C. kr. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Elsenbahner* Dunaj V. Brauhausgasse 84. VOD! POTK SVOB0DIT ZECEZNICtkR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NA5IAVL3EHCIV UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ul. Madonnina 15. Telefon 1570. UPRAVN1STVO Dunaj V. — Brauhausgasse 84. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Na ročnina: za celo leto.................4-40 K za pol leta..................2-20 K za četrt leta................1'10 K Posamezna številka 18 vin. Štev. 7 in 8. V Trstu, 1. aprila 1915. Leto VIII. Vstajenje. Pomlad se oglaša, narava se drami iz odrete-nelosti pred našimi očmi se obnavlja zopet čudež vstajenja prirode. Polje in gozd, gora in dolina se zbuja k novemu, svežemu življenju. Na jugu in severu naše domovine pa umira in gine na stotine mladih, mnogo obetajočih življenj, na vzhodu in zahodu velike nemške države bruhajo topovi še vedno tisočero smrt med vrste zastavnih mož, vsepovsodi zbirajo nove hekatombe, da poginejo v groznih mukah. Priroda se pripravlja na novo življenje, človeštvo na novo veliko umiranje. Narava praznuje veliki praznik vstajenja, človeštvo hiti v smrt in pogubo. Grozna resnica je postalo vse, kar pripoveduje. socialna demokracija že desetletja. Odkar je socialna demokracija organizirana sila kaže človeštvu Silen prepad, v katerega drvi vsled kapitalističnega imperializma. Zaman je bil njen klic, čeprav je odmeval v miljon in miljon dušah, da naj krene človeška družba na druga pota, da naj omeji svoj pohlep po bogastvu, ki ga razdene rjd in razje mol. Te miljone mirovnih apostolov so prekričali še silnejši miljoni takih, katerih edini namen življenja je ples okolo zlatega teleta. Koliko gorja bi bilo prihranjenega človeštvu, koliko solz ne bi poteklo ,če bi bil našel klic socialne demokracije vsepovsod odprta srca. A sedaj tečejo reke krvi, tečejo potoki grenkih solza samo zato, da se nažfe mamOn. Vstajenje h krasnemu življenju je obetala socialna demokracija, če se odzovejo vsi miljoni delavcev in delavk njenemu klicu, če sc priznajo neustrašeno k njenim naukom. Mnogo jih je slišalo, mnogo jih je vzelo težko breme novega apostolstva na trudne rame, a še več jih je životarilo dalje v neznanju in meglenih frazah. In to je bilo prokletstvo za vše človeštvo. Ali če ni imelo doslej naše delo onega vidnega uspeha, ki so ga pričakovali mnogi, nas ne sme to oplašiti in omalodušiti. Nasprotno! Podžgati nas mora k še silnejšemu delu, k še obširnejši agitaciji za naše misli, za naše nauke. Svetovna vojna potrjuje vse, kar je proglašala socialna demokracija v svojih teoretičnih naukih, da mora priti do velikanskega poloma, da mora Pfiti do strašnega požara, ker ne pozna kapitalizem mejd svojega pohlepa. Ne konštatiramo tega dejstva s smehljajočim zadovoljstvom, temveč S tiho grozo. Človeštvo ni hotelo vstajenja, hotelo je pogubo. Kolikim se je zdel' naš boj za mir, naš boj proti militarizmu za slepomišenje, za dobro zasnovan lov na: glasove volilcev. Ali kako bridka resnica nam je bilo Vse to! Morda bo kdo ugovarjal in dejal z režečim smehom, da so glasovali v odločilnem trenotku socialisti v tej in oni deželi za vojne kredite in tako osmešili vse, kar so prodajali pred vojtio za sveto resnico. Air težko je plavati proti toku, če naraste reka pa-triotičneua navdušenja čez vse bregove in prazna demonstracija bi bilo nasprotno glasovanje in uspeh bi bilo uničenje vsega, kar so si bile zgradile socialistične stranke v trdem boju. Preresni-čne so besede sodruga Kautskega, da ni vlada nikdar tako močna kakor v vojni in politične stranke nikdar tako slabotne kakor v vojni. In kdor ni imel pred vojno poguma da ojači socialno demokracijo s svojim pristopom in oplodi s svojim delom, ta nima sedaj pravice, da kritizira njeno dejanje in nehanje. Kdorkoli od nas pa nosi v srcu trdno prepričanje, da je bilo njegovo delo za socialno demokracijo edino pravo, kar je mogel ukreniti v svojem življenju, ta bo šel tudi po vojni na delo za Stranko, ki ima zapisano na svojem praporu besede: Za enakost in svobodo vseh! Vstajenje vsega človeštva iz bede, zatiranja in ponižanja — to je cilj proletariata vsega sveta. Vse naše moči zastaviti v to, da se ne ponovi nikdar več vojna, kakršno doživljamo mi, to nam bodi bodoče geslo. Ustaviti Človeštvo na potu v pogubo in je privesti na pot resnice 'in' medsebojne ljubezni — za to delo mOramo vsi do zadnjega na plan. Zbuditi vse one miljone k razmišljanju, ki se pogrezajo še v otopelosti, temu delu posvetimo vse dneve našega življenja, kadar bodo vse delavske mase organizirane, takrat pride vstajenje, takrat zapojemo veseli »Aleluja!« Zvestoba za zvestobo. Od vseh krajev prihaja prostovoljno priznanje, da so izpolnili železničarji v teh resnih časih v polnem obsegu svojo dolžnost. Poleg pohvale in priznanja z najvišjega mesta in sicer v Avstriji kakor v Nemčiji, se je tudi javno mnenje na-pram železničarjem korenito izpremenilo. Vsi oni sloji, ki so Železničarje sumničili, da bodo ti v trenotku, ko bo država v nevarnosti, skušali sl pridobiti materielne koristi, so razočarani vsled požrtvovalnosti, s katero izvršujejo železničarji, od najnižjega do najvišjega, točno svoje dolžnosti. V dokaz, kako temeljito se je izpremenilo javno mnenje napram železničarjem, navedemo članek, obelodanjen v zelo razširjenem nemškem časopisii »Deutsche Warte«. Članek pravi: »Vojna je povzročila, da je marsikdo primoran svoje mnenje o stvareh in tudi raznih razredih človeške družbe temeljito izpremeniti. To' velja predvsem o naših vrlih železničarjih in uslužbencih pri brzojavu. Dostikrat poročajo dnevniki o junaških činih naših železničarjev v sovražnikovih deželah. Ali kar je zvršla ta velikanska armada državnih nastavijencev ob času mobilizacije, to zamore pfesoditi le tisti, ki je imel priliko, da pogleda tudi za kulise. Vsakdo je junak, ki je v tem času napel vse svoje sile, če je bil tudi dostikrat že na robu onemoglosti. V polhi meri so zaslužili pohvalo najvišjega vojskovodje. Upkjmo, da bo javno mnenje železničarjem dobrohotna ohrarijerio tudi po vojni. Pred vojho je javnost delala železničarjem krivico. Komaj so predložili kako skromno zahtevo za povišanje plače, že so planili po koncu davkoplačevalci in so takoj protestirali proti vsakemu povišanju, če tudi niso imeli za to nikakršnega povoda. Ker plače železničarjev niso prihajale iz žepov davkoplačevalcev, temveč so pruske železnice leta 1912. prinesle državi čistega dobička 400.3 miljo-nov mark. V bodoče se bo moralo v naši nemški domovini marsikaj izpremeniti tudi v tem oziru, da se izpopolnijo opravičene želje in zahteve teh važnih skupin državnih nastavijencev. Predvsem pa želimo tem junakom pogum in vztrajnost pri vzdrževanju ogromnega vojnega prometa in dober uspeh za zvesto izpolnjevanje dolžnosti.« Tako članek lista, ki izhaja v Nemčiji. Za nas v Avstriji je interesantno poznati stališče meščanskega časopisja o presojanju dela železničarjev. Enostavno konštatiranje tega, kar pravi »Deutsche Warte« zbuja namreč spomine na preteklost. Ali če se tudi na to ne oziramo, kar je pisalo še kratko pred vojno meščansko časopisje o železničarjih in če milo sodimo vse sovraštvo meščanskih razredov, ostane še vedno marsikaj, o čemur se lehko razmišla. Ce je meščansko časopisje, ki služi podjetništvu, dostikrat pisalo proti železničarjem, kadar so zahtevali kako malo povišanje plač, ali pa olajšanje službe, je to naravno. Kar nam pa ni smelo biti vseeno je to, da je to časopisje vedno prerokovalo, da bodo železničarji ob izbruhu vojne vsled svojega antipatrijotičnega prepričanja spravili državo v skrajno zadrego. To časopisje je klicalo zakonodajo na pomoč, kričalo je po izjemnih zakonih proti železničarjem. To vedno se ponavljajoče vpitje po izjemnih zakonih, je tudi vplivalo na sestavo reforme našega kazenskega zakona, kjer so kvalificijsko pravo izdatno omejili za vse prometno ošobje. Načrt, ki vsebuje take določbe za vse ošobje, zaposleno pri javnem prometu, je načrt nezaupnosti, porodil ga je strah — seve prazen — da so železničarji nezanesljivi, kadarkoli preti državi nevarnost. Motivno poročilo vlade se glasi dobesedno: »Država zamore izvršiti svoje naloge le, če Oni sloji, ki se jih mora posredno posluževati, štore v polni miri svoje dolžnosti in če zamore ob istem času in na vseh krajih računati na zvešto in točno izvršbo. Kdor ošebe, ki so zaposlene v javni službi, odvrača od službenih dolžnosti, posega s tem dejanjem v državno orginizacljo In spravlja v nevarnost javni blagor, Iri zaslu/.i zato kažen.« V teh sedmih mesečih vojne, se je domnevanje, ki tvori podlago vladinemu motivnemu poročilu, temeljito izpremenilo in je izginila skrb, da bo strokovna organizacija Železničarjev odvračala svoje člane od njihovih stanovskih dolžnosti, vsled Česar bi nastala škoda za splošni blagot. Strokovno glasilo nemških juristov je prineslo te dni notico, v kateri se bavi z nemškim zakonskim načrtom o koalicijski pravici delavceV, ki ga je izdelala nemška vlada in ki ga predloži državnemu zboru. To strokovno glasilo izreka o tem načrtu sledečo sodbo: »Notranja složnost in združevnost našega ljudstva in domorodno zadržanje socialnih demokratov je razpršilo ravno v teh težkih časih marsikatero skrb vlade. Vprašati se moramo, če ni nastala potreba, da revidiramo nekatere določbe zakonskega načrta o koalicijski pravici in iste prikrojiti izpremenjenim razmeram. Nov kazenski zakonik bo treba po srečnem izidu vojne in vsled novih političnih razmer tako preustrojiti, da ne bodo v njem določbe, ki delajo razliko med pripadniki našega naroda. Po vojni bo treba temeljito predelati to zakonsko predlogo in iz nje iztrebiti izjemne določbe za posamezne stranke.« Vse, kar navajajo juristi iz Nemčije glede železničarjev, se lahko prikroji na avstrijske razmere, saj so pripravljali tudi pri nas za železničarje izjemne zakone. Tudi pri nas bo treba revidirati po vojni marsikatero določbo preden postane že predloženi načrt o kazenskem pravu zakon in to z ozirom na izpremenjene razmere, ki so nastale vsled vojne. Dognano je, da niso železničarji državi, s katero so se dostikrat pričkali v mirnem času, odrekli v sili pomoči in zvestobe. Zato bi bilo skrajno neprijateljsko, če bi hotela izvesti zakonodaja one izjemne določbe za železničarje v novem kazenskem zakonu, s katerimi bi oropali železničarje koalicijske pravice in jih degradirali za državljane drugega razreda. Vsi oni faktorji, kateri so delali na vseh koncih in krajih usluge, se bodo morali pravočasno spomniti, da so železničarji ohranili državi in splošno-sti zvestobo v času največje sile. Moralna dolžnost je, da se vrača zvestobo za zvestobo. — Ta ljudski zakon je najboljša vez v življenju narodov in držav. Gospodarska odpomoč za železničarje. Spomenica c.kr.železniškemu ministrstvu. Ni še dolgo tega, kar je bilo razglašeno po vsem avstrijskem časopisju cesarjevo priznanje železničarjem za njihovo vzorno delovanjie ob času mobilizacije. Železničarji vseh kategorij, od prvega do zadnjega, od najvišjega do najnižjega, so izvršili v dneh mobilizacije v resnici nadčloveško delo. Vse to so storili radi in so prenašali vsa bremena, ker je zahtevala' obramba domovline v onih dneh od njih več kakor preje. Ali pri vsem tem ne smemo zamolčati, da so se vrnila tedaj tudi na različnih mestih poslabšanja, ki trajajo tudi še sedaj ko so midniili burni dnevi mobilizacije. Draginja je silno lotežkočila življenje železničarjev in zato nikakor ne morejo prenašati brez ugovora stvari, ki jim skrajšujejo zai-služek. Vse pritožbe železničarjev je zato združila naša organizacija! v spomenico, ki jo je izročil njen glavni tajnik, državni poslanec Josip Tomschik c. kr. železniškemu ministrstvu. Spomenica, o kateri upamo, da prinese uspeh, se glasi: Ekscelenca! Po naročilu Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, čegar člani so zgolj železničarji in ki šteje danes kljub vojnim zaplet-Ijajem okroglo 48.000 članov, si usojam obračati se do Vaše ekscelence v mnogih važnih življenskiih vprašanjih železničarjev in prositi za hitro odpomioč. Predvsem jle velika, vedno bolj in bolj naraščajoča draginja vseh živil, kakor tudi velika draginja predmetov, potrebnih za vsakdanje življenje, ki sili organizacijo, da opozarja Vašo ekscelenco v interesu železničarjev na to važno vprašanje. Drugič je cela vrsta primerov, kjer so poizkušali položaj železniških uslužbencev še bolj poslabšati kakor je bil že itak pred vojno, čeprav je položaj železničarjev že dovelj poslabšan vsled vedno naraščajoče draginje in vsled draginje drugih važnih življenskiih potrebščin. Kar se tiče prvega vprašanja, moramo poudarjati, da je itaik dolžnost visoke c. kr. vlade, zlasti v teh časilh, da ščiti prebivalstvo pred izkoriščanjem brezvestnih oderuhov z življenskimi potrebščinami V koliko je izpolnila visoka c. kr. vlada to svojo dolžnost, tega ne bomo tukaj preiskovali, temveč poudarjamo zlasti to, da bi bila po našem mnenju dolžnost c. kr. železniškega ministrstva', da ščiti v teh težkih časih vse železničarje brez ozira na kategorijo, ki so uslužbenci in delavci države, pred oderu-štvom onih, ki kupčujejo z živili. V ta namen si dovoljujemo predlagati, naj ukrene visoko c. kr. železniško ministrstvo vse potrebno, da bodo dobivali železničarji vseh kategorij, tudi vrhstavbni delavci, živila in druge važne življenske potrebščine za lastno ceno po vsej Avstriji potom skladišč za živila. Nakup živil i. t. d. bi morala izvršiti skladišča na debelo; ker je pri trgovcih med najvišjimi cenami in cenami na drobno samoposebi umevno velika razlika, zato bi morala oddajati skladišča železničarjem blago, ki so ga nakupila na debelo, za lastno ceno. Da zamorejo skladišča izvršiti to važno nalogo, bi moralo visoko c. kr. železniško ministrstvo primerno subvencionirati skladišča in sicer: Popusti naj jim najem-ščino, kjer so nastanjena skladišča v hišah, ki so last države;-kjer to ne velja, naj dobe skladišča primerno denarno vsoto; blago, namenjeno skladiščem, naj se prevaža brezplačno in blago, odposlano iz skladišč železničarjem, naj se prevaža tudi brezplačno. Dalje bi moralo podpreti železniško ministrstvo skladišča s primerno denarno vsoto, da lehko nakupijio skladišča blago in da ga lehko oddajo za lastno ceno železničarjem. Nakup in oddajta blaga potom skladišč železničarjem bij se moralo hitro in primerno organizirati, da bi bili deležni te oskrbe vsii železničarji v Avstriji. Dalje naj blagjpvolj c. kr, železniško ministrstvo preklicati .odloke, s katerimi je ustavilo železniškim uslužbencem režijsko dobavo petroleja, Tako je n. pr. bila u-stavljena z ravnateljskim odlokom št. 1052 z dne 3. decembra 1914 dobava petroleja onim železničarjem v Oswiecinu, ki stanujejo v hišah severne železnice. Enako se je zgodilo seveda tudi drugod. Take odredbe zadenejo osobje v teh časilh zelo hudo; saj velja n. pr. v Qswiiecinu en liter petroleja 72 vinarjev in na Dunaju 62 vinarjev. Važno je tudi^ da dobivajo železničarji še vnaprej drva im premog za režijske cene. Glede drugega vprašanja, tičočega' se prejemkov, službene dobe in delovnega časa železniškega osobja (nastaivljencev in delavcev) upamo, da se ne bodo poslabšali ti odnošagi med vojno, da ne bodo nižji kakor pred izbruhom vojne, da ne bo pridrževala uprava zapadlo povišanje prejemkov, da se izvedejo obljubljene in priznane izboljšave. Že itak je vsled vojne vsako gospodinjstvo, tudi najskromnejše, obremenjeno z višjimi izdatki. K temu se ne sme pridružiti prikrajšanje prejemkov ali poslabšanje delovnega časa in službene dobe. Kjer je neobhodno potrebno za potrebo armadnega vodstva podaljšati službeno dobo in delovni čas, tam naj se to tudi primerno odškoduje, ker draginja ne dopušča, da nosijo vsa bremena le uslužbenci in delavci. Dalje naj se ne krajša delovni čas tam, kjer bi delavci zaslužili vsled tega manj, kar velja zlasti za vrhstaivbne delavce. V delavnicah, zlasti v onih. kjer delajo na akord, naj ne pridržujejo dela. S tem u-stvarjajo le umetno pomanjkanje dela, kar pomenja za delavce izgubo na zaslužku. Način, po katerem ravnajo, odkar je izbruhnila vojna z voznimi pristojbinami in z odškodninami za prehranitev v tuje postaje prestavljenega vlakosprernnega in strojnega osobja, je povzročil, da so se življenske razmere tega osobja zdatno poslabšale. To pa zato, ker so morali izvrševati uslužbenci po vseh krajih silno veliko čezmernega dela, ki je seveda zahtevalo tudi več telesnih sil. K temu je prišla še podražitev vsega življenja in brezdvomno je, da so omajale te razmere gmotno ravnovesje uslužbencev. O tem, da bi izhajali s prejemki, niti govora ni, uslužbenci so zabredli v dolgove, upajoč, da uravnajo po vojni to nesoglasje. To možnost so jim odvzele različne odredbe glede njihovih pravic do voznih pristojbin in odškodnin za prehranitev. Na tuje postaje odposlani uslužbenci, so si zaračunali z ozirom na odredbe, ki so jih dobili službeni predstojniki, za vsak dan svoje odsotnosti 24 ur voznih pristojbin po vojnem redu; ali tudi uslužbenci na nevarnih mestih, ki sicer niso bili odposlani v vojno ozemlje, so si zaračunali v službi tudli vse — ker so dobili tak nalog — in sicer s pristojbinami, določenimi v regulativu. To zaračunavanje so pa proglasili pozneje za neveljavno in prizadetim uslužbencem se je še povečal primanjkljaj. Tudi uslužbenci, ki so izvrševali službo na domačih postajah, niso trpeli nič manj. Tudi ti so morali delati veliko čez mero, ali nihče jim mi povrnil višjih stroškov, ki so jih imela vsled tega, zlasti vsled velikih zamud vlakov povzročenh višjih izdatkov in izgube na zaslužku. Drugod, zlasti pa v ravnateljskem o-kraiju Dunaj, niso dajali uslužbencem, odposlanim na tuje postaje v enem in istem okraju, nikakršnih odškodnin za prehranitev ali pa le po 1 krono nai dan. Ali tudi ti uslužbenci so imeli mnogo večje izdatke, ker so bile možnosti za vožnjo domu zelo omejene, vsled česar so morali plačevati v tujih krajih stanovanje in hrano. Službeni ukaz št. 28 c. kr. ravnateljstva severne železnice z dne 8. januarja t. I. pravi, da si ne smejo zaračunati oni vlakospremljevalci odpočitek na postaji, kjer so v delu in na postaji, kijer se vrnejo, ki dobivajo za službene vožnje po določbah inštrukcije J-19 urne odškodnine. Tudi ne smejo zaračunati čas bivanja za rezervo, razen tedaj, če je dobil vlakospremlje-valec povelje, da mora biti pripravljen in da čaka v prostoru za' prevzemanje službe. Te odločbe so neupravičene in z ozirom na sedanje življenske razmere v etapnem ozemlju zelo krute in za prizadete vlakospremljevalce neznosne. Na podlagi regulativa za prejemke se mora povrniti vsem vlakospremljevalcem njihovo bivanje na postaji, odkjer se vrnejo, s pristojbinami za vožnjo izven službe. Regnlativ določa, da se to bivanje nagradi, ker so vozne pristojbine glasom § 17 točke 1. regulativa, odškodnina ža one večje stroške na službenih vožnjah. Čisto samoposebi umevno je, da pojlem »službena vožnja« ne vsebuje le vožnjo tja in nazaj, temveč tudi dobo bivanja na tuji postaji, ker ima vlakospremljevalec ravno tukaj večje izdatke med službeno vožnjo. Preje omenjeni službeni ukaz št. 28 c. kr. ravnateljstva severne železnice pa kratkomalo odpravlja to dejstvo iz regulativa in ga tolmači takb, da ne dobi osobje za prebivanje izven domače postaje nobene odškodnine več, da torej ne šteje to prebivanje za službeno vožnjo. Tako tolmačenje je neopravičeno, nelogično in silno oškoduje vlakospremljevalce. Tako imajo n. pr.: Vlakospremljevalci iz Prerava, ki vozijo na progi Prerav-Olo-muc in Tropava-Schonbrunn, 4 ure vožnje vštevši čas za pripravo, a v Olomucu ostanejo 10 ur. Za čas vožnje vštevši čas za pripravo si lehko zaračuna n. pr. vlako- vodja po službenem ukazu št. 28: 4 ure po 40 vin. = K 1:60;-glasom regulativa za pristojbine bi dobil vlakovodja za isti čas: 4 ure po' 30 vin. — K 1:20 in 10 ur po 8 vin. = 80 vin., skupaj toiikointoliko kron. Ta primer, vzet iz resničnih razmer, kaže, da zasluži ta uslužbenec, kljub višjih vojnih pristojbin za 40 vin. manj kakor določa re-gulativ, ker ne dobi odškodnine za bivanje na tuji postaji. Drug primer: Manipulacijski sprevodniki dobe glasom regulativa za pristojbine po 26 vin. za vsako uro viožnje in 8 vin. za vsako uro prebivanja izven službenega kraja. Glasom službenega ukaza št. 28 dobi manipulant za vsako uro vožnje 30 vin., za prebivanje izven službenega krajla! pa nič. Dobiva torej tudi manj kakor bi moral dobiti glasom regulativa za prejemke. Enaka situacja je tudi na glavni progi. Vlakospremljevalec iz Moravske O-strave vozi 5 ur v Rrakoy, zato dobi 1 K 50 vin. V Krakovu pa ostane 18 do 20 ur, za kar ne dobi nič. Vlakospremljevalci iz Sčakove ne dobe na postajah OIkusz,Wol-bron in Mjehow, odkjer se vračajo, nikakršnega pristrešja in jim tudi ne plačajo prebivanja na teh postajah. Te trde določbe porajajo torej bridko dejstvo, da dobivajo vlakospremljevalci v etapnem ozemlju direkcije severne železnice manj odškodnine kakbr bi dobivali v mirnih časih glasom regulativa za prejemke, čeprav imajo več službe, višje izdatke, slaba prenočišča im še celo vrsto drugih žrtev. Pred vojno in tudi še nekaj časa po začetku vojne je biil ves svet prepričan, da bo dobivalo vložno osobje za čas vojne za višje izdatke tudi višje vožne odškodnine. Sedaj pa preobračajo za to določene odredbe tako dolgo, da je rezultat manjši zaslužek. Nemogoče je, da bi bil končni namen c. kr. železniškega ministrstva, da1 se vzdrže te nasprotujoče, nelogične odredbe. Te odredbe ne nasprotujejo le izjavam visokih državnih funkcionarjev, ki so dejali, da se ne sme poslabšati zaradi vojne življenje delavcev, tudli državnih uslužben. cev ne, temveč so tudi v nasprotju s priznanjem, ki ga je izrekel Nj. Vel. cesar vsemu železniškemu osobju za izvršeno delo, in na tem delu ima prav poseben delež tudi vozno osobje. Iz tega stališča je treba presojati tudi koliščino, da se ne daje odškodnine vlako-spremljevalcem za prebivanje na tujih postajah ali za takozvani odipočitek na eks-pomirami postaji ozirom domači postaji v etapnem ozemlju. Seveda se lahko reče, da dobe zato oni, ki so prestavljeni in eks-poniranii, reducirano odškodnino za prehranitev v višini 2 K. Temu nasproti pa je dejstvo, da dobiva vse drugo osobje za tako delo, oziroma za s tem delom združenimi višjimi izdatki, namesto navadne odškodnine dvojno odškodnino, torej v nasprotju k vlakospremljevalcu namesto 2 K po 8 K na dan, kar je seveda popolnoma upravičeno. Reducirana odškodnina po 2 kroni ne odgovarja torej višjim izdatkom, ki jlih imajo vlakospremljevalci. K temu pride še to, da ima večji del prestavljenih in eksponiranih taka pristrešja, da ne morejo prebivati v njih med počitkom. Tudi odškodnina za pristrešje po 1 K — seveda, če je res plačana — ni zadostna. Vlakospreinlievalnemu In voznemu o-sobju v splošnem, zlasti pa še v etapnem ozemlju gre na vsak način za vseh 24 ur na dan kot odškodnina toliko kakor določajo odločbe za vojni čas. Dokler se to ne zgodii, smemo popolnoma upravičeni tr. d iti, da ne dobiva vozno osobje za višje izdatke, ki jih ima ob sedanji vožnji, primerne odškodnine. Dalje je treba takoj odrediti, da dobivajo delavci, odposlani v vojno ozemlje, dvojno odškodnino za prehranitev, kakor določa to delovni red. Tako so n. pr. dobili vrhstavbni delavci, odposlani od c. kr. prog St. E. G. iz Wilfkimsdorfa in Aus-siga, le navadno odškodnino poleg mezde. Delavci, odposlani iz simerinških delavnic v Novi Sandec in Suho, za katere sem se že obrnil do Vaše ekscelence, tudi niso dobili onih pristojbin, ki jim gredo. Ker bodo najbrže zopet odposlani delavci in sicer za dlje časa, zato je nevarnost, da bodo zašli vsled prenizke odškodnine za prehranitev v bedo, ker zadošča komaj vojna mezda za to odškodnino. Nad vse potrebno je zato, da izkaže c. kr. železniško ministrstvo pravočasno vsem službenim mestom, da morajo dobivati delavci razen mezde — ki se izplačuje njihovim svojcem doma — dvojno mezdo kot odškodnino za prehranitev. Nujne potrebno je tudi, da se preuredit sedanja službena razdelitev vsega osobja. Ni treba izgubljati besedi o tem, da jle vsak vršil ,ob času mobilizacije toliko službe, kolikor je bilo potrebno. To je samoposebi umevno. Ali sedaj je večji del državnih prog oproščen večalimanj od takih izrednih zahtev in zato ni nujne potrebe, da bi moralo opravljati osobje tudi še vnaprej čezmerno delo. To tudi ni nikakor v interesu obrata, ker ima lehko trajno izčrpavanje telesnih sil zle konsekvence. V Nemčiji so opozorili uradno vse železniške oblasti, da mora dobiti osobje po končani mobilizaciji urejeno službeno razdelitev in primeren odpočitek. Enaka odredba bi bila potrebna tudi pri nas u gori navedenih razlogov. Da se urede vsa prej navedena vprašanja, predlagamo naslednje nasvete: Ureditev vprašanja o vozni pristojbini in odškodnini za prehranitev za eksponi-rano in izposojeno osobje in ureditev vpra. šanja o službeni razdelitvi skupnega osobja kakor tudi ureditvi prejemkov za delavce. 1. Vlakospremljevalnemu osobiu, ki je bilo na kakršenkoli način odposlano med časom vojne z domače postaje v tujo, naj se dovoli, da si zaračuna za ves čas, kar je bilo drugje, za vsak dan 24 ur voznih pristojbin za vožnjo v službi in siicer na vsem ozemlju, kjer je veljal ali še velja vojni vozni red, povišane vojne pristojbine po 3u oziroma 40 vinarjev za ur(o, a za vse drugo ozemlje pristojbine, določene v regulativu za vožnjo v službi. 2. Strojnemu osobju naj se podeli analogno pristojbine, ki so določene v tozadevnih normah. 3 Odškodnine za prehranitev vlako-spiemljevalneinu in strojnemu osobju naj se ne izplačujejo v reducirani izmeri, temveč v polni in sicer za vsak dan odsotnost: od domače postaje. 4. VJakospreml.ovalnemu in strojne-npi i-s^bju, ki dela siužb.) na domači po-staji, naj se da odškodnina za zamude vlakov * tem, da sc ne coioči čas vožnje po voznem redu. temveč po tirnem listu in se plača ta voz n: čas s pristojbinami za vožnjo v službi. 8 l .'postavitev urejene službene razdelitve v oni izmeri kakor jred izbruhom vojne. I.e lam, kjer žnhsevajo to vojaške odredbe, naj se pritegne osebje k čezmernemu delu 6. Omejitev dela, čigar posledica je manjši zaslužek delavca, naj se opusti. 7. V delavnicah, zlasti tam, kjer de- v.. °.£du, je dela dovolj in ne smejo biti prikrajšani delavci na zaslužku. 8. Zvišanje akordnega zaslužka ali iz-premembn v cenah, ki imajo za delavce slabe posledice, naj se opusti. 9. Izposojeni delavci naj dobivajo za ves čas svojega bivanja! izven domačega kraja, če so v delu na vojnem ali etapnem ozemlju za vsak pričeti dan razen svoj,e mezde, ki jo dobivajo njihovi svojci v domačem: kraju, dvojno mezdo one, ki so jo dobivali doma. 10. Ta odškodnina za prehranitev naj gre tudi delavcem St.-E.-G., če ne dobivajo te odškodnine po posebnih določbah. 11. Delavcem, ki so morali oditi z vojnega ozemlja in delajo sedaj v okrožju c. kr. državnih železnic, gre ona mezda, ki so jo dobivali na svojem prejšnjem službenem mestu. V onih krajih pa, kjer dobivajo delavci z enakimi službenimi leti višje mezde, gre višja mezda tudi delavcem z vojnega ozemlja. Potreba vseh teh predlogov je razvidna iz tega, da so bila žal odrejena! poslabšanja na c. kr. avstrijskih državnih železnicah in je Vaša ekselenca vsled moje intervencije že preklicala nekaj teh poslabšanj, veliko iih pa žal še obstoji. Tem so se pridružile v zadnjem času še druge. Po naročilu naše organizacije si uso-jam prositi Vašo ekselenco, naj vpliva c. kr. železniško ministrstvo tudi na uprave privatnih železnicče seveda sprejme visoko ministrstvo naše predloge — da tudi te store vse potrebno, za dobavo živil potom skladišč in da se varujejo prikraj-ševati prejemke uslužbencev in da sploh ne poslabšajo položaj osobja v tem težkem času. Kako energično nastopajo vojaške oblasti v Nemčiji proti podjetnikom, ki prikrajšujejo prejemke svojih uslužbencev in delavcev, kažejo odloki teh oblasti podjetnikom. Iz številnih takih odredb naj navedem le sfedeče: Bavarsko vojno ministrstvo je ukazalo vsem uradom, ki oddajajo za vojake, da preiščejo vse pritožbe v prikrajše-vanju zaslužka pri tvrdkah, ki delajo za vojaštva V vseh pogodbah mora biti določba, da je prepovedano krčiti plače in mezde. Če dobavitelj ne izpotauje tega, tedaj ima vojaška oblast pravico, da mu odvzame dobavo, ne da bi imel liferant pravico do odškodnine. Vsak podjetnik, ki izkorišča razmere, vstvarjene vsled vojne, da odira svoje nastavijence in delavce, je izključen od dela za vojaštvo. • Zapovedujoči general 18. armadnega zbora je izdal naslednji razglas: ».......... Pri generalnem poveljstvu so se mnogi pritožili, da so skrčili podjetniki v prav izdatni meri plače in mezde svojih nastavljencev po izbruhu vojne. Dolžnost podjetnikov je, ker so gospodarsko močnejši, da se ozirajo v sedanjem času še vse bolj na položaj nastavljencev in vse obsodbe je vredno, kdor izrablja sedanji bedni čas nastavljencev, da prikrajšuje mezde. Čeprav vemo, da trpi1 marsikateri podjetnik tudi vsled sedanjih gospodarskih razmer, vendar izgledajo posamezni primeri skrajšanja mezd tako, da nikakor mso ^utemeljeni v razmerah podjetnikov. Generalno poveljstvo noče za enkrat posegati v pogodbeno1 svobodo podjetnikov z ozirom na sklepanje pogodb z na-stavljenci, vendar pa razglaša, da bodo izključene vse one tvrdke od dobavljanja za vojaštvo, ki nedopustno skrčujejo plače in mezde nastavljencev...« Nadomestni zapovedujoči general 10. armadnega zbora je izdal razglas, kjer pravi med drugim tudi tole: »...V zadnjem času sem dobil mnogo pritožb od strani uradnikov ih delavcev industrijskih podjetij itd.,^ kjer se pritožujejo o čezmernem prikrajšeVanju svojih dohodkov, ne da bi bil delodajalec prisiljen v to vsled slabega kupčijskega razmerja. Pritožbe se glase deloma tudi proti' takim podjetnikom', ki imajo polno dela vsled vojaških naročil. Odredil sem, da se preišče upravičenost pritožb in pridržujem si nadaljne korake proti onim tvrdkam, pri1 katerih doženemo neutemeljeno in čezmrno pri-krajševanje plač m mezd ...« Naravnost klasičen, v svoji razločnosti in kratkoči je naslednje pismo vojaških delavnic Spandau na nekega izrednega profitaželjnega podjetnika: Tvrdki........ Dognali smo, da plačujete svojim delavcem prenizke mezde. Izpolnjevati morate tarif, ki ga je postavila Nemška zveza lesnih delavcev. Ako čujemo nove pritožbe proti Vam, ne dobite nobenih novih naročil več I. h. Lanz. Razentega pripominjamo še, da so Izjavila poveljstva, da ne sme biti pri nastavljanju ali odpustu delavca merodajno to, če pripada temu ali onemu društvu. V upanju, da reši Vaša ekselenca kmialu inf ugodno naše predloge o preskrbi s cenenimi živili etc. in o preklicu odredb, ki so poslabšale življenske razmere železničarjev, se Vam priporoča z odličnim spoštvanjem Josip T omschik, državni posDanec. Na E) h it a j u, 27, januarja 1915. Iz centralnega odbora za yslu-žbence avstrijskih državnih železnic. II. odstavek. Predlogi posameznih kategorij. A,. Pisarniška ^lužha, To$ka 7. Pisarniški pomočniku Breuer predlaga: »Prepoved uvrstitve in imenovanja uslužbencev iz drugih kategorij v kategorijo pisarniškega osobja. Prepoved sprejemanja vpokojenih uradnikov za diurniste. Pri osebnih blagajnah naj se vporablja izključno le žensko pisarniško osobje. Pisarniška osobje eksekutivne službe naj dobi en delavnik na mesec prost. Pisarniško osobje eksekutivne službe naj dobi službeno doklado, Pavšal za pisarniške potrebščine naj se zviša mpsečno na vinarjev.« Po debati se otrnejo prve tri točke v obliko, da naj se vbodoče nastavljajo v pisarniško službo le popolnoma zmožne osebe. Predloge sprejme odbor. B. S.ta,yhna, in pr.o9o vzte. Svetilke nai na|jyaio Posebni lampisti.« Sprefttp vsp. Točka 22. Naddelavci, delavci in pomočniki. Weiser, Junek, Tyr in Faulhammer predlagajo: »Ravnava, v, napredovanj« nai se dovoli onim slugam y delavkah in kurilnicah, ki so kljub daljši službuj ciQt)i in brez lastne krivde zaostali za. uslitfbpncl Dveletpo naP.redpvani^ %a sluge st delavnicah i« kurilnicah* Končna plača naj ap syjš% na 3QW K. Profesjoflfttt v tJ^aVfliq«h n*J s« imenujejo za RAduradmHe § lj, ka dasc^ejo plačilni Prqlpsipw«j; v delaMnip.ah qai se premeste j skupino alufir A TV n*' *»• Uslužbenci brez profesije naj se premeste v skupino slug B. Delavci brez profesij naj se imenujejo za nad-delavce, ko dosežejo plačilni razred 1600 K. ■Osobje v delavnicah naj se nastavi trajno po dveletni provizorični službeni dobi. Delavni čas pomočnikov v delavnicah naj se izenači z onim pomočnikov v kurilnicah. Dosedanji službeni čas osobja v delavnicah naj se zniža od 35 na 30 let, službeni čas kotlarjev na 25 let. Dobava svetilnih snovi naj se razširi. Osobje v kurilnicah naj dobiva brisače in milo.« Sprejeto vse. > Točka 23. Pazniki pri sesalkah. Blatkiewicz in Tyr predlagata: »Naslov »Pazniki pri sesalkah« naj se izpremeni v naslov »Strojni pazniki«. Pazniki naj se imenujejo za strojnike, ko dosežejo plačo 1200 K. Premije pri premogu naj znašajo v stalnih postajah za vodo 20 K, v pomožnih 15 K. Sprejeto. E. Služba v materialnih skladiščih. Točka 24. Tyr in Sommerfeld predlagata: »Osobje v materialnih skladiščih naj se izenači glede nekaterih ugodnosti z osobjem v delavnicah. Skladišča naj se dodele delavnicam. Tedenski delovni čas naj se zniža na 54 ur. Uslužbenci, v skladiščih naj dobivajo brisače in milo.« Sprejeto. Na Dunaju, v juliju 1914. Predsednik: B o e B m. p. Overovatelj: Zapisnikar: Sommerfeld m. P. Riebler m. p. Kako je v Srbiji. Balkanski socialisti so imeli Pred kratkem veliko zborovanje v Sofiji, Ob tef priliki ie podal sodrug Lapčevič, državni poslanec srbski in urednik srbskega socialno demokratičnega lista »Radničke novine« sliko o sedanjih razmerah v Srbiji. Sodrug Lapčevič je dejal: Položaj civilnega prebivalstva je naravnost obupen. Razsajata beda in lakota, ki ju prav nič ne omili pomoč zaveznikov. Pomoč dobiva le vojaštvo, in sicer kruh z Ruskega, municijo pa s Francoskega. V deželi vlada popolna brezposelnost. Le v orožarni v Kragujevou in v železniškem arzenalu v Nišu delajo, n sicer noč in dan. Napram vsej tej bedi je vlada brezmočna; Pričakuje le navodil iz Rusije in gmotne pomoči s Francoskega. Meščansko časopisje zatrjuje venomer, da reši Srbijo končno le Rusija. Obenem priganja zastopnik ruske vlade, knez Trubeckoj, k pogajanjem z Bolgarijo, ki pa ne vodijo k nikakršnemu uspehu, ker Rusija ne odneha od svoje stare navade, da hujska drugega proti drugemu in obeča Bolgariji več, kakor jej hoče dati Srbija. Srbska vlada je popolnoma v rokah Rusije. Vse meščanstvo je rusofilsko. Ce govorim v skupštini proti carizmu, tedaj se upre vse proti meni. V ljudskih množicah pa. ni prav nobene ljubezni do Rusije. Na naših shodih govorimo proti Rusiji. Splošno pa Rostavlja ljudstvo svoje upanje na zmago ruske armade. Iz naše stranke jih je odšlo mnogo. Mnogo jih je padlo na bojišču, mnogo jih je v avstrijskem jetništvu. Nenadomestljiva izguba za nas je smrt sodruga Tucoviča. Ljudstvo hrepeni po miru. Med vojno ne moremo prirejati velikih shodov. Ne morda zato, da bi nam delala vlada zapreke, temveč zato, ker bi ne imeli poslušalcev, vse je v vojni. Zadovoljujemo se z manjšimi sestanki v Belgradu, Nišu, Kragujevcu in Skoplju. Naš list »Radničke novinec izhaja pod' najstrožjo cenzuro K 5000 iztisih. Upamo, da bomo imeli po vojni, če bo tedaj obstojala še Srbija, hvaležno polje za naše delo. Kaiti naš boj za mir nam je prinesel mnogo pripadnikov iz ljudskih mas. Prav pred izbruhom vojne je pristopilo stranki zaradi njene mirovne politike mnogo kmetov in malomeščanov. Po vojni se loti stranka dela s svežimi močmi, da zgradi, kar je sedaj uničenega. Slepi. V amsterdamskem listu »Allgemeen Handels-blad« je bilo naslednje poročilo iz Berlina: V tihem zakotju kavarne sede okolo mize štirje vojaki v vojnosivih uniformah — trije imajo velike črne naočnike. Kavarna leži na razpotju v najživahnejšem predmestju centruma. Zvečer se izprehajajo tukaj množice, glava ob glavi, občudujejo kričeče plakate kinomatografov, bulijo v voščene lutke pa-noptika — katerim cvete z vojno nova kupčija — in ogledujejo blesteče izložbe zlatarjev. Pred kavarno, kjer stoje umetno ponarejene palme, jih mnogo obstoji, da prisluškujejo zvokom godbe, ki prihajajo razločno skozi vrata. V kotu mirne, precej prazne dvorane, sede oni štirje vojnosivi brambovci, trije z. velikimi, črftimi naočniki, krepke postave, s širokimi pleči in cvetočimi obrazi, Pijo kavo in prigriznejo kolač. Dva posegata brez težav po skledicah in jih vrtita. Ostala dva tipljeta oprezno po robu mize, iščeta krožnik pod skledico in previdno segata s prsti po skledici. Slepa sta... Sedem med slepa vojaka. Na levi sedi mladenič, 19 let, komaj dorasel, najbrže tovarniški delavec. Ob desni visokorasel mož, z inteligentnim obrazom. Kdor pogleda natančno za črne naočnike, vidi, da vise veke pač trdno in gosto, ali prav vpadlo v očesnih duplinah. Čevljarski mojster je bil preje nekje v šle-ziji in imel nekaj pomočnikov. Sedaj pripoveduje, kar je že bog zna kolikokrat povedal. Pripoveduje preprosto, brez pretiravanja, s srcem in z dušo, kakor da preživi še enkrat vso strahoto in bedo, ali vendar preveva nekak žarek svetlobe... Bil je na vzhodnem bojišču. Najprej pri Lyku, ki so ga morali iztrgati Rusom. Nobeni hiši niso prizanesli Rusi, požigali in ropali so. Od Lyka je šel na Poljsko proti Limanovi, kjer je prestal šestdnevno' bitko in kjer ga je zadela trda usoda, da je oslepel. Pri Limanovi se je boril štiri dni, skoraj brez oddiha, štiri dni in štiri noči. Od njegovih tovarišev pri kompaniji jih je ostalo le prav malo pri življenju. Potem je prišlo zlo. Granata je treščila blizu tam, kjer je stal s sedmimi tovariši poleg oficirja. Vsi so bili ranjeni. Prst in kamenje mu je zalučalo v lice in zračni pritisk je bil tako silen, da se mu je vlila voda iz oči in so se mu majali zobje v ustih. Ko se je prebudil iz nezavesti in slišal okolo sebe jok in stok, ni videl ničesar. Mislil je, da je še noč in čutil' ni drugega nego skelečo, zbadajočo bolečino v očeh. Ali zdaniti se ni in ni hotelo. Ko ga je le mučil strašni dvom, je vprašal ranjenega tovariša, če ne bo še dneva. Odgovoril mu je, da je že poldan. Sedaj sem vedel z gotovostjo... Rjovel sem: »Moje oči, moje oči!« Rjovenje se je zlivalo v stokanje drugih, ki so ležali naoko-lo in klicali po vodi, po očetu in materi, ali prosilo za krogljo, ki naj jih odreši trpljenja. Ranjeni oficir se je trudil, da pomiri vojake in dejal mi je, da mi povrnejo zdravniki vid. Ali predobro sem vedel, da sem oslepel za vedno. »Hudo je to,« je dejal, »zelo hudo. Raje bi bil izgubil roko ali nogo. Mlad sem še, komaj triindvajset in ravno ko sem pričel živeti, sem nesrečen za vse čase.« To je izgovoril bolj kot prošnjo nego kot tožbo. Potem je nadaljeval: »Dva dni in dve noči smo ležali med obema frontama. Kroglje so frčale čez naše glave, granate so treskale poleg nas. Nič drugega nisem čutil kakor bodeče boje.-čine v očeh, bodeče bolečine v izsušenem grlu... Končno so osvojili Limanovo. Prenesli so nas v lazaret, kjer so mi vzeli zdravniki oči. Hudo je, tako mlad sem še.« Potem je potegnil uro iz žepa in tipal po kazalih in dejal je, da se mora vrniti v lazaret. Zdravniki ga še zdravijo in dobil bo dve stekleni očesi. Zjutraj in popoldne se uči pisanja na stroj, da si pozneje lehko sam služi kruh. Vadi se tudi v igranju na gosli in uči petja. Tako mu mine- vajo njegovi dolgi, temni dnevi. Popoldne ob štirih gre na izprehod, s tovariši ali z damami, ki ga vodijo, mu strežejo in ga skušajo razvedriti. Upanje ima, da se izvežba toliko, da si bo lahko služil nekoč sam svoj kruh. Le ne v zavetišče, samo delo in nekoga, ki ga varuje, kadar prihajata beda in obup. Mladič na levi poleg mene ni smatral življenja za prav težavno stvar, najbrže ni bil nič razvajen. »Bo že šlo dalje,« je dejal. In nenavadno živahno je pričel pripovedovati, kako je bil ranjen. Pri Tilsitu so ga vjeli Rusi, ko je ležal ranjen na bojišču. V očesu je imel drobec granate. Osem dni je ležal v Tilsitu. Ne zdravnik, ne strežnik, nihče se ni zmenil zanj. Umazan je bil čez in čez, jedel ni drugega kakor jabolka in žvečil tobak. Nemci so pregnali nato Ruse iz Tilsita in naenkrat je bil zopet med svojimi tovariši. Še sedaj je žarel veselja, če se je spomnil na to. Nemški zdravniki so mu izrezali desno oko, levo mu morda rešijo še z operacijo. Sedaj je ravnodušen, dobre volje čaka in se zabava... Tretjega vojaka je zadel tudi granatni drobec v oko, vidi le še na levo oko. Ali vsak dan bo bolje, mu je dejal zdravnik. In sedaj komaj čaka, da odide zopet na fronto. Pripovedoval je v hitrem pohodu skozi Belgijo na Francosko in užival je ob tem pripovedovanju... Zadnji je bil miren, že starejši črnovojnik. Kroglja mu je šla skozi levo oko in usta. Oko je oslepelo in šest zob je bilo izbitih. Ni oživel ob spominih in dejal je le, da je bilo v Belgiji strašno vsled franktirerjev. Odšli so nato. In dva polslepca sta prijela onadva, ki sta bila popolnoma slepa pod pazduho ... Lep uspeh. Naša akcija za ureditev voznih pristojbin za vlakospremno osobje, ki opravlja službo daleč od domačih krajev, ima prav lep uspeh. Vsled naše intervencije je izdala direkcija severne železnice odlok, da plača za čas na postaji, odkjer se vrne osobje ali na postaji, kjer se razide vlak, polno vozno pristojbino. S tem je razveljavljen odlok, ki je imel trde določbe. Z okrožnico 28 je določila severna železnica (glej »Spomenico« naše organizacije v današnji številki), da se plača eksponi-ranemu, izposojenemu, evakuiranemu in onemu osobju, ki je v etapnem ozemlju ali tam, kjer velja vojni vozni red, le faktični čas vožnje in pripravo na povelje. Ta določba je močno poslabšala določbe regulativa, kjer velja za vozni čas ves čas od odhoda vlaka z domače postaje do prihoda na domačo postajo in se plača to službo, čeprav z različnimi pristojbinami. Novi odlok obljubuje tudi odlok, da dobe prizadeti vlakospremljevalci za meseca februar in januar povrnjen del izgube na pristojbinah in sicer se jim plača za ta dva meseca 16urno dnevno službovanje. Nadaljni uspeh je ta, da si smejo zaračunavati vlakospremljevalci, ki vozijo iz ozemlja v etapno ozemlje, kjer si ne smejo zaračunavati vojnih voznih pristojbin, za vožnjo v etapnem ozemlju in čas bivanja na postaji, kjer se vrnejo, vojne vozne pristojbine. To so glavne določbe novega odloka, ki rešijo na tisoče vlakospremljevalcev bridkih skrbi. Seveda ni še rešeno odškodninsko vprašanje tako kakor zahteva to naša organizacija v spomenici na c. kr. železniško ministrstvo, vendar je pa vsaj delno omiljenje prejšnjih trdih določb. Organizacija se seveda ne zadovolji s tem uspehom, temveč bo delala dalje za dobrobit članov, ki opravljajo službo na nevarnih krajih. Uprava državnih železnic in obdelovanje zemlje. C. kr. direkcija državnih železnih na Dunaju je izdala na vsa podrejena mesta naslednji odlok: Na najemnike, ki imajo v zakupu zemljišča državnih železnic, je treba vplivati, da sa.de le preproste koristne rastline, ki niso izpostavljene posebnim nevarnostim in ki so zlasti pripravna za ljudsko prehranitev ali pa za živinorejo. Dalje je treba dati v najem vsa še doslej ne-oddana zemljišča, če' je treba, naj se večja zemljišča tudi parcelirajo. Pri oddaji teh zemljišč je treba predvsem zahtevati, da se vporabijo le v prej navedene namene, torej le za pridobivanje koristnih rastlin, zlasti krompirja. Sočivje, zlasti fino sočivje naj se sploh ne sadi ali le prav malo. Kot najemniki prihajajo v prvi vrsti v poštev lastni uslužbenci. Pri tem je seveda gledati na to, da so dotični sposobni za tako delo in je v poštev jemati tudi službene interese. Dalje prihajajo v poštev zanesljive privatne osebe, ki razumejo kmetovanje, zlasti sosedje naših zemljišč. Višina najemščine naj bo merodajna šele v zadnji vrsti. Vse pogodbe je skleniti le za leto 1915. Izbera rastlin, ki se nasade na teh zemljiščih, je odvisna seveda od podnebja in zemlje in je prosta vsakomur. Vendar pa opozarjamo na to, da tam, kjer dolgo časa ni bilo gnojeno, ne uspeva krompir dobro; na takih tleh uspeva dobro fižol. V krajih, kjer ni prevroče in presuho, naj se sadi tudi grah in sicer srednjevisoki. Kjer je rahla zemlja, je priporočati korenje in s a 1 a t o. Na krajih, kjer je z e I j e že udomačeno kot ljudska hrana, naj se nadaljuje s tem; nanovo vpeljati, ni priporočljivo. Finega sočivja (špinača, karfiola etc) n i treba nasajati. Gojitev cvetlic naj se omeji. Pripominjamo še, da svet, kjer so rastla drevesa in grmi, čeprav so že posekana, ne rodi dobro. Kjer so dobri travniki, naj se jih pusti. Večji prostori, ki so doslej služili za igrišča, naj se t o leto porabijo za travnike, Ako kateri od najemnikov nima semena, bo naročila zanj seme c. kr. direkcija, zlasti fižolovo in grahovo seme. Prav tako je pripravljena direkcija, da poskrbi gnojila. Vsak najemnik naj prodaja za primerno ceno — kar ne porabi sam — v prvi vrsti onim železniškim uslužbencem, ki ne pridelajo sami nič. Ves skupiček je seveda najemnikov. Stroške za gnojila poravna na polovico direkcija, n^i polovico najemnik. Lahko se pa dovoli tudi brezplačna dobava. Vožnja gnojil bo za uslužbence popolnoma brezplačna. Vsa službena mesta naj čimprej poročajo, kateri najemniki žele semena in gnojila in koliko. C. kr. ravnatelj državnih železnic: K o 1 i s ko. Društveni vestnik. V nedeljo 7. marca je bil v gostilni pri »Mesarju na Jesenicah, redni občni zbor krajevne skupine Jesenice Spl. prav. in strokovnega društva za Avstrijo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) knjižničarja, d) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. Sodrug predsednik je poročal o delovanju krajevne skupine. Čeprav ni izvršila krajevna skupina v preteklem letu velika dela, ki bi bila vidna vsakomur, je vendar tudi v teh resnih časih skušala olajševati kolikor je le mogla položaj svojih članov. V to svrho je ustanovila podporni sklad za družine vpoklicanih in je vodstvo krajevne skupine prispelo 50 K v ta sklad. Mnogo je članov, ki si ne znajo tolmačiti potrebo podpornega sklada. Shod, kjer je bil soglasno sprejet predlog, da se ustanovi ta sklad, je bil javen in so bili povabljeni vsi člani nanj. Nekaj ljudi je, ki le zaradi tega nasprotujejo, ker še ne potrebujejo podpore. Ali podporni sklad smo morali ustanoviti, da bomo lehko od kje zajemali, kadar bo potreba. Blagajniško poročilo je bilo povoljno in se je izrekla blagajniku pohvala za vestno poslovanje. Po končanih poročilih je predlagala kontrola odvezo staremu odboru. Zbor jfc sprejel soglasno ta predlog, nakar se je izvolil soglasno novi odbor, ki je konstituiran tako: 1. Predsednik: Pintar Josip; 2. predsednik: Cernologar Franc; 1. blagajnik: Oman Ivan; 2. blagajnik: Raj nar Alojzij; 1. zapisnikar: Žumer Jakob; 2. zapisnikar: Ram uš Peter; 1. knjižničar: Eržen Franc; 2. knjižničar: Gorjanec Ivan. Kontrola: G r a b n e r Karl in Sauseng Karl. Zaupniki: Slešič Josip in Schdnleben Rok, ki imata pravico sprejemati mesečne članske prispevke. Po končani volitvi je poročal sodrug Kopač o splošni situaciji železničarske organizacije in je žel splošno priznanje za stvarna izvajanja. Po običajni rešitvi zadev, tičočih se krajevne skupine, je predsednik zaključil občni zbor. Vse spise, tičoče se krajevne skupine, naj se naslavljajo na predsednika: Josip Pintar, skladiščni mojster, Jesenice, Gorenjsko. Občni zbor krajevne skupine v Nabrežini. Dne 3. marca t. 1. je bil v Nabrežini redni občni zbor krajevne skupine Spl. prav. in strokovnega društva Nabrežina z dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Sodrug predsednik Jan je poročal o delovanju kr. skupine. Orisal je težave pri agitaciji. Vodstvo krajevne skupine je pridobilo potom intervencije boljše službene pogoje nekaterim kategorijam uslužbencev in delavcev. Delali smo tudi v tem kritičnem času z uspehom. Sodrug Frank prinese blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo sledeče: Dohodki krajevne skupine v letu 1914 2304 K 40 vin.; na centralno vodstvo se je odposlalo 1907 K 97 vin.; »Železničarski dom« Dunaj 49 K 94 vin.; za delegacije in podpore 224 K 50 vin.; prebitek 126 K 39 vin. K že navedenim podporam se mora prišteti tudi 200 K, katere je razdelila centrala potrebnim sodrugom. Članov ima krajevna skupina 162; 20 članov je pri posmrtninski odpravnini včlanjenih, 19 članov je bilo vpoklicanih. Pri točki volitev novega odbora je bil izvoljen sledeči odbor: 1. Predsednik: Jan Alojzij; 2. predsednik: Jagrič Alojzij; 1. blagajnik: Frank Miha; 2. blagajnik: Kante Alojzij; 1. zapisnikar: Krašovec Stanko; 2. zapisnikar: Sever Albert. Kontrola: Rus tja Josip in Mihevc Rudi Sub blagajniki za kurilnico: Zidarič Angeli in Ge c Anton; pri vrhstavbni službi: Kralj Rudolf, Milič Fran, Cijan Anton in Kro-š e 1 j Anton. Odborniki: Furlan Ivan, Karis Josip, Pavlin Josip, S tok ar Ivan, Trčelj Anton, Abram Anton, S u p i n c Anton, Prelec Fran, F*etrovčič Nace in Abram Avgust. Sodrug Kleidernig naznanja, da je prestavljen v Dunajsko Novo mesto in se ob tej priliki poslovi od sodrugov. Predsednik se mu zahvali za njegovo delovanje v prid splošnosti. V podporni sklad je bil izvoljen za predsednika na novo došli sodrug S a u b. Sodrug Kopač poroča, o nalogah železničarske organizacije v vojnem času, za kar je žel splošno priznanje. Volitve v upravni odbor penzijskega zavoda za sluge na c. kr. priv. južni železnici za funkcijsko dobo 1915/17. Volitev v skupini I. (obratno ravnateljstvo) se je udeležilo 4006 članov, v skupini II. (stavbno ravnateljstvo) 1091 članov in v skupini ostalih službenih panog 148 članov. Za odbornike so bili izvoljeni: S c h e r b a u m Roberti revizor (obratno ravnateljstvo) s 3310 glasovi; K raft Josip, prožni paznik (stavbno ravn.) s 1217 glasovi; Hadler Franc, strojevodja (strojno ravn.) z 955 glasovi; Svoboda Tomaž, tiskar (ostale služb, panoge) z 78 glasovi; Stuiber Karl, nadsprevodnik, za ogrsko omrežje. Za 1. namestnike: E n g e r t Henrik, sprev.-vlakovodja (obr. ravn.) s 3197 glasovi; Egger Alojzij, uravno-valec proge (stavb, ravn.) s 1355 glasovi; Dieb-1 e r Josip, strojevodja (strojno ravn.) z 950 glasovi; Dietsch Karl, tiskar (ostale služb, panoge) z 82 glasovi; Rodič Ivan, uradni sluga za ogrsko omrežje. Za 2. namestnike: Handler Jurij, sprev.-vlakovodja (obr. rav.) z 68 glasovi; Herzog Ferdinand, centralni ogibni mojster (stavb, ravn.) s 1234 glasovi; <3 r e n d 1 Karl, paznik vozov (strojno ravn.) s 992 glasovi; P o h 1 m e i e r Karl, pisarniški sluga (ostale služb, panoge) z 62 glasovi; Oerlits Ivan, prožni mojster, za ogrsko omrežje. Vsi člani penzijskega zavoda za sluge naj se obračajo v vseh penzijskh zadevah na odbornika one skupine, katere člani so. Zato navajamo naslove odbornikov: Skupina I. (obratno ravnateljstvo): Robert Scherbaum, revizor, Gumpoldskirchen, Friedrich Schillerstrasse 28. Skupina II. (stavbno ravnateljstvo): Josip K r a f t, prožni paznik, Modling, Dursinagasse 5. Skupina III. (strojno ravnateljstvo) Nadler Franc, strojevodja, Dunaj X., Erlachplatz 8. Skupina IV. (ostale službene panoge): Tomaž S w o b o d a, tiskar, Modling, Schullgasse 22. Naša organizacija je z rezultatom volitev zelo zadovoljna, ker so dokazale volitve znova, v katerem taboru je večina južnih železničarjev. * Ljubljana I. Večje število članov je vplačevalo svoje prispevke centrali, da si ohranijo tako svoje pravice. Ker so se pa razmere sedaj izboljšale in je zopet omogočeno redno društveno delovanje, poživljamo člane, da odračunavajo svoje prispevke zopet blagajniku krajevne skupine sodrugu Ivanu Jerini, Spodnja Šiška, Franca Jožefa cesta 147. Prispevke sprejemajo .tudi , podblagajniki. Člani naj ne pošiljajo odslej dalje nič več centrali svoje prispevke. * Pozor, funkcivnarji krajevnih skupin! Kljub opominom niso odposlale še naslednje krajevne skupine koledarske police: Baringen, Bregenc, Brus II., Gmunden, GroB-Reifling, Him-berg, Inomost III., Karlove vari, Dunaj II., Maribor L, Neudek, Neuern, Olomuc, O p č-i n a, Dunaj XI., Simmering, Št. Peter, Stadlava, Tešili, Trient I., Znaim. Te krajevne skupine naj odpošljejo takoj police administraciji »Eisenbahnerja«, ker imajo le oni odjemalci koledarja pravico do zavarovalnine, ki pošljejo police na založbo. Založba se ravna strogo po besedilu police in se ozira le na one, ki so plačali koledar in odposlali polico. ♦ Uslužbencem In delavcem c. kr. direkcije državnih železnic v Trstu, Od različnih strani se mi je večkrat očitalo, da ne zastopam dovelj poedinih kategorij v centralnem odboru. Na to izjavljam: Vsak pazljivi čitatelj našega strokovnega glasila se lehko prepriča, da sem prosil krajevne skupine in volilce, naj mi pošljejo eventualne predloge. Navedel sem tudi svoj natančni naslov. Žal, da nisem dobil na svoj oklic, niti enega predloga. Mogoče bo imela v kratkem centralna personalna komisija seje. Zato prosim danes še enkrat, da mi pošljete eventualne predloge pravočasno na moj naslov: Kreuzer Josip, Trst, Via Edmondo Amicis št. 19/11. Dopisi. Nabrežina. Dne 28. t. m. se je poslovil od nas zvesti sodrug in podpredsednik krajevne skupine Nabrežina strojevodja K 1 e i d e r n i g. Če je bil tudi rodom Nemec, si je s svojim odkritosrčnim nastopom pridobil splošno spoštovanje ne le med železničarji, marveč med vsem nabrežinskim prebivalstvom. Dunajskonovomeškim sodrugom čestitamo, ker dobe v svojo sredo tako vrlega moža in zvestega sodruga. Nabrežinskim sodrugom ostane sodrug K 1 e i-d e r n i g v trajnem spominu. Nabrežina. Prvi izkaz prispevkov sklada v Nabrežini. Dohodkov je bilo 36 K, ki so se takoj razdelile med šestero žena, katerih možje so pri vojakih. Odbor prosi vse železničarje v Nabrežini, da naj agitirajo v prid podpornega sklada in naj ne manjka nihče pri tem dobrodelnem delu. Iz okrožnic in uradnih listov. Pravica do bolniških blagajn mobiliziranih pomožnih uslužbencev. Vsem službenim mestom in gospodom železniškim zdravnikom. C. kr. železniško ministrstvo je pooblastilo c. kr. direkcije državnih železnic, da podele članom vpoklicanih pomožnih uslužbencev od 1. avgusta 1914 dalje do preklica tudi one podpore bolniških blagajn, ki so določene v § lš., B in C Statuta bolniških blagajn za porode žen, oziroma smrti žen in otrok članov bolniških blagajn. Obenem se dovoljujejo podpore iz sredstev, določenih za člane bolniških blagajn in njih zaostalih, onim rodbinskim članom mobiliziranih pomožnih uslužbencev, ki so v hudi stiski. Tozadevne prošnje naj odpošiljajo službena mesta direktno pristojnim lokalnim komisijam. Glede dovolitve pogrebnega prispevka, če umrje pomožni uslužbenec sam, določujemo, da se izplača prispevek le tedaj, če so imeli rodbinski člani v resnici stroške vsled smrti uslužbenca in če se gre za pomožnega uslužbenca pa le tedaj, če je umrl prvih šest tednov, ko je odšel k vojakom. * ‘ • 1 Vsem službenim mestom ih gospodom železniškim zdravnikom. C. kr. železniško ministrstvo odreja: Pomožnim uslužbencem, ki so odšli k vojakom in ki so bili ranjeni v vojni alf so Zboleli v vojni in jih je odpustila vojaška uprava ž dopustom v domačo oskrbo, dovoljujemo do preklica prosto zdravljenje po železniških zdravnikih in dobavo zdravil v breme bolniške blagajne, tudi če ni dotičnik nic več član bolniške'1 blagajne. Pogoji za to olajšavo so, da prebiva dotičnik v okrožju železniškega zdravnika in da ne more dobivati dotičnik zdravniške pomoči od strani vojaških sanitetnih organov ali pa- da je zvezana ta pomoč z velikimi težkočami. Enake ugodnosti dobivajo na enak način in z enakimi pogoji seveda tudi definitivni uslužbenci, ker ostanejo ti uslužbenci kljub vojaški službi člani bolniških blagajn. Pri tej skupini uslužbencev se lehko izpregle-dajo tudi običajne formelnosti (bolniški listek etc.), če so združene te formelnost z izrednimi težkočami ali če povzročijo izdatno zamudo pri sprejemu v zdravljenje. Tudi rodbinskim članom vpoklicanih se lehko izpregledajo formelnosti, če so združene te formelnosti z izrednimi težkočami ali če povzročijo izdatno zamudo pri sprejemu v zdravljenje. * Vsem službenim mestom in gospodom železniškim zdravnikom. Glasom odloka c. kr. železniškega ministrstva od 14. januarja 1915, št. 44.650/5 ex 1914 je razveljavljena prepoved o sprejemanju članov bolniških blagajn v zdravilišče Alland. Vsled tega se sprejemajo zopet člani bolniških blagajn v zdravilišče Alland, ki se k temu priglase. Na Dunaju, 4. februarja 1914. C. kr. ravnatelj državnih železnic: K o 1 i s k o m. p. Podporni sklad zaostalim svojcem. Od 1. januarja do 17. februarja 1915 smo izplačali sledeče podpore: 1. Pichler Anselm, Eisenerz 200 K 2. Staudinger Leopold, St. Polten 100 . 3. Seidl Ivan, Leud 200 K 4. Rzibek Ana, Dunaj III. 100 . 5. Sulzner Leopold, Ljubno 200 . 6. Bčhal Ferdinand, Lipnik 200 „ 7. Streit Karl, Hodomin 200 . 8. Stark Marija, Milrzzuschlag 100 , 9. Baudisch Josipina, Schrekenstein 100 „ 10. Jaku Josipina, Lundenburg 50 „ 11. Schtnalzbauer Anton, Sigmundsherberg 100 „ 12. Demel Elizabeta, Hodav 100 „ 13. Aberger Ana, Saalfelden 50 „ 14. Vogler Ludvik, Linec ob Donavi 200 . 15. Wawra Josip, Toplice 100 „ 16. Matejovic Josip, Neusattl 100 „ 17. Bitschnau Katarina, Bludenc 100 „ 18. Stepananek Alojzija, Simcring 100 . 19. Pauch Anton, Nuzmarkt 200 „ 20. Schwabl Matija, Zeli ob jezeru 200 , 21. Riefi Matija, St. Polten 50 . 22. Kožiček Josipina, Brtix 100 . 23. Kremur Josipina, Gradec I. 100 . 24. Oppavsky Emilija. Mistek 100 „ 25. Weinbauer Ivana, Dunaj III. 200 . 26. Novak Franc, Salcburg I. 100 , 27. Deixl Ivan, Salcburg I. 100 „ 28. Stangl Tomaž, Gradec L 100 , 29. Hanak Anton, Pisek 100 „ 30. Kaiser Josip, Marijine vari 200 „ 31. Voitlc Sofija, Dziedic 100 „ 32. Szalagan Matija, Dunaj IX. 200 „ 33. Six Rozina, Dnnaj IX. 50 „ 34. Wiesmayer Terezija, St. Valentin 100 , 35. Gottlicher Viljem, Moravski SchOnberg 200 „ 36. Čtrnact Franc, Plzen 200 , 37. Hostij Josip, Schreckenstein 100 „ Skupaj 4800 K Od 1. januarja do vštetega 17. februarja je umrlo 23 članov in 14 žen, skupaj torej 37 smrtnih primerov. Izplačane podpore zaostalim svojcem znašajo skupaj 4800 K. Ker se pričenja koledarsko zavarovanje s 1. januarjem 1915 in imajo oni odjemalci koledarja pravico do zavarovanja, ki so poslali zavarovalno polico založbi, zato prosimo odjemalce koledarja, da pošljejo police po zaupnikih takoj administraciji. Administracija. Naročajte in širite naš list! Raznoterosti. Položaj železničarjev v Bolgariji. Pred balkansko vojno sta bili v Bolgariji dve nasprotni-ški organizaciji železničarjev. Po balkanski vojni sta se združili. Sedaj je bila organizacija močna, in železničarji so tudi takoj pričeli z močno agitacijo za povišanje plač in za skrajšanje delovnega časa za progovzdrževalne delavce. Za te delavce velja določba, da morajo delati od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda. Evropska vojna nam je preprečila, da bi bili zvršili dobro začeto gibanje. Sedaj med svetovno vojno omejujemo vse organizacijsko delo v to, da izgradimo in učvrstimo notranjost naše organizacije. Z največjim zadovoljstvom moramo konštatirati, da je imelo naše delo lep uspeh in da smo pomnožili v sedanjih mesecih vojne našo orgnizacijo za 485 članov. Mislimo, da je ta taktika v sedanjem času najboljša. Naše sekcije — 14 jih je — so svetovale centralnemu odboru, naj ne pričenja sedaj nikakršnih pogajanj z generalnim ravnateljstvom. Najvažnejši povod za to odločitev je sedanji gospodarski in politični položaj Bolgarije. Naša dežela je doslej edina na Balkanu, ki ni izvedla mobilizacije, ali kljub temu je nazadoval žel. promet, ker je zelo malo blagovnega prevoza. Osobni promet je enak onemu v mirovnem času. Ekspresni vlaki iz tujine ne prihajajo nič več odkar je vojna. Po drugi strani moramo upoštevati tudi to, da bi sedaj javno mnenje ne bilo ugodno železničarski akciji. Najbrže bi raztolmačili gotovi krogi med ljudstvom in v parlamentu anše gibanje tako, da smo egoistični in da se ne oziramo na kritični položaj dežele. Dalje je naše mnenje tudi to, da bo nadaljevala mednarodna federacija transportnih delavcev po vojni svoje delo za zbližanje železničarjev vseh dežel. Vojna nikakor ne bo prekinila mednarodnih stikov. Ivan Dečev, Sofija. Stran 8. ŽELEZNIČAR” Štev. 7 in 8 VSEBINA 5. IN 6. ŠTEV. Z DNE I. MARCA 1915. Članki: Kako dolgo bo trajala vojna? — Socialistična konferenca v Londonu. — Princ Hohen-lohe in Galamboš. — Vožne odškodnine in odškodnine za prehrano vlakospremnega osobja ob času vojne. — Ali bo ublažila vojna razredna na-sprotstva? — K problemu Avstro-Ogrske monarhije. — Izjava ruskih socialnih demokratov v dumi. — »Vojni socializem« občin. Feljton: N. Goretov. V carjevih ječah. Dopisi: Pragersko. Društveni vestnik. Obvestila centrale. Iz okrožnic in uradnih listov. Naznanilo shodov. Podporni sklad centralne organizacije. Raznoterosti. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska „Učiteljska tiskarna' v Ljubljani. Rim. Slavni francoski pfeatelj Emil Zola (izgov.Sola) je napisal obširen roman »Rim«, ki ga je prestavil v slovenski jeziki sodrug Etbin Kristan. Vsak, kdorkoli se zanima za vprašanje cerkve, paipeštva in duhovništva, najde v tej knjigi toliko novega in zanimivega, da je ne ho čital le enkrat, temveč dvakrat, trikrat. Pisatelj prikazuje vso trhlo stavbo na dogmah zgrajene cerkve, ki mora poginiti, če se ne reformira o. pravem času. Duhovnic Pierre (izgov. Pjer) pride iz Palriza v Rim, da zagovarja svojo knjigo »Nova vara«,ki jo hočejo postaviti na indeks. V knjigi je naslikal mladi duhovnik, ki je poln idealov in ljubezni do bližnjega, z ognjevito strastjo, po kateri poti naj hodli cerkev, da postane res mati vseh. Med revne, med proletariat naj gre, oprime naj se z vso vnemo socialnega dela in zavladala bo lahko po vsem svetu, a ne nad telesi, temveč nad dušami. Duhovno papeštvo, to j,e Pierrov ideal. No, v Rimu mu kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki popolnoma osmešilo njegov ideal. Razočaran, potrt se vrne v Pariz, da zopet pomaga celiti rane, ki jih seka kapitalistični družabni red človeštvu... To je v glavnih potezah vsebina te prekrasne povesti. Roman »Rim« je izšel sedaj v knjigi. Nobena knjižnica krajevne skupiine ne bi smela biti brez te knjige in citati jo morajo vsi člani. Knjiga velja 5 K, vezana 7 K. Sodrugi jo dobe pni železničarskem tajništvu v Trstu, via Madoninna 15. Adalbert Kassig Ljubljana, Židovska aliea. Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna. !li Mii H H1 Je izšel S Žepni koledar za leto 1915 obsega bogato, S praktično vsebino za železničarje, druge Si nameščence in delavce sploh. Odlikuje se S to pot po izredno elegantni vezavi. Sploh S je koledar praktična priročna knjižica, ki S je ne more pogrešati nihče. S Cena posameznemu koledarju je H 1*—, po □ pofitl 10 vinarjev več. u Naroča se pri Založbi slovenskih delavskih a koledarjev v Ljubljani, Ilirska ulica 22./I. u Sodrugi zahtevajte povsod pri svojih zaupaj nikih žepni koledar. S ■ ■ ■ : : ■ : s ■ s ■ : : : : ■ s ■ : : 5 Kavarna „Unione“ ^ TRST JL. Ulica Caserma in ulica Torre Blanca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Esacoca □□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Zadružništvo. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu registrovana zadruga z omejenim poroštvom. XI. zadružno leto od 1. julija 1914 do 30. junija 1915 Mesečni izkaz. Razpečano blago. Zadružna doba 1914/15 1913—1914 Narastek Julij K 395.939-11 261.59035 134.348-76 Avgust , 389.253-63 280.064-71 109.188-92 September . 403.745-37 295.665-65 108.079-72 Oktober . 442.562-22 351.259-35 91.302-87 November . 404.943-21 345.03323 59.909-98 December „ 398.061 90 410.881-75 12.819-85 Januar , 389.539-43 384.812-27 4.727-16 Februar , 410.402-67 338.308-02 72.094-65 40 letni uspeh, k,g?potrjuIena tisoče priznanj. Želodčna tinktura K 3,234.447-54 2,667.615 33 Člansko gibanje. Vpisanih udov do 28. februarja 1915 . . „ „ „ 30. junija 1914 . . . Narastek v 8 mesecih . Hranilni oddelek. Stanje vlog do 28. februarja 1915 „ „ „ 30. junija 1914. . Narastek v 8 mesecih . 566 832-21 . . 12035 . . 10786 . . 1249 K 642.336-23 „ 559.641-72 K 82.694-51 Od 1. julija 1914 do 28. februarja se je izplačalo na dividendah K 25.490-74 Na bolniški in posmrtninski podpori se je izplačalo od 1. julija 1914 do 28. februarja 1915 K 15.919-80. Izkupiček skladišča oblek (že obsežen v razgledu razpečanega blaga.) Oddelek konfekcije......................K 41.280 16 „ manufakture......................... 61.192-87 „ obuval............................... 41.359-44 „ pokrival.......................„ 11.007-32 Skupno . . K 154.839-79 Trst, dne 28. februarja 1915. Vodstvo. lekarnarja Piccolija v Ijubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je j i odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Naročila spre- /i Pirrnlj Ljubljana jema lekarna ”• a IvCUlJj i—— — — ■» «yi Naročajte in podpirajte delavsko časopisje! Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Peter Kozina & Ko. Ljubljana na Bregu št. 20 ....... (Cojzova hiša). —... Varstvena znamka. Cene za moške K 14-—, 17-—, 20 —. * ženske „ 12 —, 15-—, 18—. „ „ dečke 36/39 K 10-—, 12--. „ otroke št. 22-25 26-28 29 31 32-35 K 5--, 6- 7--, 8 —. G-a.ra.ntlra.i^.a, Cenejše vrste od K 1*50 naprej. registrovana zadruga i omajano zavezo obrestuje hranilne vloge od dne vloge do dne dviga po 5 0 0 Franca Jožefa cesta štev. 5. ■■HHafilHnHManHSHHHHBHHilMffigl H ■ S 8 Naročite si ilustrovani tednik Tedenske Slike lf ieaensne ji!kb“ ki priobčuje najnovejše vesti in slike z bojišč. V zvezi je z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih vojnih poroževalcev-Iotografov. List »Tedenske slike“ stane za četrt leta 2*50 K, za pol leta pa 5 K. Naslov: Tedenske Slike, Ljubljana. Posamezne številke se dobe po tobakamah, iigarnah in na kolodvorih izvod po 22 h.