NOVICE
Dolorijske Novico izlmjujw vsiiU řeťrtek; ako : : je tîi (îaii praznik, dan poprej, : :
Cena jim je za celo loto (oil aprilu áo aprila) .'i K, m poi lern 1-50 1Í. Nanx'iiiiia 'Mi Nemčijo, Bosno in «ii-iifrfi evropske držiive xnaša îï'ôit li, íca Ameriko -('iO K, Ust ill Ofïiiisi se jiliu-iije.jo iiiijiriiJ.
Vse dopise, uaroěiiiiio in ozitaiiiia spi'ejeiiiu tiskartiii ,1. Kriijcc imsl.
Škropljenje fpt proti peronospori.
v
Cas škropljenja trt pi'oti peroiiosiioi'i je tu. Kjer j^alice iifiiiiaiijkiije, je treba ž Iljo silno ^Leilitî. To se doseže y, vporalio gahina, 7. dobrimi ški'opilnicaini in s pi-avilniin delom.
C. kr. kmetijska ilnižlja kranjska je izdala natančno navodilo, kako je trte škj-opiti, da ae prihrani na galici. Naj bi se po njem vsi viiiogi'adniki t.oČno ravnali, posebno ker se je pri sedanjem mokrem vremenu bati, da bo letos peronospora p la v zgodaj in budo nastopila.
To navodilo se glasi sledeče:
Navodilo, kako se pripravi inrabiMartinijeva škropilna zmes za škropljenje trt proti peronospori.
(Navodilo za porabo galuna.)
1.	Martinijeva škropilna zmes se jtti-])i-avi iz (iiste vode, galice, galuna in apna. Xa vsaliib SÍ.0 liti'ov vode se vzame: za prvo škropljenje Vakggaiice, V2 kg galuna in iVi do ť/ijkg mastnega, vga-šencga ajjna, za di'ugo, ti'et j e innadaljne škropljenje pa Vj kg galice, Vj kg galuna in 2 do 2kg mastnega vgašenega apna.
2.	Pripravljena voda se i'azdeli na dva dela. (malica in gabm se 1 a z topi ta, obešena v vreii ali v koška, v enem delu prijjj'avljene vode, v ostalem delu vode se pa razineša apno ]ia redek apneji belež.
H. Neposredno piedeii pilfnenio škropiti, vlijemo polagonm, med vednim mešanjem apnen belež (brez peska) v raztopino galice in galuna, z leseno palico zmes dobro premešamo in jo nato preskusimo z rea-genČJiim popirjeni.
Če je dovolj apna, postane v njo pomočen bel, fenolftaleinov popir rdeč, ozironja rdeč lakmov jMipir moder (piav).
Oe se to ne zgodi, je to znamenje, <la smo vzeli apna premalo in da ga je treba še nekaj dodati.
4. Več Ški'ojjilnc zmesi, kakor je moremo v enem dnevu porabiti, ne pripravljajmo, kei' postaja čim starejSa, tem
slabejša. Kaztopitia od galice in galuna (brez apna) se ne pokvari, zato .si je piipi'avimo lebko več naenkrat, apno pa dodenitiio vselej Šele tik preden škioinnio, r>. Škropiti je ti'eba zgodaj in v kra t k i b p i'eal c dk i b.
l'r v i č je škrot>iti takoj, ko odrasejo trtiii poganjki dobio ped na dolgo, drugič tik pred ali m(;d cvetcnjem, iiaji)ozncjc pa 14 dni za pi'vim ški'opljenjem.
'J' re tj i Č škro])imo tri tedne za drugim škropljenjem.
Četrtič škroi)imo le v mokrem jio-letju koncem julija.
Poznejše škroiiljenje nima zmisla, ti. Škropiti je najbolje v subem vre-nienn, brez vetra, ne v nabnjši vročini in ne v rosi.
Zadnje siorimo Ui v sili, Pi'eden pride prvi dež, se mora škropilna tekočina na trti dobro posušiti. Če se to ni zgodilo, jo dež ojjere in škropljenje je (reba ponoviti takoj, ko nastane staimvitno vreme.
7. Trte je treba s škropilmo zmesjo na tino iioškropiii, ne oblivati. Fino ški'op-Ijenje več izda iti se prt njem manj galice liorabi. K temn je treba juočne škropilnice, dobrega i'aziu'šilnika in pravilnega dela.
S, Tttno listje je treba poškropiti ne samo od zgoraj, ampak — kolikor mogoče — tudi po spodnjib, zlasti navzgor obnijcnili sti'aneb.
Prt vsakem škropljettju jc tieba poškropiti tudi grozdje, in to tako močno, da od njega kar kaplja.
Da trte temeljito poškropimo in prihranimo na galici, škroi)Ímo trtne vrste samo od ettc strani in šele ko so te siiltc, od druge strani.
Tako ne bomo škropili ponepotrebiiem dvaki'at in pribranili bomo na galici.
i), Nekaj dni pieden škropimo, povežimo — če je le iitogoče ■— vse mladike in omandajmofoberiiiioj ncpotrebiie mladike in zalistnike. Vinograd snažijno od i)levela, kajti plevel osenčuje trte, jemlje jim brano in |)ovečuje zračno vlago v viiu)griulu, ki posi)cšuje trttte bolezni.
10. Delajmo natatično po tem navodilu, pa bodetiio imeli dober usiieb. Nemarno
ali polovičarsko delo ost a n e brez ttspeba! L'repozno i'abljeno ali nepi'avilno ptipiavljeno ne nčinkttje nobeno siedstvo in če jc še tako dobro.
Bohuslav Skalický.
K. kr. viuíiri-líi imdZĐniik r.a Krniijsko v lllldolfovcili.
Domovi za vraču-joče se bojevnike.
v ain'iht se je vi'šil tta Dunaju ustanovni občni zbor di'žavne Zveze za voj-niSke domove, za katerega je dala iiobudo IV. stanovanjska konferenca.
Možje junaki, ki so dali radovoljno svoje življenje domovini tta razpolago, imajo tudi pravico do tega, da se jitn izkaže ona hvaležno. Ko se povrtiejo, naj vidijo, da niso bile zastonj njihove žrtve iti da ji!i domovina ni pozabila. Skrbeti je torej že vnaprej, da najdejo oni, ki do zdaj niso imeli svojih lastnih liivališč, marveč so bili primorani bivati le pod tujim ki'ovom kot ttajejnniki, ob svoji vrnitvi takoj trdno me,st(> v dižavljanskem življenju, da si priborijo lasttte domove.
Priznati moramo odkrito, da se je gospodarilo pii nas iJi'ed to veliko vojno l)recej slabo s človekont, z itajilragocettejšo glavnico države. To slabo gospodarstvo se je kazalo predvsetii ini dovolitvi izseljevanja iz dežel Zastaviti pot tem jmjavont, je življensko vprašanje Avstrijo. Ta stiiotcr bo moč doseči popolno le takrat, ko se bo zbudila v Ijnilstvu ziivest in veselje do marljivega obdelovanja lasttte gjude. lia-stoča veleobrt nam je izvabila mnogo ljudi iz dežele v mesta, odtrgala in odtujila jih je lastni gitidi ter jim je takorekoč zaplenila domovinsko čuvstvovanje.
Našemu ljudstvu je to v dvojno škodo. Vpi'vo itastane občuttia izguba tta neobhodno potrebnih delavnih močeh; vdrugo pa izginja takim brezdotiiovijicetii jiolagoma vsaka ljubav do roilne zemlje. Otti niso in ne tnorej« biti vneti branitelji domovine. Saj tte poznajo svojega jjfavega doma, ki naj bi ga branili v lastnem interesu, ko ga ogrožnje Ijitti sovražnik.
Slabe posledice je čutiti osobito na gospodarskem polju. Kadi naraščajočega bega kmečlicga delavstva v mesta, je kmetijstvu vedno težje izpoltiovati svojo nalogo, to je preski'bovati potrebni živež ceiokupnetitu prebivalstvu. Namesto, da bi rastla produkcija kmečkih jtridelkov, opa-žatuo lefo za letom, tla se tiasj)rotito krči in pada. Nezadostni pridelki povzročajo vedno večjo draginjo. Ker ni delavnih moči, tudi kmet ne more obdelovati polja tako, da bi mu prinašali pridelki toliko dohodkov, s katerimi bi laltko izhajal.
Ker vidi, da se krčijo leto za letom njeg{)vi doliodki, a dolgovi naraščajo, se odloči le prepogosto oditi v tujitio, pri nas jtajČešČe v Ameriko, da bi si poiskal tam lioljŠega zaslužka in življenje. Izjirva je ondi san), a ko se nstatiovi, privabi k sebi Še družino, posestvo pa razproda ali da v ttajetu.
Radi slabih gospodarskih razmer se je izselilo v zadnjih letih pred vojno iz Avst.ro-Ogrske 300.000 ljudi. Očividtto je, da tako ogromnih izgub ni v staini preboleti tiobena država.
Iznova naslatie vpj-ašaiije, kaliO odpomoci temu zlu, kako otnojiti izseljevanje. Odgovor jo isti, kakor poi)rej. Pomagajte Ijiidslvti, da se naseli Íii učite ga njiino obdelovati domačo grudo!
Najbolj bi se izkazala torej država hvaležno svojim junaškim braniteljetii, ko bi posegla vmes in jim dala sredstva, da si tistatiové lasttie domove na lastni zemlji takrat, ko se vrttejo. I\lorda bi kdo ugovarjal toitui, češ, saj ni vee zemlje na razpolago, saj je itak vsa že v trdttîh rokah. Ues je to, ali je pa tudi vsa ta zemlja dobro obdelatta in je vsak košček s iiridoni porabljen, lo je pa drugo vi»i'a-šanje. Že pri Jias na Doiettjskem je precej Itosestev zelo slabo, nekaj celo nič obdelanih, ker so se njih gospodarji izselili za boljšim kruhom v Ameriko.
Koliko graščinskega sveta stoji ne-obdelatiega ali je pa v slabeni stanju. Graščinska polja se dajejo navadno v lutjejii. Ali pa obdeluje najemnik z vnemo tako njivo? Nikakor ne! Kako bi se tudi trudil
LISTEK.
Neusmiljenost z našimi ujetniki v Srbiji. iKouefi.)
Hrano so določila povsod divizijska poveljstva. Dobivati bi bili morali vsak dan en kilogi'aiii kruha iti dvakrat Jia dan toplo jed, a dobivali so manj, kolikor je bilo predpisano. Na tisoče jih je radi nezadosttie hrane umrlo na posledicah lahkih bolezni, ki bi jih bili pj'emagali, če bi ne bili popolnoma izstradani.
Ko so vlačili naše vojtte ujetnike skozi Albanijo, je jirenehala vsaka redna preskrba: za hrano določen znesek I ditiar 50 par so znižali na polovico, i'rvi glavni transport avstrijskiJi vojnili ujetnikov je odrinil 17.novembra liJlT) ]y, l'n.štitie; dali jimjiiso kruha niti za nekaj dni. Jled potjo v Elba.san je dobil vsak mož !!t. novembra %kg koi-tiznega soka z V.i kg surovega koštrunovega mesa iu 6 surovih krompirjev; 2Í). novembra v Dibri 1 kg koiiizne moke. V 18 dneh so izdali 2 dinarja za enega
vojnega ujetnika. Zalog živeža je bilo med Itoljo veliko, poveljniki so dobili izplačane jiopohte pristojbine za vse vojtie ujetnike. Jastio je zat-o, da so poveljniki še v zadnji uri brez sramu spravili ujetnikom itamenjett denar v svoje žepe. Poveljevala sta pod-poliiovnik Radottiif IVI. Kavamarković itt stol.tiik LNbati. Lahko se ti'di, da je ostalo živih od vseh avstrijskilt vojnih ujetnikov V Srbiji kojimj nekaj nad 207».
Veliko Ijmli je umrlo, ker jitn niso vročili od doma poslanega denarja. Le skozi Hertt po višji poštni kontroli poslani denar se. jev tteh tedtiih redno dostavil.
liič j(! imel vsak srbski črnovojnik, vsak podčastnik in veliko čast.nikov, ki so bili ž njim tudi po glavah itt za<iajali revežem ratte. Celo .Vmei ičatii so brez vsakega uspeha protestirali proti tem grozovitostim. Sklîca-vali so se, da je v srbski arnmdi tejK-nje navadno. JCazen se je napoveilala za tiaj-]uanjši ])i'estopek na licu mesta in so jo izvedli imsebni, za tepenje določeni orožniki. Tudi srbski Častniki se niso sratiiovali in so sami izvedli kazen. Nekaj vsakdanjega so bili udarci s pestjo v obraz, brce z nogami
proti prsim in trebuhu, udarci s kopiti pušk in z gorjačami. Z udarci so mučili jjosebno ujete pobegle ujetnike in take, ki so izvajali slabo, lîcguttce so sodila vojtta sodišča. Obsojeni so bili tiekateri v ječo 3 do 17 let. Pobeglim častnikom, če'so jih prijeli, so Ustavili preskrbttînski pj'ispevek treh dittarjev in so postopali ž njimi kot z navadnimi kaznjenci.
Najstrašnejše so pa postopali s tistiiiu ' ubogimi vojaki, ki niso mogli med tran-sportotn skozi Albanijo ruiprej. Srbski vojaki in posebtto orožniki so bili jio tijih s puškinimi kopiti in z goijačami in jih gonili naiifcj, dokler ttiso jiocepali. liiez čevljev, brez odiij iti sukenj je moralo na stotltie vojnih ujetnikov graditi ceste čez albanske gore v največjem mrazu, v snegu, visokem en metel- in več, L'oveljniki so se zabavali s tem, da so izgnali najslabše oblečene v imjvečjem snežnem viharju na delo. Ko so naleteli v Klbassanu na ujetnike, ki po več tednov tiiso dobili jesti, da so se jih usmilili Albanci in jim dali juhe in kruha, so jih zvijaćtio izvabili v bolnišnico, a mesto kruha in obvez so jitii dali na njih
ozeble noge petnajst do trideset udarcev z bičem !
Avstrijski vojtii ujettiiki so bili večinoma oslabljeni po napoiih ofenzive. Potrebovali so dobre preskrbe iti bivališča. Nastanili so jih pa v smrdečih, umazanih hlevih in jih jioslali le v najskrajnejših slučajih v bolnišnice. A ludi v bolnišnicah so (lelo težko faujeiie vojne ujettiikc na-statiili ijo hlevih. Samo v Idevih konjcttiške vojašnico v Nišu je v teh okolnostih umrlo nad 2000 \'ojnili ujetnikov! Hlevov tiiso čistili, tiiso jih razkužili, da bi bili stene pobelili, stare slame niso nadomestili s svežo, brez slamnic in lirez odej so položili bolnike v staro nesnago, kjer je mrgolelo na tisoče in tisoče uši. Šlo je Srbom, kakor je rekel nek siiiski saiiitetiii major, le za to, „da umró Ijolniki na kraju, ki nosi vsaj ime bolnišnici;''.
Zdravila niso zadoščala; preskrblje-vali so njetiilke, kot izvett bolništiice. Nekaj,slo korakov za bolniškimi hlevi so se nahajale od))rte izkopane latrine, a večinoma bolniki tiiso mogli iti tja in so ležali v svojih odpadkih. Bolnišnice so postale
na neiiilji, ki ni njegova, le v tolilco poskrbi zanj», tla nc plaiiijc zastonj najemnine.
To drugod so zopet oi)scžíii prostori, ki jih imajo velikaši za lovišča, kjer preganjajo divjaiiiio sebi v veselje in zaliavo, namesto, da Lii se po teli poljili zibalo zlato žitno klasje, kakor nekdaj. Vojna nam je pokazala, da ne poti'elnijenio lovišř in zabavišč, taarveťí plodiiili in olidelanili njiv.
Znamenit in vpoStevanjii vreden je predlog škofa dr. I'loliaske za /endjiško reformo, ki ga je stavil na zboi-ovanju ogi'skili poljedelcev in ki slove;
Zemlja naj ne bo več predmet špe-knlacije, ampak naj bo širokim ljudskim slojem domaČa gruda, ki jili preživlja. Narod, ki nima doma, ni narod. V obširni utemeljitvi je predlagal, naj se uvede na Ogrsketii sistem večnih najemov. Gotova gospodarska ozemlja naj dobi država v najem za večne ("iasc in sicer íidejíiomisc, cerkvena zemljišča in fundacijonalno zeitdjo. Ustanove naj se male kmetije v obsegu 15 do 35 oralov. Ta zemlja naj se daje v prvi vrsti onim poljedelcem, ki so se odlikovali na liojiŠeii, dalje moškim, ki so izgubili vsiecl vojne svoje premoŽenje ali vsled smrti svùjcev trpeli veliko škodo. Dalje ženam, katerim so padli v vojni možje in končno izseljencem, ki se vrnejo in so pripravni za kmetijo. Za itivalidne častnike, ki so se posebno odlikovali, naj se ustanove srednje posesti do 350 oralov. Najeiiniina naj bo zelo nizka in naj pokrije samo najemnino in male uin'avne stroške, ki jili ima djžava sama. Kmetijo naj dobi vedno prvorojeni sin, ki ni dolžan dati bratom ali sestram kako odpravnino. Podnájem naj bo prepovedan.
Tudi pri nas bi bile umestne take odredbe in bi se sprejele gotovo s tako navdušenostjo, kakor so jih spÈ'ejeli na Ogrskem.	L. K.
Novi kranjski deželni predsednik grof Henrik Attems.
Novi kranjski deželni predsednik grof Hen I'i k Attems je doSel H. maja v Ljubljano ter pi'evzeî vodstvo deželne politične uprave. Dolenjci ga ob tej priliki l)risrčno pozdravljamo tei' smo utrjeni v nadi, da se bode z očetovsko naklonjenostjo in skrbjo oziral tudi na naše dolenjske potrebščine v blagor lepi L)oienjski în v splošno korist njenemu ljudstvu, ki je vsikdar globoko udano cesarju in njegovim visoiiini deželnim namestnikom.
Grof Henrik Attems - Heiligenkreiiz novi ki'anjski deželni predsednik je bil rojen dne 13. oktobra leta 1 H58. v Šopronju na Ogrskem. Njegovim starišem, dedom in pradedom je tekla zibel v Sv, Križu jiri Ajdovščini, kjer so grofje Attems posedovali giajsko premoženje. Sedanji grof Henrik
tako prava gnezda kužnib bolezni. Urez krst so vjirlčo drngili naložili mrliče na volovske vozove in jiii odpeljali v skupne gomile, kjer so jiokopali večkrat naenkrat do 3 30 mrličev. Tako strašne so bile raz-mei'c, da so oboleli na legaiju vsi zdravniki in iiiedicinci. V drugi blevni bolnišnici v Nišu, takozvani rezervni bolnišnici Št. 7, je umrlo 2000 bolnikov ! A vstrijski zdravniki so stanovali v kotn hleva. Šele majnika je odpravil novi srbski poveljnik odločno najliujŠe stvail in omejile so se nalezljive bolezni, ki so tudi med civilnim prebivalstvom i)omoi'iie že 4000 ljudi.
Pozno šele so pripustili ameriški Udeči križ; tudi angleško poslanstvo in marsikatero rusko se je oziralo tudi na vojne ujetnike. Pošlljatev avstrijskega ildečega
križa so se večinoma polastili Srbi. *
Tako poročilokorespondenčnega nrada. Strašen je ta opis, a le še ne opisuje vseli grozodejstev. Srbi so tako grdo postopali z našimi ujetniki, da se to si)loli ne dá popisati.
Attems-TIeiligenkreuz je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Gorici, svoje višje študije pa je dovršil na dunajski Tei'ezi-janski akademiji. V državno shtžljo je vstojiil 1. avgusta 1S81). Prva služba mu je bila v Ljjubljani i)rj })olitiOni oblasti kot konceptni praktikant. Potem je služboval pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Kočevju, 1'ostojni in Litiji, dokler se in konečtio povrnil nazaj v I^jubljatio kot predstojnik prezidijalne jusai tie nepozabnega barona Winklei'ja. ljeta 1S8G. je bil jmklican na Dunaj v iiod'anje ministrstvo, kjer je ostal do 1. 1H90. Tega leta je prišel kot c. kr. okrajni glavar v Ijjutomer. Iz Ljutomera je bil v isti lastnosti prestavljen v Lipnico na Štajerskem, katej-o je leta I 896 zapusti! in odšel v Celje kot vodja c, kr. okrajnega glavarstva — med tem pa je {»ostal že c, kr. namestništveni svetnik. V Celju je ostal do leta 1901. Tega leta je odšd v solnčnato Gorico kot vodja tamošnjega c. kr. okrajnega glavarstva. Za dvoinega svetnika je bil iijienovaji leta 1902. Leta 19Î1 je bil i)oklican v Trst k c. kr. na-mestništvii kot podpredsednik namestništva. Leta 1913 je postal definitiven vtem činu.
Grof Henrik Attems je leta IS)06 potoni odiikovanja postal vitez Leopoldovega reda in v teku secianje vojne nm je bil podeljen komtiirni ki'ižec Fran -losipovega reda z zvezdo. Grof Attems je poročen s hčerko bivšega tržaškega namestnika grofa CgscIií ter je častni občan občin Ganditz (okraj Lipnica), Čepován, Sv. Križ pri Ajdovščini, Gornja Tribusa in Lokavec. Njegova dva brata sta tudi v državtio politični službi, in sicei' eden kot c. kr. dalmatinski namestnik, drugi, Viktor, pa dvorni svetnik pii c. kr. pomorskem uradu v Trstu. Giof Henrik Attetiis je bil v Gorici v deželnem zboru zastopnik vlade in predsednik kraške komisije ter častni član meščanskega zbora. — (ii'ofa Attemsa slikajo znatici kot zelo ljudomil značaj in ]»raviCnega uriulnika.
Dopisi.
Iz Št. Petra. Teden Rdečega križa se je pri nas prav dobro obnesel. Odlikovali so se pri poljiranjn prostovoljnih doneskov v prvi vrsti mali šolai'čki. Žts kar prvi dan 30. api'ila so iiohiteli pod nadzorstvom g. naduč. L. Koželj in tič. Iv. Kramarič v najbolj oddaljene vasi, ne oziraje se na slaba, blatna pota. Z veliko vnemo so pobirali od hiše do hiše in vsak, ki jim fje pi'išel nasproti so ga ju'osili toliko Časa, da je mogel v nabiralnike spustiti svoj prispevek. Ker ta dan niso vsega pobi'ali, so šli majnika se v ostale vasi. Zbrali so 135 K. Nabirali so darove v ])i'av lične nabiralnike, ki jih je naredil brezplačno tukajšnji trgovec g. Kres, za kar mu gre vsa hvala. — Šolska voditeljica Alai'.Koželj, je prejela za zasluge za tretje vojno posojilo polivalni dekret od c. kj'. niiučnega ministei'stva. ~ Iz ruskega ujetništva se je 1)0 pi'etekii skoro enega leta zopet zgtasil posestnik Janez Kramar iz Lutr-škega sela, Ravno za pirhe je i'azveselila njegovo družinico kartica s poročilom, da je zdrav. — V nedeljo 7. majnika smo imeli v tukajšnji šoli predavanje o ugodnosti in prednostih četrtega vojnega posojila.
Iz Črnomlja. L (Teden Rdečega križa.) Druga leta smo v Črnomlju prvi teden v itiajniku obhajali Florijanovo slavnost, letos smo pa svoje domoljubje najbolj pokazali z človekoljubnim sodelovanjem meščanstva in okoličanov za Rdeči križ. Spoied je bil sledeči: Dne 1. tiiaja je bil cvetličen dan, prodaja domačih in utuetnih cvetk in patrijotičnih znakov po šolski mladini pod nadzoi'stvom učiteljstva. Nabijali so se tudi člani za Rdeči križ, 1'aznašale nabiralne jioie in pi'ijave z dotičnim! vpisanimi doneski ter nabirali prosti prispevki v pusice. Dne 7. maja se je vršil v hotelu „Lackner" v ta namen koncert, ki daje najbolje spi'ičevjilo i požrtvovahmsti udeležencev i spretnosti igralcev in igralk.
Med obilno udeležbo uradiiiStva, duhovščine, učiteljstva in meščanstva je gospa Amalija Weis z učenkami proizvajala posamezne točke Jia klavii' v največjo zadovoljnost občinstva. Sledila je godba na lok, ilauta in krasno petje z izvirnimi nai)evi kakor: Amazonki, Miladaida do komadov itd. Konceil. je zaključil srečolov (efektna lo-tei-ija), ki je dala lepe dobitke. Čisti dohodek ta dan za UdeČÍ križ je ziuišal ki'on. — (S p o k o i'n a pi'oce-sija.) Drugič že v tej svetovni vojski ječi nonialjska župnija pod vodstvom dušnih pastirjev romala v spokorni pi'ocesiji k žalostni Mat. B. k cerkvi sv. Ki'iža na graškem vrhu (Giadezberg) koprivniške župnije. Prekrasen razgled od te cerkve 1)0 vsej lîeli Kiajini in so.sedni Hrvatski, kakor tudi naravna lega za boŽjo pot, je dala i)ovod za obilno udeležbo onih, ki imajo svojce v vojski ali sicer iŠČejo tolažile v svoji bridkosti za padlimi junaki l)ri tiilažnici žalostnili. V spodbudni in tolažljivi pi'opovedi je domači dušni pastij-bodril zbraJio množico k potrpljenju, zaupanju in vdanosti v voljo boŽjo v teh težkili časih poskusnje, ki je tudi dosegel v srcih poslušalcev zaželjeni uspeh.
Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j. ilKsclj.
V.
o vročini in suši v Beli Krajitii, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 30. letih.
L. 1890. Od 30. julija do 5. avgusta smo imeli prav hudo vi'očino. Toplomer je kazal n. pr. 2. avgusta opoldne v senci 23 O, a na solncu 53 ; 3. avgusta pa 27 in 5ť) O. 20, avgusta pa je kazal popoldne ob 3. uri v senci 32, a na solncu (jOC. Ta meset; je bila si)loh izi'edna vročina in liuda suša, da se je že vse sušilo in jo bilo celo grozdje uvelo, sušilo se je celo že nekatero drevje. Se iinjši so občutili sušo v sosednji Podzemeljski župniji, kakor so j)ravili, du se je tiirSica po njivah kar i)osušila. Na Hi'vat-skeui pa je bila ponekod, kakor je bilo slišati, tolika vročina in suša, da je bilo po poljii kar suho in je bila zemlja mestoma tako razpokana, da se niso ui)ali živino puščati ven, da si ne bi po razpokaîi polomila nog. 25. avgusta pa je nastal silen vihai', ki nam je naredil veliko Škode posebno na sadju, katei'o je močno otresel. Se več pa je vihar tega dne naredi) škode 1)0 drugih krajih po Kranjskem in drugih deželah, kakor so poročali časopisi. Polegel je vsa žita, tuj-šico polomil, drevesa i'uval s koreninami in lomil. Po hostah je ležalo vse vprek. Sadje je ponekod popolnotiia otresel. Odkrival in odnašal je strelie, prevračal kozolce. Več ljudi je bilo težko 1'anjenih, kakor je bilo čitati, in nekaj celo ubitih. Najstai'ejši Ijinljeniso pomnili takega strašnega viharja in take nevihte. Vsled silne vročine in deloma suše je tui'šica to leto nenavadno rano dozorela. Nekateri so jo poK|uavili že koncem avgusta. Hi)loh smo imeli tega leta vse poletje hudo vročino in sušo in pred trgatvijo, t.. j. od srede septembra dalje, kakoi* tudi ob trgatvi vročino, kakor skoiaj o kresu. Zaradi velike suše presaliuili so vsi kali in večinoma tudi studenci. Kulpa pa je bila tako nuila, da skoraj niso mogli voziti z brodom, ker niso mogli na hrvaški strani do kraja in so morali voziti visoko gori na Loki, skoiaj na drugo stran našega stuileiica, da so mogli ])riti do kraja. Stari ljudje niso i)omnili take suše ob tem času. Še 1, oktobra kazal je toplomer opoldne na solncu 43 C. Iver je bila v tem letu tudi drugod huda vročina in suša in je primanjkovalo vode, bilo je ])o Kranjskem več požarov. V lieli Krajini pa je pogorelo 7, oktobra na lîojiincih y gos])odarjev; 14. oktobra pa je pogorela liadovica in sicer 3() hiš in čez (iO drugih poslopij. Ljudje so pravili, da take vročine in suše ni bilo od 1. 1834. ^pnijo slsdi.)
Podpisovanje IV. avstrijskega vojnega posojila je podaljšano do nadaljnega.
DomaČe in tuje novice.
IV. vojno posojilo. Vsled ukaza visoke c, ki', vlade se je přetečeni teden ustanovilo tukaj društvo jiod naslovom ,,Dru.šl.vo za vojiio posojilo Rudolfovo". V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednikom Adolf Pausei', podžupan in posestnik; odbornikom Kari PI e i \v e i s s, c. ki', nolar, Ivan Krajec, ])is. ravnatelj mestne lira-nilnice; namestnikom dr. .iiikob Schegiila, odvetnik. — To društvo nudi vsacermi ]iri-liko, na lahek način st i)iidobiti obligacije 4, vojnega posojila. Delež tega društva znaša 50 kron in se lahko [dača takoj ali i)a po 5 K mesečno, Jidor vzame n, pr. 2 deleža po 50 K, plača 10 ki'oii mesečno in po pi'cteku 10 mesecev mu imenovano društvo izroči državno obligacijo za 100 K vojnega posojila. Po preteku teh desetiii mesecev mu plača društvo tudi razloček med vplačano svoto lUO kron in suUskripcijsko svoto íí3K, t, j, iiri luoK znesek 7 K, in ker se posamezni vplačani zneski takoj v hranilnici plodonosno nalože, še obresti vjdačanega denai'ja. Iz jiredstoječega se pač lahko razvidi, da vsak član tega društva ne stori samo patiijotično delo, ko podpiše eden ali več ileležev, ampak sprejme za vi)lačan denar ludi visoke obresti, — Pravila tega društva so od visoke c. kr. vlade potrjena in so pri mestni liranilnici na vpogled. Tu se sjirej-mejo tudi člani in daje g. ravnatelj mestne hranilnice med uradnimi urami radovoljno tozadevna pojasnila.
Blagoslovljetije prenovljene starodavne kapele Matere Božje v Bršlinu se bode vi'šilo v nedeljo 21, maja po popohi-danski službi božji okoli 3, ure. Najprvo bode blagoslovljenje čudežne Marijine podobe v župnijski ceikvi v Prečni, katero potem Marijina družba prenese v sprevodu s petjem in molitvijo v Bi-šlin v kapelo, kjer se nato izvrši blagoslovljenje lepe kapelice po domačem župniku in duh. svetniku, i)rcč. g. Š mi d o v n i ku. Občinstvo se vljudno vabi k obilni udeležbi nenavadne slovesnosti. Kaj več o tej zanimivi stari kajjelici piihodnjiČ,
Goriški nadškof Dr. Sedej je imel dne 7. maja v Št. Rupertu pontilikaliio sv, mašo in je obiskal Mokronog. Premi-lostnemii gospodu se je okolica Št. Ruperta silno dopadla. Natančneje sledi v priliodnji številki,
Kotiferetioa Sod. Ss. Coi'dis Jesu za novomeško dekanijo bo v Prečini v Četrtek 25, maja. Začetek ob 10. uri.
Imenovati je za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu pisarniški predstojnik g. Henrik Ab ]'am.
Na dan sv. Urbana, v četrtek 25. nuija ob pot 7. uri po novem času, bo na Trški gori sv. maša v čast sv. Urbanu, patronu vinskih goric. Povabljeni so k tej sv. maši vsi novomeški in okoliški posestniki vinogradov, da znovrga priporočijo sebe in svoje Irte blagoslovu Božjem in pi'iprošnji Device Marije in sv. Ui'bana, V tednu „Rdečega Križa" tudi pri nas v Prečini nismo zaostali za drugimi, (vcrkev šola in občina so storile svojo patrijotično dolžnost: nabiralo se je od hiše do hiše, niti najbolj revna koča se ni prezrla. Zato je bil uspeh zelo povoljen; 700 K.
Pri hranilnici in posojilnici v Kandiji
je IV. vojnega posojila ])odpisalo GG strank 9L10() kron.
Na Gorjatioe! Prvi letošnji shod pri sv. Miklavžu na Gorjaiicili l)o v nedeljo 21, maja ob D), uri. „Prid' vrli planin iiižave sin . , , !"
Poročena sta bila 14. maja v kapiteljski cerkvi Martin Vitgaj, mlinar iz Piečine, in Cecilija .Tankovi č, služkinja iz Novegamesta.
Umrla je v Novemmestu ]\Iarija Suhi dne 13. maja za trebušno jetiko ter bita pokotiana 15. maja. Naj počiva v miru!
Umrl ]e g. Kad Germ, grašfiak in veIei)osestiiik v Bajiiofii pi'i Novciiitiicstii, (Inc 17, maja po dolgi bolezni in previden s sv. zakramenti, v fiO. letu svoje starosti, Pokojnik je bil marljiv gosjjodar in si je prvi na Dolenjskem otiiislil valčin" mlin. — Pogreb se vi'ši v petek 19. maja ob 4. nri popoliidnc if. Bajiioťa na pokopališč v ^T()voiiiest(). Daj Bog obóespošlovaneinn pokojniku večni mir in pokoj!
Umrl je v Katuliji št. 25. gospod .los. Badalig, c, kr, fin. straže višji komisar in kapiten, iinejitelj zlatega /.aslužiicga križca s krono, zlate Častne kolajne itd., v Četrtek 11. maja v 65. letu starosti in bil pokopan v nedeljo ob G. uri iia pokopališču v Řmiliclu kljub slabemu vretnenii ob lepeni Številu udeležencev iz Kandije ill Noycgamesta. Pogreb bi bil se veliko častnejši za odličnega pokojnega begunca, ko bi se izvršil že v soboto, kakor je bilo naznanjeno. Toda zaradi družinskih okoliščin, da so se zamogli ])ogreba udeležiti njtigovi Idižnji soi'odniki, je bil pogreli preložen na nedeljo, kar pa ni bilo znano občinstvu. Na njegovem grobu žalujejo zraven njegovili svojcev tudi udani njegovi sobegnnci in di'ugi znanci in prijatelji, ki so ljubili in spoštovali dobrega in miroljubnega pokojnika. Naj počiva v miru!
Kako se zasluži hrabrostna svetinja. Marko Ďeriiug^el, posestnik na Uor. Lokvici \m Metliki, je bil pozvan pod orožje in je služil cesaiju kot čniovojnik v 17, pp. pri 1. stotniji, kterî jo poveljeval novomeŠČan, nadporočiiik Golla. Omenjena stotnija se je udeležila lansko leto bojev liri Zaleszczykih v Galiciji. Stotnija je dobila jiovelje, da piežene Uuse z neke višine. Ne meneč se za nevarnost, so junaki naskočili . rusko postojanko in jo iiavzeli. A komaj so se naši polastili višine, pa je začel nanje grometi sovražni ogetij iz stranske zasede. Kaj storiti? Na beg ni niislil nobeden. Vkljub peklenskem ognju sovražnikov so se naši junaki vrgli na
HOťiažiKj [losiojîiiikw ill lio (ioiguiii t»orehJii primorali^ Huse, da so se jim udali. Neki iius je Óerntíglja dvakrat rain'1 z bajonetom, toda naš junak ní odnehal, dokler ni njegov nasprotnik snn'tiio zadet padel na tla. Tako in slično je Černugelj petim Rltsotn odvzel orožje. Ko so na.ši junaki tako oljračiinali z nasprotniki, se je pa vsul nanje sovi'ažni ogenj iz daljave, l^vi-deli so večjo nevai'nost, zato so se bitro za silo zakopali. Nato je bil med našimi ranjen neki kadet, kterega je bilo treba odnesti na obvezovahšče. Toda, kdo bi se drznil dvigniti iz kritja v toči sovražnih ki-ogel? tíleilnjič se odloči naš Cerinigelj in s pomočjo enega sobojevnika med najhujšim sovražnim ogtijem kadeta spravi na varno. Ko je Čriiugelj na tako drzen način izvj'sil svoje satnarltaiisko delo, je pil izvedet, da so bili njegovi tovari.ši, ki so ostali v postojanki, z njihovim poveljnikom vred od Uusov zajeti. Ćernugelj je pa Boga hvalil, da ga je previdnost Uiko čiidožno otela ujetništva, klei'ega se je bolj bal kot smrti na bojišču. Na jnl-stojiicni mestu je oddal zaiileiijeno rusko kjer so zapisali njegove hrabre
za katere je bil pozneje odlikovan s srebrtK) hrabrostiio svetinjo II. vi'ste. " li'« je bil Ćei'nugelj uvi'ščen pri neki "»gi stoiiiiji i,i se je nadalje boiil za oornovmo	ge j^^.ii ,a„jenega,
niat\ee si je	prevezati rane od na
fron i poslujoèib sa.iitejcev. Pozneje se je ndeležil bojev	K.Hjanoi,., kjer se je
stotnija kter, je	Spadal, izkazala
neprekosljiva. líranib j, postojani.o proti sovražni i,,
'/guhati: držala, dokler „i dobila ojačenja >!' t,ako vrgla sovi'ažnika. iWAy^m je bil v.eim^elj ranjen. Sovražna krogla tmi je n- in žal, tudi neki živec v J'i desue roke, vsled če,sar mu je
zuec /asih. ž.ieti bi bilo, da bi bil j„„ak
î-^'ovno «.nikovan, V.olcako hrahíostne svetmje mso p« ceni.
Razglas. Po ministrskem ukazu z (lne aprila 1ÍM (i je nastopno imenovane predmete naznaniti, ako so docela ali po jiretežncm dehi iz kositra aH kositrovih zlitin; 1) Pločevine, cevi, droge, tabîe, pločo in kose sirove litine; 2) folije; 3) vreče, eimente In diiige jiosode ter drugo posodje, nadalje sklede, krožnike, tase, pokrove, žlice, svetilnike In drugo orodje, kolikor ti predmeti nimajo posebne umetniške ali zgodovinske viednostl ; 4) točilne tase; 5) kopalne kadi (banje); (>) pipe in druge armatui'e; 7) sestavine apai'tiir (zlasti tudi oblike za vlivanje sveč). Dolžnost naznaniti pod točko 1 in 2 imenovane pi-edmete odfjade, ako vsa zaloga ne presega "> kilogramov. Spredaj navedene predmele je navesti brez ozira na to, sjiadajo-li k uredbam obratne naprave, se li imajo v zalogi za jiodelovanje aH i'azpeČavanje ali služijo drugim namenom, se 11 lačasno ne i'abijo aH se rabijo. Naznanilo moi'a podati vsakdo, ki ima take predmete v posesti ali za druge v hrambi. Naznanila se morajo po stanu dne 1. maja 1.1. najkasneje do 81. maja 1.1. naravnost c. kr. trgovinskemu ministerstvu na Dunaju na podpisanih ťoimularih, ki se dohe pri okr. glavarstvu in pri občiiiskili uradili. Kd(U' ne hi ])odal jiiedpi-sanega nazuaiiîla kazno\'al se bo v smislu g G omenjenega ukaza.
UzmoviČi se zopet oglašajo v vaseh pod (îoi'jaiicl. Pretečeiie tedne so ])okradli v sredi Brusnic i)ri Fr. ilcdle vso Žensko obleko; gotovo imajo v svoji tatinski družbi tudi ženske članice. Potem so poskusili uiomili v ti'govino Mih. Tinka, ki jlli je l)a, opozorjen po svoji ženi, kaj hitro prepodil s strelom skozi okno ter })ovabll tudi so.scde na lov j)onoči]l!i čukov in sov. Na to jezo so šli v Janžvrh ter se tam zabavali z vinom, žganjem in medom; gotovo jim i)a tudi svinjine ni manjkalo. — V pondcljek 8. maja pa jo hotel nek pie-drznež kar \iri belem ilnevu okolu 3. \ire |)opolii(iiie iidreti od zadej v župnišče v lirusnicali, pa mu ni bilo všeč, da so hila vrata preveč dobro zapahnjena. Zato je poskusil v si-edo zjutraj ravnolain Še enkrat svojo srečo, ker je liotel na vsak način pogledati, če bi imel g. Župnilc vendar-le kaj blaga za-nji;ga. 'l'oda tiiidll se je zopet brez zaželjenega uspeha. Odtrgal je leseno oknice i)d okna zadej, pa se je moral grozrm začuditi, ko so mu je zasmejal prazen zid nasjíroti, ker okno je bilo slučajno „slepo okno«. Gotovo pi'ide še enkrat gledat, pa' najbrže pri vežidb viatih, ki se hodo dale laglje odpreti, Če se ho dalo kuj odtiestl. Pa tudi to bo šio bolj težko, kei' bi ga znal hišni gos[)odar le t>reveč grdo j^ozdravlti. Sumniči se, da jirihajajo „brača" pi'eko Gorjancev, am})ak pod vod,stvom domačina, kateremu so i'azmere znane. Osumljen je neki Ll. — Želeti je, da juide ta prijazna družba kmalu v roke pravice,
Prvi roj je imel letos Jarane Riťelj iz ŽdinjevasI in sicer že 2, maja in potem kmalu zopet dva roja po vrsti, Pildne čeheliee so se gotovo tudi ravnale po novem času.
Nesreče. Janez Vidmar, tesar na Petanah, se je usekal v ilesno nogo. — Janez liepovž, iiosestnikov sin vňt. Janžu, ,sl jo zlomil desno nogo v goleni. — Matija Žimec, ilninar iia Otoku pi'l Podzemlju, je pi'išel v nasjirotje s svojltn sinom. Njegov lastni siti ga je tako vrgel, da se mu je zlomila desna noga v golimi in je zlomljena kost vnn predrla skozi mišice. Medtem se mu je pa lana tako zastru[iila, da ga je napadel omri vični krč ter jc v kan-dijski bohiii',1 umrl.
Toča precej debela se je vsiila nad Tjjiililjano 11. maja ob 1. uri popoldne, ki je napravila precej škoiie jjo ljubljanskih vrtovih.
Izkopavanje ali prevažanje padlih ali tudi drugače umrlih vojakov je všled ukaza 5. aniiadnega poveljstva za čas od 1. maja do 1. oktobra 11) HI iz zdravstvenih ozirov splošno ]»re])ovedano. Vže dovoljena
izkopavanja oziroma prepeljavanja se še smejo izvršiti me.seca inajnika. Na to se o])ozarjajo sorodniki padliii in umrlih vojakov.
Vojni pregled.
Itiili.jiUislio ItojiSče. — II. iti!ij!i so uradno poroča z Duiiajit: Dopolthie je vrfrel ia.ški ieudoc live bombi na tr^ui iu stolui trji v Gorici. Ubita sta 2 civilistu, jîli je ranjenih. — „Pester IJoyd" poroía, lia sta laška polka št. 13,0 ill 13() odpovedala pokorščino ob nokeiii napailu na J>o!)rdol)9ki visoki planoti, — 1/. Ciiriba .se U. maja poroča; Z italijanske meje se h naiiesljivega vira javlja, du je italijansko IjNiIstvo vsled novih vpoklicev zelo razburjeno. V MoiUiiii, volilnem oknijii ztiaiics'a socialista J:'ern, jo vprizorilo okoli (JOOO žena javno demouatracijo. l'o ulicah se vaicia množica jo kriôala: „Konec vojske ločetiio!'' „livvivii Giolittil" Policija in vojaštvo sta morula nastopiti. V 1'iacenci je v neki vojašnici en polk odpovedal i>o-korščino. Ob fronti pa se je uprla brigada Sasaari. — 'Naše četo so otibilo po uradnem I)0r0čiJu I J. maja na dobrdobski planoti za-iiodiij oil sv, Martina ljut italijanski napad z ročnimi granatami, — Ui'aiino avstrijsko poročilo z dne ll3, maja javlja: Tojmiški boji so se razširili včeraj na celo bojno črto in so se povečali večkrat do velike ljutosti. V odseku Dobrdobakc planote je vdrl preizkušeni črnovojniški polk iz ILebii v sovražne jarke vzhodno od 'Pcžiiia, ujel jo .T častnikov in 150 mož raznih italijanskih konjeniških polkov in zajdcnil eno strojnico. Našo predvčerajšnjim vzeto postojanko /uhodno od sv. Martina smo držali in utrdili kljulj vsem naporom sovražnika, ki jo je hote! zopet priboriti. Ob tej priliki sa pailii v roke naših čet 'i častniki, 140 mož, 1 strojnica in sicer mnogo bojue^^a materijala. J)anc.s zjutraj so metali sovražni Ictalci brez škode bombe na Kostanjevico in na več jasno označenih .sanitetnih zavodov. Našo topništvo i>ri i^oriSkem mostišču, pri Pluveb in v tohninskein orfseku jo diialo pod krepkim Ofirijeiti sovražna kritja. Ob raxnih podjetjih pehoto na tem bojišču smo ujeli 1 častniku in lie mož.
\a naši koroški fronti so se tiiiii razvili ob dobrem razifledu živahni boji s topovi; pri l'onta!)^ju pa pehotni boji naših čet z oddelki bersa.ilierov. V Dolomitih smo odbili več italijanskih napadov na naše postojanke v ozeinlju Col di Lana in Tresassi, Naše Čete na južnem Tirolskem ao, podprte s prevlada-jočim iičiiikovaiyem topništva, zavzele jirve sovražne postojanke na jiobočju Armenterra (jiižuo od Suganske doline), na visoki planoti Ijavarotie severno od dolino Teri^nalo in jtižno od Rovereta. V teh bojih smo ujeli (i'l ùast-nikov, med njimi 1 polkovnika in nad ii.'iOU mož, zaplenili 11 strojnic in 7 topov.
Klisko bojišče, — Nemško uradno poročilo 11. maja jav^a, da so Nemci severno od kolodvora Selburg z naskokom vzeli 500 metrov sovražne imstojanke, ujeli ob tej priliki 309 neranjenib sovražnikov in zaplenili nekaj strojnic. — t3. maja pa se iiradno poroča, da je ogenj nemških topov zadušil v kali naj)ad Iřu.sov na po Xenicih osvojene jarke severno od kolodvora Selbtirg. Ujetih jo bilo več sto Rusov.
Zahodno bojišče. — 12, maja ao uradno poroča, da so ovojih iialatinski bataljoni z naskokom več črt angleške postojanke južno-vzhodno od utrdbo llobenzollern. Dozdaj so dovedli 127 neranjenih ujetnikov ia zaplenili več strojnic, l^oleg tega je imel sovražnik izdatno krvave izf,^ube, posebno ko je brez uspeha izvedet i>rotinapad. — I'o jioroi'iiih pariških listov so 10 t, m, zopet uvrstili kolonialne čete v francosko bojno črto,
lialkaiisk» hojišče. — I» Aten poroča „Berliner Tafíblatt" : Iz Tepelene se poroča, da se vr.Še ^uti hoji na cesti Fieri-Valona, kjer .4vstrijci z veliko silo napadajo italijanske utrdbe. Delovati je pričela na obeh .straneh težka artiljerija, „Matin" poroča, da je priplulo zelo močno laško brodovje i)reil Vaiono, ki je obstreljevalo pol uro sovražne postojanke. — Neki ugledni Albanec, ki jo prej v Za^irobii stanoval, je kakor so poroča iz Zagreba v navdušenih besedah oiiiaoval odnošaje med avstrijskimi četami in doma(:Ím preijivalstvoui v Albaniji. Vojna uprava so rruiii, da ohrani vsa narodna svojstva v Albaniji in da vsi prebivalci raznih ver žive mod seboj v miru. V celi deželi vlada popoln mir. l'o poročilu iz Petrograda, jo 1'aslč izjavil zastopnikom časopisja, da raziiolngu Srbija z nad l.")0.000 vojaki. LJ[)a, da bo vojska že najbrž [irihodnjo jesen končana. — Nemško uradno poročilo javlja: Sovražne letalce, ki so metali boni))e na Mirovac in na Dojran je pregnal naš obrambni ogenj.
lioji na iiioi-Jii, — Iz l'ariza poročajo švicarski listi: Zbornica v Uragnav je sprejela zakonski načrt, naj se zaplenijo v Montevideo internirane nemško ladjo. - l'o uradnem po-
ročilu iz Londona I. maja sta oborožena jahta ,.Acfrusa" in jiolai^alec min „Nastnrtiun" zavozila v Sfedozcinskem morju na mine in se }joio))ila. Rešeni so častniki obeh ladij. Oii moštva se pofire.Šu 13 mož. Po poročilih švicarskih listov iz Marseille ])Ofíre.-ajo h'raneozi v mescu marcu 2(j ttgovskih ladij. — „Daily News-' poročajo iz New Yorka: Po statistiki trgovinskega urada je i/guh^enih do L marca, odknr traja vojska, 2000 trgovskih ladij s 4 ndlijoni ton vsebine. Največ gre na izgubo Nemčije, katere trgovinska mornaricu se je znižala za GOO ladij, ki so deloma potopljene, zaplenjene ali pa internirano. Anglija jc izgubila 500 ladij, 225 so jib potopili jtodmorski čolni,
Itaziia bojišča. — „Eclaii"' poroča: Vstaja v Dublinu je sicer iiavidezao pre-niagana, a ua deželi še vedno močno vre. — Škode je v Dublinu najmanj .300,000 funtov Sterliiigov. Gorelo je 179 hiš. Angleži so prijeli do 1000 lipoj'nikov. 2280 Ircev so izročili radi veleizdaje vojnomu sodišču. Tri voditelje irskega ujiora so 3 t. m. ustrelili. — wDaily tJbroniclo" poroča 4. maja: Poveljniku an^'leSke vojake v Mezopotamiji je zapovedal general Drake, da naj naprej potisnjene postojanke na levem Ijrei^u Tijfrisa nemudoma izprazni. — l'o poročilih iz Čarij^rada maja je Imam iz Darfurja v Suilanu, Ali Dinaz, proglasil sveto vojsko proti Angležem ter koraka g svojimi četami in 8000 veUilodi proti severnemu Sudanu, podivši angleške čete, s katerimi so na svojem pohodu anide, v divjem begu pred sabo. Baje namerava združeno s Senusi iiai»redovati. Proklamacija angleškega višjega pove^inika, po kateri so Angleži Čete Imama l»orazile, je neresnična, nasprotno se nahajajo .Angleži v divjem begu proti Nilu, odkar Imamove čete prodirajo proti severu, — Spor mej Ameriko in Nemčijo jo v toliko poravnan, da ne ])rîdc do nobenih sovražnosti meti obema državama, — Turki so doscjïli na kavkaski bojni črti lepe uspehe ter ustavili prodirai^e Rusov. — „Daily Telegraph" poroča l.'i. maja, da jc vojska mej Ameriko iu Meksiko neizogibna, ker so pofi'ajanja obojestranskih generalov ostala brezuspešna, Posnjanja so se vršila srlede takojšnje umaknitve amerikanskih čet z nicksiknnskega ozemlja.
Raznotero.
Skrivnostni umor sedmih žensk, V
Ozinkoti pri Budimpešti so našli v kleti neke lekarne sedem pop(dnotua oblečenih in že zelo razpadlih trupel. Vsako truplo se je nahajalo v ]dočevinastem sodu. Površna iireiskava je dognala, da je bilo vseh sedem žensk umorjenih. Kako so prišle v klet in koliko Časa so tamkaj ležale, se Se ne ve. Ta trupla so se našla vsled tega, da je lekarnik Pakacs, v katerega last je pred nedolgim časom prišla lekarna, sestavljal z nekim gospodom inventar. Lastnik hiše, vrvar Jager, je mogel oblaslem le toliko })ovedati, da je bil poprejšnji lastnik neki klepar iiela Kisz. Ta je bil slar let in neoženjen. Ko je izbrulinila vojska, jc takoj prvi dan odšel k svojemu polku, in od takrat se o njem ničesar ne ve. liaje je umrl v Srbiji za pegastim Icgarjem. Kisz si je uredil lekarno v 1, lí)i;-í. Domneva se, da so med umoijeiikaini tudi Dunajčanke, ker jo Kisz pogostokrat potoval na Dunaj. — Nadalje se je dognalo: Preiskava v krvavem romanu v ťzinkoti vedno jasnejše dokazuje, da je klepar Bela Ivisz moril svoje žrtve, katerih število se še ni moglo ugo(,o\'ltÍ, zgolj iz lakomnosti. Od večjega števila deklet, kjiterih isiovet-nost se jc že dognala, se je zvedelo, da so imele pred svojo umoritvijo večje denarne zneske. Najzanimivejše so izpovedbe bivšega poH(;ista Nagyja, ki je bil s Kiszoin prijatelj; glasom teh izpovedh si je Kisz sam preskrbel pločevino za sode in kolik<u' on ve, je več sodov spravil In morda tudi odposlal na lingirane naslove iki dtíželi. Odprli so različne sode ob navzočno.st.i dveh sodiiozdravniških komisij in izvršili obdukcijo iiosaineznih trupel, kar je povzročilo največjii težavi?. Delo si; je moralo radi strašnega mi tvaškega smradu opetovano prekiniti. Dosh'j so odprli pel sodov. Vsebina je bila naslednja: Iz [uvega soda se je prikazalo mrtvo truplo shujšane ženske, ki je bila popolnoma oblečena. Smrt je nastopila očividtio že pred več leti. Dognalo se je, da je bila zadavljena in zadušena. Občinski gostilničar in klejiar-jeva postrežnica s(a spoznala v njej deklo Jtataiino Varga, ki je jio nekem nočnem
obisku pri kleparju ni bilo veS na i^pregled. Ko so odstranili oldeko in našli na njenih prsih iz platna sešit denarni inošiijicek, jc bil o njeni istovetnosti odstranjen vsak dvom. Ta niošnjiček, v katerem ju hranila 500 K, je bila videia pri njej neka kinetitia. V (Irugeni sodu so naSli predvsem nekaj ženske obleke, kakor: srajco, ])iediiasnik in par nogavic. V tem sodu je bilo tJ'upJo dobrorejene ženske, ki je bila oblečena le v raztrgano srajco. To ti'uplo izvira na vsak način iz kasnejsega časa, nego ono v prvem sodu. — V tretjem sodu je isto-tako tiiialo žensko truplo, ki je bilo Čisto pokrito s prahom in drugo nesnago ter skupaj stisnjeno; doslej še niso mogli dognati identitete. Zanimivo je, da je bilo to truplo konzervirano. Kakor se zdi, si je morilec dobro premislil vprašanje o konzerviranju trupla. Da bi ga ne izdal mrliški smrad, je polil ti'iiplo z neko alkoholu podobno tekočifio. — V Četrtem sodu so našli modro tekočino, ki se je izkazala kot bakrena galica. V petem sodu je bilo truplo mladega dekleta, ki je bilo izginilo 1. 190G, Postrežnieo Jakubek so zopet izpustili, ker je bilo njeno zmedeno govorjenje v resnici le posledica duševne zmedenosti. Vendar je izpovedala, da je služil neki Nagy Kiszu kot posredovalec ženskih. Dalje (ireiskuje policija sled za nekim gostilničarskim sinom iz Uzinkote, ki se je cela leta udeleževal Kiszevega početja. O Ivanu Nagy, bivšem občinskem redaj'ju in prijatelju klepai'skega mojstra, so se dognali sumljivi podatki. Letošnjo zimo so mu zmrznili prsti iia desni nogi in po operaciji se je zdravil približno en mesec v neki budimpeštanski delavski bolnišnici, Kakor se sedaj pripoveduje, je imel Ivan Nagy jionoČi hude sanje. Fantaziral je o mrtvili truplih umorjenih deklet in ko so mu zjuti'aj povedali, kaj poročajo Časniki o najdbi sodov v Czinkoti in ga vprašali, če nič ne ve o tem, se je začel ti'esti. Vendar pa doslej taji. Doslej seje oglasilo že 160 oseb iz cele Ogi'ske, ki so tekom zadnjih 10 do 12 let pogrešili katerega svojih ljudi. Dognalo se je, da je imel Kisz tekom 10 let zveze s 178 ženskami, ki jim je obečal tudi zakon. V 12 letih je imel 74 nevest, 23 pogrešanih žensk so tista leta, jjredno so izginile, videli pri Kiszu. — Dodatno se še poroča: Ker je več ljudi izpovedalo, da so videli Kisza kopati na vrtu, je preiskovalni sodnik odredil, da se vrt še enki'at prekoplje. Iz Kiszove korespondence, ki so jo Še enkrat pregledali, se je dognalo, da se je ponudilo Kiszu v zakon 174 žensk, sam se je priporočal kot ženin v 71 slučajih. Iz naj oddaljenejši h krajev Ogrske se oglašajo ljudje, ki že leta pogrešajo katerega svojih. — 11. jnaja zvečer je prosil Ivan Nagy, naj ga iieljejo pred višjega mestnega glavarja, da bo izpovedal, ker ne prenese več vednega nadlegovanja. Ko so mu željo i/,])olnili, je pa izjavil, da nima ničesar povedati. — Kakor je dognala zdravniška preiskava, je Kisz veČino svojih žrtev zadavil v postelji. V tem je bil pravi mojster ter je imel pravcati sistem. Vrvico je' vselej štirikratno zložil v zanjko, katero je mogel s pi'vini potegotii tako stisniti, da se žrtev ni mogla več Ijraniti. Ženske, ki so se našle v sodih oblečene, je zločinec najbi'že enostavno izza hrbta presenetil, jim vrgel vrv krog vratu in v trenutku zadrgnil. Braniti se ni mogla nobena žrt,ev. — Pokop Kiszevih žrtev v Czinkoti se je moral za par dni odgoditi, ker je mjtogo oseb, ki pogrešajo svojce, šele za nedeljo, 14. t. m., napovedalo svoj dohod. Morda se bo še mogla dognati istovetnost kakega iiadaljnega trupla. — Izpisek iz bolniškega in mrtvaškega zaznamka „Rdečega križa" o Kiszevi smi'ti se glasi tako-le: „Vatjevo fi79. Kisz Bela, diagnoza: vekurrens, bataljonsko poveljstvo črnovojniški pcšpolk št. 3, umrl 15. februarja 19ir>." Pod zapiskom je pet podpisov; med drugimi je ])odpisan srbski zdiavnik dr. H. lierach. Ker si je pa lahko misliti, da je prevejani
zločinec podtaknil svojo identitefno puščico komu diiigeiiMi, bodo dotirano truplo v Valjevu izkopali. — 1'ri dolgotrajnem potiočneni zaslišavanju jn-ed višjim (K'žel-nini glavarjem v Binlitnpešti je stražnik Nagy na sidošno sîcei' tajil, vcnilar je v navskrižjiem zaslišavanju marsikaj pi iznal, iz česa]' jasno izhaja, da je veilei za Kiszove zločine in luu pii njili tudi pomagal. Nato so ga aretirali. Na policiji se je oglasila neka ženska, ki trdi, da je Še letos videla Kîsza v liudimpeŠti, Neka druga ženska je izpovedala, da ji je Kisz pred i 5 leti izvabil večji denarni znesek, — Sedmere Kiszove žrtve so v soboto popoldne v Czinkoti pokopali. V jviszovem stanovanju so sti'gali jiod in pi'ekopali tla, a niso ničesar sumljivega našli. — Dosedanje policijske poizvedbe so dognale, da je imel Kisz z 21 ženami in dekleti osebne zveze, ki so vse izgitiile, V njegovem stanovanju so našli oblek od 40 različnih žensk.
Poslano.*)
Ile^unťi so kiivi draginjo v Novoin mestu! K dopisu „Glas iz občinstva" v „Dol. Novicah" od 4. maja IBIC, šc. fi,, sem primoran nekaj pojuHiiiti. — NovomeSčaui so hodili različna živila na deželo kupovat, ko begtinccv so ni bilo tukaj; tudi še sedaj Lódijo in i)otlo hodili g'otovo tudi iiozneje, ko beguncev uc bo več tukaj, — Dol)ro je znano v Novem mestu in tudi v Kaudiji, ko so preteklo leto tri íiame-prckupčevíilke domačinke — „uo begunke" — v ucki okoliški vasi pred očesom postavo boiiale v neko lii.šo, iz te zopet v clnij^o hišo in se tam skrile pod posteljo, oziroma mizo, — Drugi slučaj; Mesca sejitcmbra 19Í5 je hotela neka begunka eno kokoš, za katei'O je zahtevala prodajalka 6 K, ža 5 K kupiti iti bi jo bila za to ceno tudi dobila. Jaz sem bil navzoč in sem pripomnil, da je 5 K pi'eveč. Neka aavzoča domačinka je nato pristavila: „če ne da,i 6 K, jo bom pa jaz vzola za G K". Begunka jo morala ])Otem 6 K odšteti, ako je hotela imeti kokoš. To ni samovotjiio prepla-čanje, paù ))a po domačinki prišiveno i>re-plačanje. Enakili slučajev imam še več na razpolago. „Obsojanju vredno je očitanje" — ako je resnično, — da odgovarjajo begunci pri obiskih kmetom in kmeticam prinašati za živež ])0trcbn0 blaj^o na trg. Jaz prosim, da se dotične osebe imenujejo v „Dol. Kovicah", ali pa naznanijo vsaj meni, Jazobtjulu'in svečano, da botn skrbel, da se dotično osebe odstranijo od tukaj. — V tlopisu je tudi omenjeno, da se beKuiici nimajo iirav nič pritožiti zojier vljudnost meščanov. Temu ne morem pritrditi. So ])ač hvale- in častivredni i;i0S|K)dje in gospe, ki občujejo z begunci prijateljako in sočutno h njihovo britko usodo, — nasprotno jih je pa nekoliko, ki nimajo srca in katerim so bej^uuci tni v peti. To ni krščansko! Tem nasprotnikom bi jaz iz srca privoščil, — če bi se dalo tako izpeljati, ne da bi trpeli tudi nedolžni, — da lïi- ti nasprotidki ])0Hkusili britko usodo beguncev vsaj 48 ur, potom bi ravnali gotovo drugače z begunci, kakor sedaj ravnajo in bi ae spremenili v krotka jagnjeta, — So mar begunci zakrivili, da so morali svoja domovja zapustiti? Begunci so reveži, siromaki. Vsak begunec trpi in ima škodo, več ali manj. Nekateri so zj^ubili vso in so rešili le to, kar so imeli na sebi. Vsak bi so vrnil v svojo domovino rajši danes, kakor jutri. — Sapienti sat! .	1, K----
Poslano.*)
Kaj človek vse na svetu doživi, če dočaka visoko Starost ter ima doltre prijatelje. Pred več ieti, ko sem služboval na Gorenjskem, sem se seznanil z odličniud gospodi komponisti, ki ]mi živé sedaj vsi na bopem svetu, kakor: nadtičitelj jf. Andrej Vavken v Cerkvah nad^ Kranjem, nadučite|j gosp. Josip Levičnik v Železnikih, učitelj gosp. I^eopold Helar v Ljubljani, cecilijanski or^,'-anist K- 1'eter Cebin v Kraiiju itd , in še živi g. Franc Grbec. Takrat ])a še nisem bil osebno znan z zelo naiiarjenim komponistom in organistom gosp, Ignacijem Hladnik v Stari Loki, ki mi je njegove kompozicije jtošiHai v l're(!oseli pri Kranju, kjer sem kot učitelj in cerkveni organist deset let .služboval; le pismeno sva se poznala.
Ko sem se pa I. 1871 preselil v Ót. Jernej, je prišel tmli on kmalu kot ka[>iteljski oi'ganîst v Novomestoin tedaj sva so šele oselmo spoznala in se utrdila jirijatoljsko, l'o.šiljnl ini je vedno nove i)esmi v it. Jernej, kjer sem bil tudi organist ter sem jtrav rad izvajal in igral njegove kompozicije, ker so našemu ljudstvu imjbolj ugajale in še tudi aedaj najbolj u^^ajajo. Iz [trepričanja trdim, da so njegove leiio pesmi, posebno Marijine, med ^udstvom najbolj priljubljene, pa no wamo na Dolenjskem, ampak
po vsem Slovenskem, kjer a pesmi slavi ]io-božno slovensko ljudstvo Jioga in Marijo.
Da som tiuii jaz zares vnet orf^iHust bil in še veilno rad igrani, l'etudî sem žc v 81. letu svoje starosti, je dokaz, da sem si oiidslil cló sedaj še iz "Maribora lej) harmotdj. Oli, kako sem ^rji veseli In to moje veselje mi je pomnožil inoj blagi jirijatelj, čast. gospoii Ignacij lllailnik, ko mi je iio ito.šri [»oslal krasne pesmi „Zdrava Marija!■' Marijine pesmi za mešan zbor, solospeve in or^^Ie, zložil I^'nacij Hladnik. Mej temi [lesnii jia mi je ta moj ljubi in dragi i>njatelj še eno pesem podaril, ki se imenuje „ V slovo Mal eri", besede Val. Marčič-a, št. il. — Svojetmi jirijatclju p, n. g. Iv, Saje, nadučitelju v p. — In za ta njegov trud in za to veliko veselje, ki mi ^a je s to podaritvijo napravil, mu izrekam tem potom svojo naj-to[dejšo zahvalo ter kličem: Bojf mu povrni in poplačaj vse to ter nam še mnogo let ohrani našega najbopega domačega komjionista g. Hladnika, da bi zamo^^el .še skladati veliko milodoncčili pesmic v čast Boj^u in Mariji in vsem svetnikom, v čast in slavo pa tudi samemu sebi in v radost ljudem!
Jako so me razveselile pesmice, ki sta mi ji]] ob 80 letnici l)lagovolila podariti vrla moja prijatelja, č, g, Davorin Budna in č. j^. Ignacij Hladnik, ki se bodo še dolgo prepev.ile na svetu, ko mene in njih na svetu več ne bo. V tretje gre rado. Morda mi šo kdo oglasi kakSno lepo posem za slovo v nmji visoki starosti? 8aj mi je čestital lansko leto naš najboljši slovenski koin]ior)ist, visokouastiti g. t'. Hugolin Sattner v Ljubljani, da naj tako dolgo živim, da bo duša pojtolnonia zrela za sveta nelieaa. Toraj bode ti'Cba še dolgo živeti I Bog ga usliši! — Vsem velccci^jemm kompo-uistom pa najlepša hvala!
Sent Jernej, linc (J. )iinjii l'JKi.
_ Janez (Saje, nadučitelj v p.
*} Zli vsclmio je iiroiliiištvo odgovorno lo toliko, kolilior zfthlova hhIiou,
VINO
lastnega pridelka je v večji množini na prodaj v graščini	28-3-u
Bajnof pri Rudolfovem.
r i-1! p o v e (1 )K)wpešf'tiegii prodajanja tkanega, pletenega in birkancga liiaiia.
Po ministerskein ukazu z ilno .5. maja tíMíí je (irepovedana vsaka jiriredlia. ki ima namen pospešiti [iroiiajo tkanefj;a. pletenef;:« in liirka-negii blaga, Prepoveiiane so za označeno Idiij^o zlasti vse razi)rodaje brez razlike, ali spadajo pod zakon o jirodajah ali ne, !'ie;;ovedanc so nadalje takozvane itivemurnc in sezonske prodaje, prireilhe takozvanih serijskih tednov in dni, tednov in dni za ostanke, Jiailatje „beli tedni-' in „beli dnovi-', propagandni in rakiamni tulni in dnovi, nailaze fu'odaje lilaj^a v iiartijah ter jirostovoljne dražbe brez razlike, ali se vrše javno ali je dostop k dražbam dovoljen le takim, ki ao l)ili posebej povab^jani. Trojiovedanaso vsake vrsto oznanila, okrožnice, pozivi, hvalitve v ]>isnnh ali tiskovinah. Prepovedano je tudi razpošiljanje in javno nabiralno takih objav. Za i}repovcdano hvaliiev je smatrati tudi napovedovanje in izobešanje na|)isov, ki navajajo znižane ali inventurne cene. Izjemo more dovoliti c. kr. trgovinsko ministrstvo v posebnega ozira vrednih primerih, tako na [)rimer če fire za smrt, ])ronebanjo ku[)čije, konkurz. Ta prepoveii ne prizadeva iiravice zastavnega upnika in drn^lh upnikov, da smejo liatî stvari javno prodat. Ta prepoved tudi ne prizadeva jirodaj po določilih člena 343 trgovinskega zakonika. Zavodi in podjetja, ki po svoji uredbi javno prodajajo zastavljeno stvari kakor na primer zastavljalnice, so dolžni, da vsak termin, ob katerem pride iia prodaj blago, ki jo više označeno, tri tedne prej pismeno naznanijo c. kr. trgovinskemu ministrstvu ter bkratu navedejo vrsto in množino blaga. Prestopki tega ukaza se kaznujejo z globo do ."iOOO kron ali zaporom do ii mesecev.
Podpisujte IV, vojno posojilo!
E 8j;i()/G
Mûm ohlíc in pozíu k nîipDUBdbi.
Na iiredlog: Fnuicotn lírciiik v ťriiCni kot na-htevajoĚo .stranko Ixi iíqo 13. jiUija 1916 preilpoludne ob 9. uri [iTi ['. kr. okrožnem sodiàiMi v izbi it. 25 im [lodstnvi fj tem oiioljretiili jpogojev dm2ijii slťíieřih ue-lirmi)ii';iiin :
Zciiiljiškii knjifia rrci"'nn. vi, St, 2, f^o'/A, travnik, vino^rml. llcn. vredtiost 4Ů0K. Najmanjši j)on. 304K, Pod imjmaiij.iitn jioumlkoni se ue jtrodiijo.
C. kr. okrajno sodiáČe v Rudolfovem, odd. IV,,
line il. maju IflKi.
Popolnoma vnrno naložen lienar.
LNICftifi POSOJILNICI
/ii Kiiiulijo in okolico, rog. /iidi'. / nooin. /avezo
= v lastnoiii donni v Kaudiji
sprejema hranilne vlof^e od vsacej^a, če je lyen ud ali ne, ter obrestuje po
4'
O
2-0-7
na leto brez odbitka remuera davfc», katerega sama iz svoje^^a plačuje.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
Kakor za tietje vojuo jiosojilo, tako se bo tudi za
Četrto vojno posojilo
zamoglo naročili pil podpisani novomeški hraniliiiei, Podpisovaiita cena Jo določena pri
a)	štiridesetletnem davka prostem 5'///o amort. državnem
posojilu 9.r/o
b)	davka prostih S'/.//« dne I. junija 1923 vračljivih državnih
bla^. nakaznicah 95^50 7o
tlraiiilnlra leni potom objavlja, da lioče vse slorHi, da IJndstvn olajša [M lilobltev leh laLo dohro se ohrestiijočili papirjev. Svojim vložnikom bo v iiameii vojnejia postijibi nemiidno iziilačala vsako vsoto liraujenciiti denarja. Nukup teli [laidrjcv bo brez vsei^a dobírka iioskrliela; in ker Jo 0(1 vis. vlade za io oiiravičeiia, bo na udjo vrediiosliie papirje v slirambo
in oskrbovanje prevzela.
Daljna loza<levna iiojasnila scMlobčob nradnili ui aliv llestui Iii aiiilnici.
Mestna liraiiiUiica v Novtni mestu.