Philippe MANIGARV prevod POSTMODERNE VOJAŠKE ORGANIZACIJE: SOCIOLOŠKA ANALIZA Uvod VojaSkc organizacije so neomejeni sistemi (so v neprestani medsebojni odvisnosti in izmenjavi z okoljem), kar pomeni, da različnim tipom družbe ustrezajo različni tipi vojaških organizacij. Namen pričujočega članka je pokazati, kako novejši razvoji v okolju vojaških organizacij naprednih industrijskih družb vplivajo, in bodo tudi v prihodnosti vplivali na njihovo organiz^acijsko strukturo. Vojaške organizacije bodo morale, če bodo hotele preživeti in ostati učinkovite, tako kot civilne organizacije, razviti nove, bolj decentralizirane .strukturne oblike, z bolj odprtimi mejami in manj strogimi hierarhijami. Med dejavniki, ki vplivajo na vojaško organizacijsko strukturo je pet Sc posebej pomembnih. Štirje od teh so eksterni (situirani so v okolju organizacij), eden pa je vmesni dejavnik. Zunanji dejavniki so: 1. stopnja ekonomskega razvoja 2. obstoječa tehnologija 3. socio-kulturno okolje 4. geopolitično okolje, kjer organizacije delujejo Notranji dejavnik je naloga same organizacije. Ta dejavnik je vmesen zato, ker nanj vplivajo tudi ostali štirje dejavniki. Vseh pet dejavnikov skupaj določa obliko vojaške organizacije oziroma njeno organizacijsko strukturo. Shema I Ekonomija ■ Tehnologija ■ Struktura • Kultura —« Gcopolitika -- ' /> Ihin/Ifte Maiilgtirt. Krasti ifi/aika akademija. Belgija Okolje Transformacijo v-ojaških organizacij, ki se je pričela po tiriigi s\'eiovni vrijni, označuje upad modela množične armade. Pravzaprav se je z upadom množičnih oboroženih sil dogodila transformacija podobna tisti, ki je vplivala na kompleksne civilne organizacije v industrijskem svetu, t.j. transformacija od delovno intenzivnih h kapitalno intenzivnim organizacijam. Motlel, ki temelji na sploSni vojaški obveznosti v miru in nacionalni mobilizaciji v času «ijne, je zamenjala nova oblika organizacije, po.st-moderna vojaška organizacija. Shema 2: Post modema mjaSka organizacija Tretja indastrijska revolucija^ Visoka tehnologija • Postmaterializem: Konec hladne vojne Post-moderna organizacija Ekonomsko okolje Spremembe, ki jih doživljajo zahodne ekonomije, nekateri imenujejo tretja industrijska revolucija (informacijska tehnologija, nove tehnokjgije). Ritem tehnoloških inovacij je hitrejši kot kdaj koli prej in življenjski rok proizvodov je wdno krajši. Istočasno ekonomija postaja globalna. Stari ekonomski trgi izginjajo in zamenjuje jih globalen trg, ki mu vladajo transnacionalne organizacije. Transnacionalna organizacija (Schüler in Jackson 19^, 63) je strukturirana tako, da nacionalne meje izginjajo. IX'luje v številnih deželah, svoje o.sebje pa ne izbira po nacionalnem kriteriju. Funkck)nira na globalen način, produkcija pa je popolnoma integrirana na globalnem nivoju. Transnacionalna organizacija sc razlikuje ckI bolj tradicionalne inultinacionalne organizacije. Multinacionalna struktura predstavlja organizacijo, ki deluje v več kot eni drž^avi, njene glavne odločitve pa sc sprejemajo v glavnih sedežih podjetja. Transnacionalna struktura pa |>omeni organizacijo, ki prav tako deluje v več dr?.avah, vendar se glavne po.slovne odločitve sprejemajo povsod po svetu. Ta struktura pogosto na.stanc iz rasti podjetij in narave {x)sla. Tehnološko okolje Moderne vojske so organiz^acije, ki uporabljajo zelo kompleksne tehnologije (oborožitveni sistemi itd.). Ob koncu .stoletja nekateri strokovnjaki zaradi skrajne kritične mase tehnoloških novosti, ki je del tretje industrijske revolucije (gcncri-ranje, zbiranje, predelovanje in širjenje informacij), govorijo o 'revoluciji v vx>jaškili zadevah'.' ' dej >m /irlmer Simw (PJ>JI) fn Thfftfr (I99M Bodne (1997,4) pravi, da "noNw hi-tech orožje, kljub temu, da je uporabnikom prijazno in lahko z njim brez težav upravljajo tudi nespecialisti, hkrati pa povzroCa novo kompleksnost za osebe zadolženim za logistiko, vedo, koordinacijo, poveljevanje in naeSuje razvoj, produkcijo in ohranjevanje stroškov ter sproža tudi večjo potrebo po izobražev"anju in urjenju vsaj med oPicirji in podoftcirji". To ima ti ve posledici: 1. Na eni strani gre za potrebo po vedno bolj izurjenem osebju z višjo izobrazbeno stopnjo. Najmanj specializirane funkcije bodo izginile (se bodo avtomatizirale ali pa bodo zagotovljene od zunaj). 2. Na drugi strani pa je urjenje teh specialistov dolgo in drago. Da bi bilo to urjenje stroškovno ugodno pa ntora biti čim krajše. Iz tega sledi dejstvo, da je bila v vseh zahtxlnih vojaških organizacijah vloga nabornikov marginalizirana, v nekaterih državah pa so nabor celo ukinili. Nove informacijske tehnologije redefinirajo tudi tradicionalne strukture moči. Ker so informacije sedaj dosegljive neposredno, lahko tisti na vrhu preskočijo vmesne hierarhične stopnje in imajo neposreden dostop z vtxlitelji na pt>-sameznih področjih. Posledica je pojav novih organizacijskili oblik (manj hierarhične staikture, timsko delo itd.). Nov tehnološki razvoj pa vtxii do zanimivih paradok.sov: Prvi paradoks, prLsoten v zadnjem de.setletju, je strukturalna razorožitev'. Ko prt)-račun (pa naj bo zmanjšan ali ne) nikakor ne more več slediti naraščajočim investicijskim stro.škom, se število kupljenega orožja za opremljanje wjske z v.sako novo generacijo orožja zmanjšuje, .število Itjvskih letal se na primer v belgijskih zračnih silah stalno zmanjšuje že od 1950-ih dalje. Lahko se celo zgodi, da ne bodo spo.sol> ni kupiti ntjvih \-oja.ških letal, da bi zamenjali v 21.stoletju zastarevajoče F-16. Se več, vojaški upravitelji so pogosto nenaklonjeni uporabi in .se bojijo izgube teh redkih in tiražjih oborožitvenih sistemtw, kadar je kori.st manjša od možne izgulje (kot pred kratkim v primeni kazenskih zračnih napadtjv v Bosni), s tem pa do neke mere zadržujejo uporabo oborožene sile. Ta paradoksalen mehanizem pa vpliva tudi na visoko izurjene kadre. Bernartl Bti^ne (1996, 4) se na primer spominja, da .so se ob vpoklicu mlajših oficirjev, ki naj bi okrepili voj:iške enote v Saudski puščavi kot tlel francoskega pris|)evka v Zalivski vojni, nekateri poveljniki bataljonov spontano vzdržali tega, da bi pošiljali diplomante vojaške akademije Saint-Cyr (domnevno najbtiši oficirski kader, ki ga lahko ponudijo) z argumentom, da jih je njihovo drago .šolanje naredilo preveč dragocene, da bi jih izgubili v tako postran.ski ziidevi. Drugi paradoks je dejstvo, da drago orožje in vojaki v rajaški akciji 'nizke intenzivnosti', v kateri bi bilo to orožje najbolj wrjetno uporabljeno, niso nujno relevantni. Temu danes pravimo 'operacije brez vojne' (Operatioas Other Than War (OOTW)) ali 'konflikt nizke intenzivnosti' (Low -Intensity Conlict (UC)). Socio-kultunio okolje Na socitvkulturni ravni sta osrednji vrednoti individualizem in hedonizem. Spreminja sc tudi narava dela: izginja nocija službe za celo življenje. Postmaterialistične vrednote pridobivajo na pomenu. Gre tudi za večjo kulturno raznolikost (|x)si-modernizem). Ena od posledic tega kulturnega premika je dejstvo, da je iskanje lastnega interesa postavljeno pred vse drugo in da občutek pripadnosti večji skupnosti izgineva. Indikatorji tega trenda so med drugim n;islednji: - Poudarjanje la.stnih pravic in pozabljanje na dolžnosti do lastnega naroda in do drugih ljudi. - Tradicionalne vrednote |x)časi izginjajo (delovna etika, religiozne vrednote itd.). - Državljanska zavesi prav tako izginja. - Kot posletlica vzpona post-materialističnih vrednot so se spremenila človeSka pričakovanja glede dela. Vojake patriotizem ne motivira več. Veliko bolj kol kdaj koli prej jih zanimajo delovni pogoji. - Zaupanje v institucije na splošno slabi, še posebej pa z;iupanje v vojaške institucije. Geopoliiično okolje Spreminjajoče se geopolitično okolje (kolaps Sovjetske zveze in konec hladne vojne) je povzročilo pospešitev trenda, ki ga Janowitz (1971) imenuje realna sila Cforte-in-being') - trenda k manjšim bolj profesionalnim silam. Povzročilo pa je morda še najbolj tudi spremembo vlog teh sil (od zastraševanja k nadzoru). Naloge Danes naloga ni več zastraševanje poznanega nasprotnika, ampak (verjetno) vzdrževanje ali uv-eljavljanje miru v regijah, kjer so naši interesi v nevarnosti oziroma iz humanitarnili razlogov. Te nove naloge so torej nadzornega značaja. Organizacijska struktura Intervencijske sile Sprememt>c v vlogi modernih vojaških organizacij je pravzaprav napovedal že Janovviu, oče moderne vojaške sociologije. V svojem danes klasičnem delu, prvič objavljenem leta 1<)60, Profesionalni vojak (The Profe.ssional Soldier), govori o intervencijski sili. Po njegovi definiciji (1971) je to "sila, ki je neprestano pripravljena na akcijo, z minimalno uporabo sile, njena naloga pa je vzdrževanje mednarodnih odnosov namesto zmage". Primeri tovrstnih akcij so zalivska vojna, Somalija, bivša Jugoslavija itd Značilnosti /tost-modeniih vojaških organizacij Tipologija po moskosu in biirku Oblikii, ki naj bi jo prevzele zahodne vojaške organizacije v prihodnosti, je predmet številnih študij. Predlagana so bila številna poimenovanja. Tu uporabljam tipologijo |X) Moskosu in Burku (1991), ki sta v obliki nasprotij strnila glavne razlike med tem čemur pravita zgodnje moderne (množične vojske), pozne moderne (realne sile) in postnioderne vojaške organizacije. Shema 3: Karakteristike /wst-moderne i-ojaSke organizacije SpremenlJIike Zgodnja ntiMierua organizacija (pred hladno vojno) Motlema organizacija (hladna vojna) Postmodcma organizacija (po hladni vojni) Zaznana grožnja Invazija na sovražnika Nuklearna vojna Subnacionalna in nevojaška Struktura sil Množična \ojska Večja prufcsionalna \t>j.ska Manjša pn>fcsiunaln3 voj.ska z rczcr\'nimi deljenimi nak>ganii Javno mnenje glede vi){.skc Podporno Anibivalcntnu Skeptično ali ravnodušno Vpliv na pruniCun za obrambo PozitiVL-n Nc\iralcn Negativen Dominantni vi>iaški profcsiunalci Itojni vodnja Upravitelji ali tehnični .strokovnjaki Vojak-državnik, vojak • .šolar Civilni nanicšCcnd Majhen del Srednji del Glavni del Prirejeno po Moskos tn /iurk (1994, 197) Zakaj govorita o vojaku - državniku in vojaku - šolarju? Gre za to, da so za učinkovito izvrševanje č;istniških nalog v postmoderni dobi, ki se odvijajo večinoma v multinacionalnem okviru (ohranjanje miru, humanitarne naloge), potrebne dodatne \x:Sčine in sposobnosti. Častnikom se vedno bolj poverjajo nevojaške naloge političnega značaja (odnosi z lokalnimi oblastmi in prebivalstvom, mediji, kontingenti drugih narodnosti itd.). Z drugimi besedami, častniki morajo imeti vLšjo in raznoliko akademsko izrobrazbo, da bi bili kos novim nepredvidenim situacijam (študij tujih jezikov, političnih ved, sociologije, tujih kultur itd.). Ta trend je podoben tistemu v ekonomskem sektorju (tj. potreba po permanentnem izo-bražev^-anju). V tem kontekstu je hitrost komunikacije preko satelitov omogočila takojšnjo medijsko prisotnost, ki pomembno vpliva na način, po katerem vojaške organizacije funkcionirajo v akciji. Eden od vplivov je pogostost kratkih stikov med tistimi, ki nadzirajo na (političnem ali operacijskem) vrhu in tistimi, ki so na terenu. Sredi akcije so slednji (na splošno mladi oncirji) edini, ki obvladujejo posamezne točke v neki situaciji, poti budnim očesom svettA-nih TV kamer, ko je potrebno neposretlno ukrepanje. Tako je \"eliko pooblastil dodeljeno prav njim, njihovi nadrejeni v sredinskem upravljanju pa ostanejo v tem procesu pogosto brez dela. Z drugimi besedami, mrežna struktura komunikacijskih sistemt)v, ki dovoljuje vsakomur, da se posvetuje z drugimi v akciji, je relativizirala vertikalno dimenzijo \ojaškc organizacije. Dnige značilnosti Postmoderne vojaške organizacije bi morale imeli Se druge ztiačilnosti: Shema 4: Druge značilnosti post-modemih vojaških organizacij - virtiialnc organizacije - kulturna raznolikost - => post-inoderne vojaSke organizacije - mreže organiziranih hierarhij, t.j. organiz:icij: - 5 prepustnimi mejami - "plosko" hierarhijo - z decentraliziranim sprejemanjem odločitev (od totl rcdročju. Matrična organizacija ima dvojni mehanizem poročanja in nadzora, vertikalnega (funkcionalna hierarhija) in horizontalnega (produkt ali servis). V matrični strukturi nameSčenci poročajo več kot enemu šefu, vsak šef pa je odgovoren za različne aspekte organizacije (Norgan 1994, 29). Primer sta funkcionalni šef (trženje, Pinance ali HRM direktor) in projektni vodja. Ko je projekt končan, .se nameščenci vrnejo v njegov oddelek ali pa so določeni za delo na novem projektu. Struktura jc torej začasna. Shema 5: Ureditve podobne matrikam A BEL FT C D permanentne .strukture NATO IDI V MEC (AF) WEU 1 DIV MEC (EUROCORP S) .skupina z:i posebne n;iloge SFOR BELUGA UNTAES BELBAT Prednost jc v večji fleksibilnosti, izogne se podvajanju funkcij (vsak sodeluje s .svojimi spretnostmi glede na projekt). Vendar pa ima ta organizacija tudi slabosti-težko jo je vpeljati v tradicionalno (funkcionalno) organizacijo; obstaja tv-eganje konfliktov moči; zahteva fleksibilnost in sodelovanje na vseh nivojih. Zahodne vojaške organizacije imajo pravzaprav že precej časa značilnosti matrične organizacije. Vendar je bila prej (ex: NATO) horizontalna dimenzija permanentna. Z novimi silami (CJTF, SFOR) pa sc horizontalna dimenzija spreminja skupaj z nalogami. Vse te spremembe bodo zahtevale temeljne spremembe organizacijske kulture (več poudarka na vrednotah kot so iniciativa, .sodelovanje, zaupanje itd.). Kulturna raznolikost Post-moderne vojaške organizacije bi morale biti dobro s(x:ialno integrirane v družbo. Zakaj? Zato, ker bo rekrutiranjc problematično. Zato, ker sc služJ^a v vojski zdi zahtevna, a ne zelo prestižna, ima AVF težave pri rekrutiranju mladih belih moških, ki so do sedaj tvorili večino njihovih človeških resursov. Rekrutirati bodo morali tudi tiste skupine, ki so jih do sedaj zavračali: ženske, etnične manjšine itd. Postinodcrnc v-ojii-ške organiz;icije morajo postali atraktivne za \'sc te kategorije delavcev. Vzpo.staviti bo torej treba tudi nove oblike delovnih pogojev (fleksibilen delovni čas itd.). Voj;tške organiz^acijc bcxio morale biti torej bolj kulturno raznolike. Nc le iz pragmatičnih razlogov, amapk tudi zato, da ustvarijo podobo, da zaposlujejo na podlagi enakih možnosti, s čimer bi rešili eno no%'ejših Icgitimacijskih zadreg. Tradicionalno so množične vojske upravičevali z varnostnimi razJogi, z razlogom jasne in trenutne nevarnosti in z dejstvom, da so zvesto reflektirale socialno raznoliko, a kulturno homogeno družbo. V novih postmodernih vojskah bo kulturna raznolikost z^mienjala socialno zastopanost kol kriterij po katerem se sodi sprejemljivost .socialne sestave olx>roženih sil. Zaključek Post-moderne vojaške organizacije bodo v prihodnosti verjetno podobne temu kar HRM literatura označuje kot mreže organiziranih anarhij, to je organizacij: - s prepu.stnimi mejami - 'plosko' hierarhijo - z decentraliziranim odločanjem (od tod redukcija generalnih štabov) - in z večjo sposobnostjo toleriranja negotovosti. LITERATURA Uoenc, H. 1997. "A trihe among tribes „ Pitst-nHxlern militaries and civil-military relatioas.>", paper presented at the Interim Meeting of the International Sociological Asstxriation's Research Committcx' 01 (Armed Forces and Oinflia Resolution), Modena, Italy, January 20-22,1997. Dandeker, C. 1995. "Fk-xlble forces for a post-cold war w<>rtd a view fn>n> tlu: Unitcxl Kingdom', .str 23-3« in U Revue Tocqueville/The TtK-queville Review 17. Janowitz, M. 1971. The Pn)fcssional .Soklier. A .Social and Pt>litical INirtrait (with a new pro- logtK.0. Gk-ncoc: Free Pre.ss. Mosktw. C.C. ct J. Uurk. 1994. "The postmodern military', .sir Hl-<>2 dans J Hurk (ur). The Military in New Times: Adapting Armed Foax's to a TUrbuk'nt Workl. ßoukk-r: Westview Press. Norgan. 1994. Marketing Managenwnt: A Kuropean IVrspective. Reading. MA: Addison-Wesk-y Schüler, R. S. and S. K.Jackson. 1996. Human Resource Management: Positioning for the 21st Century. Minneapolis: West Publishing Company Snow, D. M. 1991. The Shape of the Future: The I'b.st-a>ld War World. Armond, NY: M. E-Sharpe. Toffler. A. and Toffkrr H. 1993. War and Anti-War New York: Little and Brown