NAS INTERNA IZDAJA št. 4 april 1998 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografka Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Dan\jana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. PORTOROŽ C/. LAS Brez dela ni jela! Ljudski pregovor Smo v obdobju med dvema pomembnima datumoma. Prvi, Velika noč, je že za nami. To je zelo velik praznik, saj so v prejšnjih desetletjih na ta dan celo komunisti skrivaj jedli šunko in potico. Dandanes jo jedo vsem na očeh, ne da bi pri tem tvegali izključitev iz stranke; kvečjemu tvegajo vključitev v kakšno drugo. Mamica domovina je namreč, kot koklja piščeta, vzela pod svoje okrilje ne samo drugače misleče ampak tudi tiste, ki so vsa leta lagali, da razmišljajo tako, kot se od njih pričakuje. Drugi pomembni datum je 1. maj, praznik vseh, ki še verjamejo v delo kot vrednoto. Nekoč, pred davnimi leti, so bili delavci pri nas zelo grdo izkoriščani. Sledilo je približno pol stoletja, ko so verjeli, da jih nihče ne izkorišča in ko je samo nekaj oblastnikov vedelo, da to ni res. Dandanes se izkoriščanje nadaljuje, le s to razliko, da delavcem nihče več ne laže in tako vsaj vedo, pri čem so. Tudi to je nekaj, saj so razčiščeni odnosi predpogoj za zdravo sožitje družbenih razredov. Sicer pa vse politične sisteme in družbe tega sveta sestavljata pravzaprav samo dva razreda: tisti, ki se preživlja z delom in tisti, ki se preživlja z delom prvega. Prav zato Praznik dela praznujejo vsi ljudje, kar pomeni, da se slehernik zaveda, kako pomembna stvar je delo - lastno ali pa tisto, od katerega živi. Nikoli pa mi ni bilo čisto jasno, zakaj je 1. maj dela prost dan. Za božič, ki je verski praznik, ljudje ne gredo v službo, da lahko zavijejo v cerkev ali se kako drugače posvetijo verskim opravkom. Praznik dela bi torej morali počastiti delovno, še najbolje kar s prostovoljnimi, neplačanimi nadurami; morda se bo kdaj našel kakšen delodajalec, ki bo to zamisel uzakonil, z obrazložitvijo, da s tem izkazuje čast delavskemu razredu. Le-ta je tudi sicer deležen prav ganljive pozornosti z vseh strani: ker si je v preteklem in sedanjem stoletju izboril nešteto pravic, je oblast zaskrbelo za njegovo zdravje, pa mu te pravice malo po malo odvzema, da ne bi klonil pod bremenom ugodnosti. Zarajajmo torej ob prvomajskem kresu in ne pozabimo, da ogenj gori samo toliko časa, dokler dokladaš polena! Sonja POŽAR 11434/40,1998 , Nflš GLA9 199802213.4 cobiss a DELNIČARSTVO PORTOROŽ Živilska industrija d.d. Obala 27, 6320 Portorož, Slovenija Na podlagi točke 7.3. statuta družbe Droga Portorož, Živilska industrija d.d. in na podlagi 66. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97) uprava sklicuje 4. skupščino delničarjev, ki bo v Portorožu, 29. maja 1998 ob 11. uri v prostorih hotela Metropol. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles skupščine. 2. Potrditev dnevnega reda. 3. Sprejem letnega poročila za leto 1997. 4. Sprejem sklepa o uporabi dobička za leto 1997. 5. Sprejem sklepa o imenovanju revizorja. Predlogi sklepov: 1. Sklep k tč. 1.: Izvolijo se delovna telesa skupščine: za predsednika skupščine se izvoli g. Radovan Slonič, za namestnika predsednika skupščine se izvoli mag. Gregor Velkaverh, za preštevalce glasov se določijo Alenka Rugelj, Elma Bečiragič, Lojze Dolenc, Sabina Dolenc in Andreja Čendak. 2. Sklep k tč. 2.: Potrdi se predlagani dnevni red. 3. Sklep k tč. 3.: Sprejme se letno poročilo za leto 1997. 4. Sklep k tč. 4.: Sprejme se sklep o uporabi dobička za leto 1991 Osnova za delitev je ustvarjeni čisti dobiček poslovnega leta 1997 v višini 1.010.859.230,13 SIT. Čisti dobiček se deli: • za izplačilo dividend 353.460.000,00 SIT 35,0% • za nerazdeljeni dobiček 654.399.230,13 SIT 64,7% • za udeležbo uprave na dobičku 3.000.000,00 SIT 0,3% Bruto dividenda znaša 1.250,00 SIT Dividende se izplačajo v roku enega meseca po skupščini. Dividenda pripada delničarjem,ki so na dan 2.6.1998 vknjiženi kot imetniki delnic pri Centralni klirinško depotni družbi d.d.. 5. Sklep k tč. 5.: Za revizorsko hišo se imenuje družba K.P.M.G. Slovenija d.o.o.. Predlagatelj sklepa o imenovanju revizorja je nadzorni svet, v ostalih primerih pa uprava družbe. Čas zasedanja: Skupščina je sklicana za 29.05.1998 ob 11. uri. Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se ponovno zasedanje skupščine določi za 29.05.1998 ob 14. uri. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Pogoji udeležbe: Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so delnice družbe na dan 25.05.1998 vknjižene na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri Klirinško depotni družbi oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Glasovalno pravico lahko uresničuje le tisti delničar oziroma zanj njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik, kije najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine družbi pisno prijavil svojo udeležbo. Prijava udeležbe je pravočasna, če na sedež družbe prispe do 25.05.1998. Pooblaščenec delničarja mora k prijavi udeležbe priložiti tudi pisno pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi. Gradiva: Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda je na vpogled v času od 29.04.1998 dalje na sedežu družbe, Obala 27, Portorož, vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Matjaž Čačovič Predsednik uprave in generalni direktor Opomba: Skladno z 287. členom ZGD Vas obveščamo o sklicu skupščine, dnevnem redu in predlaganih sklepih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 33/98 , dne 24.4.1998 in v dnevniku DELO istega dne. CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI DROGA IN OKOLJE Droga nima večjih težav z okoljem - smo zapisali v prejšnji številki. Nima jih, ker je bilo vzdrževanju in izboljševanju kakovosti okolja vedno namenjene veliko pozornosti. Drogini strokovnjaki namreč že pri načrtovanju proizvodnih tehnologij upoštevajo ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, pri starejših linijah pa so bili ti ukrepi naknadno upoštevani. O tem zaposlene tudi sprotno obveščajo v Našem glasu. Naj povzamem le nekaj dejavnosti, ki so bile izvedene v zadnjih letih: vgradnja katalizatorjev v dimnikih pri pražarnah (zmanjšanje emisij žvepla in dušikovih oksidov), briketiranje kavnih plevic, izgradnja bioloških čistilnih naprav - sanitarna močvirja, redno zbiranje papirne embalaže za reciklažo in še bi lahko naštevali. Uspešnost varovanja okolja zagotavlja le sistematičen pristop in upoštevanje osnovnih ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja in s tem izboljševanje varovanja okolja. Tako dosežemo ne samo okoljske (ekološke), ampak tudi ekonomske cilje. Splošni ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja * vgradnja čistilnih tehnologij (ki omogočajo tehnično najnižje dosegljive emisije in najmanj odpadkov) * varčevale z dobrinami (popolnejša izraba surovin, energije, vode) * reciklaža snovi (ponovna uporaba že uporabljenih snovi) * ponovno izkoriščanje odpadne toplote * minimizacija škodljivih snovi * varčevanje z dobrinami (popolna izraba surovin, energije, vode) * čistilne naprave (le v nujnih primerih) NAGRADNO VPRAŠANJE Kaj je ekologija? - nauk o zdravem načinu življenja - znanost o odnosih med organizmi in okoljem - veda o atomih Pošiljatelj: Odgovore izrežite ali napišite in pošljite Adrijani BUTUČI oz. oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu. Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Našega glasu je: Zahteve za sisteme ravnanja z okoljem vsebuje standard ISO 14001. Komisija v sestavi Adrijana Butuči, Tatjana Mičovič in Irena Mezgec bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3.000 SIT. Prispelo je 19 odgovorov in žreb je določil, da nagrado prejme ANICA SAMSA iz PC Zlato polje. Nagrajenki iskreno čestitamo. Za dvig nagrade se nagrajenka dogovori z gospo Marijo Mekiš iz vzorčnega skladišča PC Argo, tel. (centrala) 648-040. S sedanjim stanjem ne smemo biti zadovoljni, ampak ga moramo še izboljševati. Pri načrtovanju nove tovarne bodo vsi našteti ukrepi upoštevani. Z namenom načrtovanja sistema ravnanja z okoljem in izboljšav pa bo opravljena ocena stanja okolja, ki bo zajemala tudi priporočila za nadaljne aktivnosti. Maruška LENARČIČ NAS GLAS PISANJE ZA BRANJE SINDIKALNI KOTIČEK Uskladitev tarifne priloge PKP Skladno s PKP je bilo na seji Sveta sindikata predlagano, da sindikat oblikuje predlog sprememb tarifne priloge. Z ozirom na dobre poslovne rezultate in porast življenjskih stroškov je sindikat predlagal povišanje plač za 10%, izplačilo razlike regresa do višine povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (bruto 153.000,00 SIT), povračilo stroškov prehrane 690,00 SIT dnevno. Predstavniki delodajalcev oziroma uprava je predlog sprejela. Razlika regresa bo izplačana aprila, povišanje plače in povračilo stroškov prehrane pa je stopilo v veljavo s 1. aprilom. Tako znaša izhodiščna plača na dan 01.04.1998, za I. tarifni razred 67.108,18 SIT. V času veljavnosti PKP je prišlo do različnih tolmačenj posameznih členov. Največ hude krvi je bilo ob prejemu odločb za letni dopust. Precejšjne število delavcev je prepričanih, da so prikrajšani pri številu dni letnega dopusta. Na podlagi 63. člena pogodbene stranke lahko imenujejo tričlansko komisijo oziroma organ za spremljanje izvajanja in tolmačenje PKP. Sindikati so predlagali enega člana, in sicer gospo Dragico Mekiš, družba pa gospo Andrejo Ber-cieri. Tretji član, gospod Euro Brožič, pa je imenovan s strani družbe in sindikatov. Vse ostale pomanjkljivosti in pripombe na vsebino normativnega dela PKP bomo reševali s sprejetjem aneksov in usklajevali v konstruktivnem dialogu. Alenka KUBIK BOVEC, 12. APRIL 1998 POSEBNO O Ob naravni katastrofi, ki je prizadela BOVEC in druge vasi in naselja v gornjem Posočju smo, počitniške apartmaje DROGE d.d. prepustili v uporabo Bovčanom. Predvsem so to sosedje okoli Kaninske vasi, prav tisti ljudje, ki so nas prijazno pozdravljali in se z nami pogovarjali, ko smo preživljali brezskrbne dopustniške dneve v Bovcu. Mnogi Bovčani so ostali brez svojih, s trudom zgrajenih hiš, a ponosno zrejo v jutrišnji dan in upravičeno pričakujejo našo pomoč. Kljub temu, da je v Bovcu prizadetih veliko stanovanjskih hiš (okoli 80 %) je naselje Kaninska vas domala nepoškodovano. Razbitih je nekaj kozarcev, kar ni omembe vredno. Zaposleni v Kaninski vasi so s hvaležnostjo sprejeli našo ponudbo, da se v DROGINE apartmaje lahko vselijo ljudje iz Bovca, ki so ostali brez strehe nad glavo. Po besedah upravnika, g. Vojka Vučiča, smo bili prvi, ki smo ponudili svoje počitniške apartmaje Bovčanom. Načelno smo se dogovorili, da bodo ljudje naše apartmaje koristili do 1. julija tega leta. A ta dogovor je bil sklenjen, ko podpisana še nisem bila v Bovcu, torej dne 13.4.1998. Ko pa smo si sodelavci (predsednica komisije za počitnikovanje Sonja Lovrič, predstavnik ARGA Mirko Krt in naš voznik Zvezdan) dne 15.4. ogledali posledice katastrofalnega potresa, nam je bilo popoloma jasno, da ljudje svojega stanovanjskega problema do 1. julija ne bodo mogli rešiti. RAZPORED za koriščenje apartmajev v Kaninski vasi bo sicer vseeno pripravljen, a se bomo ljubitelji tega prelepega kraja prav gotovo strinjali, naj bodo Bovčani v naših apartamjih vse dokler ne dobijo nove strehe nad glavo. Tako kot se prav gotovo strinjamo, da je lažje pomagati drugim, kot pa biti žrtev nesreče. Dragica MEKIŠ PREDSTAVLJAMO VAM KAKO PRIPRAVIMO NESREČO DO TEGA, DA VSAJ MALO POČIVA Nesreča pri delu, posebno če ima trajne posledice, je nesreča za vso družino. Ne samo materialna, tudi čustvena plat takega dogodka je lahko hudo breme za zakonskega partnerja in otroke, ne le za ponesrečenca. Prav zato smo dolžni skrbeti za svojo varnost na vsakem koraku, tako na delovnem mestu kot drugod. Za varnost pa so dolžni poskrbeti tudi delodajalci; a ker se na njihovo humanost ne kaže preveč zanašati, so na to področje posegli zakonski in drugi predpisi. Dobro je, da smo z njimi čim podrobneje seznanjeni, kajti prav neznanje često botruje nezgodi. Zaprosili smo gospoda ALBERTA SUBANA, vodjo Splošne službe in strokovnega sodelavca za varnost pri delu (VPD) ter požarno varnost (PV), da nam v obliki intervjuja pove, kako je v Drogi poskrbljeno za varnost zaposlenih. NAŠ GLAS: Gospod Suban, v katerem dokumentu so zajeti in opisani ukrepi za varstvo pri delu in požarno varnost? G. SUBAN: Teh dokumentov je več. Delavci so seznanjeni z najpomembnejšimi, ki so vezani na njihovo delo, se pravi: - Pravilnik o varstvu pri delu družbe Droga d.d. - Požarni red z izvlečki, ki se nahajajo na vidnih mestih v proizvodnji - navodila za varno delo, ki so za vsako sredstvo za delo napisana posebej in se nahajajo poleg sredstva za delo Poleg zgornjih dokumentov pa delavce opozarjajo na nevarnosti in pravilno ravnanje še opozorilne nalepke, znaki za nevarnosti in opozorila ter talne oznake. NAŠ GLAS: Ali so zaposleni (zlasti tisti v proizvodnji, skladiščih in logistiki) dovolj natančno poučeni o teh ukrepih? Kdo jih je dolžan obveščati in kako? G.SUBAN: Poučevanje vršimo po programu izobraževanja s področja varstva pri delu in požarne varnosti. Program zajema teoretično in praktično izobraževanje. Kot delodajalec je Droga dolžna (skladno z zakonom o VPD, Zakonom o varstvu pred požari in našimi pravilniki) delavce pred razporeditvijo na samostojno opravljanje del in nalog seznaniti z delovnimi razmerami, navodili za varno delo, nevarnostih pri določenem delu, o varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi, preizkušanju in vzdrževanju; skladno s prej navedenimi predpisi pa moramo občasno to znanje tudi obnavljati, tako da se prepričamo, če so delavci še vedno dovolj usposobljeni za samostojno, varno opravljanje dela, vodenje ali nadzor. Na osnovi tega vodimo evi- dence o opravljenih preizkusih znanja s področja VPD in PV. Evidenca je v vsakem PC in jo vodi pooblaščeni delavec za varstvo pri delu v tem PC, pod mojim strokovnim vodstvom, saj sem kot strokovni sodelavec za VPD na nivoju Droge zadolžen za pripravo ukrepov za varno delo in nadzor nad izvajanjem le-teh. Sem pa tudi zadolžen za izvajanje izobraževanja s tega področja. Teoretični del se po koncu predavanj zaključi s pisnim testom iz VPD in PV in ga vodim jaz. Neposredni vodja pa izvede praktnič-ni del izobraževanja in sicer tako, da spremlja, kako delavci opravljajo dela in naloge. Po končanem poskusnem delu, ko se prepriča, da delavec varno opravlja dela in naloge, na katera je razporejen, o praktični poučitvi sestavi zapisnik, katerega podpišeta neposredni vodja in delavec. Ta zapisnik priložimo k pisnemu testu, za katerega se smatra, da je pozitiven, če je delavec imel najmanj 70% pravilnih odgovorov. NAŠ GLAS: Kako se ugotavlja odgovornost, kadar vseeno pride do nezgode? G.SUBAN: Vsako nezgodo je treba takoj prijaviti neposrednemu vodji, ki mora poskrbeti za nudenje prve pomoči in o nezgodi obvestiti pooblaščenca za varstvo pri delu v PC ali mene, da se razišče vzrok nastanka nezgode, s čimer lahko vnaprej preprečimo podobne nezgode ter da se ugotovi, kateri predpisi s področja varstva pri delu so bili kršeni ter kdo jih je kršil. V kolikor pride do hujše ali kolektivne nezgode, moramo obvestiti policijo in inšpekcijo dela. Policija razišče nezgodo s strani ugotavljanja PREDSTAVLJAMO VAM kaznivega dejanja, inšpekcija dela pa ugotovi, kateri predpisi s področja VPD so bili kršeni in kdo jih je kršil. NAŠ GLAS: Kje so nameščene omarice za prvo pomoč in kdo skrbi zanje? G. SUBAN: Nameščene so v pisarnah neposrednih vodij, ki so tudi odgovorni, da so omarice stalno napolnjene s predpisanim sanitetnim materialom. NAŠ GLAS: VPD razumemo tudi kot preprečevanje poklicnih bolezni ali drugih zdravstvenih težav, do katerih lahko pride zaradi napačno razporejenega dela in drugih napak. Kako je s to prventivo v Drogi? G. SUBAN: V zadnjih letih je bilo dosti narejenega na področju preventivne tehnične varnosti. Pri obnavljanju starih in postavljanju novih tehnologij zelo dobro sodelujem s tehnologi, tako da že v fazi načrtovanja vključimo varstvo pri delu v tehnologije same. Za nabavo strojne opreme imamo posebna navodila, ki zagotavljajo, da se nova oprema nabavlja v skladu z veljavnimi predpisi, normativi in standardi, ki ustrezajo naši zakonodaji ter s tem tudi uporabniku zagotavljajo varnost.Velik posluh za zagotavljanje varnosti pa so pokazali tudi odgovorni delavci v PC, z direktorji na čelu. Poleg nove tehnične opreme pa imamo še staro, katero redno pregledujemo v zakonsko predpisanih rokih. Tako tudi s staro opremo zagotavljamo varno delo - ob normalni pazljivosti delavcev. Za sredstva za delo vodimo evidenco o pregledih, o čemer hranimo zapisnike in poročila o pregledih v vsakem PC oziroma pri pooblaščenem delavcu za VPD v posameznem PC. Delavci imajo na razpolago tudi osebna zaščitna sredstva, katera morajo vzdrežvati in jih ohranjati v brezhibnem stanju. Na osnovi analiz smo ugotovili, da do nezgod v večini primerov prihaja zaradi neupoštevanja navodil in predpisov s področja VPD s strani delavcev (neuporaba osebnih zaščitnih sredstev, odstranjevanje varnostnih naprav itd.), zato je izobraževanje eden od zelo pomembnih preventivnih ukrepov, v kombinaciji s poostrenim nadzorom neposrednih vodij, ki so dolžni od delavca zahtevati, da se drži navodil za varno delo. Vkolikor kljub opozorilom ne ravna po predpisih VPD, ga je neposredni vodja dolžan odstraniti z dela in delavca predlagati v disciplinski postopek. Tudi delavca, za katerega sumi, da je pod vplivom alkohola, mamil ali če kaže druge znake nezmožnosti za delo, mora odstraniti z dela ter poskrbeti za to, da bo opravljen alkotest oziroma ga mora napotiti na odvzem krvi, kar mora delavec urediti takoj. Izvajanje alkotesta oziroma napotitev na odvzem krvi morata biti pisno zabeležena in podpisana s strani neposrednega vodje in obravnavanega delavca. Če delavec ne prinese zdravniškega izvida o ugotavljanju alkohola v krvi, se smatra, da je bil ob napotitvi pod vplivom alkohola; o tem mora biti delavec pisno in ustno poučen že ob sami napotitvi, o čemer se sestavi kratek zapisnik, ki ga podpišeta tako neposredni vodja kot obravnavani delavec. Oba prejmeta po en izvod zapisnika. Delavci imajo tudi redne zdravniške preglede, na katere jih napoti Droga. Na dela in naloge so razporejeni na osnovi zdravniškega spričevala, saj zakon o VPD govori, da je delodajalec dolžan upoštevati mnenje medicine dela. Poleg navedenih zakonsko urejenih preventivnih ukrepov pa se s PREVENTIVNIM ZDRAVSTVENIM VARSTVOM ukvarja referent splošnih zadev, gospa DRAGICA MEKIŠ, ki ima v svojem programu dela za letošnje leto zajeto preventivo, usposabljanje vodij in izmen za primerno spremljanje absentizma, sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami, komunikacijo s pogosto bolnimi delavci in pripravo periodočne statistike absentizma. Sonja POŽAR (nadaljevanje v prihodnji številki) KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V MARCU 1998 31.03.1998 je bilo zaposlenih 642 delavcev, od tega 315 moških in 327 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 23 delavcev. Prihodi delavcev: V marcu smo sprejeli 6 novih sodelavcev, vse za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je prenehalo 6 sodelavcem, od tega 2 v PC ARGO (sporazumno prenehanje in potek del.razmerja za določen čas), 1 v PC ZLATO POLJE (presežek), 1 v PC ZAČIMBA (potek del. razmerja za določen čas), 1 v PC GOSAD (invalidska upokojitev) in 1 v SKUPNIH SLUŽBAH (presežek). V APRILU PRAZNUJEJO 20-letni delovni jubilej GORELA KLAVDIJ iz PC ZAČIMBA MAKORIČ SONJA iz PC ZAČIMBA KORENIKA FRANKO iz PC ZA ČIMBA ZOREC MARTA iz PC GOSAD OREŠNIK DRAGICA iz PC GOSAD 30-letni delovni jubilej DERŽEK PETER iz PC SOLINE SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba INOVATIVNA DEJAVNOST “Ko nova ideja zgane človeški um, se ta nikoli več ne vrne v prejšnje stanje. Oliver Wendel Holmes 99 S tem prispevkom odpiramo novo rubriko, v kateri nameravamo predstavljati inovativno dejavnost oziroma vse, kar se bo dogajalo v zvezi s to tematiko. Sprejeli smo namreč projekt “Uvajanje inovativne dejavnosti”, kateri opredeljuje sistem predlaganja, realizacije in nagrajevanja inovativnih predlogov. Za uvod se spoznajmo z inovativno dejavnostjo na splošno. Vsi vemo, da poskuša Slovenija postati sodobna evropska država. Torej mora njeno gospodarstvo (pomemben del smo tudi mi-DROGA) še bolj kot prej, namesto na monopolno zaprtih trgih, temeljiti na konkurenčnosti, katere temelj so inovacijc. Zato potrebuje sredstva za spodbujanje državljanov, da bi razvijali in uporabljali svojo ustvarjalnost za ustvarjanje invencij in inovacij. Eno od takih sredstev je tudi plačevanje inovacij. Vsaka inovacija se dokončno izplača šele z redno rabo. Ta postaja v sodobnih razmerah večinoma vezana na vse krajši čas. Zato mora inoviranje postati in ostati na-vada-rutina. Inovativne dejavnosti na ukaz ni. Je samodejna ali pa temelji na ustreznem motiviranju in ustvarjanju ugodnih okoliščin in pogojev. Upoštevati torej moramo, da je inovativna dejavnost v še večji meri kot od znanja in drugih sposobnosti odvisna od pripravljenosti in zagnanosti pri možnih predlagateljih koristnih predlogov, invencij in inovacij. Na to dejstvo se veže spoznanje, da motiviranost prej izgine kot znai\je (Creech,1994). Spodbudno nagrajevanje je del sredstev za obnovo in vzdrževanje pripravljenosti in zagnanosti. Je ena od po- j INOVATIVNA DEJAVNOST javnih oblik dajanja tistega, kar s skupno oznako imenujemo upravičen občutek upoštevanosti, da si kot (so)delavec ustvarjalen, zato koristen in upravičen do koristi in priznanja. Nagrajevanje inovacij mora biti pri predlagateljih izrecno navezano na dokazano koristnost nove zamisli za podjetje ali posameznika, ki ga nagradi. V podjetju mora biti znan in dovolj pomemben sestavni del variabilnega dela osebnih dohodkov, s katerimi se spodbuja za podpiranje in (so)iz-vajanje invencijsko-inovacijskih naporov. Ti morajo potekati poleg rednega dela, pravzaprav kot njegova samoumevna sestavina, vendar taka, ki se zaradi različnosti meril plačuje posebej. Za podajanje inovativnih predlogov je potrebna določena ustvarjalna aktivnost možnih predlagateljev. In kako bi lahko opisali ustvarjalnost? Ustvarjalnost je naravna in dodatno razvita sposobnost ljudi, da se pri svojem razmišljanju in delovanju odmaknejo od utečene prakse in logike. To lahko razložimo z naslednjim primerom, ki je bil pred leti objavljen v nekem časopisu v rubriki “Verjeli ali ne”: Palica iz surovega železa je vredna 5 dolarjev; • če iz nje skujemo podkve, se vrednost železa povzpne na 10 dolarjev in pol; • če železo uporabimo za izdelavo šivank, postane vredno že 3.285 dolarjev; • če pa damo iz istega kosa železa izdelati vzmeti za ure, so te vredne kar 250.000 dolarjev. Razlika med petimi dolarji in četrt milijona dolarjev je ustvarjalnost. V življenju pa se večkrat srečamo z blokadami naše ustvarjalnosti. Te pa nastanejo predvsem zaradi naslednjih odzivov okolja na nove ideje: • to smo poskušali že prej; • terjalo bi preveč časa; • preveč bi stalo; • to ni moje delo; • pri nas tega ne delamo tako; • zakaj tega ne razložite pisno; • to je nemogoče; • mogoče prihodnje leto; • mogoče imate prav, ampak...; • to je neumna ideja; • naše stranke ne bodo tega nikoli sprejele; • dokončno sem se odločil drugače; • mislim, da ni pomembno; V naše kraje je prišla pomlad. Prebujanje in cvetenje se je iz narave preselilo tudi na Ljubljansko borzo.... Nadaljujejo se nakupi tujih investitorjev. S tujci podkrepljeno povpraševanje domačih investitorjev, potiska cene delnic uspešnih podjetij v višave. Tako je Lekova delnica dosegla ceno 50.000 tolarjev, s Krkino delnico se trguje po ceni okoli 33.000 tolarjev, z Drogino po ceni 35.5000 tolarjev, itd. Predvsem dvig cen delnic obeh farmacevtskih družb je potisnil SBI do 1700 točk. V zadnjem obdobju se je jasno pokazalo, da tuji in domači investitorji kupujejo predvsem delnice uspešnih in donosnih podjetij, takšnih je v Sloveniji kar nekaj. Zanima jih predvsem uspešno tekoče poslovanje in možnosti bodočega razvoja podjetja. Kombinacija obeh faktorjev je recept za uspeh. Menim, da ko bosta ceni delnic farmacevtskih družb dosegli nivo, kot ga imajo primerljive družbe na primerljivih kapitalskih trgih, tedaj bodo postale aktualne tudi delnice drugih podjetij, ki so trenutno v senci obeh velikanov. V kratkem bodo na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice še enega PID-a (PID Modra linija d.d.), ki ga upravlja • ne potrebujem dodatnih informacij; • naše podjetje je premajhno; • naše podjetje je preveliko; • ta trenutek nimamo časa; • to zveni prav neumno. Zaključil bom z naslednjo mislijo: “Če verjamete, da nekaj zmorete, ali če verjamete, da nečesa ne zmorete... imate prav.” (C.K.Goman,1989) Jadran RUSJAN družba za upravljanje Primorski skladi. Tudi lastnikom le-teh priporočam, naj svoje delnice do nadaljnjega “spravijo na dno predala”, saj njihova začetna cena ne bo najbolj privlačna. Prepričan pa sem, da se bo po koncu procesa lastninjenja in umiritvi razmer na trgu pidovskih delnic dalo zanje iztržiti solidne zneske. Pomlad je tu. In z njo lepo, toplo, sončno vreme ter čedalje daljši dnevi. Ljudje smo kar nekako bolj zadovoljni in z večjim optimizmom zremo v bodočnost. Če se bo le del tega pozitivnega razpoloženja prenesel na borzni parket, se bomo lahko zadovoljni odpravili na zasluženi poletni dopust. Aleš ŠKRABA BORZNI KOMENTAR Cene delnic uspešnih podjetij rastejo mar ne? ZAČIMBE "pika na i" LOVOR - simbol zmage Laurus nobilis L. družina: lovorovke ( Lauraceae ) druga imena: lovorika, prava lovorika, plemenita lovorika Splošno o začimbi Uporaba v kuhinji Z lovorjem začinjamo mesne in ribje marinade, fižolovo juho in pasulj, krompirjevo juho, kislo zelje, joto, golaž, pa-prikaš, obare ter meso divjačine. Dodajamo ga tudi v zelenjavo in gobe, vložene v kis. Lovor se posebno priporoča za začinjanje ovčjega mesa, kateremu zelo dobro prekrije specifični vonj. Cele liste lovorja lahko zataknemo med koščke mesa, ki jih bomo spekli na nabodalu. Pri uporabi lovorja le pazimo, da ga ne damo preveč, ker lahko postane okus jedi trpek in grenak. Dovolj je, če vzamemo pol lovorjevega lista za pol litre tekočine. Dobro se kombinira z drugimi začimbami ( za slane jedi) in uspešno prikriva okus po loju ali masti. Nenadomestljiv je v žolici ter v kvaši za svinjske nogice in jezik. Helena ČOK Grški bog Apolon je bil vedno upodobljen z lovorjevim vencem na glavi. In ker je bil Apolon bog luči in njene zmagoslavne zdravilne moči, bog lepote in umetnosti, je drevo Laurus nobilis L. postalo simbol zmage in ustvarjalne sile. Odtlej z lovorovimi venci slavimo pesnike in vojskovodje, športnike in usvarjalce. Lovorje zimzeleni grm ali drevo, ki samoniklo raste v Sredozemlju. Ima bleščeče, zelene usnjate liste (do 10 cm velike) in drobne, zeleno črne sadeže, podobne olivam. Razmnožuje se s podtaknjenci. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene lovorjeve liste, cele, zdrobljene ali mlete. Lovor ima prijeten in močno aromatičen vonj in aromatičen grenak okus. ZANIMIVOSTI IZ SVETA ZAČIMB Najdražje začimbe v svetu: žafran, kardamom in vanilija. Največji uvozniki začimb: ZDA, Nemčja, Japonska, Francija Največji izvozniki začimb: Indija, Madagaskar in Malezija Najbolj iskane začimbe: poper in paprika DVE GLAVNI ZAČIMBI - SOL IN KIS SOL sodi v vsako jed, vendar v različnih količinah. Brez te začimbe si skoraj ne moremo zamisliti okusne jedi. Dodajamo jo vsaki jedi, ščepec pogosto damo tudi v sladke jedi, da poudari okus drugih sestavin. Sol zbuja tek. Posebno je potrebna takrat, ko telo zaradi vročine izgubi veliko vode. Nadomestiti je ni mogoče z ničemer. To potrdi vsak, ki je kdaj jedel neslano. Z njo začinjamo in konzerviramo hrano. KIS poznamo že toliko časa kot vino. Tudi brez kisa bi v kuhinji zelo težko shajali. Ne samo solate, tudi številne druge jedi, od juh do enolončnic, so občutno okusnejše, če jim dodamo malo kisa. Kis zbuja tek. Z njim začinjamo in konzerviramo hrano. Pa še osnovni napotek za pripravljanje solat. Solimo po okusu, kisa in olja pa vzamemo v razmerju ena proti pet. Helena ČOK ZANIMIVOSTI Kaj se dogaja s kavo, predno zadiši iz skodelice Živimo v času in prostoru, v katerem so predmeti in dogodki postavljeni po vnaprej zastavljenem redu. Med vsem, kar nas obdaja, se pogosto nahaja tudi skodelica kave. Na videz skromna in majhna, v resnici močna in opazna. Opozarja nase tudi z vonjem, ki ga oddaja: ta je prijeten in dopadljiv in zanjo specifičen. Kava, ki je v skodelici, veliko pomeni le tistemu, ki jo bo spil; še pred tem pa je bila velikokrat pomembna še drugim. Sveže nabrani plodovi kavovca Na različnih koncih sveta, v neki drugi obliki, seje z omenjeno kavo v skodelici ukvarjalo že veliko ljudi. Pot rastline kave Arabike (Coffea Arabica Linnaeus) in kave Robuste (Coffea Canephora Pierreex Frochner) se začenja s pripravo sadike ter z vzgojo dreves oziroma s postavitvijo plantaže. Drevesa prvič zacvetijo po tretjem letu starosti. Prvo obiranje plodov se opravi po četrtem oz. petem letu. Ker kava uspeva le v tropskem podnebju, se vsa opravila okoli nje vršijo pod vročim soncem. Rastlini kave ugajajo visoke dnevne in nizke nočne temperature. Občutljiva je na sušo, na poplave, na dolgotrajnejše nizke temperature; nekateri škodljivci in bolezni jo zlahka uničijo. Ko kavno drevo napade bolezen oz. plesen, znana pod imenom rdeča snet, ni uničeno le eno drevo: ker se s pomočjo vetra ta bolezen hitro širi, jo ustavijo lahko le tako, da posekajo vsa drevesa naokoli v radiusu 15 km. Zaradi te bolezni je bila kava iztrebljena v Šri Lanki, zato so se tam začeli ukvarjati z vzgojo čaja. Pri vzgoji kavnih plantaž in pridobivanju kavinih semen, razen velikega števila neizobraženih otrok, žena in odraslih moških, sodeluje tudi veliko strokovnjakov. Strokovnjaki delajo pretežno na plantažah, v laboratorijih, pa tudi v inštitutih, ki se ukvarjajo le z raziskovanjem kave. Čeprav se v zadnjem času za pomoč pri pridelovanju kave pojavljajo ra- zlični stroji, je še vedno v veliki meri prisotno ročno delo. Tudi proces obiranja plodov se izvaja ročno. Le na ravnih plantažah, ki so ležijo v ravninah Brazilije (v državi Minas Gerais, v pokrajini Cerrado), za obiranje kave uporabljajo velike obiralne stroje. Plod kave je rdeča češnja, po barvi, obliki in velikosti zelo podoben naši češnji. Vsak plod v sebi nosi po dve semeni. Zunanji mehek in sladkast del češnje zmečkajo in odstranijo, zato da iz njega izločijo semena. Tako pridobljena semena kave, ki se še vedno nahajajo v pergaminski luski, je potrebno s pranjem očistiti in nato posušiti. V določeni fazi sušenja kavo pustijo fermentirati. Po sušenju se praviloma postopek predelave kave nadaljuje. Nekateri proizvajalci zrna, ovita v pergaminsko lusko, vskladiščijo v lesene ali betonske silose in tam jo pustijo stati eno celo leto. V teh silosih morajo vzdrževati stalno temperaturo in stopnjo vlage. S tem postopkom se kakovost pridelka bistveno izboljša. Ko je zrno posušeno, krhko pergaminsko lusko odstranijo. Kavna zrna očistijo od primesi in nečistoč, nato jih ločijo po velikosti in spolirajo. Surova kava, z lepšimi in večjimi zrni, gre praviloma v izvoz, medtem ko manjša zrna zadržijo v državah proizvajalkah za domačo uporabo. V kolikor so kave pridelane na več manjših plantažah, jih pomešajo, da lahko kupcu ponudijo večjo količino kave izenačene kakovosti. Najpogosteje se surova kava spravlja v vreče iz jute ali sisal vlaken po 60 kg neto. Tam, kjer pridelujejo kavo, izdelujejo tudi vreče, značilne za vsako posamezno državo proizvajalko. Ob pakiranju kave na vsako posamezno vrečo vtisnejo deklaracijo, iz katere so razvidni ime in tip kave, država izvora, leto trgatve in številka lota. Ime, ki ga nosi vsaka posamezna kavna pošiljka, nam pove njene glavne kakovostne lastnosti. Tako pripravljena in zapakirana kava s posredovanjem trgovcev potuje do pražarn. Obseg trgovine s kavo je, v primerjavi z drugim trgovskim blagom, vrednostno pozi-cioniran zelo visoko. Pred njo se uvršča le trgovina z nafto. Trgovanje s kavo lahko poteka brez posrednikov, lahko pa se pripetiti, da posamezni lot kava večkrat menja lastnika, preden dospe do pražarne. Veliko kave se predela sveže (stara manj kot eno leto), nekaj pa je takšne, ki zaradi raznih trgovskih špekulacij ostane v pristaniščnih skladiščih tudi po deset let. Pražarne, v katerih se kava predeluje, so po celem svetu. Imajo vgrajeno primitivno ali pa najsodobnejšo tehnologijo. Za pripravo svojih izdelkov skoraj vse pražarne uporabljajo mešanice posameznih kavnih sort. Le z mešanjem posameznih kav se lahko dobi izdelek, iz katerega je mogoče pripraviti okusen kavni napitek. ZANIMIVOSTI Vse kave v mešanicah pripravljamo tako, da so sveže in zelo kvalitetne. Sveže kave so le tiste, ki niso starejše od enega leta. Izjemo pri merjenju starosti predstavlja le kava, ki je med predelavo bila skladiščena v skrbno nadzorovani zračni atmosferi (v silosih). Njena starost se začne meriti s časom, ko je kava dana v vreče. Uporaba svežih kav daje močnejši, polnejši ter nekoliko bolj kiselkast okus kavnega napitka. Aroma je prijetna in močna. Po pitju ostaneta v ustih aroma in okus po kavi dalj časa. Kavne mešanice pripravljamo po stalnih recepturah. Ker se želimo približati željam vseh potrošnikov, so primerne za pripravo različnih kavnih napitkov. Vse kavne proizvode izdelujemo v Drogi pod blagovno znamko Barcaffč. Vsak izdelek te blagovne znamke je pripravljen po osnovni recepturi z majhno razliko v sestavi kavne mešanice, v tehnologiji predelave in seveda pakiranja. Izdelujemo kavo, ki je namenjena gos-podinjsvom in je primerna za pripravo kave na turški način, espresso kave kakor tudi filter kave. Nudimo kavo z manj kofeina kot tudi dekofeinizirano kavo. Gostinstvo kupuje kavo pretežno namenjeno za pripravo espresso kavnega napitka, nekaj odjemalcev pa je takšnih, da strežejo kavo pripravljeno na turški način, pa tudi kavo, pripravljeno na filter aparatih. Dnevna predelava kave v Drogini pražarni je več kot 30 ton. Za predelavo kave imamo nameščene najsodobnejše elektronsko vodene naprave, potek predelave pa je v celoti avtomatiziran. Vsa opravila pri predelavi kave izvajajo za to usposobljeni delavci. Slovenci dnevno popijejo 1.500.000 skodelic kave Barcaffč. Te številke si v Drogi nismo postavili kot zgornjo mejo, kar pomeni, da je naš cilj še nekoliko višji. Ker pri nas skrbimo za vrhunsko kakovost kavnih izdelkov, in skušamo ustreči željam naših potrošnikov, menimo, da nam bo skodelica kave Barcaffe še naprej prijetno dišala, in zato bomo zastavljeni cilj tudi dosegli. Marija TUL PREJELI SMO o. \ o tr—^ —1 . Dar*A/C»L *Vj\£krr*t, ioMC. .^LfAknrv od rvvA. rrifs \ w v—^ ^ — H Strojno obiranje kavnih dreves V Drogi d.d., Portorož se s praženjem kave ukvarjamo na zelo visoki strokovni ravni. Droga večino surove kave kupuje neposredno od proizvajalcev. Na primer: kava Minas, ki jo po zahtevah Droge pripravljajo v Braziliji, ima na vrečah dodatno deklaracijo. Iz le-te je razvidno, daje kava pripravljena za Drogo iz Portoroža. Za kakovost kavnih surovin imamo v Drogi postavljene zelo visoke normative. Naše kavne mešanice so sestavljene pretežno ali le iz kav Arabik. MARKETINŠKE NOVICE LJUBITELJICE BARCAFFE Vsako druženje z namenom, da se spravimo v dobro voljo, je vredno pohvale; ko gre za neformalni klub ljubiteljic Barcaffe, pa to pohvalo izrekamo delavci Droge Portorož. Ljubiteljice so nam v dokaz zvestobe poslale 200 praznih vrečk kave Barcaffe s pripisom, da je to le del popite kave. Verjamemo! Za njihovo nadaljnje pitje, vsaj ob 8. marcu, ko so veselo praznovale svetovni dan žena, smo poskrbeli v Drogi Portorož. Želimo jim vse najboljše in da bi ob dobri kavici uživale še mnogo let. 3000 X BARCAFFE Dragi bralci, že nekaj časa vas seznanjamo z zvestobo naših kupcev kave in njihovo iznajdljivostjo. V predzadnjem glasilu smo vam predstavili vrečo, sešito iz 75 stogramskih vrečk kave Barcaffe in zanimivo košarico, za katero je avtorica porabila kar 89 vrečk iste kave. Ga. Zaveršnik Marija iz Mislinje pa je s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo presenetila tudi komisijo na pustni prireditvi v Mislinji. Trije pustni kostimi, sešiti iz več kot 3000 stogramskih vrečk kave Barcaffe, so prejeli tretjo nagrado. Če bi na pustni prireditvi v Mislinji ocenjevalno komisijo sestavljali delavci Droge Portorož oz. zaposleni v marketingu, bi izdelkom zagotovili prvo, drugo in tretje mesto. Šivilji, ge. Završnik, čestitamo! Majda VLAČIČ MARKETINŠKE NOVICE ALPE ADRIA - prisotni smo bili tudi letos V začetku aprila je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal mednarodni sejem Alpe Adria-Kulinarika. Tako kot prejšnja leta, je na sejmu tudi tokrat sodelovala Droga Portorož. Predstavila se je v hali A. Dogajanja na Droginem razstavnem prostoru smo dodatno popestrili s prireditvijo show programa v katerem so sodelovali predstavniki uspešne humoristične TV oddaje TV POPER in svetovni prvak v smučarskih skokih, Primož Peterka. V “nagradnem” intervjuju sta Igor Malalan in Primož Peterka podelila pet Droginih košaric. Srečo z odgovori so imela predvsem dekleta, ki jih med obiskovalci sejma, predvsem pa med oboževalci Peterke, ni bilo malo. Majda VLAČIČ MED PISMI BRALCEV V marketingu smo prejeli pismo z vsebino, kateri skoraj ne bi mogli verjeti, če pismu ne bi bilo priloženo “dokazno gradivo”, to je vrečka 100 gramske Barcaffe z odtisnjenim datumom 15. 05. 1989. Navajamo del vsebine, ki nam je lahko le v ponos: "Za silvestrsko noč smo ugotovili, da nimamo druge kave pri roki, kot ovitek vaše 9 let stare Barcaffe. Sicer vsi pijemo vedno vašo kavo. Ugotovili smo datum: 05. 05. 1989. Ovitek je bil v kuhinji že skoraj 9 let.Preden smo kavo skuhali, smo bili vsi mnenja, da ne bo dobra. Vendar, zmotili smo se! Bila je dobra, pa čeprav stara 9 let". Gospodu Gustavu Fekonji iz Celja se zahvaljujemo za prijetno sporočilo in za delček samozaupanja, ki ga delavci Droge pridobimo ob takih in podobnih pohvalah kupcev. Saj to je pohvala, ali ne? SPONZORSTVO tbr Societa sportiva Športno društvo Pirano, ...".............19 9 b \ V^-TOJ' Vlit. W>i, «U 4* f^kH U 4MW*UWt iUoVWi p*ro^0U IH , Jft i«. toltA lfo „A^ 0 ?\fc>rU • & V^tA-fc-Vu vivj MB* VJ^ fcv VoU| ^ {■HtA^MA TB&KOVJAVU \s Tt^o ti ^ ^__— tfc&AoCt- , >&!>fc.WtYV Q.^K-UXrVu \k "CEVAM 4&- 'S&lAvto <£f^\hlo lu Tu^ /u m voe.W. v; ufr0 io,q o V _ H K ^ ^ fliWM«eh MoX H2.00 “tV.KO^AutčV \£ \TA-U3e ^ irt^JMtt. 'brc H v> 't£\UAVUtVtUO V-MtH Vt-iitL^N/ HAc o,. n" r«*v m ufotvSao m 4.fcJOv> . 1 -VCt3^ .Lo AtoriOVMM Tt\WVVt\J X^(V4oHA^ \1 ViUP^vM VfcTfctotU^ v fcv sl^tU ^oW/kt(H n^eu\T\ls\M Hvkv^aofcVvVH. WUU“t\J -ft-fc. Y\A. *oe.ft. ^\tt-TDV^^v\ f> \V\4 OVt, J^ŽKvVOVt v Yfc.vj.vj ivi boov^tM -oe^o- H*o£ov^j, \3\rm-\xz,m ^ ^ ht^Iao U\xu^wt, $t*->\ts -HN IvS^CoO^K ?'Mj^\UT\)u ta*c 'CP^VtVi (*te* \M/isJ>VH^H^ - U***ov *>* i>oKp ^ nJ 4*>fctk?V\u hA J\_ ^ftKxz.rutGAc- iiiorTvrA ?i<&u '. Uo\. IA-UC. 4 a/_feL£L *z ŽS g I i Zl * A n M I !£=L 4jj ?r i 7 Z o t; ? i f*2| lil ] ? * 7 J l 5 i 4 5's i»{ " 11434/A®'13" Hfiš 6LBS 1 »-1* vp. C0B155 • * > o I A*** j «> ? z -» ■i?* •n o J w d)5‘W ^ o ?, » 2 Ji Pi p-»g p| is !! H 2_t_ s&> 5 S 4) . — Su) !T5=f * p o \ bi £3 Vt g* 9 ** &■» £l>_ 5Z 2'S *{2 «) ŽJg- < -< ij> 2 ^ !žE i 3 * j £ <*> < o O < K— Z >v» S <3 KJ -il7 rrQ- o'Š! r * 5 Ji % Si 2 g r? T < -II f * 3 $ S 3 *'i 5? i o O ? (*• ^ £ a» *- 2 S i * ^ * ir ■rf *■ «* , Mil v! | i i£l a f. | fi M vrednosti 3.000 SIT SUZANA MEZGEC i: Materije, 3. nagrado ■ v vrednosti 1.000 SIT JANDA DELBELLO iz Sečovelj. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki ho oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene kriianke pričakujemo do ponedeljka II. maja. na naslov. Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 4".