tudi kovinske in epoksidne dodatke. V merilu 1 : 72 prihajajo na trg gloster meteor Mk.8 (72531) in FR Mk.9 (72534), hawker fury (72533) ter vickers wellington Mk.II (72535). V seriji »Special Hobby« merila 1 : 72 bodo na voljo bristol beaufort z avstralski¬ mi oznakami (SH72027), CAC boomerang (SH72044), avro anson Mk.I (SH72074), sikorsky CH-37 mojave (SH72075), beli AH-1G huey cobra (SH72076), focke wulf Fw 58C weihe (SH72077), reggiane Re 2000 iz prve serije za italijansko letalstvo (SH72079), fiat G.55 centauro prve serije (SH72087), nardi F.N. 305 (SH72088), fiat CR.25, transportna izvedenka (SH72089), focke wulf Fw 58B weihe (SH72090), hansa brandenburg C.I serije 369 (SH72091), dou- glas A-26C invader (SH72092), lockheed PV-2 harpoon (SH72093), lockheed L-212 electra junior (SH72094), douglas B-18 bolo (SH72095), vantour IIN (SH72096), in super- marine spitfire Mk.XV (SH72097). V merilu 1 : 48 pri MPM v seriji »Speci¬ al Hobby« pripravljajo nemški helikopter focke wulf Fa 223 drache (SH48020), bri¬ tansko šolsko letalo de havilland tiger moth (SH48025), nemški lovec pfalz D.XII v zgod¬ nji izvedenki (SH48026), ameriški morna¬ riški lovec F2A-3 buffalo iz bitke za Midway (SH48032), italijanski lovec mačehi C.200 seata prve serije (SH48033), avstro-ogr- ski bombnik hansa brandenburg serije C.I (SH48034), lovec F-84F thunderstreak (SH48035), avstro-ogrski lovec phoenix D.II (SH48036), britansko šolsko letalo miles M.14 A magister Mk.I(SH48037), nemški lovec fokker D.II (SH48038) in njegovo avstro-ogrsko izvedenko fokker D.II serije 03.6 (SF148040), mornariški bombnik fai- rey firefly Mk.IV/V (SH48041), fokker D.III (SH48042), avstro-ogrski lovec aviatik.berg D.I (SF148043), avstro-ogrski izvidnik Uoyd C.V serije 82 (SH48044), britanski torped- nik fairey albacore Mk.I (SH48045), britan¬ ski mornariški lovec blackburn skua Mk.I (SH48046) in kasnejšo verzijo blackburn roc Mk.I (SH48050), sovjetski jurišnik iljušin 11-10/ avia B-33 (SH48047), prototip F2C.-1/2 super corsair (SH48049), supermarine spit- Bogatprogram novih maket: heinke! He 100 in albatros D.III (1:32) Fiat G.55 (1: 72) fire Mk.Vc (SH48051), supermarine seafire Mk.II/III (SH48052), italijanski jurišnik Bre¬ da Ba 65 (SF148053) in avstralski lahki bomb¬ nik CAC wirraway (SH48054). Pri MPM v merilu 1 : 32 snujejo nasled¬ nje makete: sovjetski lovec polikarpov 1.16 tip 17 (SH32001), ameriška lovca beli P-39D aireobra (SH32002) in P-39Q (SH32012), curtiss P-36C hawk (SH32003), brewster buffalo model 239 (SH32004) in model 339 C/D (SH32013), F2A-2 buffalo (SH32010), P-51 mustang Mk.IA (SH320- 05) in jurišnik A-36A apache ter nemški lo¬ vec heinkel He 100 (SH32009). Iz obdobja prve svetovne vojne načrtujejo makete francoskega lovca morane saulnier tip N (SH32006), hansa brandenburg C.I (SH32007), nemškega lovca albatros D.III (SH32008) in francoskega lovca nieuport 11 bebe (SH32015). Blagovna znamka Azur je namenjena francoskemu trgu in francoski letalski tra¬ diciji in jo MPM pripravlja v sodelovanju s francoskimi založniki. V merilu 1 : 72 se nam obetajo mornariški lovec nieuport hi- spano NiD 52 (A041), britansko vodno leta¬ lo supermarine sea otter (A047), francoski izvidnik in bombnik breguet Br.19 z motor¬ jem hispano suiza 12 Hb (A048), lovec nieu¬ port delage NiD 62 (A49), vodno letalo loire 130M (A051), lovec koolhoven FK 58 (A052), jurišnik breguet Br 693 (A053), breguet Br 695 (A054), reakcijski bombnik vantour IIA (A055) in vantour IIB (A056). V merilu 1 : 48 sledi serija francoskih jurišnikov potez 630 (A057), potez 6.31 (A058) in potez 63-11 (A059). V merilu 1 : 32 pa še makete franco¬ skega lovca devoitine D-520 C.I s »hi-tech« pilotsko kabino (A043) in ameriškega lovca curtiss H 75A-2/3 hawk (A045). 7 REPORTAŽA Start raketnih modelaijev t tekmovalno sezono število kategorij, v katerih se tekmuje na svetovnih in ev¬ ropskih prvenstvih. S tem birokratskim ukrepom naj bi zmanjšali stroške za medalje, kar pa bi dolgoročno sla¬ bo vplivalo na raz¬ voj raketnega mo¬ delarstva, zato smo se vsi ključni akter¬ ji organizirali in s pritiski na organe <~taivi FAI in skorai Mali nadebudneži v spremstvu staršev in mentorjev z modeli, ki so jih čez zimo pripravili za svoje prvo pravo tekmovanje. ANTON SIJANEC Morda najprej nekaj besed o lanski sezoni raketnih modelarjev. Bila je nedvo¬ mno dolga in naporna, saj so bila organi¬ zirana skoraj vsa predvidena domača in tuja tekmovanja. Tako mladinci kot člani so svoj vrhunec doživeli na svetovnem pr¬ venstvu v Deblinu na Poljskem. Slovenska reprezentanca raketnih modelarjev LZS je dosegla skupno tri medalje, preostale uvrstitve pa so bile pretežno v zgornji pol¬ ovici lestvic. Tako nesporno še vedno osta¬ jamo v svetovnem vrhu. Tudi doma smo izvedli vsa tekmovanja od pomladanskega uvodnega tekmovanja najmlajših, pre¬ ko več tekmovanj za državno prvenstvo v različnih kategorijah, ki jih je po večini spremljalo slabo vreme, do državnega sre¬ čanja mladih tehnikov. Naši športniki so se udeležili več tekmovanj svetovnega pokala in strokovnih srečanj doma, na Hrvaškem, v Italiji, na Češkem, Slovaškem, v Švici in Veliki Britaniji, kjer smo dosegli tudi nov svetovni rekord. Domača in mednarodna raketnomode- larska srenja sta zaključek svetovnega po¬ kala in sezone nasploh že po tradiciji doča¬ kali na 26. Pokalu Ljubljane, ki je privabil kakih 70 udeležencev iz dvanajstih držav, ki so kljub izjemno slabemu vremenu pre¬ živeli res naporen vikend in nepozabno tekmovanje v šestih tekmovalnih katego¬ rijah. Jeseni se je aktivnost preselila za pisal¬ ne mize in na internet, saj je v zraku visela nerazumljiva zahteva mednarodne organi¬ zacije FA1 in njene modelarske podkomi¬ sije CIAM, ki želi na vsak način zmanjšati enotnim stališčem le dosegli, da vsaj na na¬ slednjem evropskem prvenstvu vse ostaja še po starem. Seveda pa zgodba s tem še ni končana. Najhuje je, da se moramo zara¬ di nesmiselnih in neživljenjskih odločitev nekaj vplivnih posameznikov zdaj raketni modelarji boriti proti svoji mednarodni strokovni organizaciji. Letos nas čaka še bolj naporna sezo¬ na. Začela se je že konec marca v Logatcu. Razveseljivo je, da se je med organizatorje tekmovanj spet vrnil Modelarsko-maketar- ski klub iz Logatca. Pripravili in izvedli so tekmovanje za člansko državno prvenstvo LZS z radijsko vodenimi raketoplani v ka¬ tegoriji S8E/p. Udeležba je bila dobra, saj so se tekmovanja udeležili vsi, ki pri nas gojijo to kategorijo. Morda je bilo tekmo¬ vanje še bolje obiskano tudi zato, ker lani državnega prvenstva v tej kategoriji sprva zaradi slabega vremena, kasneje pa zaradi organizacijske nespretnosti, sploh ni bilo. Tekmovanje, ki je bilo dobro pripravljeno, je potekalo ob vznožju Sekirice, ki jo pred¬ vsem RV-piloti dobro poznajo kot priljub¬ ljen kraj za treninge. Tam so ob vsakem že najšibkejšem vetru zelo ugodne razmere za pobočno jadranje z RV jadralnimi mo¬ deli. Lokalne danosti je najbolje izkoristil domačin in glavni organizator tekmovanja, Ivan Turk, ki je postal novi državni prvak, pa ne le zaradi poznavanja domačega te¬ rena, temveč tudi zaradi nespornega moj¬ strstva v pilotiranju tovrstnih modelov. Na drugem mestu mu je sledil Borut Lendaro iz ARK Vega, tretji pa je bil Ivanov klubski kolega Robert Bečaj. V ekipni konkurenci je slavil MMK Logatec, pred ARK Vega iz Sevnice in ljubljanskim ARK Komarov. Drugič letos smo se srečali na Ljub¬ ljanskem barju. V organizaciji članov ARK Komarov in MZDTK Ljubljana je potekal Novi državni prvak v S8E/p, Ivan Turk, MMK Logatec s svojim pre¬ poznavnim modelom RV-raketoplana. V ozadju se pripravlja Igor Štricelj (foto: Andrej Koren). Vid Rijavec (3-), Matija Sax (I.) in Luka Pavko (2.), najuspešnejši pri raketah s padalom v S3B-nacional, kategoriji srečanja mladih tehni¬ kov Ljubljane 8 maj-junij 2005 ms;. Andrej Zevnikarje novi mladinski državni prvak v S3A - rakete s pa¬ dalom. Drugo mesto je zasedel Samo Perc in tretje Janko Rupnik. Najboljši v kategoriji prostoletečih raketojilanov S4A so bili Iztok Rupnik (2.), Miha Čuden (1.) in Matjaž Brus (3.). niz tekmovanj mladih modelarjev, in sicer regijsko srečanje mladih tehnikov, odprto mestno tekmovanje in mladinsko državno prvenstvo v kategorijah S3A - rakete s pa¬ dalom, S4A - prostoleteči raketoplani, in S6A - rakete s trakom. Kot je že v navadi, je vzporedno potekala tudi tekma iz ciklu¬ sa v kategoriji S3 nacional, naše domače kategorije raket s padalom. V drugem po¬ skusu - prvič je bilo namreč zaradi moč¬ nega dežja tekmovanje prestavljeno - so se zbrali vsi mladi, ki tvorijo podmladek štirih slovenskih klubov, in člani raketar- ske sekcije Modelarske šole MTC MZDTK Ljubljana. To je nedvomno najbolj prisrč¬ no tekmovanje vse sezone. Udeležijo se ga tudi mali nadebudneži, ki jim pri priprav¬ ljanju modelov pomagajo mentorji, mami¬ ce in očki. Čez zimo so v svojih delavni¬ cah izdelovali modele, nekateri celo svoje prve, in so z velikim optimizmom pričaka¬ li njihove spektakularne polete. Najmlajši, še osnovnošolci, so v konku¬ renci Srečanja mladih tehnikov Ljubljane tekmovali z modeli nacionalne kategorije S3B. Najbolje se je odrezal Matija Sax z OŠ Vič, na drugem mestu mu je sledil Luka Pavko z OŠ Valentina Vodnika, tretji je bil Vid Rijavec z OŠ Hinka Smrekarja. Vsi tri¬ je so seveda člani Modelarske šole MTC MZDTK Ljubljana in gojenci prizadevnih mentorjev Mateje in Mihe Kozjeka. V konkurenci Državnega prvenstva LZS so tekmovali mladinci, ki že samostoj¬ no delajo v slovenskih klubih. Pomerili so se v treh kategorijah, letos prvič po no¬ vih pravilih FAI, ki zdaj enako kot za čla¬ ne predvidevajo večje modele, a le s pol¬ ovično močjo raketnih motorjev. Začeli so s kategorijo S3A - rakete s padalom, kjer se je najbolje odrezal Andrej Zevnikar in tako postal novi državni prvak, na drugem mestu mu je sledil mali Samo Perc, sin dva¬ kratnega svetovnega prvaka v tej kategori¬ ji Draga Perca (vsi ARK Vega), tretji pa je bil Janko Rup¬ nik iz MMK Loga¬ tec. Med ekipami je bila najboljša prva ekipa ARK Vega pred MMK Logatec in drugo sevniško ekipo. Državno prven¬ stvo se je nadalje¬ valo s kategorijo S4A - prostoleteči raketoplani, kjer je tako kot lani slavil Miha Čuden iz ARK Komarov ter tako obranil svoj naslov državnega prvaka, na drugem mestu mu je sledil Iztok Rupnik, tretji pa je bil Matjaž Brus, oba iz MMK Loga¬ tec. Ekipno prvo in drugo mesto sta pripadla dobro pripravljenima ekipama iz MMK Logatec, tretja pa je bila ekipa ARK Komarov iz Ljubljane. Kot zadnja je bila na programu kate¬ gorija S6A - rakete s trakom, kjer je po pričakovanju zmagal lanski državni prvak Miha Čuden iz ARK Komarov, Ljubljana, in s tem postal tudi najuspešnejši tekmovalec državnega prvenstva. Na drugem mestu mu je sledil Janko Rupnik iz MMK Loga¬ tec, tretje mesto pa je zasedel Uroš Jenko iz ARK Vega, Sevnica. Ekipno so zmagali fantje iz sevniškega ARK Vega, drugi so bili člani MMK Logatec, Ljubljančani iz ARK Komarov pa so zasedli tretje mesto. V sklopu odprtega mestnega tekmo¬ vanja raketnih modelarjev Ljubljane je po¬ tekala tudi nacionalna kategorija raket s padalom S3B-nacional, ki je štela v skupni seštevek celoletnega ciklusa teh tekmo¬ vanj. Najboljši je bil Boris Jenko iz ARK Vega, sledil mu je klubski kolega Drago Perc, tretji pa je bil osnovnošolec Matija Sax iz MŠ MTC. Prijeten, sončen a naporen dan so tek¬ movalci, mentorji, starši, prijatelji in orga¬ nizatorji zaključili ob prigrizku v bližnji piceriji, kjer je potekala tudi slovesna po¬ delitev nagrad najboljšim posameznikom in ekipam. Pred nami so že nova tekmovanja. Med domačimi bo najprej na vrsti člansko dr¬ žavno prvenstvo v dveh kategorijah (S3A in S4A), ki ga organizira ARK Apollo iz Novega mesta, konec junija pa se že vese¬ limo novega mednarodnega tekmovanja FAI za svetovni pokal na naših tleh. To bo Vega Cup v organizaciji sevniškega kluba ARK Vega. V začetku septembra bo slo¬ venska državna reprezentanca odpotovala na evropsko prvenstvo v Romunijo, sezo¬ na pa se bo oktobra zaključila s finalom svetovnega pokala na Pokalu Ljubljane, ki ga bodo tako kot vsako leto izpeljali člani ARK Komarov. Več o tekmovanjih raketnih modelar¬ jev lahko izveste na www.koraarov.vesolje, net. Miha Čuden je tudi v S6A - rakete s trakom obranil naslov mladin¬ skega državnega prvaka. Za njim sta se uvrstila Janko Rupnik (2.) in Uroš Jenko (3). mr 10 maj-junij 2005 9 REPORTAŽA Zagon pri Postojni, 7. maja 2005 SAŠO BABIČ Skupina zagnanih akrobatskih RV-pi- lotov si že več let prizadeva, da bi se tudi pri nas začelo nekaj dogajati na tem po¬ dročju. V sezoni 2002 je tako prišlo do večjih premikov, saj se je dogajanje z mo¬ delarskih forumov preselilo na letališča. Letos tako teče četrta tekmovalna sezona in lahko bi rekli, da se RV akrobatsko le¬ tenje pri nas počasi razvija. Na otvoritve¬ no tekmo sezone v Zagonu pri Postojni je tako prišla večina aktivnih tekmoval¬ cev. Organizatorju, Društvu modelarjev Betal iz Postojne, je bilo naklonjeno tudi vreme, saj se je po nekaj jutranjih kap¬ ljah naredil lep topel pomladni dan. Na tekmi se je pomerilo dvanajst akrobatskih pilotov, štirje v kategoriji F3A, preostalih osem pa v lažji kategori¬ ji F3A junior. Njihovi tekmovalni modeli so bili zelo raznoliki. Najbolj opazni sta bili dve skrajnosti: zdaj že legendarni Robbejev šolski model charter in samo- gradni model domačina Saša Šantlja, ogromna extra z razpetino kril čez 3 m in bokserskim motorjem ZDZ prostor¬ nine 160 cm 3 . Gonilna sila akrobatske¬ ga letenja v F3A pri nas, Igor Makovec, je letel s svojo preizkušeno akrobatsko specialko matador, ki je zaradi tihega 10-cm 3 motorja z resonančnim izpuhom in uvlačljivega podvozja v zraku zelo eleganten. Izstopal je tudi edini električ¬ no gnani model matrix Marka Mencina. Model je v celoti plod domačega znanja, konstruiran, CNC izrezkan in izdelan pa je bil ob pomoči modelarskih prijateljev. Njegova namenska konstrukcija, odlične letalne lastnosti in mirna roka pilota so bili več kot dovolj, da je Marko suvere¬ no zmagal v kategoriji F3A junior. To je bil eden od dveh modelov z uvlačljivim podvozjem, vsi drugi pa so imeli fiksno podvozje, ki je zaradi dodatnega zračne¬ ga upora celo dobrodošlo, saj omogoča lažjo vzpostavitev enakomerne hitrosti Igor Makovec, gonilna sila tekmovalnega letenja v F3A pri nas, se s svojim modelom matador koncentrira pred tekmovalnim letom. »Prišel, videl, zmagal!« bi lahko rekli za Aleša Gašpariča in njegovo pisano maketo akro¬ batskega letala laser, gnano z motorjem ZG. Vse je potekalo v zelo sproščenem vzdušju. Atraktivni samogradni model avtorja Saša Šantlja, ogromna extra 300 z razpetino kril čez 3 m pristaja po zaključku znanega programa. Matrix je bil edini električno gnani model na tekmi. Marko Mencin, ki ga je zasnoval in v sodelovanju s kolegi izdelal, je z njim tudi uspešno letel in osvojiljuniorskipokal. 10 maj-junij 2005 ib ib lirik 10 Presenetljivo dobro seje v tekmovalnem programu izkazal tudi mo¬ del za 3D in šov letenje, diablotin s štiritaktnim motorjem . Dokaz da tehnika ni vse, sta bila dva visokokrilna trenažna modela charter, s katerima sta mlada RV-pilota nastopila v kategoriji junior. in nadzor nad modelom med izvajanjem akrobatskih likov. Časi, ko so bile sestav¬ ljanke ARF za resno letenje pretežke, so mimo, saj so bili skoraj vsi drugi so¬ delujoči modeli tovrstne komercialno dosegljive izvedenke - tudi privlačna polmaketa laser 200 z razpetino kril 2,2 m, zmagovalca v F3A, Aleša Gaspari¬ ča. Za tako velik, a razmeroma lahek mo¬ del (7,9 kg) je bil motor ZG 62 s siste¬ mom Easy start povsem dovolj zmogljiv za atraktivno izvedbo programa. Tudi Uroš Lenič, motivator in asistent tekme pred sodniško linijo, je s Protechovo katano, gnano z ZDZ-jem 40 cm 3 brez regulatorja napetosti, solidno izpeljal težji program. Pohvalo si zaslužijo mladi tekmovalci iz okolice Postojne, ki so se kljub tehničnim težavam s starima char- terjema pogumno pomerili z drugimi. Organizatorjem gre pohvala za izvrst¬ no izvedbo tekme, saj je potekala, kot da bi bila že stota, ne pa prva v letošnji se¬ zoni. Sodniška ekipa in povezovalec so omogočili nemoten potek. Tekmovalci so imeli dovolj časa za pripravo na let na za to posebej pripravljenem prostoru, medtem ko so obiskovalci na klopeh s senčniki ob hrani in pijači v prijetnem od naselja odmaknjenem okolju lahko uživali med spremljanjem modelov v zraku. Vsekakor se modelarsko letališče pri Zagonu splača obiskati. Ta čas, ko so tekmovanja F3A pri nas še na začetni stopnji, so tekmovalci še precej izenačeni, tako da oprema v mo¬ delih na tekmah še ni odločilnega po¬ mena. Pomembnejša je tehnika letenja, kar kažejo razlike v rezultatih. Vsekakor se da s čisto navadnim akrobatskim mo¬ delom ob dobrem letenju poseči po naj¬ višjih mestih. Ob tem bi želel spodbuditi predvsem mlade tekmovalce, da se preizkusijo v začetni kategoriji F3A junior z lažjim tek¬ movalnim programom. Za tekmovanje v tej kategoriji zadošča že spodobno moto¬ riziran in dobro vodljiv model primerne velikosti, ki ga krmilimo po smeri, višini, nagibu in plinu. Tu se lahko tekmovalci med seboj uspešno kosajo že s cenenimi modeli ARF z razpetino kril okrog 1,5 m in z motorji od 6,5-10 cm 3 . Taki modeli zmorejo povsem dovolj, na začetku pa je pomembna predvsem tehnika pilo¬ tiranja. Točkovanje se obračuna glede na najboljšega RV-pilota v posameznem delu tekmovanja, znani program, ki ga vsak tekmovalec odleti dvakrat, pa šteje 80 % končnega rezultata. Na tekmah je dobrodošel vsakdo, ki s svojim akrobatskim modelom obvlada izvedbo znanega programa. S pomočjo literature, informacij na modelarskih spletnih straneh ter predvsem s pomoč¬ jo sotekmovalcev naj se poglobi v zapis akrobatskega letenja in se nauči, kako na tekmi razvozlati neznani program. Nekaj prispevkov o tem je bilo v za¬ dnjem letniku objavljenih tudi v Timu. Za spodbudo objavljamo shemo progra¬ ma F3A junior: Najboljši tekmovalci v dveh kategorijah so se razvrstili takole: > L —O 1 i— 10 %), preverimo delovanje stabilizatorja U 1. Opozorilo: brez vstavljenega U 2, prek obeh pri¬ marnih navitij teče 20 A. V primeru na¬ pake prekinemo primarna tokokroga, da lahko v miru poiščemo in odpravi¬ mo napako. V nadaljevanju preverimo še funkci¬ onalno delovanje naprave. Če bo zago¬ rela tlivka Tl 1, smo z veliko gotovostjo uspeli. Preostane le, da na izhod pre¬ tvornika priključimo 100-W žarnico in hkrati preverimo velikost izhodne na¬ petosti. Razume se, da moramo biti pri tem zelo previdni. Opazili bomo, da neobremenjen pre¬ tvornik potegne iz akumulatorja skoraj enak tok (12 A) kot pri 100-W obreme¬ nitvi. Izkoristek je precej slabši, kot ne¬ kateri avtorji navajajo za podobne rešit¬ ve (> 90 %). 9 10 maj-junij 2005 6. Nazivna vrednost varovalke ne sme preseči 15 A. Glede same rabe pretvornika ni po¬ sebnih omejitev, zavedati pa se mora¬ mo, da njegova izhodna napetost ni si¬ nusna in kot taka ni posebno primerna za napajanje induktivnih (kapacitivnih) bremen. Kot rečeno, vezje ne popravlja svoje izhodne napetosti zaradi spremi¬ njanja napetosti akumulatorja ali bre¬ mena. Stavimo na to, da večina električ¬ nih naprav zmore prenesti celo več kot 15-% odstopanje napajalne napetosti. Neobremenjen pretvornik zna biti pre¬ cej glasen! Dodatek Pretvornik 100 W sodi v najnižji raz¬ red komercialnih pretvornikov 12 V/ 230 V. Zato bo morda na mestu nasvet, kako izvedbeni napravi povečamo moč. Če potrebujemo npr. 300-W izvedbo, si najprej priskrbimo enako dimenzioni¬ ran transformator. Tranzistorja T 1 in T 2 moramo tedaj obvezno pritrditi na hladilno telo 5 cm x 10 cm ter jima para- 49 TEM rMj IZDELEK ZA POM DUŠAN MARKIČ Umetne snovi, med katere spada tudi poliakrilno (pleksi) steklo, so zara¬ di nizke cene, lahke obdelave in dobrih lastnosti marsikje nadomestile naravna gradiva kot so: les, kamen, kovine in naravna tekstilna vlakna. Pleksisteklo (»organsko steklo«) je plastična umetna masa, ki jo kemična industrija proizvaja v velikih količinah iz acetona, cianovo- dika, žveplove kisline in alkohola. Ima majhno specifično težo, prepušča ul¬ travijolične in rentgenske žarke, zadr¬ žuje toplotno žarčenje, in kar je za nas najbolj pomembno - se enostavno pre¬ oblikuje in obdeluje. Dobi se v različ¬ nih oblikah: kot raztopina, prah, bloki, plošče, itd. Pleksisteklo lahko ulivamo, stiskamo, varimo, krivimo, stružimo, žagamo, vrtamo, pilimo, brusimo in drugače mehansko obdelujemo. Čeprav ga proizvajajo iz ene najbolj strupenih spojin - cianovodika, je povsem nestru¬ peno. Pleksisteklo je obstojno do tem¬ perature 100 °C in odporno proti vodi, lugom, razredčenim kislinam, bencinu in mineralnim oljem. V alkoholih, estrih, ketonih, benzenu in kloriranih ogljiko¬ vodikih nabrekne. Vname se pri visoki temperaturi. Enostavno preoblikovanje in mehansko obdelavo pleksistekla lah¬ ko dobro izkoristimo pri izdelavi raz¬ ličnih uporabnih predmetov doma in v šoli. Namizne in stenske ure, stojala za zgoščenke, mobilne telefone in pisala so samo nekatere od idej za izdelavo izdel¬ kov, pri katerih je poleg funkcionalno¬ sti zelo pomembna tudi oblika - dizajn (slike 1, 2, 3 in 4). V nadaljevanju pred¬ stavljamo nekaj praktičnih napotkov za preoblikovanje pleksistekla in tri načrte za izdelavo stojal za pisala. Žaganje Pleksisteklo lahko žagamo z različni¬ mi žagami za les in kovino z drobnimi zobci. Zelo upo¬ rabna je žagica za rezljanje - rezljača (slika 5). Upoš¬ tevati moramo, da se pri žaganju sprošča toplota, zato se žagin list lahko zatika ali celo zlepi z ob- delovancem. Če vpnemo obdelo- vanec v primež, uporabimo zaščit¬ ne čeljusti, s kate¬ rimi ga zaščitimo pred mehanskimi poškodbami. Merjenje in zarisovanje Plošče pleksistekla so občutljive za praske, zato so običajno prevlečene z zaščitno folijo, na katero lahko dobro zarisujemo s tanjšim vodoodpornim pisalom. Folijo odstranimo tik pred se¬ grevanjem (krivljenjem) ali lepljenjem. Za merjenje in zarisovanje uporabljamo standardno orodje in pribor: trikotnik, kotnik, metrski trak, šestilo. Vse sledi vodoodpornih pisal s pleksistekla pre¬ prosto odstranimo s krpico, namočeno v nitrorazredčilo. 50 Vrtanje Vrtamo s prostostoječim vrtalnim strojem ali ročnim vrtalnikom, vpetim v stojalo. Za vrtanje uporabljamo svedre za les, pripravimo pa si tudi primerno podlago, ki jo s svorami pritrdimo na delovno mizico vrtalnega stroja. Podla¬ go prevrtamo, kar nam bistveno olajša kasnejše vrtanje pleksistekla. Svedri za les so brušeni tako, da odvzemajo ma¬ terial najprej na zunanjem robu. Nekaj pleksistekla pogosto ostane na svedru, ki pa mora biti pred ponovnim vrta¬ njem čist. Najlažje ga očistimo tako, da ga potisnemo v izvrtano luknjo v podla¬ gi (sliki 6 in 7). Brušenje Pleksisteklo brusimo podobno kot les in pri tem uporabljamo enake stro¬ je in pripomočke. Delo si olajšamo, če maj-junij 2005 BB9io brusilni papir prilepimo na deščico, za brušenje različnih notranjih okroglin pa na okrogle lesene palice ali plastič¬ ne cevi (slika 8). Robove zgladimo še s strgalom, če ga nimamo, si pomagamo s škarjami (sliki 9 in 10). Krivljenje Za krivljenje uporabljamo grelnik ali napravo z uporovno (žarečo) žico, ki ogreje samo določen pas pleksistekla (sliki 11 in 12). Za izdelavo zahtevnejših predmetov moramo najprej izdelati po¬ sebne pripomočke - šablone iz lesa. Te potrebujemo tudi takrat, kadar želimo izdelati več enakih predmetov (slike 13, 14 in 15). Lepljenje Posebna lepila za lepljenje pleksiste¬ kla se v naših prodajalnah težje dobijo. Pomagamo si s sekundnim lepilom v obliki gela in nitroceluloznim mode¬ larskim lepilom (UHU-hart). Najlepše spoje pa naredimo s pomočjo metanoj- ske (mravljične) kisline (slika 16). Pri uporabi slednje upoštevamo navodila za varno delo! IZDELEK ZA DOM lin m IZDELEK ZA DOM Izdelek iz pleksistekla Stojalo za pisala - A (slika 17) Pripravimo si dva ustrezno velika kosa pleksistekla, po možnosti različnih barv. Krivino na osnovni plošči (A) iz- žagamo z rezljačo in na kolutnem bru¬ silnem stroju pobrusimo robove, ki jih zgladimo še s strgalom ali škarjami. Pre¬ den odstranimo zaščitno folijo, na robo¬ vih označimo mesto krivljenja. Enostav¬ ne dele, kot so deli stojala za pisala - A, lahko krivimo brez šablone, s kotnikom preverimo le pravokotnost. Na nosilcu pisal (B) najprej narišemo središča iz- vrtin in liniji krivljenja. Za vrtanje si pri¬ pravimo podlago z izvrtino in vodilom, da bodo vse luknje enako oddaljene od robov. Tudi pri tem sestavnem delu ro¬ bove pobrusimo in zgladimo pred kriv¬ ljenjem. Ko sta oba sestavna dela (A in B) izdelana, ju zlepimo. S sekundnim lepilom ju utrdimo v dveh točkah in po robovih končno zlepimo z lepilom UHU-hart. ooooo Stojalo za pisala - B (slika 18) Tudi pri tem stojalu zaradi lepšega videza uporabimo pleksisteklo različ¬ nih barv. Najprej nažagamo ogrodje in tri kose pleksistekla za obroče. Za krivljenje ogrodja si lahko pripravimo šablono v obliki kvadra. Šablona mora biti za dve debelini pleksistekla ožja od zunanje mere ogrodja - v našem primeru je široka 44 mm. Kvadratne luknje v obročih izžagamo z rezljačo in pobrusimo z brusilnim papirjem, prilepljenim na deščico. Pri tem obroč vpnemo v primež. Robove ogrodja in obročev obdelamo tako kot pri stojalu - A. Končno obdelane obroče razpo¬ redimo po ogrodju (glej načrt!) in jih na spodnjih robovih nanj prilepimo z lepilom UHU-hart. Stojalo za pisala - C (slika 19) To stojalo je s svojo nenavadno ob¬ liko lahko tudi okras naše pisalne mize. Izdelamo ga po že opisanih postopkih. Za vrtanje lukenj v veliko in malo držalo pisal si pripravimo podlago z vodilom in dvema luknjama, ki sta različno oddaljeni od vodila. Podlago za vrtanje lukenj raz¬ lično nastavimo za vrtanje lukenj v veliko oz. malo držalo pisal. Pri sestavnih delih B, C in D zgor¬ nje kote trikot¬ nika polkrož¬ no pobrusimo, tako, da se lepo prilegajo v hrbtišče. Se¬ stavne dele še zlepimo. Pri izdelavi uporabnih iz¬ delkov iz plek¬ sistekla vam želim veliko užitkov in ve¬ selja! Št. Element Material Mere Kosov A osnovna plošča pleksisteklo 200x100x3 mm 1 B nosilec pisal pleksisteklo 120x100x3 mm 1 70 o o 50 52 maj-junij 2005 Titi !, IZDELEK ZA DOM c OJ 0 01 o o LO CD 0 01 A IZDELEK ZA DOM Stojalo za mobilni telefon JOŽE SKEDEU Ko se v nas prebudi ustvarjalna žili¬ ca, smo si ljudje zelo različni. Nekateri začnemo z modelarjenjem ali urejanjem svojih zbirk, drugi se zatečejo k pre¬ urejanju stanovanja, ljubitelji jeklenih konjičkov pa se lotijo nege in njihovega vzdrževanja ... Ko se povsem predamo delu, nas običajno predrami prodorni zvok mobilnega telefona. Takrat začne¬ mo brskati po žepih, policah, predalih in ga najdemo šele, ko tisti na drugi stra¬ ni telefonske linije izgubi potrpljenje. Tem težavam se bomo izognili s sto¬ jalom, namenjenim hranjenju mobilne¬ ga telefona. Izdelek je lahek in ga lahko postavite na mizo, polico, oziroma tako, da bo vselej pri roki. Stojalo za telefon je lahko tudi primerno darilo. Izdelava je dokaj enostavna, vendar vseeno zahteva nekaj ročnih spretnosti. Za izdelek potrebujemo nekaj odpadne¬ ga materiala, ki se navadno najde v do¬ mači delavnici, ter osnovno orodje. Postopek izdelave načrtujemo vna¬ prej, tako kot pri vsakem opravilu, ki ga želimo uspešno in kakovostno opraviti. Tako najprej preučimo risbe izdelka, nato pripravimo potrebni material in ustrezno orodje. Za izdelavo stojala potrebujemo: • aluminijasto ali jekleno pločevino debeline 3 mm, • pločevino debeline 2 mm, • pločevino debeline 0,6 mm, • 5 vijakov M 4 z vgrezno glavo, • 5 matic M 4, • okrogle in pravokotne zaščitne sa¬ molepilne ploščice (polst), • kovinsko barvo v pršilki (odtenek izberemo po želji), • prozorni lak v pršilki. Od orodja potrebujemo: namizni ročni primež, zarisovalno iglo, točkalo, šestilo, žago za kovino, ročne škarje za kovino, komplet ključavničarskih pil, manjše kladivo, ročni ali namizni vrtalni stroj, vijačni sveder 0 4 mm ter 0 10 mm, • škarje za papir. Izdelava Podstavek in naslon stojala Stojalo je sestavljeno iz šestih kovin¬ skih delov (izbiramo med jekleno ploče¬ vino ali aluminijem). Izdelali jih bomo posamično in jih nato z vijaki sestavili v celoto. Za podstavek in naslon potrebujemo kos 3 mm debele posnamemo. Pri delu uporabljamo za¬ ščitne rokavice in upoštevamo pravila o varstvu pri delu. Vezna dela Vezna dela izdelamo iz nekoliko tanj¬ še pločevine, debele do 2 mm. Nanjo s šestilom zarišemo kroga, ju razžagamo ter dokončno obdelamo s pilo. Označi¬ mo mesta izvrtin, s točkalom zatočkamo središča in jih izvrtamo z vijačnim sve¬ drom 0 4 mm. Med vrtanjem mora biti del trdno vpet v primež. Spodnji vezni del, ki povezuje podstavek z naslonom, zakrivimo pod kotom 90°. pločevine, na ka¬ tero z risalno iglo zarišemo obrisa delov. Pločevino vpnemo v namizni primež in jo razža¬ gamo z ročno žago za kovino. Ostre in neravne robove, ki ostanejo po ža¬ ganju, popilimo in Kosovnica 54 maj-junij 2005 teki; IZDELEK ZA DOM Ročici nosilca Za izdelavo ročic nosilca potrebu¬ jemo 0,6 mm debelo pločevino. Roči¬ ci sta oblikovani tako, da je del, ki drži telefonski aparat, nekoliko širši, kar daje izdelku lepšo podobo, obenem pa nanj laže pritrdimo samolepilni čep za drža¬ nje vstavljenega telefona. Ročici obli¬ kujemo s škarjami za rezanje pločevine. Širša dela ročic zaoblimo in obdelamo s pilo. Sestavljanje izdelka Na podstavku in naslonu nosilca z ri¬ salno iglo označimo mesta vrtanja in jih zatočkamo. Obdelovanec pred vrtanjem dobro pritrdimo v primež. Za vrtanje uporabimo namizni ali ročni vrtalnik, v katerega vpnemo sveder 0 4 mm. Iz- vrtine pogrezimo s svedrom 0 10 mm, da glave ugreznih vijakov sedejo v plo¬ čevino. Ko so izvrtine narejene, je sestavlja¬ nje izdelka preprosto. Najprej povežemo naslon s podstavkom. Za povezavo služi spodnji vezni del, ki ima obliko kroga in je zakrivljen. Z drugim veznim delom pa pritrdimo ročici na naslon nosilca. V izvrtine'vstavimo vijake, z druge strani privijemo matice in vse skupaj dobro za¬ tegnemo z izvijačem ter ustreznim kiju- t m 9 10 maj-junij 2005 čem. Naravnamo še ročice nosilca, in ko smo z izdelkom zadovoljni, ga očistimo ter pripravimo za barvanje. Barvanje Za lepši videz nosilec prebarvamo. Izberemo kovinsko barvo v pršilki, ki jo dobimo v vsaki trgovini z barvami in laki. Nanesemo sloj modre barve, počakamo približno 10 do 15 minut, da se posuši, nato čezenj nabrizgamo še prozorni lak iz pršilke. Premaz na¬ našamo počasi s pomikanjem pršilke vzdolž celotnega izdelka v oddaljenosti 15 do 20 cm od površine. Tako dobi¬ mo enakomeren nanos. Ko končamo z brizganjem, počakamo 20 do 30 minut, da se nanos osuši. Pri tem naj ne bo od¬ več opozorilo, da je lak vnetljiv in ga ne smemo nanašati v bližini odprtega ognja. Zaščita mobilnega telefona Ko je barva suha, na mesta, ki se bodo stikala z mobilnim telefonom, pri¬ lepimo samolepilne zaščitne ploščice iz polsti. Oblazinimo tudi ročice, ki varuje¬ jo telefon pred morebitnimi mehanski¬ mi poškodbami, ter spodnjo stran pod¬ stavka. m MIKROSERVOMEHANIZMI SG50 in SG90 Mikroservomehanizme SG50 in SG90 odlikuje brezjedrni motor in trpežen zobniški prenos iz poliamida, dolži¬ na priključnega kabla pa je 150 mm. Šibkejši SG50 z zunanjimi merami 21 x 11,5 x 22 mm zmore 0,7 Nem navo¬ ra, močnejši SG90, ki je višji za 5 mm, pa 12 Nem. Če se poškoduje prenos, so na zalogi tudi rezervni zobniški Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01, e-pošta: trgovina@mibomodeli.si prenosi za 795 SIT. Ob nakupu boste za SG50 odšteli 2990 SIT in za SG90 2810 SIT. KRMILNIKI JETI V Mibovi trgovini je na voljo široka ponudba izdelkov proizvajalca Jetija. Obsega krtačne in brezkrtačne kr¬ milnike serije jeti advance plus ter novost na trgu - programsko kartico za brezkrtačne krmilnike. Z njo lahko preprosto preprogramiramo krmilnik po svojih potrebah. Ob nakupu krmil¬ nika jo dobimo še malenkost ceneje - za ugodnih 994 SIT. Še vedno pa velja 10-% popust pri skupnemu nakupu krmilnika in brezkrtačnega motorja. IZDELEK ZA DOM MATEJ PAVLIČ Otroku, ki je dokončal svoj prvi gobe¬ lin (ali kako drugo vezenino), boste nare¬ dili neizmerno veselje, če boste zanj izde¬ lali okvir, kakršnega vidite na sliki 1. Tako bo svojo malo umetnino lahko obesil na vidno mesto, kjer jo bodo lahko vsi obču¬ dovali. Za izdelavo potrebujete dva kosa le¬ sonita oziroma vezane plošče (en naj bo debel 3 in drugi 5 mm), kos 3 ali 4 mm de¬ belega stekla, nekaj smrekovih ali bukovih letev s prerezom približno 20 x 25 mm za okvir, zanko za obešanje slik na steno in barvo ali brezbarvni lak za zaščito nareje¬ nega izdelka pred vlago in prahom. Za lep¬ ljenje uporabite belo lepilo za les. Od orodja poleg rezljače z žagicami (št. 4 ali 5), podložne mizice in modelarskega vrtalnika s svedrom 1-1,5 mm potrebuje¬ te še risalno orodje (dva trikotnika, kotnik in svinčnik), škarje, modelarski nož, žago za les s finimi zobci ali električno krož¬ no žago, nekaj manjših mizarskih spon, električni spenjalnik (slika 7), nož za ste- <*> s* ® oJli gobeHln klo, kladivo, grob in fin brusilni papir ter manjši čopič. Najprej izmerite višino in širino veze¬ nine ter določite širino paspartuja, tj. roba med vezenino in okvirom, da dobite mere letvic za okvir. (Opozoriti velja, da je ta tehnika primerna tudi za motive okrogle in ovalne oblike, za kakršne ponavadi ni mogoče dobiti ravno pravšnjega okvira.) Dobljene mere s pomočjo risalnega orodja prenesite na kos lesonita in izžagajte. Pazi¬ te, da bo paspartu segal tik do izvezenega motiva (slika 2). Vezenino po potrebi ob¬ režite, z nekoliko razredčenim belim lepi¬ lom nalepite na pravokotno podlago iz 5 mm debele vezane plošče in dobro obteži¬ te. Medtem pripravite kos stekla, ki mora biti velik toliko kot podlaga iz vezane ploš¬ če (slika 3). Če boste letve za okvir kupili v trgo¬ vini, izberite take, ki imajo notranji utor visok približno 15-20 mm; toliko namreč znaša skupna debelina stekla, paspartuja, vezenine in podlage. Kdor ima električno krožno žago z možnostjo nastavitve globi¬ ne žaganja, lahko ustrezne letve s profilom v obliki črke L naredi kar sam. Potrebuje le nekaj poskobljanih smrekovih ali bukovih letev s prerezom okrog 20 x 25 mm. Vanje naj z električno krožno žago naredi utor in Elektronski spenjalnik Black & Decker KX 418 E Elektronski spenjalnik KX 418 E (slika 7) je namenjen za spenjanje, pribijanje in pritrjevanje s 6, 8, 10, 12 ali 14 mm dolgimi sponkami oziroma 14 mm dol¬ gimi žebljički. Zaradi oblike ohišja, ki omogoča delo na še tako težko dostop¬ nih mestih, je to orodje nepogrešljiv pri¬ pomoček ne le za tapetnike, ampak tudi za dekoraterje, izdelovalce embalaže in G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: MERKUR Ljubljana-BTC, Smartinska 152, 1000 Ljubljana, tel.: 01/520-08-16 MERKUR Celje (Hudinja)_, Mariborska 162, 3000 Celje, tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER, CKZ 135, 8270 Krško, tel.: 07/488-12-00 MERKUR MOJSTER, Obrtna ulica 39, 9000 Murska Sobota, tel.: 02/530-10-50 MERCATOR TEHNIKA Brežičanka, Cesta svobode 31, 8250 Brežice, tel.: 07/495-39-50 MERCATOR ŽELEZNINA Kočevje, Kidričeva 12, 1330 Kočevje, tel.: 01/893-85-14 ERA VIS-A-VIS, Kidričeva 53, 3320 Velenje, tel.: 03/586-28-17 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ katalog Vrtni program Black & Decker BLACK&DECKER | »JV//:! h J Električno orodje za industrijo in obrt Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek:... Naslov:_ Poštna št. in kraj:. maj-junij 2005 TEK.U 56 IZDELEK ZA DOM jih na obeh straneh odreže pod kotom 45° (slika 4). Ne glede na to, ali ste letve kupili ali pa ste jih naredili sami, jih morate sedaj na stikih namazati z lepilom, stisniti z mi¬ zarskimi sponami ali pripomočkom za lep¬ ljenje okvirov (slika 5) ter dodatno utrditi z nekaj sponkami. Osušen okvir obrusite (slika 6) in pre¬ barvajte oziroma prelakirajte. Vanj nato vstavite steklo in vezenino z okvirom in podlago. Špranjo med steklom in okvirom lahko zatesnite s silikonskim kitom, ki ga čisto na tanko nanesite v vse notranje ro¬ bove. Enako lahko storite tudi na hrbtni strani, kjer podlago z nekaj žebljički (ali kovinskimi steklarskimi trikotniki) pritrdi¬ te v okvir. Na sredini zgornje strani okvira z dvema žebljičkoma pribijte zanko, s po¬ močjo katere boste izdelek lahko obesili na žebelj, ki naj približno 5 mm gleda iz stene (slika 1). spominkov, oblikovalce in aranžerje iz¬ ložb, polagalce izolacij itd. Obstaja tudi večja različica tega orodja z oznako KX 428 E, ki je primerna za postavljanje stropnih in stenskih opažev, polaganje toplotnih in zvočnih oblog ter druga tapetniška in dekorativna dela. S tem orodjem lahko zabijate sponke in žeb¬ ljičke dolžine 19-30 mm. Hitrost zabija¬ nja je pri obeh izvedbah 20 sponk ozi¬ roma žebljičkov na minuto, v šaržer pa jih lahko naenkrat spravite do 64. Glede na vrsto in trdoto obdelovanca oziroma podlage je mogoče izbirati med različni¬ mi stopnjami moči udarca. Uporaba spenjalnika je preprosta in varna. Za varnost je poskrbljeno tako, da je orodje mogoče uporabljati le ta¬ krat, ko je z vrhom za »izstreljevanje« sponk oziroma žebljičkov trdno naslo¬ njeno na podlago. Špenjalnik KX 418 E stane 12.960 SIT. Pripadajoče sponke dolžine 6, 8, 10, 12 ali 14 mm so pakirane v plastič¬ ni embalaži po 1000 ali 1200 kosov, žebljički dolžine 14 mm pa po 1500 kosov. mt 9 10 maj-junij 2005 i#i4nih V letošnjem letniku Tima smo obja¬ vili niz prispevkov na temo uporabnih izdelkov iz odpadnih gradiv. K sodelova¬ nju smo povabili tudi bralce. Kar nekaj se jih je odzvalo na našo pobudo in nam poslalo fotografije, ki dokazujejo njiho¬ vo domiselnost. Med njimi so še posebej zanimive te, ki jih objavljamo. V družini Nagode so se dela lotili oče Miran ter štiriletna Anja in šestletni Martin. Naredili so modelček vodnega kolesa, ki lepo deluje in jim je v veliko veselje (slika 1). Po ideji iz decembrske številke Tima 2004 (Odslužene žarnice - tudi za po¬ noči) je petnajstletni Kristjan Ravšelj iz Starega trga izdelal zanimivo svetlečo smrečico (slika 2). Ohišje izdelka je na¬ rejeno iz vezane plošče, vanj pa so vstav¬ ljene odslužene stekleničke Fructalove¬ ga soka. V stekleničke je napeljal verigo lučk za novoletno smrečico. Nada Bezgovšek, učiteljica tehnike in tehnologije, pri pouku pogosto upo¬ rablja odpadno embalažo, iz katere si skupaj z učenci zamislijo nov uporabni izdelek. Eden takih je na dva načina (z ročajem ali brez njega) odrezana pla¬ stenka (slika 3, risba) od tekočega pral¬ nega sredstva, ki se lahko s pridom upo¬ rablja na primer za mešanje mavca, saj je dovolj gibka in gladka, da se preostanek mavca po strjevanju lahko izlušči iz nje. Primerna je tudi za namakanje in pranje čopičev, dolivanje vode, kjer je potreb¬ no, ali za shranjevanje raznih drobnih predmetov. To je le nekaj primerov, kako je mo¬ goče znova koristno uporabiti odpadno embalažo. Vsa tista, ki je ne potrebuje¬ mo več in onesnažuje okolje, še zlasti, ko gre za umetne mase, pa sodi v smeti. Potrudimo se še, da jo odvržemo v za¬ bojnike za ločeno zbiranje odpadkov. MATEJ PAVLIČ Prispevki v Timu, v katerih je opisa¬ na gradnja preprostih okrasnih ali upo¬ rabnih izdelkov iz vezane plošče in so namenjeni najmlajšim bralcem oziroma začetnikom v modelarstvu, so po obliki precej enolični. Navodila gredo ponava¬ di nekako takole: »Načrtprekopirajte na obrušeno vezano ploščo, natančno iz- žagajte obris, obdelovanec obrusite ter na koncu pobarvajte ali prelakirajte. Če ste se pri delu potrudili, je pred vami lep izdelek, ki vam bo v ponos in veselje ...«. Navadno je priloženih še nekaj foto¬ grafij, ki kažejo posamezne stopnje izde¬ lave - in to je vse. Toda, ali se je res treba togo držati objavljenih napotkov? Ali ne bi bilo mogoče načrta nekoliko spreme¬ niti oziroma prilagoditi svojim željam in potrebam? Se res ne bi dalo npr. prosto stoječe figure spremeniti tako, da bi jo lahko »spravili« v okvir in obesili na ste¬ no? Pri zahtevnejših načrtih modelov letal in plovil vsaka sprememba merila neizogibno povzroči celo vrsto poprav¬ kov (izbira drugačnega gradiva, dodat¬ ne okrepitve ogrodja, večji motor itd.) in lahko odločilno vpliva tudi na letalne oziroma plovne sposobnosti končnega izdelka, zato je bolje, da se takih pose¬ gov lotevajo le bolj izkušeni modelarji. Povsem nekaj drugega so preprosti iz¬ delki, ki omogočajo poljubno spremi¬ njanje velikosti končnega izdelka ter uporabo različnih gradiv, spojev in po¬ vršinskih zaščit. S tem prispevkom želimo na praktič¬ nem primeru prikazati, kako je mogoče poljuben motiv z malo iznajdljivosti in z nekaj preprostimi spremembami oziro¬ ma predelavami uporabiti kot predlogo za več različnih izvedb ali izpeljank. Iz¬ delki na fotografiji 1 so narejeni iz štirih različnih gradiv - 3-mm topolove (ali letalske) vezane plošče, 5-mm navadne bukove vezane plošče, 12-mm (9-plast- ne) vezane plošče (multiplex) in deščic masivnega lesa poljubne vrste. Predstav¬ ljeni so trije različni spoji (lepljeni spoj z utorom, čelni spoj z vijaki, lastovičji rep), pa tudi nabor uporabljenih pre¬ mazov je precej pester: navadno vodno lužilo za les, prozorni nitrolak, prozorni akrilni lak (tessarol), debeloslojna lazura na osnovi alkidnih smol (beltop), akrilni emajl (tessarol), akrilna lazura (ambi- ent) in mineralno olje za les (rustikal). 58 Lance Armstrong Čeprav bi za osrednji motiv lahko izbrali prav¬ zaprav kar koli, smo se nameno¬ ma odločili za motiv kolesarja. Glavna tema po¬ govorov tako stro¬ kovnjakov kot ljubiteljev kolesarstva po vsem svetu je v teh dneh prav gotovo letošnji, že 92. Tour de France - največ¬ ja, najprestižnejša in z dolžino več kot 3600 km najdaljša kolesarska preizkuš¬ nja na svetu, ki jo prirejajo že dobrih sto let. Zanimanje javnosti za to prireditev je še toliko večje, ker njen razplet za¬ dnja leta kroji 33-letni ameriški kolesar Lance Armstrong (slika 2). Bo ta letos že sedmič! zapored zmagal in s tem še bolj otežil poskuse morebitnim posnemoval¬ cem, ki bodo v prihodnosti morda želeli doseči (ali preseči) število njegovih za¬ porednih zmag? Doslej so na Touru pet¬ krat zapored osvojili prvo mesto trije kolesarji: Jacques Anquetil (1961-64), Eddy Merckx (1969-72) in Miguel Indu- rain (1991-95). Od vseh doseženih zmag v življenju pa Armstrongu osebno verjetno največ pomeni njegova zmaga nad rakom leta 1996. Z njo je dokazal izjemno voljo in pogum, obenem pa dal dober zgled tudi drugim. Tako ni čudno, če je bil kmalu po njegovi uspešni vrnitvi na športno prizorišče ustanovljen poseben sklad za pomoč za rakom obolelim osebam. Vse o njegovem poslanstvu in delovanju lahko preberete na spletnem naslovu www.lancearmstrong.com/, podatki o dirki Tour de France pa so zbrani na spletišču www.letour.com/indexus. html. Priprava načrta Najprej nekaj besed o nastanku na¬ črta, ki je objavljen na risbi 4 (detajl A), oziroma o izdelavi predloge za izdelek nasploh. Najboljši vir slik je brez dvoma internet, kjer je z enim izmed spletnih brskalnikov moč najti dobesedno na stotine posnetkov kolesarjev (in seveda tudi vseh mogočih drugih motivov). Za naš namen smo iskali le tiste, ki kažejo kolesarja od strani. Med njimi je tudi nekaj takih, na katerih je upodobljen Lance Armstrong (slika 2). Izbrano sliko smo »uvozili« v Word, povečali in natis¬ nili na list formata A 4. Čeznjo smo z ne¬ kaj koščki lepilnega traku prilepili list maj-junij 2005 TIBffi!. ZA SPRETNE ROKE ZA SPRETNE ROKE prosojnega (pavs) papirja in s svinčni¬ kom prevlekli glavne obrise. Ker preveč podrobnosti lahko zelo oteži izdelavo in vpliva tudi na trdnost končnega izdel¬ ka, smo manj pomembne črte zradirali, preostale pa smo poudarili s tankim flo¬ mastrom. Tako smo dobili precej poeno¬ stavljeno (stilizirano) risbo, na kateri lahko vsakdo v trenutku prepozna tek¬ movalca na kolesu. (Le kak zelo trmast dvomljivec bo morda pripomnil, da ima Lance Armstrong nekoliko izrazitejšo brado...) Po teh kratkih navodilih si lahko vsakdo sam naredi načrt za izdelavo silhuete priljubljenega junaka risanih filmov, kake živali, predmeta, prizora iz narave itd. (Opisani postopek je mogo¬ če občutno skrajšati z uporabo nekate¬ rih računalniških programov za obliko¬ vanje.) Orodje Večino predstavljenih izdelkov se da narediti s pomočjo običajne modelarske rezljače z žagicami št. 3 ali 4, podložne mizice in modelarskega vrtalnika s sve¬ drom 1-1,5 mm, pri nekaterih je nujna električna rezljača, medtem ko je okvir iz masivnega lesa narejen s pomočjo električne vbodne žage. Poleg tega po¬ trebujete še večji kotnik, ravnilo, svinč¬ nik, odstranljivo lepilo (npr. Scotch UP) ali papir za kopiranje, škarje ali mode¬ larski nož, fin brusilni papir, modelar¬ ski vrtalnik z garnituro lesnih svedrov manjših premerov, komplet iglastih pi- lic, manjši izvijač in manjši čopič. Izdelava Ker so nekatere faze izdelave pri vseh izvedbah bolj ali manj enake oziro¬ ma se med seboj prepletajo in kombini¬ rajo, so podrobneje opisane le enkrat. tudi precej lažja, hitrejša in predvsem natančnejša metoda, po kateri fotokopi¬ jo načrta z odstranljivim lepilom (npr. Scotch UP) v obliki lepilnega svinčnika prilepite na vezano ploščo. Da bi lahko izžagali notranje zaključene površine, morate v vsako najprej izvrtati luknjico, skozi katero boste s spodnje strani po¬ tisnili v modelarski lok vpeto žagico, jo nato napeli in zategnili še zgornji vijak. Res previdni in natančni morate biti pravzaprav le pri žaganju kolesnih obro¬ čev in okvirja kolesa, povsod drugje pa vam žagico lahko zanese tudi nekoliko po svoje, saj tega na končnem izdelku skoraj ne bo opaziti. Utora se morata tesno prilegati drug drugemu (slika 5). Če ste uporabili odstranljivo lepilo, ob koncu rezljanja najprej »odluščite« pre¬ ostale koščke prilepljenega papirja, nato pa z iglastimi pilicami in trakom finega brusilnega papirja previdno obrusite vse robove. To še posebej velja za hrb¬ tno stran, kjer so robovi bolj razcefrani, saj so zobci na žaginem listu obrnjeni navzdol. Izdelek na sliki 6 je pobarvan z na¬ vadnim vodnim lužilom za les, kot po¬ vršinska zaščita pa je bil uporabljen ni- trolak. Sami se seveda lahko odločite za katero koli drugo barvo za zaščito lesa. 1. izdelek: Figura s podstavkom Najprej predstavljamo najpreprostej¬ šo izvedbo, za katero potrebujete kos 5 mm debele bukove vezane plošče, ki ga morate najprej gladko obrusiti. Načrt na risbi 4 je narisan v merilu 1:1, zato lahko obris kolesarja (detajl A) in pod¬ stavka (detajl B) s pomočjo kopirnega papirja prenesete kar neposredno na les. Ob tem upoštevajte debelejše črtka¬ ne linije, s katerimi sta narisana čepa na spodnji strani kolesnih obročev. Obstaja 2. izdelek: Figura s podstavkom in napisom Če imate v družini ali med prijatelji kakega navdušenega kolesarja, ga boste prav gotovo prijetno presenetili s figu¬ ro kolesarja, pod katero bo izrezljano še njegovo ime (ali kak drug napis). Prav je, da kar takoj opozorimo, da se tega iz¬ delka lahko lotijo le tisti, ki imajo elek¬ trično rezljačo. To izredno uporabno orodje, brez katerega ne shaja več no¬ ben modelarski klub ali krožek, namreč omogoča natančno in predvsem zelo hitro rezljanje cele vrste gradiv najraz¬ ličnejših debelin. Tako je brez težav kos tudi 12 mm debeli vezani plošči (multi- plex), ki jo je z navadno modelarsko rez¬ ljačo skoraj nemogoče žagati. Fotokopi¬ jo obrisa - tokrat s približno 18 x 3 cm velikim pravokotnim delom na spodnji strani - prilepite na obrušeno ploščo, nanjo pa nato nalepite še izbrani napis (slika 7). Črke oziroma številke naj bodo velike 15-20 mm. Napis lahko oblikuje¬ te prostoročno oziroma s pomočjo na¬ bora pisav, ki jih ponujajo vsi računalni¬ ški urejevalniki besedila. Kdor nima te možnosti, naj uporabi abecedo na des¬ ni. Ko odstranite ostanke papirja (slika 8), izdelek obrusite. Da ga ob tem ne bi ZA SPRETNE ROKE rvn o _ poškodovali, že izžagane dele vstavite nazaj v odprtine (slika 9) in površino brusite kar skupaj z njimi. Pri večini modelov električnih rez- ljač se da nagib delovne mizice poljub¬ no nastaviti, kar pomeni, da omogočajo žaganje pod izbranim kotom. To lastnost lahko s pridom izkoristite pri izdelavi poševnih robov podstavka (slika 10). Da bi bil stik obeh delov izdelka čim bolj trden, ju namesto z utori sestavite s po¬ močjo dveh ali treh tankih lesnih vijakov dolžine 20-25 mm (slika 11). Pri tanjših vezanih ploščah posamez¬ ne plasti navzkrižno zlepljenega furnir¬ ja na vidnih robovih niso tako zelo iz¬ razite kot pri debelejši. To izmenjavanje svetlih in temnih tonov, ki zelo popestri videz izdelka, postane še opaznejše po barvanju oziroma lakiranju. Najbolje je uporabiti brezbarvni nitro- ali akrilni lak oziroma olje za les; tak primer je pri¬ kazan na sliki 12. (Kdor nima električne rezljače, a bi izdelku vseeno rad dodal napis, naj ga pač naredi iz 5-mm vezane plošče in po navodilih, ki veljajo za 1. izdelek.) TT1IE.C 10 maj-junij 2005 3. izdelek: Figura z okvirjem Že dolgo je znan zanimiv učinek temnega obrisa (silhuete) na svetli pod¬ lagi, kjer vse podrobnosti postanejo še bolj izrazite. Ker okvirja ni treba delati posebej, ampak je v bistvu kar sestavni del osrednjega motiva, izdelava takšne¬ ga izdelka ni nič zahtevnejša od tistega, ki je bil opisan najprej. Na gladko obrušen kos popolnoma ravne vezane plošče, ki naj bo velik to¬ liko kot list papirja formata A 4 (21 x 30 cm), z risalnim orodjem narišite 2 cm širok okvir. Ta je lahko popolnoma gladek ali pa ga ob pomoči detajla C na risbi 4 na vseh vogalih še malce okra¬ site (slika 13). Fotokopijo motiva - to¬ krat brez čepov in pravokotnega spod¬ njega dela - nalepite na vezano ploščo (slika 13), izrezljajte in obrusite (slika 14) ter na koncu dvakrat prebarvajte. Izdelek na sliki 15 je prebarvan s črno akrilno lazuro (ambient), podoben uči¬ nek pa boste dosegli tudi z uporabo zelo temnega vodnega lužila (kot pri 1. izdelku). Izdelek je namenjen za obešanje na steno, zato točno na sredini zgornjega dela okvirja izvrtajte 3 mm veliko luk¬ njico. Ker pa vse skupaj tehta le nekaj dekagramov, povsem zadostuje tudi koš¬ ček najlonske vrvice, ki jo prilepite na hrbtno stran okvirja. 4. izdelek: Skupina kolesarjev v okvirju Glavni namen te izvedbe je, prika¬ zati, kako neverjetno lahko je doseči 61 ZA SPRETNE ROKE tridimenzionalni učinek ter s pomoč¬ jo izhodiščnega, razmeroma statičnega motiva enega samega kolesarja in živih barv ustvariti napeto dogajanje kolesar¬ skega finiša. Figure kolesarjev izrezljaj¬ te iz 3 mm debele topolove ali letalske vezane plošče (slika 16). S tem v zvezi spet velja omeniti eno izmed številnih možnosti, ki jih ponuja električna rez- ljača: z njo namreč lahko vse tri figure izrezljate naenkrat! Ne le, da boste z de¬ lom gotovi trikrat prej kot ob uporabi ročne rezljače, ampak bodo vse figure kolesarjev tudi popolnoma enake. (No, v tem lepo zvenečem dejstvu se skriva manj svetla plat takšnega žaganja, ki je v tem, da je vsaka večja napaka opazna na prav vseh izrezljanih delih.) Izrezljane figure obrusite in prebarvajte z akrilno lazuro (ambient), ki je na voljo v širo¬ ki paleti barvnih odtenkov (slika 17). S temi barvami je zelo lahko delati, saj se hitro sušijo, nimajo neprijetnega vonja, poleg tega pa čopič (in prste) na koncu operete kar z vodo. Okvir naredite iz poskobljanih letev katere koli vrste lesa, ki naj imajo prerez približno 15 x 35 mm. Notranje mere ok¬ virja naj bodo okrog 18 x 40 cm in prav toliko mora biti velik tudi kos lesonita ali tanke vezane plošče, ki bo služil kot podlaga oziroma hrbet. Podrobnosti iz¬ delave preprostega lesenega okvirja so bile v letošnjem letniku Tima opisane že tolikokrat, da jih ne bomo znova po¬ navljali. Zato je na sliki 18 prikazana ne¬ koliko zahtevnejša izvedba, pri kateri so bili uporabljeni ostanki 14 mm debelega poskobljanega smrekovega opaža. Vodo¬ ravni deščici sta dolgi 480 mm, navpični pa 180 mm. Zgornja je na srednjem delu široka 60 mm in na obeh koncih 35 mm. 62 Prav toliko merijo tudi preostale tri letvi¬ ce. Namesto običajnih čelnih stikov pod kotom 90 oziroma 45° je uporabljena les¬ na zveza, ki se zaradi svoje značilne tra- pezne oblike imenuje lastovičji rep (risba 4, detajl Č). Utor lahko naredite z električ¬ no rezljačo oziroma z električno vbodno žago in ozkim dletom. Zlepljene spoje dobro obrusite, da odstranite vse ostan¬ ke lepila, ki preprečujejo barvi vpijanje v les. Na takih mestih potem ostanejo mo¬ teče svetle lise. Okvir na sliki 19 je pre¬ barvan s temnim odtenkom debelosloj- ne lazure na osnovi alkidnih smol (bel- top. št. 4), ki poleg pigmenta vsebuje tudi lak. V osušen okvir prilepite pravokoten kos lesonita ali vezane plošče, ki ga prej prebarvajte s svetlo barvo (npr. z belim akrilnim emajlom). Razporeditev posa¬ meznih figur kolesarjev znotraj okvirja je poljubna; pomembno je le to, da jih na podlago prilepite s kakim kakovost¬ nim (npr. dvokomponentnim) lepilom, ki ga morate zelo previdno nanesti na nekaj večjih površin na hrbtni strani fi¬ gur (slika 19). Pazite, da z lepilom ne za¬ mažete vidnih površin! Da bi izdelek lahko obesili na steno, na sredino hrbtne strani z dvema kratki¬ ma žebljičkoma pribijte kovinsko trikot¬ no zanko za obešanje slik (slika 20). Skupino kolesarjev lahko naredite tudi po navodilih za 1. izdelek, pri če¬ mer morate ustrezno povečati podsta¬ vek in vanj izžagati dovolj utorov. Če želite prikazati na primer vožnjo skozi ovinek, figure prilepite nekoliko pošev¬ no glede na podlago. 5. izdelek: Obesek za ključe Tisti, ki jih doslej naštete »variacije na temo kolesar« morda niso zadovoljile, imajo na razpolago še eno možnost - iz¬ delavo obeska (npr. za ključ od kolesa). Zanj izberite posebno trdo, po možnosti vsaj 5 mm debelo bukovo vezano ploš¬ čo, da se izdelek ne bi prehitro zlomil (slika 22). Čeprav je izhodišče za obesek isto kot za vse doslej opisane izvedbe, je bilo treba zaradi trdnosti in predvsem majhnih dimenzij izdelka osnovni načrt nekoliko prirediti (risba 21), tj. izpustiti nekatere podrobnosti, »zapolniti« obro¬ ča koles in mednju vstaviti povezavo; ta obenem služi tudi za pritrditev zanke, ki jo s koničastimi kleščami ukrivite iz močnejše žice s premerom 1-1,5 mm. Obesek na koncu dobro prepojite z ni- trolakom ali oljem za les, da bo čim dlje kljuboval obrabi. Obroček za ključe vze¬ mite od kakega odsluženega obeska (sli¬ ka 23). V tem prispevku je bil kot osnovno gradivo predstavljen izključno les. To pa še ne pomeni, da figure kolesarja ni mo¬ goče narediti denimo iz akrilnega stekla (ta postopek je bil podrobno opisan v 4. številki letošnjega letnika revije Tim). Obesek za ključe lahko - seveda ob upo¬ rabi posebnih žagic za barvne kovine - izrezljate tudi iz 2 mm debele mede¬ nine, s čimer pa vse možnosti še zdaleč niso izčrpane. maj-junij 2005 TTEI PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE PAVEL ZUPAN Savoniusov rotor je vetrna turbina (sliki 1 in 2), ki jo je pred približno 100 leti izumil pomorščak SigurdJ. Savonius. Zanjo je značilno, da se vrti neodvisno od smeri pihanja vetra. Njena prednost je, da se vrti v velikem razponu hitrosti vetrov, vendar ima slabši izkoristek od vetrnic. Savoniusov rotor ima dve ali tri lopa¬ tice. Hitrost vrtenja turbine je primer¬ na za neposredni pogon strojev, ki ne zahtevajo konstantne in zelo velike hi¬ trosti vrtenja. Uporabljajo jo na primer za pogon črpalk za namakanje polj. Pri hitreje vrtečih se strojih je treba med turbino in stroj namestiti menjalnik, ki poveča število vrtljajev. Ker je gradnja teh rotorjev razmeroma preprosta, jih na področjih s stalnim vetrom nekateri izdelujejo kar doma. Enostavna je tudi izdelava modela Savoniusovega rotorja. Postavljen na balkon ali na drugo vidno mesto na pro¬ stem nas bo s svojim vrtenjem obveš¬ čal o moči (hitrosti) vetra (slika 3). Ob gradnji in opazovanju vrtenja se bomo srečali s pojmi os oziroma gred, drsni ležaji, aksialni in radialni ležaj, trenje, vi- mr 9 10 maj-junij 2005 jačenje (razstavljiva zveza), lesni vijaki, matični vijaki in matice ... Material, ki ga bomo potrebovali, je naveden v kosovnici. Mere in material lahko delno prilagodimo tistemu, kar imamo doma. Za dobro delovanje rotor¬ ja je potrebno čim manjše trenje med drsnima ležajema in osjo. Drsno trenje je zelo odvisno od gladkosti in vrste ma¬ terialov, ki se med gibanjem dotikata, kar je treba upoštevati pri izbiri materi¬ ala za ležaja. Ustrezen material za lopatici in leža¬ ja dobimo v gradivih za pouk predmeta Tehnika in tehnologija za 7. razred, ki jih pripravlja Tehniška založba Sloveni¬ je. Lopatici lahko izdelamo tudi iz od¬ padnega materiala - iz plastenk raznih pijač. Namesto akrilnega stekla bi bil za ležaja dober tudi teflon ali kaka druga umetna masa. Ob preizkušanju različ¬ nih materialov bomo prišli do koristnih ugotovitev. Orodje in pripomočki: - risalni pribor, - žaga za les (lisičji rep), - žaga za kovino, - rezljača, - kladivo, točkalo, luknjač, - univerzalni vijačni svedri 0 3, 3,5 in 8 mm, - šilo, - pila za les, - ploščata pila, - modelarski nož, - navadni ali križni izvijač, - brusilni papir, - lepilo za les. Izdelava delov Podstavek: Za podstavek poprosimo koga, ki ima krožno žago, da nam odžaga kos deske ... Če je deska hrapava, jo najprej nekoliko zgladimo. Nato izmerimo in zarišemo mesto, kjer bomo z žago (lahko tudi z rezljačo) iz deske izžagali utor za name¬ stitev opornika. Po končanem žaganju hrapave ploskve toliko pobrusimo, da si ne bomo v kožo zadrli ostre iveri. Gred: Na kovinski palici premera 3 mm, ki je tudi v gradivih za 8. razred osnovne šole, s flomastrom označimo dolžino. Pa¬ lico, iz katere bo gred rotorja, vpnemo v primež tako, da bomo lahko žagali blizu mesta vpetja palice (slika 4). Ustrezno dolžino odžagamo z žago za kovino. Pri tem pazimo, da je med žaganjem ne ukri¬ vimo. 5 mm od enega konca palice nari¬ šemo črto, do koder bomo del pobrusili v zelo ostro konico. Palico vpnemo v pri¬ mež približno 20 do 30 mm od konca in s ploščato srednje grobo pilo postopno odvzemamo material (slika 5). Med tem palico v primežu večkrat nekoliko obr¬ nemo, da bo konica čim bolj točno v vr- tišču gredi. Če vrh konice ni na sredini, z obračanjem palice in s pazljivim pilje¬ njem napako odpravimo. Na drugi strani rob gredi nekoliko posnamemo (popili- mo), da se ob ostrem robu ne bi ranili. Stojalo: Stojalo z rezljačo odžagamo iz letve s prerezom 20 x 20 mm in obrusimo hra¬ pave ploskve. Nato pobrusimo še utor v podstavku. Med brušenjem večkrat pre¬ izkusimo, ali stojalo že lahko namestimo v utor podstavka. Zadosti obdelan je ta¬ krat, ko ga le s težavo vtaknemo v utor. Stojalo na spodnji strani podstavka ne sme štrleti iz vrtine, sme biti kvečjemu malo krajše. Če smo dela ustrezno obde¬ lali in stojalo že vstavili v utor podstav¬ ka, ju ni treba lepiti. Če pa je lesna zveza premalo natančna, dela namažemo s tan¬ kim slojem lepila za les in ju sestavimo. Kapljice lepila zunaj izvrtine obrišemo, dokler je lepilo še tekoče. Na zgornji strani stojala označimo sredino ploskve in s šilom napravimo majhno vdolbino, kamor bomo privili lesni vijak. Držalo: Držalo izdelamo iz vezane plošče. Krogov za izvrtine ne rišemo, označimo le središča, kjer bomo s točkalom in kla¬ divom naredili vdolbine za lažji začetek 63 PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE in točnejše vrtanje. Vse robove narahlo obrusimo z brusilnim papirjem. Drsna ležaja: Izdelamo ju iz akrilnega stekla (do¬ bimo ga tudi v gradivih za predmet Tehnika in tehnologija za 7. razred). Na material prenesemo mere in najprej na¬ pravimo izvrtine. Pri večjem kosu ma¬ teriala je manjša nevarnost, da se del plošče odlomi, večjo ploščo pa tudi laže držimo z roko. Manjše ploščice med vr¬ tanjem obvezno držimo s kleščami. Če se hočemo izogniti lomljenju akrilnega stekla, moramo sveder z majhno silo počasi potiskati v material. Spodnji ra¬ dialni ležaj izvrtamo samo do globine 2 mm. V tej izvrtini se bo vrtela konica rotorja. Po vrtanju oba ležaja izrežemo z rezljačo. Kolut rotorja: Koluta enake velikosti izžagamo iz vezane plošče. Točno na sredini kolu¬ tov napravimo izvrtine premera 3 mm (še bolje 2,9 mm). Če je izvrtina do¬ volj tesna, kolutov ne bo treba lepiti na gred. Pri določanju lege dveh izvrtin blizu središča kroga pazimo na ustre¬ zen kot glede na izvrtini ob zunanjem robu koluta. Lopatica: Lopatici lahko izdelamo na dva na¬ čina: L Dve enaki lopatici lahko izdela¬ mo iz odpadnega materiala. Uporabimo prazno plastenko s prostornino 1,5 1 od vode ali kake druge pijače, ki naj bo po obodu čim bolj ravna. Take plastenke so premera približno 90 mm. S flomastrom označimo, kje bomo plastenko razrezali (slika 6). Najprej odrežemo konca, da dobimo cev. Pri dolžini moramo upoš¬ tevati še podaljške lopatic, namenjene za pritrditev. Nato cev po dolgem pre¬ režemo na dve enaki polovici (slika 7). Na vsako polovico narišemo zavihke in središča izvrtin ter odrežemo odvečni material. Ko smo izrezali točno obliko lopatice, s prebijačem (ali luknjačem za papir) ali z vrtanjem napravimo iz¬ vrtine. Zavihke na lopatici upognemo s kleščami ali kar z roko ob kakem ostrem predmetu (npr. trikotniku). 2. Lopatici lahko izdelamo tudi iz fo¬ lije, ki jo najdemo v gradivih za predmet Tehnika in tehnologija za 7. razred deve¬ tletke, ali uporabimo folijo za spiralno vezavo papirja. Sestavljanje Mirujoči del Savoniusovega rotorja: Kako sestavimo podstavek in stojalo, smo že povedali. Po potrebi dela 1 in 2 zlepimo. Zgornji drsni ležaj pritrdimo z dvema vijakoma in maticama na držalo, spodnjega pa na podstavek z lesnim vi¬ jakom. Vrteči se del Savoniusovega rotorja: Obe lopatici z vijaki in maticami pri¬ trdimo na en (spodnji) kolut rotorja. Na gredi s flomastrom označimo razdaljo od konice do spodnjega koluta rotor¬ ja. Na gred najprej nataknemo spodnji kolut s pritrjenima lopaticama, nato z druge strani še zgornjega in tudi nanj z vijaki in maticami pritrdimo lopatici (slika 8). Sestavljanje obeh delov: Konico gredi postavimo v 2 mm glo¬ boko izvrtino spodnjega ležaja. Na zgor¬ njo stran gredi namestimo zgornji ležaj na držalu, ki ga z lesnim vijakom narahlo privijemo na stojalo. S premikanjem dr¬ žala (3) in spodnjega ležaja (6) gred ro¬ torja namestimo v navpični položaj, nato vijaka (9) dokončno privijemo (slika 9). Preizkus delovanja in izboljšave Če smo vse dele natančno izdelali ter jih ustrezno sestavili in naravnali, ima tak Savoniusov rotor zelo majhno trenje. Vrti se že med hojo, ko ga držimo v rokah. Zavrtimo ga tudi s pihanjem. Manjše trenje bomo dosegli, če: - bo položaj gredi čim bolj navpi¬ čen; - bo konica gredi čim bolj v središ¬ ču (vrtišču) gredi; - bo gred na mestu dotikanja z leža¬ jema čim bolj gladka; - se gred ne bo dotikala držala (3); - bosta lopatici čim bolj gladki; - bo lega lopatic čim bolj navpična. Kosovnica 64 maj-junij 2005 * m PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Prerez A - A 3 držalo 2 stojalo A T Savoniusov rotor Prerez A - A 20 J 140 Oblika zravnane lopatice Ukrivljeni vogali lopatice - 10 ,: ~V I 4 gred 8 lopatica rotorja Lopatica dobi končno obliko šele po pritrditvi na zgornji in spodnji kolut rotorja. Prerez A - A o Prerez A - A A 6 spodnji ležaj 30 a a 7 zgornji ležaj A TEKI 10 maj-junij 2005 65 ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Dandanes se police trgovin s časo¬ pisi šibijo pod težo raznovrstnih časopi¬ sov in revij. Naslovnice vabijo s privlač¬ nimi fotografijami, kričečimi naslovi in bleščečim papirjem. Slike si ogledamo, zanimive tekste preberemo, nezanimive preskočimo. Časopis morda oddamo v kroženje sorodnikom, znancem in pri¬ jateljem, potem pa neslavno konča v za¬ bojniku za zbiranje papirja. Kdor se rad loti predelave »odpisanih« materialov v uporabne ali okrasne izdelke, bo morda skušal uporabiti tudi sijajni revijski pa¬ pir. Uporaben je za izdelavo poceni in pisanih dekorativnih okraskov. Z njimi lahko okrasite okvirje slik, darilne ška¬ tle, vrečke ipd. Potrebujete pisan revijski papir (po možnosti naj vsebuje čim manj besedi¬ la), lepilo, tanko žico, lak, čopič in škar¬ je (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo okraskov iz revijskega papirja Revijski papir preganite približno po diagonali (slika 2). Uporabna stran lepih barv, po možnosti brez naslovov in besedila, naj bo na hrbtni strani. Pa¬ pir velikosti A 4 bo zadostoval za zvitke premera približno 2 cm. Če želite širše zvitke, morate izbrati večji papir ali dia¬ gonalno sestaviti dva papirja (slika 3). Papir nato pregibajte, da dobite trak širine približno 1 cm. Širina traku ustreza debelini gotovega okraska. Naj¬ prej zapognite konici proti diagonalne¬ mu robu. Pazite, da bo pregib približno vzporeden z diagonalnim robom. Nato Slika 2. Pregibanje papirja po diagonali. Slika 3■ Sestavljanje dveh papirjev:prekriva¬ ta se v smeri krajše stranice. nadaljujte s pregibanjem, dokler ne na¬ stane trak (slika 4). Slika 4. Papir pregibajte, da nastane trak ši¬ rine približno 1 cm. Trak trdno zvijte v zvitek. Pazite, da bodo ovoji vzporedni. Konec utrdite z lepilom, lahko tudi z nevidnim lepilnim trakom (slika 5). Slika 5 . Zvijanje papirnega traku v zvitek Iz odpadne valovite lepenke (odpad¬ na ovojnina, škatle) si pripravite okvir za sliko. Izrežite dva kvadrata ali pravo¬ kotnika natanko enake velikosti; v ene¬ ga izmed njiju vrežite odprtino za sliko. Preoblecite ju v okrasni papir. Okrasite okvir, v odprtino nalepite ali kako dru¬ gače pritrdite sliko ter ga spojite s pod¬ logo. Kupite lahko tudi že pripravljene kartonske ali lesene okvirje za slike; dobite jih v hobijskih trgovinah ali v tr¬ govinah s pohištvom in dekorativnimi okraski za dom. Za okvir lahko uporabi¬ te tudi pokrov škatle (slika 7). Na okvir s pomočjo lepilne pištole pritrdite zvitke (slika 6). Na ožji papir jih prilepite v eni vrsti, na širšega pa jih razporedite v več vrst. Izdelate lah¬ ko tudi kvadratne zvitke; med izdelavo Slika 6. Na okvir s pomočjo lepilne pištole prilepite papirne zvitke. Slika 7 . Okvir za slike z okroglimi zvitki Slika 8. Zvitke lahko med ovijanjem splošči¬ te, da dobijo kvadratno obliko. 66 maj-junij 2005 TM i ZA SPRETNE ROKE zadnjih ovojev jih začnite oblikovati s prsti, pomagate pa si lahko tudi tako, da jih sploščite na ravni podlagi (slika 8). Oblikovanje je lažje, če zadnji ovoji niso tako tesni kot prvi. Iz papirnih zvitkov lahko izdelate tudi zanimiv nakit. Zvitke prelakirajte z brezbarvnim lakom (slika 9) in povežite Z žico (sliki 10 in 11). Slika 9. Papirne zvitke za izdelavo nakita prelakirajte z brezbarvnim lakom. Slika 10. Povežite jih z žico, kot bi povezo¬ vali paket. Slika 11. Povezani zvitki Na vrhu iz žice izdelajte zanko s po¬ močjo pletilke; konce žice tesno ovijte okrog pletilke (slika 12). Z zvitka debelejše žice odščipnite kos dolžine približno 45 cm in konca s pomočjo okroglih klešč zvijte v zanki, Slika 12. S pomočjo pletilke izdelajte zanko. mi fes da nastane zapiralo (slika 13). Ena zanka se popolnoma stika z ogrlico, druga pa ima razmik za debelino žice. Na žico nanizajte obeske iz papirnih zvitkov z žičnimi zankami (slika 14). Če so vam ljubši uhani, prstani ali sponke za lase, se lotite njihove izdelave. Potrebujete obročke za uhane, nosilce pr¬ stanov in kovinsko sponko za lase. Nanje z lepilno pištolo nalepite ali z žico pritrdi¬ te prelakirane papirne zvitke (slika 15). Slika 13. Enostavno zapiralo sestavljata dve zanki: ena zaprta in ena rahlo odprta. Slika 14. Ogrlica z obeski iz papirnih zvitkov Slika 15. Pisan nakit JmaUA UH tflUSML ACRYLICOS VALLEJO Maketarji se bodo razveselili novih akrilnih barv za plastične modele na vodni osnovi proizvajalca Acrylicos Vallejo. Na voljo je vseh 220 odtenkov močno pigmentirane barve. Barve so izredno prekrivne in se lepo nanašajo s čopiči. Za barvanje z zračnim čopičem barve redčimo z vodo. Napake lahko takoj popravljamo z vodo ali alkoho¬ lom, ko pa se barva posuši, je obstojna in vodoodporna. Vse barve razen me¬ talnih in prosojnih so po sušenju mat, zato je za dosego sijajne površine žele¬ ni del makete treba prelakirati z za to namenjenim lakom. Plastenka, ki drži 17 ml, s kapalko stane 460 SIT. LITESPAN Litespan je folija za prekrivanje prosto- letečih modelov, ki nima lepila. Stične površine modela in folije se premaže s sredstvom Balsaloc, nato pa se folija nalika na model. Po teksturi in barvi je podobna japonskemu papirju, vendar je odporna proti vodi in modelarskim gorivom. Litespan ima površinsko maso 20 g/m2, pole pa so velikosti 900 x 500 mm. Cena pole je 800 SIT. VLIES Vlies je znan tudi kot »plastični« japon¬ ski papir. Model prekrivamo na enak način kot s folijo Litespan. Kot zanimi¬ vost velja omeniti izredno mehansko odpornost folije za prekrivanje. Nepo¬ škodovan trak širine 20 mm lahko nosi 5-kg utež. Cena za kvadratni meter je 800 SIT. BALSALOC Premaz Balsaloc nanašamo na model pred prekrivanjem z raznimi folijami, še posebej takimi, kot sta Litespan ali Vlies, ki nimajo svojega lepila. Premaz dobite za 1200 SIT. Gasilska oprema, d. o. o., Mladi tehnik, BTC - hala D, Šmartinska 152,1000 Ljubljana, tel.: 01/541-00-50, faks: 01/585-13-55 9 10 maj-junij 2005 67 ZA SPRETNE ROKE Okraski iz posušenih pomarančnih lupin Slika 2. Pripravite si tudi nož, lupilnik, škar¬ je in lepilo. Slika 4.... debelo pa kar z nožem. Slika 5. Obrezovanje koncev olupka Nič hudega, če se med lupljenjem olupek po nesreči prekine ali pretrga; sestavite ga lahko pri oblikovanju po¬ pka. Prekinjene konce ter začetek in ko¬ nec olupka polkrožno obrežite s škarja¬ mi (slika 5). Olupek nato zvijte v popek (slika 6). Zviti popek utrdite tako, da ga približ¬ no na sredini prebodete z zobotrebcem (slika 7). ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Poletje je letni čas raznovrstnega sadja, ki je pozimi redko in drago, zato na pomaranče poleti le redko pomisli¬ mo. Kljub vsemu so naprodaj vse leto, in če si jih boste privoščili tudi med počit¬ nicami, nikar ne zavrzite lupine. Čeprav morda ni užitna (na kar vas opozarjajo obvestila na ovojnini), je primerna za iz¬ delavo okraskov. Vse leto vam bodo pri¬ šli prav pri okraševanju darilnih vrečk in zavojev. Če ne želite čakati tako dol¬ go, jih kar takoj uporabite za popestri¬ tev lesenih okvirjev, v katere boste za večno shranili počitniške slike. Potrebujete lesene okvirje, nekaj po¬ maranč, nož, lupilnik za krompir, škarje, lepilno pištolo z lepilnim vložkom, pro¬ sojni lak za les in čopič (sliki 1 in 2). Na¬ mesto pomaranč lahko uporabite tudi grenivke ali limone. Uporabite navadne, nelakirane okvirje za slike; lahko imajo manjše napake, razpoke in grče, saj jih bodo okraski prekrili. Namesto okvirja lahko okrasite tudi lesene ali kartonske škatle, darilne vrečke, keramične lončke za pisala ipd. Slika 1. Za okraševanje potrebujete poma¬ ranče in okvir, lahko pa tudi raznovrstne škatle. Za izdelavo cvetnih popkov potre¬ bujete spiralne pomarančne olupke. Po¬ marančo lahko olupite z lupilnikom za krompir (slika 3) ali z nožem (slika 4). Z lupilnikom izdelani olupki so tanjši in se oblikujejo v finejše popke z več ovoji, torej potrebujete več pomaranč. Z nožem lahko pomarančo olupite bolj na debelo, zato lahko iz enega olupka izdelate več popkov. Začetek in konec olupka sta bolj spiralna, zato so iz tega dela zviti popki bolj odprti, sredinski del olupka pa daje bolj zaprte popke. Slika 3. Pomarančo lahko tanko olupite z lu¬ pilnikom za krompir... Slika 6. Olupek zvijte v popek. Slika 7. Zvitek prebodite z zobotrebcem. Spodnji rob zvitka ni raven, zato bo¬ ste posušen pomarančni popek težje na¬ lepili na podlago. Zato ga je priporočlji¬ vo porezati (slika 8). Odrezanega zvitka ne zavrzite, ampak posušite z drugimi izdelki, koristno ga lahko uporabite za zapolnitev praznih mest. Slika 8. Spodnji rob popka ravno odrežite. maj-junij 2005 TEKI i ZA SPRETNE ROKE Pomarančo lahko olupite tudi dru¬ gače. Z nožem zarežite krhlje (vsaj 5, po možnosti 6), vendar pazite, da ne zarežete do ostanka peclja. Razdalja od ostanka peclja do zareze naj bo približ¬ no 2 cm (slika 9). Slika 9. Zarezovanje krhljev in lupljenje po¬ maranče Pomarančo olupite krhelj za krhljem in pazite, da krhljev ne odtrgate. Olupek s škarjami obrežite v cvet (slika 10). čno zarežite po obodu, nato pa zarežite krhlje; razdaljo 2 cm od polov pustite nerazrezano. Previdno olupite obe po¬ lovici pomaranče in krhlje obrežite v cvetova Pripravljene pomarančne okraske položite na folijo ali gumo za pečenje, nato pa v pekač in jih sušite v štedilniku nekaj ur pri približno 100 °C (sliki 11 in 12). Slika 12. Suhi cvetni okraski iz krhljasto olupljene pomaranče Če se vam ne mudi, jih lahko poleti sušite na zraku, pozimi pa v bližini radi¬ atorja ali v kurilnici. Za dodaten okras lahko pomarančo tudi narežete na tanke kolobarje, ki jih posušite skupaj z okra¬ ski iz olupkov. Pri sušenju se okraski skr¬ čijo in potemnijo (slika 13). Slika 10. Krhljasti olupek s škarjami obreži¬ te v cvet. Pripravite si cvetove različnih veliko¬ sti. Če želite iz ene pomaranče izdelati dva cvetova, pomarančno najprej pre- Slika 13- Posušeni okraski so manjši in tem¬ nejši od svežih. Če želite okrasiti okvir za sliko, ga najprej prelakirajte s prosojnim lakom za les. Ko se lak posuši, po obodu okvi- Slika. 11. Sušenje pomarančnih okraskov mi 9 10 maj-junij 2005 Slika 14. Lepljenje popkov na okvir za sliko rja razporedite popke iz pomarančne lu¬ pine ter enega za drugim prilepite s po¬ močjo lepilne pištole (slika 14). Vmesna mesta lahko zapolnite s tanjšimi posuše¬ nimi pomarančnimi zvitki, listi, začim¬ bami ipd. Leseno ali kartonasto škatlo okrasite s posušenimi pomarančnimi olupki in kolobarji ter posušenimi lovorovimi li¬ sti, začimbami ipd. (sliki 15 in 16). Slika 15. Na škatlo nalepite pomarančne okraske,... Slika 16. ... dodate lahko tudi začimbe. Okrasite lahko tudi darilne vrečke, cvetlične lončke, lončke za pisala ipd. (slika 17). Slika 17. Darilna vrečka 69 ZA SPRETNE ROKE Novo življenje čajnih vrečk ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN Morda radi pijete čaj in ga kuhate v filtrski obliki, ker ste preleni za pre¬ cejanje. Medtem ko mečete vstran že uporabljene filtrske vrečke, vam najbrž niti slučajno ne pade na pamet, da bi jih lahko znova uporabili. Tudi tako nepo¬ memben izdelek, kot je navadna čajna filtrska vrečka, lahko obudite v novo živ¬ ljenje, mu daste novo obliko in nov po¬ men, pa če se vam zdi ta misel še tako »odpuljena«. Potrebujete čaj v filtrskih vrečkah, škarje, oranžen ali rjav barvni svinčnik, sukanec in tanko žico. Uporabne so le vrečke, ki so preganjene, na vrhu kli¬ nasto zapognjene in spete z vrvico, ki nosi papirno držalo. Zavarjene filtrske vrečke za recikliranje niso uporabne. Slika 1. Potrebujete čajne filtrske vrečke (naj¬ prej skuhajte čaj), škarje, oranžno ali rjavo barvico, sukanec in tanko žico. Najprej skuhajte čas in vrečke pu¬ stite v vodi dovolj dolgo, da se pošteno obarvajo. Ko jih vzamete iz vode, poča¬ kajte, da se odcedijo (slika 2). Slika 2. Uporabljene čajne vrečke Z ostrimi koničastimi škarjami prere¬ žite vrvico v spoju in jo odstranite brez uporabe sile (slika 3). Pazite, da se pri vlečenju vrvice iz vrečke le-ta ne pretr¬ ga ali kako drugače poškoduje. 70 Slika 3 Prerežite vrvico v spoju vrečke. Odvihajte zavihek, razklenite sredin¬ ski spoj in razgrnite papir vrečke. Od¬ stranite ostanke čaja in sperite vrečko (slika 4). Slika 4. Odstranjevanje čaja iz vrečke Sprano vrečko odcedite in po prejš¬ njih pregibih zložite nazaj v cevasto ob¬ liko (slika 5). Slika 5. Zlaganje očiščene čajne vrečke Položite jo na aluminijasto folijo in posušite (slika 6). Pri odstranjevanju čaja in spiranju vrečke se spere precej¬ šen del naravnega barvila, zato vrečka obledi. To lahko preprečite, če jo po uporabi posušite s čajem vred, nato pa suho razklenete, odstranite ostanke čaja in na hitro sperete. Če se vam zdijo čaj¬ ne vrečke preveč bledih barv, uporabi¬ te čaj močnejših barv ali pravi čaj. Lah¬ ko pa tudi malce pogoljufate in prazne vrečke pobarvate v zavrelici iz čebulnih lupin, podobno kot barvate velikonoč¬ ne pirhe. Prelivajoče se tone dobite, če vrečko prečno preganete na polovico ter postopoma vedno globlje pomakate v barvilo. Sredina bo tako močneje oba¬ rvana od koncev. Slika 6. Obarvane in posušene prazne čajne vrečke Vrečko lahko dodatno obarvate tudi »na suho«. Uporabite barvni svinčnik (slika 7). Pred barvanjem ali po njem vrečko zlepite po »šivu« (slika 8), pri tem pazite, da ostane cevasta; ploskvi se ne smeta zlepiti! Slika 7. Sredino prazne in posušene čajne vrečke obarvajte z barvnim svinčnikom. Slika 8. Vrečko zalepite po vzdolžnem raz¬ porku. maj-junij 2005 TEKI Vrečko vzdolžno preganite na polo¬ vico ter zgornji in spodnji rob polkrož¬ no zarežite (slika 9). Slika 9. Zarezovanje zgornjega in spodnjega robu Vrečko na sredini močno prevežite s sukancem ali tanko žico (slika 10). Slika 10. Prevezovanje vrečke na sredini S prsti oblikujte cvet tako, da razgr¬ nete cev vrečke (slika 11). Robove cveta zapognite tako, da prek njih potegnete z rezilom Škarij ali noža. Pri tem pazite, da ne raztrgate papirja (slika 12). Slika 11. Oblikujte cvet. Slika 12. Robove cveta nakodrajte s pomočjo rezila. Postopek ponovite s štirimi vrečka¬ mi in cvetove sestavite v socvetje (slike 13, 14 in 15). V socvetje povežite 6-8 pa¬ rov cvetov, torej za eno veliko socvetje potrebujete 6-8 čajnih vrečk. TTEI 10 maj-junij 2005 Slika 13. Postopek ponovite z drugo vrečko,... Slika 14.... sestavite dva para cvetov, ... Slika 15 .... nato izdelajte socvetje. Če ste pri prevezovanju uporabili žico, lahko cvet pritrdite na žičnato ste¬ blo, ki ga ovijete z zelenim trakom (slika 16). Med ovijanjem stebla lahko vstavite zelene liste iz krep ali revijskega papirja. List iz gladkega papirja diagonalno po- svaljkajte in razgrnite, da bo malo po¬ mečkan. ZA SPRETNE ROKE S cvetovi iz čajnih vrečk lahko okra¬ site darilno vrečko ali darilno škatlo, lah¬ ko pa jih uporabite tudi za lasno sponko ali kot okras za vrtno zabavo. Cvetovom dodajte posušene liste. Slikal7. Darilna vrečka s cvetom iz čajnih vrečk in posušenim listom Preluknjajte pokrov kartonaste ška¬ tle (slika 18), skozi luknjici vpeljite konca žice, ki povezuje cvet (slika 19). Trdno ju zvijte in odščipnite odvečno žico. Slika 18. Luknjanje pokrova kartonske škatle Slika 16. Cvet na steblu Slika 19. Pritrditev cveta iz čajnih vrečk 71 Slika 20. Darilna škatlica s cvetom iz čajnih vrečk Če se vam zdijo cvetovi iz čajnih vrečk prekičasti, lahko posušene čajne vrečke uporabite tudi drugače. Sestavite jih v trakove (slika 21). Vzdolžne šive za¬ lepite, spoje utrdite z lepilom (slika 8). Slika 21. Sestavljanje izpraznjenih in posu¬ šenih čajnih vrečk v trakove Trakove tesno prepletite; najtrdnejša je vezava platno (slika 22). Se še spomnite gospodinjstva v petem razredu devetlet¬ ke ali šestem razredu osemletke? Takrat ste spoznali vezave platno, keper in atlas. Preskusite svoje (nekdanje?) znanje! Slika 22. Prepletanje trakov Trakove na stičnih mestih zlepite. Uporabite lahko tekoče lepilo, lepilo v stiku ali kar »nevidni« lepilni trak (sli¬ ka 23). Slika 23- Lepljenje stičnih mest prepletenih trakov 72 Slika 24. Obrezovanje prepletene ploskve Robove lahko obrežete s škarjami ali modelarskim nožem, če ste trakove med seboj zlepili tako, da prepletena ploskev ne razpade. Prepleteno ploskev vstavite v folijo in plastificirajte (sliki 25 in 26). Če ni¬ mate naprave za plastificiranje, vam to uslugo lahko naredijo v večjih kopirni- cah ali podobnih delavnicah. Slika 25. Ploskev iz prepletenih čajnih vrečk, pripravljena za plastificiranje Slika 30. Ovitek za jedilne paličice maj-junij 2005 TIEI 10 Slika 26. Plastificiranje Slika 27. Plastificirana ploskev iz čajnih vrečk je uporabna kot posebna čestitka, na katero pišete z alkoholnimi flomastri. Slika 29. Neplastificiran pogrinjek Slika 28. Plastificiran pogrinjek Plastificirana ploskev iz prepletenih čajnih vrečk je uporabna kot podloga za miško, desertni podstavek ali stenski okras. Sestavljene čajne vrečke lahko tudi vzdolžno prepognete, da dobite tanjše trakove in jih prepletete. Trakove ob ro¬ bovih zlepite in porežite. Tako preple¬ teno ploskev lahko uporabite za ovitek kitajskih jedilnih paličic, kadar prire¬ jate svečano večerjo. Če nimate plasti- fikatorja, lahko ploskev iz prepletenih čajnih vrečk podložite s povoščenim (peki) papirjem in uporabite za pogri¬ njek. KTSVU Foto: S. Babič, B. Fartek, I. Florjančič, A. Šijanec in B. Žirovnik NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Mapa s pripomočki za barvanje, 32 barvnih strani, predloge za risanje CENA: 4.500 SIT Zabavajos Barva tr Čisto vse, kar pol II! I II | | | ustvarjc 920050410 - 9710 COBISS S Ljudje že tisoče let rišejo in slikajo na kamen. Zakaj ne bi poskusili tudi mi? Vsem tistim, ki so se pripravljeni preizkusiti v risanju na kamne ter se ob tem prepustiti svoji domišljiji, bo ta čudovita knjiga v veliko pomoč in spodbudo. Postopoma nas bo vodila do končnega izdelka in kmalu bomo postali pravi mojstri slikanja na kamne. Na kamne najrazličnejših oblik \ lahko rišemo s čopiči in paleto barv, kijih vsebu¬ je mapa, priložena knjigi. USTVARJALNE. DEiAVNICE. G radiv« CENA GRADIV: 2.900 SIT H knjigi Ustvarjalne delavnice, ki prinašajo pravo zak¬ ladnico idej za ustvarjanje tako v šoli kot doma, smo pripravili tudi komplet gradiv. V njih so zbrani materiali, ki jih potrebujete za izdelavo naslednjih načrtov, predstavljenih v knjigi: Papirnata lutka * Avtomobilček iz papirja * Jojo * Zemljepisna sestavljanka * Kroglici na vrvici * Igrica za možgansko telovadbo * Račka * Helikopter za najmlajše * Mali snežak * Okrasne kroglice * Vazica * Piščalka knjiga: 128 barvnih strani, 21 X 29,7 cm CENA: 3.900 SIT Knjigi ter gradiva lahko naročite na brezplačni telefonski številki 080 17 90 oziroma v spletni knjigarni na naslovu: www.tzs.si Tehniška zalozba Slovenije, d. d. Lepi pot 6, p. p. 541, 1001 Ljubljana Telefon: 080 17 90, faks: (01) 47 902 30 Splet: www.tzs.si, info@tzs.si Vaša udeležba pri poštnini je 450 SIT. Naročilo lahko prekličete v 8 dneh po prevzemu knjige. 36 • TIM,’, • maj-junij 2005 TIKIS • maj-junij 2005 • 37 o H s «> maj-junij 2005 . _ ___ TIRI« • maj-junij 2005 • 33 CN m itn ITN O o n i s ►5 m H Trup je enostavne škatlaste konstrukcije, izdelan iz 2-mm balze in balzovih letvic prereza 3x3 mm. Z gradnjo začnemo tako, da levo in desno stranico trupa spojimo prek reber tik pred krilom in za njim. Trup mora biti popolnoma raven in seveda čim lažji. Postavitev RV-komponent je na načrtu točno določena. Če se le da, uporabimo najlažje možne komponente, da znižamo težo končnega izdelka. Legenda: B - balza VP - vezana plošča Hodi krmil: Višina: ± 8 mm Smer: ± 25 mm Kolibri Začetniški RV jadralni model Merilo 1 : 2 Razpetina: 1000 mm Dolžina modela: 800 mm Masa modela: 260 g Krilna obremenitev: 16 g/dm 2 RV-funkcije: smer, višina Risal: Sašo Babič 0 4 Krmilne povezave s smerjo in višino izdelamo iz jeklene žice 0 0,8 mm, ki teče po zunanjemu plastičnemu bovdnu 0 2/0,8 mm. Krmilne ročice na krmilih izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta. Žici z imbusno spojko pritrdimo na servomehanizma. 3 x B10- VP 0.8 žica ® 2- -VP 3 VP 3 B _r c ^ B ^prejemnik mikro velikosti VP3 B 3x Pred vsakim poletom preverimo, ali se krmilne površine odklanjajo v prave smeri in ali so nastavljeni hodi dovolj veliki. Pred testnim poletom nastavimo pravilen položaj težišča tako kot je označeno na načrtu. Model mora brez težav lepo zajadrati. 800,55 m