ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA! SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE <2 URADNI LIST ZVEZEK VI Št. 1Q - 11. aprila 1953 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika britsko - ameriških sil, S. T. O. La Ediforial« Libraria S. p. A., Triesla - 1953 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 54 SPREMEMBE PREDPISOV O RAZPEČEVANJU IN PRODAJANJU MONOPOLSKIH PREDMETOV Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti predpise o razpečevanju in prodajanju monopolskih predmetov v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG, CB, C BE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Členi 31, 53, 75, 87 in 125 kr. odloka z dne 14. junija 1941, št. 577 o ureditvi razpečevanja in prodajanje monopolskih predmetov se nadomestijo z naslednjimi : čl. 31 — Osebje poslovalnic za prodajo — „Sprejemnik („ricevitore“) je odgovoren za redno poslovanje urada za prodajo. Pri pisarniških poslih, pri razpečevanju in pri ročnih delih mu pomaga osebje, ki mu ga dodeli upravništvo“. Čl. 53 — Varščina skladiščnikov v poslovalnicah za prodajo — „Skladiščniki v poslovalnicah za prodajo morajo pred nastopom službp položiti : 1) kot jamstvo za poverjeno zalogo varščino, odmerjeno z ozirom na vrednost zaloge* in sicer po naslednji lestvici : zaloga do 10 milijonov lir — varščina 200.000 lir, zaloga nad 10 milijonov lir do 20 milijonov lir — varščina 300.000 lir, zaloga nad 20 milijonov lir — varščina 400.000 lir. Če se vrednost zaloge zviša nad zgoraj omenjene zneske, je skladiščnik dolžan dopolniti varščino v roku šestih mescev ; 2) kot jamstvo za točno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti poleg tega še varščino 100.000 lir.“ Čl. 7 — Razvrstitev prodajalen po dohodku — „Prodajalne se po dohodku delijo v tri kategorije, in sicer : 1. kategorija — prodajalne z dohodkom nad 300.000 lir, 2. kategorija — prodajalne z dohodkom nad 200.000 do 300.000 lir, 3. kategorija — prodajalne z dohodkom, ki ne presega 200.000 lir. Kategorija, v katero se morajo razvrstiti prodajalne, se določi na podlagi povprečnega dohodka v zadnjih dveh finančnih letih. Dohodek tvorijo komisijske pristojbine od tobaka in tobačnih izdelkov.“ Čl. 87 — Varščine za prodajalne, podeljene s pogodbo — „Imetniki prodajalen, podeljenih s pogodbo, morajo položiti varščino v višini ene tretjine letne zakupnine in dadatne zakupnine v času sklenitve pogodbe. Najmanjši znesek vareine za pogodbe, sklenjene potem, ko stopi ta ukaz v veljavo, znaša 5000 lir.“ čl. 125 — Začasni poslovodje — „Finančni oddelek sme podeliti tako, kakor določa čl. 85, redne prodajalne, ki so proste na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, začasnemu poslovodji, ki ima na ta dan vsaj dve leti stvarne in nepretrgane ter zadovoljivo opravljene službe. Za službovanje poslovodje se sme upoštevati službovanje, ki ga je prej vršil kot nameščenec ali pomočnik imetnika ali začasnega poslovodje v isti prodajalni, predno je postala prosta.“ ČLEN II Členom 33 in 52 kr. odloka z dne 14. junija 1941 št. 577 se doda naslednji odstavek : „Zaloge, ki so večje kot kažejo knjige in zaloge, ki izvirajo iz ugotovljenih kalov v skladišču, ki so manjši od priznane maksimalne mere, se morajo takoj vknjižiti med prejemke. O tem se mora takoj obvestiti finančni oddelek zaradi odobritve.“ ČLEN III Razveljavijo se tretji, četrti, peti in šesti odstavek čl. 27 kr. odloka z dne 14. junija 1941 št. 577, spremenjenega z edinim členom kr. odloka za dne 19. februarja 1942 št. 209, ter celi čl. 34 omenjenega kr. odloka, z dne 14. junija 1941 št. 577. ČLEN IV Najmanjše in največje disciplinarne denarne kazni, določene za skladiščnike v poslovalnicah za prodajo in za prodajalce monopolskih predmetov v čl. 64 in 119 kr. odloka z dne 14. junija 1941 št. 577, se zvišajo petdesetkratno. Pravtako se v pogledu teh disciplinarnih kazni zvišajo petdestkratno najvišji zneski, navedeni v čl. 12 in' 40 kr. odloka z dne .14. junija 1941 št. 577. Gornji predpisi veljajo za zakupe in koncesije, nastale po dnevu, ko stopi ta ukaz v veljavo ČLEN V Najmanjša letna vrednost dvigov tobaka, navedena v čl. 91 kr odloka z dne 14. junija 1941 št. 577 za podelitev rednih prodajalen posebne važnosti, se zviša na 25.000.000 lir. Najmanjši dohodek, določen v čl. 102 omenjenega kr. odloka z dne 14. junija 1941 št. 577 v primeru, ko sme monopolna uprava dovoliti podzakup prodajalen, se zviša na 1.000.000 lir. l'a ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 30. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LD/A/52/igg poveljnika cone Ukaz št. 55 NOVI PREDPISI ZA ODMERO DAVKA NA PROIZVODNJO SEMENSKIH OLJ Ker sodim, da je potrebno uvesti nove predpise za odmero davka na proizvodnjo semenskih olj v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG, CB, G BE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Davek na proizvodnjo surovih semenskih olj, namenjenih za katerekoli uporabo, in odgovarjajoči dodatni mejni davek za te proizvode, uvožene iz inozemstva, se določita na .6000 lir za stot. Za rafinirana semenska olja, uvožena iz inozemstva, se določi mejni davek na 6.500 lir za stot. Oleini semenskih olj, uvoženi iz inozemstva, so neglede na njihovo kislino podvrženi plačilu omejnega davka, ki je določeno v prvem odstavku za surova semenska olja.. Testa semenskih olj, uvožena zaradi rafiniranja iz inozemstva, so podvržena mejnemu davku po prvem odstavku, ki se odmeri z ozirom na količino nekombiniranega semenskega olja, v testu, v kolikor presega 10%. Mejni davek, omenjen v prvem in drugem odstavku, velja tud1’ za proizvode, ovožene iz inozemstva, ki vsebujejo semenska olja, in to na podlagi stalne količine olja, določene v pripombah k postavkam splošne carinske tarife, odobrene z ukazom št. 176 z diie 19. septembra 1950, ter v primerih, ki v teh pripombah niso piedvideni, na podlagi količine olja v posameznih proizvodih, ki jo določi carinski kemični laboratorij z analizo. ČLEN II Kdor hoče proizvajati olja iz semen ali jih rafinirati, si mora priskrbeti dovoljenje za to. Za to dovoljenje se mora plačati letna pristojbina v znesku: a) 25.000 lir za tovarne s čistilnico ; b) 20.000 lir za čistilnice ; c) 17.000 lir za tovarne, opremljene z eno ali več stalnih stiskalnic ali s stalniki in hidravličnimi stiskalnicami, in za tovarne, ki proizvajajo semenska olja s topili, ali pa š topili in s stiskanjem, ter končno za tovarne, ki sicer proizvajajo semenska olja samo s hidravličnimi stiskalnicami, toda predelajo dnevno nad 200 stotov semen ; d J 2.000 lir za vse druge tovarne, razen onih, ki so omenjene v pododstavku c). Dovoljenje velja za tvrdko, za podjetje in za koledarsko leto, za katero je izdano. Pristojbina za dovoljenje se mora plačati v petnajstih dneh pred začetkom vsakega koledarskega leta, za nova podjetja in pri spremembi lastnika pa pred izdajanjem dovoljenja. ČLEN III Davek na proizvodnjo semenskega olja se odmeri z ozirom na kakovost in količino semen in odstotka surovega olja, proizvedenega iz teh semen, kakor je po načinu pridobivanja (s topilom ali s stiskanjem) določen v priloženih preglednicah „A“ in „B“. Odstotki surovega olja, pridobljenega iz oljnatih semen, ki so navedeni v omenjenih preglednicah, se smejo spremeniti z ukrepom oddelka za finance, oziraje se na morebitne razlike v vsebini olja v semenih pri posamezni letini. Če semena, ki se imajo predelati, niso navedena v omenjenih preglednicah, se odmeri davek na olje, ki ga je moči pridobiti, na podlagi analize tako, kakor določa člen VI. Davek na proizvodnjo semenskih olj se plača neposredno pokrajinskemu uradu državne blagajne. ČLEN IV Za semena, uvožena iz inozemstva, odmeri in pobere davek na olje, dosegljivo iz teh semen, carinarnica, po kateri se je izvršil uvoz. Davek se odmeri na podlagi odstotkov dosegljivega surovega olja, določenih v preglednici „A“ za pridobivanje s topilom, razen če uvoznik predloži carinarnici potrdilo tehničnega urada za davek na proizvodnjo, da je tovarna, kateri so semena namenjena, opremljena samo s stiskalnicami. V tem primeru se davek odmeri na podlagi odstotkov pridobljenega surovega olja, določenih v priloženi preglednici „A“ za pridobivanje olja s stiskanjem. Pridobivanje olja iz inozemskih in domačih semen v tovarnah, ki so pod stalnim finančnim nadzorstvom, se mora vršiti v različnih in oddeljenih presledkih. Če hočejo te tovarne držati istočasno inozemska in domača semena, morajo imeti dva različna in oddeljena skladišča pod finančnim nadzorstvom, od katerih naj služi eno za inozemska in drugo za domača semena. ČLEN V Iz inozemstva uvožena oljnata semena, glede katerih je bil plačan davek za olja, dosegljivo iz semen, mora obmejna carinarnica s spremnim listkom napotiti v tovarno za proizvajanje olja. Če se ta semena v tovarnah s skladišči, omenjenimi v členu IV, takoj ne predelajo, se morajo shraniti v skladišču pod finančnim nadzorstvom in nato dvigati v količinah, kakor bo od časa do časa zahteval tovarnar, da jih predela. Če tovarne semenskih olj predelujejo samo inozemska semena, teh semen niso dolžne hraniti v posebnem skladišču pod finančnim nadzorstvom v času, ko jih predelujejo. Vendar se mora delo vršiti pod stalnim nadzorstvom finančnega osebja ; če podjetje nima skladišča za domača semena, le-teh ne snie uvesti v tovarno v času, ko predeluje inozemska semena. Domača oljnata semena, spravljena v tovarne pod stalnim finančnim nadzorstvom, se morajo hraniti v posebnem skladišču, če se takoj ne predelajo. Za domača semena, ki se imajo takoj predelati, mora tovarnar predložiti pobotnico državne blagajne v dokaz, da je plačal davek za količino dosegljivega olja, računano tako, kakor določa člen III. Domača semena se smejo dvigniti iz posebnega skladišča v količinah, ki jih od časa do časa zahteva tovarnar, ko predloži pobotnico državne blagajne v dokaz, da je plačal davek. ČLEN VI Za ugotovitev odstotka surovega olja v semenih, ki niso navedena v priloženih preglednicah, mora pristojni carinski ali tehnični urad za davek na proizvodnjo vzeti vzorce in jih poslati za analizo pristojnemu kemičnemu laboratoriju uradov za carino in posredne davke. Odstotke olja se določi analitično z izločitvijo olja s topilom. LTgotovljena količina olja se primerno spremeni z upoštevanjem trgovsko običajne vlage semen, določene na 8%. Nato se odbije stalni odstotek dva, če so semena namenjena podjetjem, ki imajo naprave samo za pridobivanja olja s topljenjem ali s stiskanjem, ali stalni odstotek štiri, če so semena namenjena podjetjem, ki imajo samo naprave ža stiskanje. ČLEN VII Stalnemu nadzorstvu finančne uprave so podvržene: a) čistilnice semenskih olj ; b) tovarne semenskih olj s pridruženo čistilnico ; c) tovarne semenskih olj, ki imajo samo naprave za pridobivanje olja s topljenjem, ali naprave s toplenjem in stiskanjem ; d) tovarne semenskih olj, ki sicer nimajo naprav za pridobivanje olja s topljenjem, imajo pa naprave za pridobivanje olja s stalnimi stiskalnicami; e) tovarne semenskih olj, ki kakorkoli predelujejo inozemska semena in imajo dnevno zmogljivost predelovanja nad 25 stotov semen ; f) tovarne, ki sicer predelujejo izključno domača semena samo s hidravličnimi stiskalnicami, a zmorejo dnevno nad 200 stotov semen, Tovarne, ki nho navedene V prejšnjem odstavku, so podvržene finančnemu nadzorstvu od časa do časa. Tovarne semenskih olj, ki so stalno ali od časa do časa podvržene finančnemu nadzorstvu, morajo položiti varščino v razmerju z višino davka, ki odgovarja naj višji količini olja, ki se more doseči v 24 urah in ki se določi na podlagi količin olja, določenih v preglednic ah „A“ in „B“ za semena z naj večjo vsebino olja. Čistilnice semenskih olj norajo položiti varščino v razmerju z višino davka, ki odgovarja najvišji količini olja, dosegljivi v 24 urah. Varščino se morajo položiti v roku, ki ga določi finančna uprava in tako, kot določa člen XXVI ukaza št. 22 z dne 29. januarja 1949. Kdor ne položi varščine po prejšnjih odstavkih v določenem roku, mora plačati globo v dvakratnem do petkratnem znesku davka, na podlagi katerega bi bila morala biti določena varščina. Tovarne semenskih olj, ki so od časa do časa podvržene finančnemu nadzorstvu, morajo predložiti tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo najmanj deset dni pred začetkom dela posebno prijavo o delu v dveh izvodih. Prijavi o delu se mora priložiti pobotnica državne blagajne v dokaz o plačilu davka. Prijava mora vsebovati : a) ime tovarnarja ali njegovega zastopnika ; b) kraj tovarne ; c) kakovost in količino oljnatih semen, ki se bodo predelovala ; d) število hidravličnih stiskalnic, ki se bodo pri delu uporabljale : e) število pripravljalnih stiskalnic ; f) notranji premer zvona in višino za vsako stiskalnico ; g) število delovnih dni z navedbo datuma ; h) kakovst in količino semen, došlih v tovarno, ter dan in uro prihoda ; i) podatke faktur, dopisov, računov, pobotnic ali drugih listin, izdanih v zvezi z nakupom in prenosom oljnatih semen za predelavo, v skladu s členom 8 zakona z dne 19. junija ' 1940 št. 762 in 16 in 35 odnosnega pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, ali, če gre za inozemska semena, glavno vsebino odnosnih uvoznih listkov ; l) količino olja, dosegljivo iz partije semen, ki se ima predelati, izračunano tako, kakor določa člen III ; m) znesek davka, plačan z ozirom na količino olja, navedeno pod črko 1) n) podatke pobotnice državne blagajne o plačilu davka. Če je za predelavo semen potrebno več kot en celi dan, se riiora delo vršiti neprekinjeno 24 ur in se mora nadaljevati dokler se ne izčrpa partija semen, ki se ima predelati. Če predelava ne zahteva več kot 24 ur, se mora delo pravtako vršiti neprekinjeno ves čaš, ki je potreben za predelavo po prijavi. Na mesec se ne sme predložiti več kot tri prijave o delu za isto kakovost semena. Tovarnar ne sme izdelati večje količine olja kot je navedeno v prijavi o delu, razen če o presežku predloži dopolnilno prijavo še predno nadaljuje z delom. ČLEN IX Pri oljnatih semenih, uvoženih iz inozemstva, ki niso namenjena za pridobivanje olja, ni treba plačati davka za proizvodnjo olja, dosegljivega iz teh semen. Uvoznik mora predložiti uvozni carinarnici prošnjo, opremljeno s potrdilom pristojne oblasti o uporabi, za katero so semena namenjena. Prevoz semen od mejne carinanarnice do odnosnih določenih krajev se mora izvršiti s spremnim listkom. ČLEN N Predelavo oljnatih semen in sadežev v tovarnah semenskih olj za tekoča ali gosta olja, ki niso podvržena davku na proizvodnjo, morajo prizadeti tovarnarji prijaviti tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo vsaj deset dni pred začetkom dela. To delo se mora izvršiti v različnem času ter oddeljeno od proizvodnje semenskih olj, podvrženih davku. V enem in istem podjetju za semenska olja se mora čiščenje semenskih olj, tekočih ali gostih clj, ki niso podvržena davku, kakor tudi drugih maščob, vršiti v različnem času in z napravami v prostorih, ki so povsem ločeni ali različni. ČLEN NI Prepovedano je držati, prodajati, postaviti na prodaj ali kakorkoli spravljati v promet semenska olja, mešana s tekočimi ali gostimi olji, ki niso podvrženi davku na proizvodnjo ali z drugimi meščobami živalskega ali rastlinskega izvora kot takimi ali potem ko so bila fizično ali kemično predelana. Pravtako je prepovedano hraniti, prodajati, postaviti na prodaj ali kakorkoli stavljati v promet kot živila čiščena semenska olja, ki ne odgovarjajo veljavnim predpisom. ČLEN XII Za olja iz orehov, sončnic in ogrščice iz doma piidelanih semen, ki so namenjena za neposredno družinsko potrošnjo pridelovalcev teh semen, in stiskalcev olja, ne veljajo obveznosti po členu 10 kr. zakonskega odloka z dne 5. oktobra 1933 št. 1314, toda davek na proizvodnjo se mora plačati. V nobenem primeru pa ne morejo proizvajalci semen in stiskalci olja prevzeti iz tovarne na leto več kot 80 kg semenskega olja, ki ni podvrženo obveznosti čiščenja, poleg 10 kg za vsakega pri njih živečega družinskega člana, ali trgovati s temi olji. Pravtako ne veljajo obveznosti po členu 10 kr. zakonskega odloka z dne 5. oktobra 1933, št. 1314, za tista semenska olja, ki so navedena v uradni farmakopeji in so določena za zdravilne namene, pod pogojem, da niso vnešena v prodajalne ali skladišča jedilnih olj ali živil. ČLEN XIII Za semenska olja, ki se izvažajo v inozemstvo, se davek na prozvodnjo povrne. Pri proizvodnih, ki vsebujejo semenska olja in ki se izvažajo v inozemstvo, se povračilo tega davka računa naslednje : a) pri proizvodih, kjer splošna carinska tarifa v primeru uvoza predvideva določitev vsebine olja v stalni količini, na podlagi te stalne količine ; bJ pri drugih proizvodih na podlagi količine olja, ki jo ugotovi carinski kemični labora-torji z analizo. Pravica na povračilo davka zastara v roku dveh let, ki teče od dneva carinske izvozne bolete ali od dneva, ko je bil prizadeti tvrdki sporočen uspeh analize kemičnega laboratorija uradov za carine in posredne davke. Kot dokaz izvoza v inozemstvo je dopustna le izvirna izvozna boleta, opremljena s potrdilom finančnih uslužbencev v smislu veljavnih predpisov. , ČLEN XIV Za semenska olja, ki se uporabljajo pod stalnim iinančim nadzorstvom pri proizvodnji modificiranih glioeroftalskih /'alhidičnih) smol, se davek na proizvodnjo povrne. Za semenska olja, ki se uporabljaj p pod stalnim finančnim nadzorstvom pri proizvodnji linoleja, povoščenega platna ali elastične umetne gume (factis), se povrne davek na proizvodnjo z izmeri 30% davka. Pravica na povračilo po prejšnjih odstavkih zastara v roku dveh let od dneva zapisnika tehničnega urada za davek na proizvodnjo o uporabi olja, ki se je uporabilo pri proizvodnji zgoraj omenjenih proizvodov. Stroški za nadzorstvo gredo na breme prizadete tvrdke. ČLEN XV Za kroženje semenskih olj v količini nad 25 kg je potrebna na vsem področju cone legitimacijska boleta, kjer mora biti poleg drugega označeno, za katero industrijo ali živilo je olje namen j eno. Za kroženje oleinov ali testa za rafiniranje v količini, ki za vsako vrsto presega en stot, je potrebna legitimacijska boleta. Za hrambo semenskih olj v skladiščih izven tovarne ali čistilnice v količini nad en stot ter oleinov ali testa za rafiniranje v količini nad pet stotov se mora voditi knjiga zalog. Hramba se mora prijaviti tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo. ČLEN XVI Kdor ima zalogo semenskih olj, oleinov ali testa za rafiniranje, ki ni prijavljena v smislu člena XV, se kaznuje z denarno kaznijo, v dvakratnem do desetkratnem znesku davka na te proizvode, ki se nahajajo v skladišču. Kdor hrani semenska olja, oleine ali testa za rafiniranje v količini, ki presega količino, vknjiženo v knjigi zalog, se kaznuje z denarno kaznijo v dvakratnem do desetkratnem znesku davka, ki odgovarja ugotovljenim presežkom. Kdor stavi v promet semenska olja, oleine ali testa za rafiniranje brez predpisane legitimacijske bolete ali z nepravilno boleto, se kaznuje z denarno kaznijo v dvakratnem do desetkratnem znesku davka, ki odgovarja tem proizvodom. ČLEN XVII Kdor nameni ali uporabi oljnata semena, uvožena iz inozemstva brez plačila davka za clja, ki ga vsebujejo ,drugače kot je prijavil, se kaznuje z denarno kaznijo v dvakratnem do desetkratnem znesku davka. ČLEN XVIII Prvi in drugi odstavek člena 18, prvi odstavek člena 19, prvi odstavek člena 20, drugi odstavek člena 22 kr. zak. odloka z dne 5. oktobra 1933 št. 1314 se nadomestita z naslednjim : „Kdor skrivaj proizvaja ali rafinira semenska olja, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj v dvakratnem do desetkratnem znesku davka, ki odgovarja že doseženemu in dosegljivemu proizvodu iz surovin, najdenih v tovarni ali čistilnici in v priključenih ali bližnjih prostorih, ter poleg tega z ječo do dveh let. Denarna kazen ne more biti manjša od enega milijona lir. Kdor se s katerimkoli sredstvom izogne ali skuša izogniti pravilni odneri davka od semenskih olj, se kaznuje z denarno kaznijo v dvakratnem do desetkratnem znesku dejansko ali poskušano utajenaga davka. Kršitelju se odvzame dovoljenje. Predelava, izvršena v drugem času in na drug način kot je navedeno v prijavi o delu, se kaznuje z denarno kaznijo od dvesto tisoč do enega milijona lir ter s sorazmerno denarno kaznijo v najmanj dvakratnem, a največ desetkratnem znesku dejansko ali poskušano utajenega davka, Kršitelju se sme dovoljenje odvzeti. Kdor drži rafinirana olja, ki imajo svojstev, določenih v členu 10, se kaznuje z globo od dvestotisoč do enega milijona lir. Kršitve predpisov člena X se kaznujejo z globo od 200.000 do 1.500.000 lir. Kršitve predpisov člena XI se kaznujejo z globo od 200.000 do 1.500.000 lir in s plačilom davka na proizvodnjo za semenska olja, računanega od celotne količine protipredpisne mešanice. Vsaka druga kršitev predpisov tega ukaza se kaznuje z globo od 50.000 do 300.000 lir. ČLEN XX V kolikor gre za denarne kazni in globe, se s predpisi čl. XVIII in XIX tega ukaza spreminjata člena 24 in 26 kazenskega zakonika s kasnejšimi popravki. ČLEN XXI Oljnata semena kateregakoli izvora, ki se na dan nahajajo v tovarnah za pridobivanje olja ali v čistilnicah, ali ki jih hranijo tovarnarji ali čistilci semenskih olj iz katerega koli naslova ali v kateremkoli kraju, tudi v prostorih pod finančnim nadzorstvom, ali na nadzovanem prevozu, morajo tovarnarji, čistilci ali vsaka druga oseba, ki jih poseduje, prijaviti v roku deset dni od tega dneva ločeno po kakovosti in količini tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo ali carinarnici, kateri izmed njih je pač pristojen. Ko tehnični ali carinski urad prejme prijavo, odmeri za inozemska semena takoj davek za dosegljivo olje in ga sporoči prizadeti stranki. Ta mora plačati davek pristojnemu pokrajinskemu uradu državne blagajne najkasneje petnajst dni po prejemu sporočila. Od zneskov, ki v tem roku niso bili plačani, se morajo plačati zamudne obresti, določene v členu VII ukaza št. III z dne 30. decembra 1947. Za tuzemska semena, navedena v zgoraj omenjeni prijavi, morajo plačati davek za dosegljivo olje : a) tovarne, ki so pod stalnim finančnim nadzorstvom, v času, ko se začne predelovanje semen ; b) tovarne, ki so podvržene nadzorstvu od časa do časa, ko se predloži prijava o delu tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo. ČLEN XXII Davek po prvem odstavku člena I velja tudi za surovo semensko olje» kateregakoli izvora in za rafinirano semensko olje, proizvedeno v coni, ter za oleine in za nekombinirano olje v količini nad 10% v testih za rafiniranje, ki se na dan 30. oktobra 1952 nahajajo v tovarnah ali čistilnicah, in kakorkoli ali kjerkoli v posesti tovarnarjev ali čistilcev semenskih olj, tudi za blago na tranzitu ali v prostorih pod finančnih nadzorstvom, čq na ta dan davek še ni bil plačan. Davek po drugem odstavku člena I velja tudi za rafinirano inozemsko semensko olje, ki se na dan 30. oktobra 1952 nahaja v tovarnah ali čistilnicah in v drugih okoliščinah, omenjenih v prejšnjem odstavku in kakorkoli ali kjerkoli v posesti tovarnarjev ali čistilcev olj, če na ta dan davek še ni bil plačan. V ta namen morajo tovarnarji, čistilci ali posestniki proizvodov, omenjenih v prejšnjih odstavkih, prijaviti posedovane količine v roku deset dni od omenjenega dneva tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo ali carinskemu uradu, kateri od njih je pač pristojen. Davek, ki je bil odmerjen na podlagi zgoraj omenjene prijave, se mora plačati državni blagajni v roku petnajst dni od sporočila o odmeri. Od zneskov, ki v tem. roku niso bili plačani, se morajo plačati zamudne obresti, določene v členu VII ukaza št. 111 z dne 30. decembra 1947. Za zaloge semenskih olj, ki so last države in so kakorkoli ali kjerkoli vskladiščene ter so bile prijavljene v smislu tretjega odstavka tega člena, se mora plačati davek vsakikrat, ko se posamezne partije olja dvignejo zaradi potrošnje. ČLEN XXIII Kdor ne predloži prijave, omenjene v členih XXI in XXII, ali kdor predloži krivo ali prepozno prijavo, se kaznuje s kaznijo v denarju v dvakratnem do desetkratnem znesku dejansko ali poskušano utajenega davka. ^ Kazen v denarju se zniža na eno desetino, če se predloži pravilna prijava v roku pet dni, ki sledijo desetim dnevom., navedenim v členih XXI in XXII. ČLEN XXIV Pravica na odpis davka na proizvodnjo za semenska olja, ki so bila izvožena v inozemstvo neposredno iz tovarn ali čistilnic in ki na dan še ni zastarana, ugasne v roku šestdeset dni po tem dnevu. 30. oktobra 1952. ČLEN XXV Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, ter učinkuje v skladu z že izdanimi upravnimi navodili od 30. oktobra 1952. • Trst, dne 20. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LD/A/52/208 poveljnika cone PREGLEDNICA „A“ RESA IN CHILOGRAMMI DI OLIO GREGGIO PER 100 KG. DI SEMI OLEOSI IMPORTATI DALL’ESTERO Estrazione di olio SEMI OLEOSI DI: PROVENIENZA con solvente a pressione kg. kg. Arachide senza guscio . .. India 46 44 Cina 42 40 s. u 42 40 Canapa diversa 28 25 28 25 SEMI OLEOSI DI : PROVENIENZA Estrazion con solvente kg. e di olio a pressione kg- Colza Cina 39 36 Eritrea 33 30 Canadà 27 24 India 40 37 15 1] Cotone delinterato diversa 19 15 Girasole con guscio diversa 27 24 Girasole senza guscio .... diversa 43 41 Lino America 36 33 India 38 35 Africa e Medio Oriente .. 33 30 Turchia 36 33 Neuk Africa 36 33 India 35 32 40 37 - Papavero azzurro diversa 38 35 46 44 A.O.B. - Iran 45 43 Brasile, Giava, India, Con- go Belga 44 42 Senape Cina 38 35 Altre provenienze 33 30 46 44 Sesamo bianco e/o giallo . Cina 48 46 Africa e Medio Oriente .. 45 43 s. u 17 13 Cina 16 12 Tabacco diversa 26 23 Vinaccioli diversa 12 8 PREGLEDNICA „B“ RESE IN CHILOGRAMMI DI OLIO GREGGIO PER 100 KG. DI SEMI OLEOSI NAZIONALI SEMI OLEOSI DI: Estrazione di olio con solvente kg. a pressione kg- Arachide senza guscio . 42 40 Canapa 28 25 Colza 37 34 Cotone con linter 13 9 Cotone delinterato 17 13 Girasole con guscio 25 22 Girasole senza guscio 41 39 Lino 34 3’ Ricino 45 43 Senape 30 27 Sesamo 44 42 Soja 16 12 Tabacco 28 25 Vinaccioli 13 9 Germi di mais 12 8 Germi di riso 12 8 Pomodoro 22 18 Noci 55 53 Mandorle 50 48 Nocciole 55 53 Zucca 35 32 Cameliua 30 27 Ukaz št. 56 DOLOČITEV PRISPEVKA ZA URADE ZA ZAŠČITO IN SOCIALNO POMOČ DELAVCEV ZA LETO 1952 Kle sodim, da 'je potrebno določiti odstotni znesek prispevkov za urade za zaščito in socialno pomoč dearvcev za leto 1952 v smislu člena VII, odstavek 2 ukaza čt. 77 z dne 27. decembra 1947, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WIN TER TON, KCM.G, CB, G BE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Odstavek 1 — Odštetni znesek, predviden v členu VII, odstavek 2 ukaza št. 77 z dne 27. decembra 1947, se za leto 1952 določi na 0.27% prispevkov, prejetih v času 1. januarja do 31. decembra 1952. Odstavek 2 — Vsote, pridobljene z izločitvijo odstotnega zneska prispevkov, omenjenega v prejšnjem odstavku, morajo zavodi za razne vrste socialnega zavarovanja izplačati po zaključku finančnega leta 1952 tako, kakor določa člen VIII, odstavek 1 ukaza št. 77 z dne 27. decembra 1947, spremenjen s členom I ukaza št. 80 z dne 14. aprila 1949. ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 30. marca 1953. VONNA F. BURGER Art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LD/A/53/45 poveljnika cone Ukaz št. 57 POVRAČILO DAVŠČIN ZA PROIZVODE IZ BOMBAŽA, IZVOŽENE V DRUGEM POLLETJU LETA 1952 Ker sodim, da je priporočljivo določiti zneske, v katerih se povrnejo davščine za proizvode iz bombaža, izvožene v drugem polletju leta ig52, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KGMG, CB, CBE, generalni major, poveljnik cone, Izmera povračila carine, pristojbin za dovoljenje in davka na poslovni promet, ki so bili plačani od surovega in regeneriranega bombaža, uporabljenega za izdelavo proizvodov, ki,uži-. vajo to ugodnost, ko se izvozijo in ki so bili izvoženi v času od 1. j ulija 1952 do vštevši 31. decembra 1952, se S tem določi naslednje : B) REGENERIRAN BOMBAŽ : 1) bombažna vata in česani proizvodi 2) bombažna volna ........... 3) bombažno predivo ......... 4) bombažne tkanine ......... Izmena povračila za vsak stot surovega ali regeniranega bombaža izvoženih proizvodov Za uvozno Za davek na carino poslovni Skupaj (ad valorem ) promet lir lir lir A) SUROV BOMBAŽ : 1) bombažna vata in česani proizvodi 3.912 2.083 5.995 2) bombažna volna . 4.254 2.264 -0.518 3) bombažno predivo 4.254 2.264 6.518 4) bombažne tkanine 4.280 2.279 6.559 Za uvozno carino (specifično) lir Za pristojbine za dovoljeno lir Za davek na poslovni promet lir Skupaj lir 160 927 311 1.398 174 1.008 338 1.520 174 1.068 338 1.520 175' 1.014 340 1.529 Izmera povračila davščin, ki jo določa ta ukaz za surov bombaž, velja tudi za povračilo davščin za surov bombaž, ki se uporablja za proizvode italijanske industrije gume in za prevleko kablov in električnih prevodnikov. ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 1. aprila 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON generalnega majorja poveljnika cone Hej.: LD/IA/53I4I Ukaz št. 58 PREDPISI O OBVEZNEM IZPLAČEVANJU ZASLUŽKA DELOJEMALCEM Z IZKAZOM PLAČE Ker sodim, da je priporočljivo izdati predpise o obveznem izplačevanju zaslužka delojemalcem z izkazom plače, zato jaz, SIR JOHN W IN TEH'TON, KGMG, CB, CBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Odstavek i — Pri izplačilu zaslužka morajo delodajalci izročiti svojim uslužbencem, iazen vodilnim uradnikom, izkaz plače, v katerem mora biti označeno ime, priimek in strokovna kvalifikacija delavca, razdobje, na katere se zaslužek nanaša, družinske doklade in vse druge sestavine zaslužka, posebej pa posamezni odtegljaj. Tak izkaz plače mora vsebovati podpis, skrajšan podpis ali žig delodajalca ali njegovega zastopnika. Odstavek 2 - Zadruge so dolžne sestavljati izkaz plače tako za svoje pomožne delavce kakor tudi za uslužbence, ki so njihovi člani. ČLEN j I Posamezne postavke na izkazu plače morajo točno odgovarjati vpisom v knjigi plače ali seznamih, ki te knjige nadomeščajo, in ki se .nanašajo na isto razdobje. ČLEN III Izkaz plače se mora izročiti delojemalcu obenem, ko se mu izroči zaslužek. ČLEN IV Predpis člena 1 ne velja : a) za državne urade in za avtonomna podjetja državne uprave b) za upravo pokrajine in za občine c) za poljedelske obrate, ki uporabljajo v teku agrarnega leta mezdne delavce za skupno število delovnih dni, ki ne presega 3000 d) za zasebne delodajalce v pogledu uslužbencev, ki opravljajo izključno domače posle. ČLEN V Če delodajalec delojemalcu ne izroči izkaza plače ali mu ga izroči kasneje, ali če so podatki na izkazu plače opuščeni ali netočni, se delodajalec kaznuje z globo od 1000 do 5000 lir za vsakega delojemalca, na katerega se prekršek nanaša. ČLEN VI Izvajanje tega ukaza bo nadzoroval inspektorat za delo. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 2. aprila 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J. W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LD/A/53/32- poveljnika cone Upravni ukaz št. 24 IMENOVANJE NOVEGA CONSKEGA PREDSEDNIKA Ker je dr. Gino Polutan, ki je. bil imenovan za conskega predsednika z upravnim ukazom št. 38 z dne 16. januarja 1948, z učinkom od 28. marca 1953 odstopil, in ker imam za primerno imenovati za conskega predsednika dr. Sebastiana Miceli, dosedanjega podpredsednika na podlagi upravnega ukaza št. 54 z dne 11. oktobra 1952, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KG MG, CB, CBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: 1. — Dr. Sebastiano Miceli se imenuje za conskega predsednika z 31. marcem 1953 namesto, dr. Gina Palutan, ki je odstopil. 2. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan. ko ga podpišem. V Trstu, dne 31. marca 1953. Ref.: LD/B/53/25 T. J. W. WINTERTON generalni major poveljnik cone Upravni ukaz št. 25 IMENOVANJE UPRAVNEGA ODBORA JAVNIH SKLADIŠČ ..MAGAZZINI GENERALI“ V TRSTU - SPREMEMBA UPRAVNEGA UKAZA ŠT. 5/1953 Ker je bil. z upravnim ukazom št. 5 z dne 15. januarja 1953 vzpostavljen upravni odbor javnih skladišč „Magazzini Generali“ v smislu ukaza št. 442 (18 A) z dne 11. septembra 1947 : ker je b'il v točki 2 zgoraj omenjenega upravnega ukaza major L. W. G. Fisher imenovan za člana tega odbora kot predstavnik BETFOR-a, in ker je bil major L. W. G. Fisher premeščen iz Trsta in mora biti zaraditega nadomeščen, zato jaz, SIR JOHN TVINTERTON, KG MG, GB, CBE, generalni major, poveljnik cone, 1. Major H. T. Rook se imenuje za člana upravnega odbora javnih skladišč „Magazzini Generali“ v Trstu kot predstavnik BETFOR-a namesto majorja L. W. G. Fisher. 2. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 8. aprila 1953. Ref.: LD/B/53/20 VSEBINA Ukaz: Stran št. 54 Spremembe predpisov o razpečavanju in prodajanju monopolskih predmetov št. 55 Novi predpisi za odmero davka na prizvodnjo semenskih olj ................ 167 št. 56 Določitev prispevka za urade za zaščito in socialno pomoč delavcev za leto 1952 179 št. 57 Povračilo davščin za proizvode iz bombaža, izvožene v drugem polletju leta 1952 .............................................................. 179 št. 58 Predpisi o obveznem izplačevanju zaslužka delojemalcem z izkazom plače 181 Upravni ukaz št. 24 Imenovanje novega conskega predsednika................................... 182 št. 25 Imenovanje upravnega odbora javnih skladišč „Magazzini Generali“ v Trstu - Sprememba upravnega ukaza št. 5/1953................................... 182 VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J. W. WINTERTON generalnega majorja poveljnika cone