LETO »»ta, XXVI. — številka 24 jes*nov,te»Jt: obC. konference SZDL U, J1. ' Kranj, Radovljica, šk. Loka H"*lc ~ Izdaja CP Gorenjski tisk o!i G,avni urednik Anton Mlklavčifi agovornl urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 28. 3. 1973 Cena 70 par .List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah in sobotah. EZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO dni Osvetnik delavcem iz radovljiške občine je ob njihovem *? govorila podpredsednica republiškega izvršnega sveta ' ^ieks- tsandra Kornliauser. — Foto: F. Perdan Učitelje "" večje 1Jižk°SV°tni dc1avci iz radov-VSa,k° °bčine so si - junico . dan za °letno srečanje izbrali smrti narodnega ! la Staneta Žagarja. Taiko »lok • brali v Pelok popoldne, 8oveJ dni prcd obletnico "Je' ^ smrti, v osnovni šoli V',1, Linharta v Radovljici. ^u r»tkem uvodnem progra-0Sn 1e nastopil pevski zbor ski°Vru"> šol° m harmonikarji °rkestor, potem pa je o Van;''a,u V2goje in izobraže-Pojjl'^ v sedanjih družbemo-ri[a Kni'1 odnosih spregovori^ PoclP'cdsednica republi-Al6v "'vršnega sveta dr. r*s&ndra Kor.nhauser. hodj^rila je, da bo v pri-in » Je Pomen izboraževan ja 01e naraščal na vseh pod- čakajo naloge ročjih in zato učitelje oziroma prosvetne delavce čakajo iz dneva v dan večje naloge. Rekla je, da se moramo že danes vprašati, kaj od tega, kar dames učimo, bo še pomembno leta 2000, ko bo številni današnji šolarji na vrhu svoje delovne ustvarjalnosti. Ob ugotovitvah, da se v petih letih celotna svetovna znanost podvoji in da bomo na tem področju priča lahko še hitrejšemu razvoju, je treba vzgajati za jutri. Prav zato bo na področju izobraževanja treba spremoniti metode dela in prosvetnega delavca ta-ko glede njegovih dolžnosti kot pravic začeti drugače vrednotiti. Tako v uvodu, kot v drugem delu, ko je odgovarjala na številna vprašanja udeležencev srečanja, je poudarila, da je ena glavnih nalog, ki mas čaka na tem področju, razrešitev materialnega položaja izobraževalne dejavnosti, pri čemer je še kako pomembno" boljše nagrajevan je prosvetnih delavcev. Podrobno je razložila predloge nekaterih sistemskih rešitev na tem področju, ki so pravkar v razpravi v izvršnem svetu, kmalu pa bodo predmet tudi javnih razprav. Rekla je, da prve sistemske rešitve lahko pričakujemo že v drugi polovici tega in v prihodnjem letu. A. 2. SPOMINSKA SVEČANOST NA SREDNJI DOBRAVI — Krajevne organizacije na Srednji Do» bravi pri Kropi so včeraj ob 11. uri pripravile pri zadružnem domu spominsko svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. V programu so sodelovali komorni zbor Stane Žagar iz Krope in učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Lipnice ln Kranja. O liku Staneta Žagarja pa je spregovoril Ivan Križnar, najstarejši član zveze komunistov v radovljiški, občini. Po programu so delegacije radovljiške in kranjske občine položile vence na grob Staneta Žagarja na Srednji Dobravi. — A. Ž. — Foto: F. Perdan t 8., 9. in 15. stran: Planica 73 Od tod se junaki smučarskih poletov poganjajo v globino. — Foto: F. Perdan XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. IV. k rani Danes popoldne se bo sestal kpmite občinske konference zveze komunistov in razpravljal o družbenem dogovoru o načelih za izvajanje kadrovske politike v kranjski občini. Na dnevnem redu so tudi ocena delovanja organizacij in aktivov ZK po pismu in zadolžitve članov komiteja v tem letu. £ Ob 17. uri popoldne bo v delavskem domu v Kranju delovna konferenca v okviru praznovanja svetovnega dneva invalidov. Konferenco sklicujejo občinska konferenca SZDL in nekatere druge organizacije, £ Jutri popoldne se bo sestalo predsedstvo občinskega odbora zveze združenj borcev in razpravljalo o akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Razpravljali bodo tudi o sobotni proslavi na Planici. Q Pri občinskem sindikalnem svetu je bila v petek prva seja odbora za postavitev trim steze v Kranju. Predsednik odbora je Slavko Kalan. Na seji odbora so sklenili, da bodo skušali trim stezo urediti do maja. A. i. Ob 16. uri se bosta sestala oba zbora radovljiške občin- občanov, o stopnjah prispevkov za otroško varstvo za letos, bodo odborniki razpravljali rudi o gospodarskem in družbenem razvoju občine za letos in o letošnjem občinskem proračunu. 0 Jutri opoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestala koordinacijsko kadrovska komisija. Člani bodo med drugim razpravljali o sestavi skupščine temeljne stanovanjske skupnosti in njenih organov. {) Ob 16. uri jutri pa se bo na razširjeni seji sestal občinski sindikalni svet. Govorili bodo o delu sindikata in njegovih organov v minulem obdobju, nadalje o letošnjih nalogah in o bodoči organiziranosti sindikatov. A. ž. Q Minuli četrtek je bila skupna seja vseh svetov radovljiške občinske skupščine. Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so opozorili na pičlo odmerjena sredstva za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu. Potrebovali bi vsaj 90 tisoč dinarjev, v predlogu proračuna pa je za to namenjenih 30 tisoč dinarjev. B. Š. Reorganizacija sindikata * a'Vj'J 1 tj ske skupščine. Pole ■g razprave karhnik Najslabša udeležba na zborih volivcev v kamniški občini je bila prav v mestu (šutna, Novi trg). Na vseh zborih volivcev so govorili o uresničevanju resolucije o,, družbenem in ekonomskem razvoju občine. Največ razprav na zborih volivcev je bilo s področja lokalnih potreb in interesov posamezne krajevne skupnosti. Razprava se je vrtela okrog komunalnih vprašanj, vzdrževanja in rekonstrukcije cest, gradnje vodovodov, trato postaj, onesnaženja zraka in tekočih voda. Občani so kritizirali trgovsko mrežo, ki je zunaj Kamnika Se precej nerazvita. ■ _ J. V. Tudi na Jesenicah se že pripravljajo na reorganizacijo sindikata in so zato že izdelali predlog o novi obliki organizacije. Pri tem so se zavzemali predvsem za to, da bi bitla nova organiziranost taka, da bi zagotovila čim-boljjše delo in učinkovitost. Tako naj bi bili v jeseniški občini delavci Vključeni v sedem organizacij posameznih dejavnosti: metalurgiji, kovinski in dektro industriji, trgovini, gostinstvu in turizmu, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in socialnih službah, gradbeništvu in prometu. O predlogu reorganizacije so razpravljali že na zadnji Odbor za doma v V Kranju so minuli teden ustanovili občinski odbor za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Tako se je tudi v kranjski občini začela akcija za zbiranje prispevkov za gradnjo tega doma. Akcija bo traja'la tri mesece. Prebivale* kranjske občine naj bi v tem času zbrali 560 tisoč novih dinarjev, kar pomeni, da bi vsak prebivalec prispeval 10 dinarjev. Odbor, v katerem so predstavniki družb en op ul i t ičn i h organizacij, je 'sklenil, da se bo obrnil na vse samoupravne organe v delovnih organizacijah, da bi prispevali sredstva za gradnjo doma, ki bo Izdajateljski svet našega časopisa je pred kratkim obravnaval zaključni račun in poročilo o poslovanju Glasa v letu 1972. Menimo, da je prav, da vsaj z najvažnejšimi podatki it teh dokumentov seznanimo tudi naše naročnike in bralce. Glas — glasilo SZDL gorenjskih občin je hSel v letu 1972 stokrat v skupni nakladi IJS62.600 izvodov, tj. v poprečni nakladi 19.000, kar je okrog 3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1971. Od skupno 2444 strani je bilo 2254 rednega časopisa, 107 strani Uradnega vestnika, 68 strani kulturne rubrike Snovanja in 15 strani drugih prilog. Poleg tega smo izdali tudi poskusno številko Glasa v novi tehniki v obsegu 12 strani velikega formata in v nakladi 19.300 Izvodov. Od tiskane naklade je bilo večina prodane naročnikom, manjši del pa v kolportaži. Vsebinski koncept Usta je ostal v bistvu nespremenjen. Zasnovan je na osnovnem izhodišču, da je Glas informativno politični časopis pokrajinskega značaja, v katerem mora biti zajeto čimbolj popolno in proporcionalno družbeno dogajanje v posameznih občinah, hkrati pa mora bralcem dati tudi splošne informacije ter nekaj poučnega, kulturnega in zabavnega branja. Koncept upošteva v kar največji možni meri potrebe družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in organov po eni strani ter strukturo bralcev po drugi strani, obenem pa tudi dejstvo, da je Glas v mnogih družinah zlasti na podeželju edini polh ično-in form olivni časopis v družini, hkrati pa ni dnevnik. Za vsebino tista je v letu 1972 skrbelo' 8 novinarjev, dva urednika in večje število stal. nih m občasnih sodelavcev. Komercialna dejavnost se je odvijala v glavnem prek pogodb, Za katerih realizacijo je skrbela uprava časopisa in dva akviziterja. Razen dveh tradicionalnih nagradnih potovanj za naročnike, drugih večjih reklamnih akcij nt bilo. S povišanjem naročnine od 32 na 60 din od 1. 7. 1972 se je dohodek od naklade povečal v primerjavi z letom 1971 za 49$ % in predstavlja 28,6% v celotnem doliodku (prej. šnje leto 22 %). Sofinanciranje časopisa skupščin občin in kulturnih skupnosti je bilo v bistvu v istih okvirih kot predhodno leto. Tako so prispevale posamezne občine naslednje vsote k financiranju časopisa: Kranj 240.000, Jesenice 19.613, Radovljica 82.000, Škof j a Loka 67.450, Tržič 25.000 in Kamnik 3000 din. Preostali del celotnega dohodka, tj. 1,618.411 ali 56 % pa je bil dosežen z ekonomsko propagandno dejavnostjo, v kateri so zajeti oglasi in objave, mali oglasi, osmrtnice in zahvale, Uradni vestnik in drugo'. Razmerje med bralnim in oglasnim delom časopisa se v primerjavi s prejšnjim letom ni bistveno spremenilo, nespremenjene pa so bile tudi cene za oglasne storitve. « Izdatki so se gibali v okviru ustvarjenih sredstev in s planom predvidenih proporcih. Materialni izdatki so bili večji za 18,2 % v primerjavi s predhodnim letom, osebni dohodki s prispevki za 25,1 %, papir za 7,9 % in tisk za 10,9 %. Ker smo uspeli povečati dohodke bolj kot so se povečali izdatki, je bil ostanek dohodka za sklade znatno večji to je za 272 % kot v prejšnjem letu.. Ta sredstva bodo vložena v modernizacijo časopisne tehnike. glavni urednik A. Miklavčič seji predsedstva občinskega prispevkov za gradnjo sindikalnega sveta. Na zadnji borcev in mladine v ^ seji so se menili tudi o usta- cu ter nekaterih drugih vp^ novitvi odbora za zbiranje šanjih. Slavnostna seja v Žabnfci V soboto dopoldne V okviru prazniika krajevnih skupnosti Žafonica, Bitnje in Sv. Duh so se že minulo soboto na območju vseh treh krajevnih skupnosti v kranjski in škofjeloški občini začele športne in druge prireditve. V ponedeljek ob 18. uri, na večer krajevnega IZ svečanost na Planic* ulr# simboliziral bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Poleg tega bodo družbenopolitičnim organizacijam v delovnih organizacijah in na terenu priporočili, da organizirajo' zbiralne aikcije med delavci in občani na terenu. Kot so povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Kranju, so se doslej v akc'jo že vključile šole in nekatere druge organizacije. Kot primer pa so navedli aktiv zveze borcev v tovarni Sava, ki je predlagal, da bi tovarna prispevala za gradnjo doma po 30 dinarjev za vsakega zaposlenega. Delovne in druge organizacije ter posamezniki, ki bodo prispevali denar za gradnjo spominskega doma borcev, in mladine v Kumrovcu, naj ga mkažejo na račun 50100-678 46402, Odbor za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10. Vsa druga pojasnila pa lahko dobijo na občinskem odboru zveze združenj borcev NOV v Kranju, kjer je tudi sedež občinskega odbora za gradnjo doma. A. Ž. praznika, pa je bila v za nem domu v Zabnici nostna seja svetov vseh ^ krajevnih skupnosti, ki je udeležLH tudi predstav^ družbenopolitičnih orga"^a-cij, včeraj pa je bila v P[* stitev 27. marca, 30. obleU" ustanovitve nove Jugo*13* ifl in 1000-letnicc Žabmce okoliških krajev slava**' akademija. ^ Danes popoldne bodo okviru praznovanja v Bitn•> odprli nov vrtec, v soboto poldne, ob 10. uri pa b°ost) Planici spominska sv'e^aI^^ ki se je bodo udeležili i"1^. iz kranjske in radovljiške . čine, borci, aktivisti in "r ^ Na svečanosti . bo S°v ^ predsednik občinske renče zveze mladine K-1' Boris Baudek. Novi predsednic odbora predseduj Dosedanjega koordinacijskega odbora ^ splošni ljudski odpor v , dovljiški občini Janka mana je izvršni odbor oo ' ske konference SZDL na nji seji zaradi preobrerne^, nosti razrešil. Janko ^ ^ je bil namreč pred nC^a\in Seminar za vodstva SZDL Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Radovljici je konec prejšnjega tedna na razširjeni seji sklenil, da bo prihodnji mesec skupaj z radovljiško delavsko univerzo organiziral seminar za vodstva krajevnih organizacij socialistične zve- ze in za predsednike^^p, nih skupnosti v občim. ^ seminarju se bodo $y o uresničevanju ustavnih skuP"; „ novi ff0 krajevne samouprave 1 ^ osnutku novih statutov ^ jevnih skupnosti. A' polnil v krajevnih stih oziroma ovo predsedstvo Prihodnji mesec bo v Rat-dovljici širši zbor delegatk konference za družbeno aktivnost žensk. Na zboru bodo izvolili novo predsedstvo konference in sprejeli delovni o program za letos. Sfc!^tfc sklicu širšega zbora *0\r je sprejel izvršni °yZt O3 čimske konference SZ zadnji seji. A<£. Združenje za izgradnjo Krvavca dan1^' ^*m£irca — P° večletnih razpravah in različnih mnenjih o razvoju Krvavca smo bili ^ *s.,^0Poltine priča srečanju, kjer so vsi odgovorni in zainteresirani za izgradnjo tega re-^ c.'Jsko turističnega središča našli skupni jezik. Predstavniki iz 42 delovnih organizacij iz $ej.n-,ske in ljubljanskih občin ter iz drugih krajev so se zbrali na ustanovnem zboru vlaga-deiv ^ *z8»*adnjo Krvavca. Sporazumeli so se, da bodo delovne organizacije prispevale svoj ^n> delež za izgradnjo prve faze tega turističnega in smučarskega središča, čeprav so n,h, da bodo dokončne pogodbe o vlaganjih v okviru združenja, ki bo poslej pravna oseba jjj enieljna organizacija združenega dela, podpisali do konca aprila, so že na današnjem ^ u Predstavniki 15 delovnih organizacij napovedali, da bodo njihova podjetja namenila 5aJ|rvo fazo izgradnje 3,8 milijona dinarjev, kar je več kot polovica od potrebnih sredstev, jjjjj **uPravni organi v preostalih podjetjih pa bodo v prihodnjem mesecu razpravljali in o Hov ° sv°Jem deležu. Tako že zdaj lahko mirno napovemo, da ne bo težava, da bi dosf° UstanovlJeno združenje zbralo potrebnih 7 do 10 milijonov, kar je pogoj za izgradnjo {| °Pne žičnice in treh manjših žičnic na Krvavcu. Na današnjem zboru vlagateljev oziroma fcitv,OV Zt*ru*enia so od 11 izvolili tudi 9 članov v poslovni odbor, ki bo poslej delal pri uresni-Ustavljenega programa. Za predsednika poslovnega odbora zbora vlagateljev sa izvolili gjlk °rja Iskre Elektromehanike Kranj Jožeta Hujša, za podpredsednika odbora pa Franca *Oviča, podpredsednika kranjske občinse skupščine. — A. ž. — Foto: F. Perdan odlo-na Potrošniki Gorenjske! Mercator iz Tržiča vam sporoča, da ima v stolpnici poleg blagovnice do 31. marca razstavo in prodajo pohištva BREST s poudarkom na programu BARBARA J*ri nakupu pohištva BREST in kuhinj VEGA 3 % popust. Nakup pohištva je mogoč 'Udi na potrošniška posojila. Brezplačna dostava na dom. y blagovnici Mercatorja v Tržiču pa si v tem času lahko nabavite vse vrste konfekcij6 na štiri enake obroke. £'mska konfekcija je znižana od 20 do 50 %. "lagovnica ima lepo izbiro vse vrste konfekcije za pomlad — poletje, zato izbira in Odločitev za nakup ne bo težavna. čredna prilika! Ugodni nakupi samo pri Mercatorju! Na svidenje pri Mercatorju v Tržiču! Zazidalni načrt za Komendo Pretekli teden so odborniki na seji skupščine občine Kamnik sprejeli odlok 'o zazidalnem načrtu zazidalnega območja naselja Komenda. Območje zazida ve naselja Komenda, za katero je izdelana tehnična dokumentacija zazidalnega načrta, obsega 13,19 ha zemljišča, na katerem je predvideno poleg že obstoječih 61 stanovanjsko-gospodarskih objektov, zadružnega in kulturnega doma še 73 stanovanjskih hiš s .spremljajočimi objekti, Načrt predvideva zazidaivo stano: vanjskih hiš in poslovnih objektov v štirih tipih. Na zazidalni načrt, ki je bil razgrnjen na občini, je bila saimo ena pripomba in sicer, da je predvideno otroško igrišče sorazmerno veliko. Odborniki so najprej hoteli zmanjšati otroško igrišče, vendar so se po temeljiti razpravi odločili, da ga črtajo z načrta. To pa zaradi tega, ker ima komenška mladin (šolska, predšolska) dovolj prostora in možnosti na hipodromu. Prostor, kjer je biilo v načrtu predvideno igrišče, bodo zazidali. Nande Vode, kmet iz Komende in republiški poslanec, ki dobro pozna domače razmere, je opozoril odbornike, naj pri sprejemanju takšnih načrtov bolj čuvajo kmetijske površine. Po njegovi razpravi so itz načrta črtali 'tudi trgovsko poslovni objekt ob zadružnem domu, kjer bo rezervat. Nande Vode je na seji Skupščine tudi rekel, da je v okoFici Komende še dovolj zemljišča, ki ni najboljše za kmetijsko obdelavo. Zazidati bi morali najprej takšne površino J. Vidlc Samoupravni sporazum urejuje odnose med TOZD V železarni Jesenice so že pripravili predlog samoupravnega sporazuma o odnosih med TOZD v Železarni, Jesenice, o katerem bodo pozneje razpravijale še delovne skupine v Železarni. V Železarni žele, da bi ostala Železarna še vnaprej povezana celota, ki se bo v prihodnje povezovala še z drugimi delovnim i organizacijami na Gorenjskem in v Sloveniji. Ta samoupravni sporazum urejuje zadeve skupnih nalog in hotenj, medtem ko ne urejuje pravic in nalog posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Te naloge in interese bodo urejevale same s pravilniki ali internimi statuti. Praiv gotovo bo ena najvažnejših nalog v prihodnje izgradnja hladne valjarne, ki bo zahtevala precej aktivnosti in naporov od vseh temeljnih organizacij združenega dela in bodo morale še ne. ka^ let združevati za izgradnjo hladne valjarne vsa razpoložljiva sredstva. Regulacija Bele Na Koroški Beli so delavci podjetja Hudournik iz Ljubljane začeli urqjati hudournik Belo na Koroški Beli. Sredstva za regulacijo potomka Bela je prispeval vodni sklad Ljubljana. S. lip bled lesna industrija Bled bo opravila, 31. marca 1973 z začetkom ob 8. uri v tovarni Bohinj Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici razprodajo raznovrstnega okovja za stavbeno pohištvo, raznovrstnih rezil za les in raznovrstnega ostalega drobnega materiala. Razprodaja bo proti takojšnjemu plačilu. GLAS * 4. STRAN f- Škof ja Loka več pozornosti razvoju SLO V torek, 13. marca, je bila v Skofji Loki prva seja na novo Izvoljene komisije SLO pri občinskem odboru ZZB NOV. Poleg članov sta ji prisostvovala tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka in načelnik oddelka za narodno obrambo loške občinske skupščine. Navzoči so se najprej podrobno seznanili s smernicami za obrambo SFRJ in z nalogami odborov SLO pri krajevnih skupnostih, na šolah in v delovnih organizacijah. Potem so skrbno analizirali dosedanjo dejavnost in dosežke na področju obrambnih priprav znotraj komune ter pretresli možnosti praktičnih ukrepov v primeru vojne. Varčevanje in nadzor V zelo plodni razpravi je bilo ugotovljeno, da je v zadnjem času splošna aktivnost mučno porasla in da so dosegli precej pomembnih uspehov. Zlasti sta se izkazali ZB in ZRVS, pa tudi odgovorni občinski upravni organ za narodno obrambo, medtem ko so ostali dejavniki v komuni doslej stali bolj ali manj ob strani. To že posebno velja za krajevne skupnosti, za šole in za določena podjetja. Koordinacijski odbor SLO pri občinski konferenci S/.DL ni zm.iv.j opravičil v'oge povezovalca akcij posameznih ustanov. Odbori za SLO v KS in na Šolah še nimajo izoblikovanih lastnih statutov in programov, niti ne prispevajo dovolj konkretnih pobud in predlogov. I Ponekod kadrovska stmk-tura članov ne Ustreza. Ostarele, nesposobne in premalo zainteresirane osebe bo treba zamenjati s svežimi močmi. Tudi v partizanskih*,©notah in v nekaterih odborih :ZRVS bi veljalo narediti selekcijo. j Govorniki so poudariili potrebo po tesnejšem povezovanju z mladino. Slednjo lahko pritegnejo edinole nove, bolj pestre, vsestranske ln poglobljene metode dela prj obrambni in idejno po-itični vzgoji mladega rodu. rez njh. bodo ljudje znova In znova zapadali pod vpliv sovražnih elementov, ki skušajo zavirati razvoj našega demokratično - samoupra v no-, ga sistema. Obenem ne kaže odrekati pomoči in podpore Važnim specializiranem društvom, katerih vloga utegne biti v mehanizmu splošnega ljudskega odpora neprecenljivega pomena. Odgovorni SO izrabili zaskrbljenost nad ugotovitvijo, da je med člani ZB in ZRVS odstotek komunistov' razmeroma nizek. Pozvali so občinski komite, naj pospeši spre Jem mladih v ZK, ki bi morala pritegniti v svoje vrste Blasti napredno usmerjene neposredne proizvajalce iz kmetijstva in industrije. Komisija je nato soglasno potrdila predlagane sklepe, ki so jih posredoval] svetu Ba NO in koordinacijskemu Odboru SLO pri občinski konferenci SZDL škofja Lopa. Poteg drugega ne kaže spregledati predloga, naj bi že omenjeni svet v spomladanskih mesecih po vseh večjih središčih Selške in Poljanske doline ter v okolici Škofje Loke pripravil seminarje za člane odborov SLO in za predstavnike lokalnih družbenopolitičnih organizacij, kjer bodo slednje seznanili z nalogami in dolžnostmi odborov v miru in v vojni ter jim zavrtel vojaški strokovni film. F. Gallčič Od 12. do 19. marca je bilo ▼ radovljiški .občini 23 zborov volivcev, na katerih so razpravljali o predlogu letošnjega gospodarskega in družbenega razvoja in o razdelitvi proračunskih sredstev. Ko so na .zadnji razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze ocenjevali dosedanje razprave o obeh dokumentih, so predlog letošnjega proračuna, o katerem bo danes še razpravljala in tudi sklepala občinska skupščina, podprli. Poudarili so, da se morajo letos vsi porabniki proračuna držati dogovora o varčevanju in smotrni porabi denarja. Skupščini pa so predlagali, da bo redno mesečno Spremljala oziroma nadzorovala dohodke v proračunu in ob polletju, če bo potrebno, sprejela tudi rebalans. Nedavnih zborov volivcev v občini se je udeležilo prek 860 občanov. Na zborih pa so sprejeli 195 različnih predlogov in sklepov. Na seji izvršnega odbora so ugotovili, da se največ predlogov in skic- Sprejet občinski proračun Pretekli teden je bila soja skupštine občine Kamnik, na kateri so Sprejeti občinski proračun. Dohodki občinskega proračuna bodo letos znašali 18,230.000, za temeljno izobraževalno skupnost pa 13,653.000 dinarjev. Družbene obveznosti gospodarstva so letos omejene (prispevki in davki). Delovne organizacije ne smejo vplačati več prispevkov ali davkov kot določa zakon. Zato letos ne bo prišlo do izločanja presežkov na posebne račune, kot je bilo to lani in predlanskim. Lotos stopnje prispevkov od osebnih dohodkov niso pomembne, ker so ne glede na višino osebnih dohodkov v gospodarstvu obveznosti vsake temeljne organizacije združenega dela določene z določenim zneskom. Denar občinskega proračuna so razdelili takole: za kul-turno-pros vel no dej avnost 1,250.000, za socialno skrbstvo 1,661,960, za .zdravstveno varstvo 590.800, za komunalno dejavnost 2,971.477, za delo državnih organov 6,361.380, za dejavnost krajevnih skupnosti 890.000 in za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 890.000 dinarjev. Ostanek je namenjen za negospodarske in gospodarske investicije, za narodno obrambo, gospodarske posege in za rezervni sklad. Predstavnik TIS je izjavil, da bo denarja le za osnovno šolsko dejavnost, medtem ko bo okrnjeno razširjeno izobraževanje. Glede na to, da so o občinskem proračunu že prej razpravljali na vseh ravneh, je bil predlog proračuna brez posebnih pripomb sprejet. J. Vidic pov nanaša na razreševanje komunalnih vprašanj, precej pa je tudi takšnih, ki sodijo v pristojnost razreševanja krajevnih skupnosti ne pa občine in občinskega proračuna. Prav zato so člani izvršnega odbora menili, naj v prihodnje na zborih volivcev, ko je razprava o proračunu, ne bi razpravljali o vprašanjih, ki sodijo v vsebino dela krajevnih skupnosti. Za takšna vprašanja bi morale krajevne skupnosti od časa do časa sklicati zbore občanov, kjer bi se pogovorili o problemih in razreševanju le-teh. Člani izvršnega o0-*301!**, se tudi strinjali, da se leto nja sredstva v proračunu socialno in zdravstveno var- stvo, kulturno-prosvetno d javnost, za krajevne skupa sti, za nekatere negospoda^ ske posege in podobno P~ večajo v primerjavi z mi"11' se, zbo- lim letom. Prav tako so podobno kot na večini i rov volivcev, zavzeli, da J treba čimprej najti sr. *r. za uresničitev pred leti za tanega programa izgradaJ šol v občini. Poudarili s(^0j^ do- je treba zgraditi šolo v Bistrici in v Begunjah ter končati telovadnice zgrajenih šolah. IzSH sta zednji dve kr^igi ČAROVNICE Z GRIČA M. Jurić-Zagorka: IJPOKNkit NA PRESTOLU 1-1 Obe knjigi predstavljata nadaljevanje in konec obsežnega ciklusa »Čarovnice z Griča*. Kot prejšnje knjige vas tudi zadnji dve ne bosta razočarali, saj je zgodba mojstrsko zapletena, dinamična, razpoloženjsko neposredna in živo napisana. 6C0 strani, cena: celo platno 150 d!n. Knjige dobite v vseh knjigarnah. Naročila sprejema tudi DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENCE Mestni trg 26, 61000 LJubljana Srečanje tržiških invalidov Ob lidov svetovnem dnevu inva-ki pot»ka letos pod geslom »Humano okolje — večja človečnost«, je organizirala občinska konferenca SZDL v Tržiču v ponedeljek srečanje invalidov občine, ki so se ga udeležili telesni, delovni in vojaški invalidi. Udeleženci srečanja so poudarjali, da bi se morali invalidi združiti v enotno organizacijo. Sedaj imajo namreč vojaški invali- tclcsn1 t* Civilna zaščita in obrambna vzgoja ifl-0-ki V okviru programov za splošni ljudski odpor je bilo. lani v radovljiški občini več pomembnih akcij, M sta jih pripravla upravni organ občinske skupščine in šitab civilne zaščite. Pri uresničevanju programa pa so sodelovali tudi občinski odbor ZRVS, občinski odbor rdečega križa in občinska gasilska zveza. Za pripadnike ekip in enot civilne zaščite jc bil organiziran 80-urni tečaj (za vodje ekip) in 20-urni tečaj za člane. Strokovni tečaji so bili za pripadnike enot požarne var- nosti in tehnične zaščite. Pripadniki teh enot so znanje iz prve pomoči pokazali na tekmovanjih na Bledu, v Bohit nju in v Radovljici, člani enot protipožarne Varnosti in tehnične zaščite pa so opravili praktične in teoretične izpite. Med 70 ekipami prve pomoči se je najbolj izkazala ekipa Kemične tovarne Pod-nart, pred ekipo Iskre Lipni-ca in Veriga Lesce. Okrog 2000 obveznikov civilne zaščite je opravilo izpite iz predpisanega gradiva v reviji Naša obramba, kjer so precejšnje znano« pokazali predvsem starejši prebivalci posameznih vasi. Zastavljene naloge so dobro opravile tudi enote civilne zaščite v kolektivih Plamen, Elan in Sukno Zapuže. V krajevnih skupnostih pa so se izkazale enote civilne zaščite v manjših kra-jih. Na področju obrambne vzgoje za nerazporejeno prebivalstvo lani ni bilo predavanj, ker so že prejšnja lota •dopolnili predvideni izobraževalni program. Letos pa bodo v okviru tovrstnega izobraževanja v občini prikazali film Krajevna skupnost in SLO. di svoje združenje, prav tako, enako pa velja di za delovne invalide. ^ Pogovarjali so se tudi O ^g nosu delovnih organizacij invalidov. Nekatera Pod\L^, imajo za invalide Pose^j^ sposobnostim prilagojena lovna mesta, na katerih validi zaradi zmanjšanih . lovnih sposobnosti n's°,gj. krajšani pri osebnem do_n ku, drugje pa je položaj sproten. Tržiški invalidi so razp Ijali tudi o vključevanju validov v šport in rekrcac Ugotovili so, da se vojj* vojni invalidi v večji 1» ukvarjajo s športom in Ic 'j acijo kot telesni in delo invalidi. Kot enega od vz^ kov so omenjali pomanj ^ nje primernih objektov % šport in rekreacijo. Inva ^ so povedali, da bi želeli Z5 diti v Tržiču novo bal'nl^j-Staro je namreč na n0*s3-skem igrišču in ga pred • ko zimo podro, spomlad'/ 3 hokejski in drsalni Sezon»-^ ga morajo ponovno g1'.'. Invalidi so se že obrni'1 ^ delovne organizacije, , *oy0 jim pomagale zgraditi 11 balinišče. 28. MARCA W73 GLAS * 5.ST Polovico denarja ustvarijo sami plavci Zavoda za Kranju, ki praznuje lani ■Januarja leta 1959 je bil Jtanovljon v Kranju poklic-yj gasilski vod, sestavljen iz gasilcev. Vod je gostoval Prostorih kranjskega gasilca doma, tri leta kasneje „ Sc je preselil v nove pro-™TQ> kjer je nastal Zavod za no rr,v0, ^sevalno in tehnič-v,oVrluŽDO- Število zaposlenih Ručnih gasilcev je raslo' in rjeglo številko 41. Gasilci rpJO v treh izmenah. V vsa-2 J1h je 9. Zavod je moral *° modernizirati in izponol-hoi ,°prt:mo in orodje, če je H , zadovoljivo opravljati -°gc' in nadomestiti pomikanju ljudi. To mu je sayorano uspelo. Ob ustano-^ ,Vl je imel gasilsko vozilo, .e avtbcisterni in avtomeha-^icno lestev, danes pa ima .^cn sodobne osebne opreme S 0t"odja še komandno vo-'°- dve kombinirani vozili, j.vtocisterno, zglobnb hidrav. .^o platformo, avtodvigalo, bo,?- Vozih za P^oz karam-i. branih avtomobilov, kom- * ter osebni avtomobili. Takš- * pprema je nujna (denar J*njo so prispevali gasilski Jpd, sklad za narodno ob- ambo in zavod sam), če ugo-jc,yin}0, da so kranjski po-l9soni gasilci sodelovali leta ^ Pri 30 požarih in petih ^ugih akcijah, lani pa pri > Požarih, 883 prometnih rednih akcijah in 126 drugih :*c/.)ah. Skupno torej 1075 ^cnih, akcij. je^elik° denarja za opremo i m°ral ustvariti zavod sam. <£la 1963 je dala kranjska oj01^ Poklicnim gasilcem 38 jTftotkov potrebnih sred-cijy. večje delovne organiza-sJe R polovico denarja pa ^ ,m°rali zb rati sami. i.ani Ha 7 razmerJa spremenje-cin odstotkov je dala ob-lov^' 10 ot'^otkov večje de-stof1!? organizacije, kar 55 od- Pov, » pa /avod sam- Vsak0 ka w Vanie zadnjega odstot-kist Dil° kritično. Na račun i^JJ16 dejavnosti se lahko Sp en° zmanjša operativna v sobnost gasilske in rešeno • služOel Delavci zavoda ,jatraJo namreč letno pregle-0l.1 tudi vse pomembnejše j^kte požarno, reševalno in tehnično službo v letos 10. obletnico delovanja, so sodelovali pri 1075 različnih akcijah da J ske in naprave po Goni, pod kontrolo zavo-silsPa Jc tudi 8000 ročnih ga-skerni aParatov na Gorenj-' Kako obsežno je delo (ja °da, pove tu j; podatek, Sl95So opravili lani delavci 47nn.clelovnih ur ter prevozili m kilometrov. Tl0 av°d za požarno, reševal-prt'n tehnično službo je od-organizacija, pripravlje« rj_ s°delovati z vsakomur. s°clCin'm° na' samo uspešno Ue etlQv'anje s skupščino obči- UJV številnimi drugimi ustanovami ter organizacijami itd. Omembe vredna so strokovna preventivna predavanja in pomoč pri izobraževanju prostovoljnih gasilcev, s katerimi tvori zavod enotno gasilsko organizacijo v občini. Zavod posebno tesno sodeluje z gasilci Primskovega, ki v primeru daljše odsotnosti poklicnih gasilcev in v času njihovih dopustov le-te zamenjujejo. Sodelovanje s prostovoljnimi gasilci v primeru požarov je dobro utečeno in tako so rezultati skupnih akcij vedno boljši. Zavod je odločen nadaljevati začrtano pot ter se tehnično in kadrovsko kropiti. Slednje je problematično, ker služba ni znana, razen tega pa je težka in odgovorna. Poklicni gasilci bodo skupaj z občinsko gasilsko zvezo izdelali dolgoročni plan kadrovanja, pri čemer jim bodo morali odgovorni pomagati ter njihove napore vsaj moralno podpreti še bolj kot doslej. Trden in opremljen zavod bo lahko opravljal tisto, kar družba od njega pričakuje. J. Košnjek . civilno zaščito, od- arn za narodno obrambo, 18 delovnih točk Za jutri, ob 8. uri zjutraj, je sklicana skupna seja obeh zborov kranjske občinske skupščine. Ni prvič v tem mandatu, da se odborniki namesto običajne četrtkove popoldanske ure sestajajo že zjutraj. Pravzaprav je v tej mandatni dobi (in menda deloma tudi v prejšnji) poslalo že pravilo, da so seje kranjskih skupščin, ko je na dnevnem redu razprava in sklepanje o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja občine in o občinskem proračunu, vedno dopoldne. Ni kaj reči takšni delovni praksi občinske skupščine, saj obravnavano gradivo po številnih razpravah v različnih organih in organizaeij ah in na zborih volivcev sodi prav gotovo med najpomembnejše dokumente, ki jih vsako leto sprejema občinska skupščina. Manj razumljivo je, da je praviloma za vse tovrstne seje dnevni red zelo dolg. Tudi jutri ne bo nič drugače. Kot kaže se bodo odborniki spoprijeli kar z 18 točkami dnevnega reda. Oglejmo si nekatere. Poleg že omenjenih o smernicah gospodarskega in družbenega razvoja in proračuna, je na vrsti predlog odloka o davkih občanov, med pomembnejšimi predlaganimi točkami pa zasledimo še odgovore na predloge, vprašanja in zahteve zborov volivcev, perspektivni program razvoja telesne kulture v občini, pristop k druž.bcnemii dogovoru o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini in druge. Pravzaprav je sleherna od ,18 točk vsaj toliko pomembna, da terja aktivno sodelovanje vsakega odbornika. Ne da bi kar koli očital delovni sposobnosti odbornikov kranjske občinske skupščine, saj so ob pomembnejših vprašanjih že nič kolikokrat dokazali, da časovima stiska ne sme povzročat i formalnega sklepanja, pa se tokrat vseeno velja vprašati, ali bodo zdržali v delovnem tempu do konca. Zakaj? Za sleherno od omenjenih pomembnejših točk dnevnega reda bi namreč lahko ugotovili, da zahteva skrbno, pretehtano in zato najbrž tudi nekaj daljšo razpravo pred sklepanjem. Ne bi tokrat vlekel na dan dognanj, koliko ur dnevno človek zdrži pri intenzivnem delu. Menim le, da po tako pomembnih točkah, kot sta gospodarski in družbeni razvoj občine in proračun, ne bo več moč povesti tako kvalitetne razprave o programu razvoja telesne kulture in o načelih za izvajanje kadrovske politike, kot ju ti dve točki glede na dokaj kritične ocene trenutnega položaja v občini zaslužita. Sleherna od obeh točk bi najbrž zaslužila uvrstitev na začetek dnevnega reda krajše seje skupščine. Sicer pa bi nasploh veljalo reči, naj bi bile v prihodnje dolžine dnevnih redov različnih sej vsaj deloma prilagojene pomembnosti obravnavanih vprašanj. Tako bi se v samih or'ganih znebili občutka formalnega obravnavanja in sklepanja o pomembnih vprašanjih, navzven pa sc izognili tovrstnim očitkom. A. žalar Kaj nam bo prinesel zakon o kmetijskih zemljiščih? Po mnenju izvršnega sveta skupščine SRS, ki je pretekli teden sprejel osnutek zakona o kmetijskih zemljiščih in ga dal v razpravo skupščini, veliko. Kmetijstvo bo dobilo končno le ustrezno mesto v razvoju republike Slovenije, njegova tržna in proizvodna usmeritev ter povezovanje družbenega in zasebnega kmetijstva v organizirano proizvodnjo pa trdno osnovo. Osnutek zakona končno tudi opredeljuje kmeta in njegove naloge. KMET je torej občan ali njegovi najožji družinski člani, ki z osebnim delom obdelujejo kmetijsko zemljišče, stalno žive v kraju, kjer je to zemljišče in s kmetijsko dejavnostjo redno ustvarjajo pomemben dohodek, ne glede, če imajo razen tega še dohodke iz delovnega razmerja, pokojnino, dohodek od obrti itd. Pristojni občinski organ pa lahko v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo ugotovi status kmeta tudi v primeru, če občan ne živi stalno v kraju, kjer ima zemljišče, sicer pa izpolnjuje vse pogoje. KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI Osnutek zakona predvideva ustanovitev občinskih zemljiških skupnosti, in sicer na osnovi dogovora med občinsko skupščino, krajevnimi skupnostmi, kmetijskimi ter gozdno gospodarskimi organizacijami. Te skupnosti naj bi predvsem skrbele za pravilno uporabo kmetijskih zemljišč v občini, sodelovale pri nameravanih spremembah namembnosti zemljišč, spodbujale sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dola, gospodarile ^ slkladom kmetijiskih zemljišč v občini, sodelovale pri pripravah na arondacije in komasacije ter dodeljev*' nju in uporabi skupnih pašnikov. KOLIKO ZEMLJE IMA LAHKO KMET IN KOLIKO NEKMET? Ko obravnava osnutek z* kona promet s kmetijskimi zemljišči, pravi, da nihče na more imeti več kmetijskega zemljišča, kot določa z zako* nom dovoljen zeml jiški maksv mum. Kmetje imajo tako lahko največ 10 hektarjev! kmetijskih obdelovalnih po> vršin. V gorskih, hribovskih; in kraških predelih pa naj bi se ta lastninska pravica poveča'a na 20 hektarjev. Ver* dar pa mora biti v takem primeru najmanj dve tretjini travnikov. ' Občan, ki pa po osnutku zakona ni kmet, pa naj bi imel v ravninskih predelih, največ hektar kmetijskih ia gozdnih zemljišč, v hribovij* tih, gorskih in kraških pre* delih pa nci'več 3 hektarja skupnih površin. V obeh prV merih ima nekmet lahko največ pol hektarja gozda in poj hektarja vinograda. Občinski sklad kmetijskih zemljišč pa naj bi tvorila t* sta kmetijska zemljišča ▼ družbeni lasti, katere ne smo, jo izkoriščati kmetijske organizacije združenega dela. Zemljiška skupnost lahko d» je takšna zemljišča v u po rabo kmetijskim organizacijam združenega dela ali v do'go* ročni zakup kmetom. Gozdo> ve pa organizacijam, ki gQ> spodarijo z gozdovi. Zaradi pospeševanja živino* roje se Tahko ustanovijo tudi skupni pašniki. Take pašnik* naj bi uporabljale kmetijska organizacije, pašne skupnos/tl ali zasebna kmečka gospo* clarstva, in sicer tam, kjer \4 skupna paša potrebna za d* polnitev krmske osnove. J. Košnje* Bodo v Stranjah zidali hiše? Odborniki občinske skupščine Kamnik so do naslednje seje odložili glasovanje o sklopu o urbanističnem delu zazidalnega načrta stanovanj-ske*soseske Stranje. Stranje je prva vas iz Kamnika v smeri Kamniška Bistrica. Poleg te vasi naj bi zgradili stanovanjsko sosesko, ki bi obsegala 158 stanovanjskih objektov, trgovino, poštna) cent ralo, vzgoj no-^va r stvenat ustanovo, šolsko in otroška* igrišče. Razprava o tej stanovanjs&f soseski je bila precej žolčna* če bi uresničili ta načrt, bi več kmetov iz Stranj ostala) brez zemlje. J. V., GLAS * 6. STRAN SREDA - 28. MARCA #J J@S©niŠkitri upokojencein Podnarčani zahtevali Člani društva upokojencev prirejajo izlete, predavanja in družabne igre — Dom postaja pretesen Dom jeseniških upokojencev, nekoliko odmaknjen od središča mesia in prislonjen na ^sončno stran hriba, je v zadnjem času poln in prepoln Jeseniških upokojencev, saj skorajda ne mine dan, da ne bi bilo v njem bodisi kulturne bodisi družabne prireditve ali sestanka. Še v tistih malo dneh, ko ni v njem nobenega sestanka, radi vanj zahajajo upokojenci in prosti čas prežive v prijetni družbi ob šahu, taroku ali klepetu. Društvo jeseniških upokojencev vodi Hans Verdnik, ki Je v prijetnem pogovoru opisal dejavnost društva, dejavnost, ki je vedno bolj živa in pestra. »Naše društvo združuje okoli 1300 članov in precej članov je tudi aktivnih. Naše delo vodi več komisij, med njimi je morda med najbolj aktivnimi komisija za rekreacijo, ki jo prizadevno vodi Polde Ulaga. Prirejamo izlete in predavanja, v zadnjem času tudi družabne igre Pokaži, kaj znaš, ki so zelo priljubljene.. Darila za to tekmovanje prispevajo jeseniška trgovska in druga podjetja in tudi vprašanja so ubrana na temo o tistem podjetju, ki nas obdaruje. Med zelo priljubljeno dejavnostjo so tudi teleti in lani smo jih priredili kar precej. Nameravamo jih tudi letos in to ne le v turi-atično zanimive kraje, temveč tudi v vasi in kraje, ki so znani po dogodkih iz NOB. Lani, na primer, smo zelo številno obiskali Kumrovec, take izlete pa bomo organizirali tudi letos. Pri nas pa se nismo omejili le na običajne pogovore, prirejamo tudi predavanja, ki so zelo priljubljena. Prostor postaja v domu že kar pretesen za toliko obiskovalcev. Ker smo predvsem težili za tem, da bi našim članom nudili kar največ možnosti za vsestransko izobraževanje, spoznavanje problemov smo se odločili tudi za posebne pogovore naših članov s predstavniki družbenega in gospodarskega življenja občine. Pred nedavnim se je našemu vabilu ljubeznivo odzval predsednik občinske skupščine, ki je bil prav presenečen nad tehtnimi in vsestranskimi vprašanji o gospodarstvu, ki so mu jih postavljali naši člani. Pred dnevi nas je obiskal tudi sekretar tovarniške konference ZK Železarne Jesenice in obisk je bil spet zadovoljiv. Jeseniški upokojenci si bomo v prihodnje tudi prizadevali, da bi spet oživeli množični izleti v naravo kot na primer ob naših državnih praznikih, še naprej ne bomo pozabili na dan žena in obdaritve tistih naših članov, ki so priklenjeni na posteljo ali žive v težjih socialnih razmerah.« Stane Možina, član društva upokojencev na Jesenicah tri leta, poprej pa na delovnem mestu v Železarni, meni o delu svojega društva takole: »Mislim, da je dejavnost zelo pestra in prav vsi smo zelo zadovoljni, saj nam resnično ni nikoli dolgčas. Še posebno je dejavnost razgibana v zadnjem času, ko je vodstvo rekreacijske komisije prevzel Polde Ulaga, ki je po mojem mnenju zelo dober in .sposoben organizator. Izletov se rad udeležujem, saj jih organiziramo v kraje, ki so zanimivi in privlačni, redno pa spremljam tudi predavanja, ki jih je v letu kar precej. Še posebno pa sem vesel posebnih pogovorov, ki jih pripravljamo upokojenci s predstavniki gospodarskega in družbenopolitičnega življenja občine. Skratka: dolgočasimo se res nikoli ne!« , Tako torej preživljajo jeseniški upokojenci svoj prosti čas. Prosti čas, ki so ga znali v vsesplošno zadovoljstvo izvrstno izkoristiti. D. S. U Približno teden dni po zboru volivcev je bil minuli petek zvečer v Podnartu spet zbor občanov, na katerem so razpravljali o ureditvi križišča pred železniškim prelazom. Občani so izrazili bojazen, da bi ob začetku obratovanja kamnoloma v Kamni gorici prav v tem delu Pod-narta nastalo ozko grlo. Zaradi železniških zapornic, ki so vsako uro zaprte 15 do 20 minut, je že zdaj v tem delu Podnarta promet tako rekoč nemogoč. Ko pa bodo tovornjaki Cestnega podjetja Kranj začeli iz kamnoloma voziti pesek v asfailtno bazo v Nakloni, bo še večji. Prav zato so na zboru občanov zahtevali, da je treba pred • začetkom obratovanja kamnoloma v križišču prod železniškim prelazom urediti tripasovno cestišče. Zato pa bo potrebno porušiti tudi eno do dve stavbi. Predstavniki radovljiške občinske skupščine in Ce&t- nega podjetja Kranj *o zboru pojasnili, da je nakoli bojazen glede P v Podnartu, kakor na \ _ kakršnakoli bojazen glede ^>roX^(i od Kamne gorice do ^°^&10 ta odveč. Pogodba, da ° Cestno podjetje lahko odPr-T kamnolom v Kamni *0f1ra(, namreč določa, da ob ot? tovanju ne smo jo biti P1".^ doti prebivalci in in^a^t) na tem področju. ^eS^{ podjetje bo poskrbelo, d* . bo prišlo do zapraševaftP; postopno bodo zgradite pasovno cesto od Kaanne rice do Podnarta, v ^*\jj|j v Podnartu pa bodo or0^ tripasovno cestišče. __»-ni Takšen Sklop so P^a. sprejeli tudi na zboru o** nov. Poudarili so, da ne ^ sprotujejo investiciji v.. J* noliomu, pač pa, da žew°» i. naselje zaradi tega ne bo P. «nii t da zadeto. Hkrati so podpri st* 1'iišče občinske skupščin« zaradi kamnoloma na področju ne sme biti njen nadaljnji razvoj. ten1 okT- i o svojem delu in aktivnosti V sredo, 21. marca, je bila v sejni sobi občinske skupščine na Jesenicah programska in volilna soja občinske konference ZMS Jesenice, na kateri so predstavniki občinske konference, mladi iz aktivov delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti itd., spregovorili o uspehih dela v preteklem obdobju in po razpravi sprejeli zaključke o svojih nalogah v prihodnje. Jeseniška mladina se je v preteklem obdobju dokaj organizirano in množično vključila v vsa kulturna, družbenopolitična dogajanja v občini. Sodelovala in načrtovala je mnoge akcije z drugimi društvi in organizacijami, graničarji, ustanavljala aktive po šolah in delovnih organizacijah. Delo njenih komisij, ki so delovale pri predsed- Ig stvu občinske konferenc«- ^ bilo vsestransko in uspe5,^ V razpravi so poudari » madi predvsem aktivn ^. mladih na vasi, kjer naj fl< se morali mladi bolj P° »jo vati s krajevno skuPnCWjk. in z drugimi družbenopol11 ^ nimi organizacijami, P°u. tj£, li so tudi pomen rnarkSi* ^ nih krožkov in specializira ,jj organizacij v občini. Me . so, da specializirane °r*L0jv zacije kot na primer taw>. niki, nimajo zadostne P°*\Lt» re ne materiailne in ne m*aj. d°volil, da bi osebni uspeh izkrivil njegov kleni r^U je er — kipar je namreč popolnoma drugačen. Vul-fe.'erega ^°nob€n# bruhajočemu kotlu čarobne energije, iz Sje tf^f^° nenehno spreminjajoči se sadovi skrite no-l^^je h " **rez Postanka išče sveže rešitve in trmasto ii> rt^,^ zdaleč hi izpet, da sta nemirno umetniško verjetno iznajdljivost in eleganco. Namesto golih ilustracij lebdijo pred nami od lahkotne breztežnosti prežete postave, rešene moteče lipove trdote. Kot bi se rodile v trenutnem navdihu, v hipnem izbruhu otroške igrivosti, ki ne priznava morja potnih srag, pretočenih med neskončnimi urami preobraža-nja mrtvih klad v živo govorico gibov in potez. Naj — preden končam — povem tudi par besed o Ja-vanovičevih risbah. Doslej smo ga poznali predvsem kot zvestega zapisovalca mladeži, v bodoče pa očitno namerava enako vztrajno loviti na papir krajino. Prav tu včasih že opušča prenabrekli realizem ter s tušem in peresom niza pred gledalce grafikam sorodne zabeležke detajlov, ki jih ustvarja narava. Razstavo sta pripravila občinski sindikalni svet Škofja Loka ter uprava Loškega muzeja. Nedvomno je in bo ostala eden najkvalitetnejših, kulturnih dogodkov, posveče-nih tisočletnici ozemlja. I. Guzelj leta ' g0rnjih trditev !?'WuTSo Potekla od dne reWtev 1 S* Orv- kega muzeja pri-l ^mJ'1 Samostojni prikaz ftirke ^fm skednju nastale fh vJe^u 1966 - so potc- Ti,!-, bl^oškega viharji; 'krat smo lahko ob-J>tive J pf?dvsem v les ujete r °kolio Parj "vc neposreden *ce- Prepojene z vo-i^ih il 2emlii, po znojnih t ^sneifP°čenih žuljih. To-L?0kvir f-Je razmeroma tehtno Zlčno dosegljivega Pdi ok 2aznavnega sveta in S- odt;?nj posUu Preozek. 'h doc v vsakua"i'h zuna-ejit>ajanj njso mogU veg k eve „ "araščajoče Jovano-Jjocg uestvarjalske sle. Okle- J Wah?°?etka kar Pretira-?bin-i°- JC jel posegati v Ov jjT"" 2vrhani zmeraj močnejših hotenj, genialnih presta^ v ^°'i^Ul spoznanj. Minuli četrtek zvečer odprta galeriji loškega gradu je najprepričljivejša pod- Gledališki večer v Predosljah £ Vede^. Pripovedk ter ta-5*Jo, ki allvnevede, prestopil r Uiw, ,C1 naivce od osta- posegati v neizčrpno sfero ta-1 C ttoarTT? naivce od osta-V^Jdabljajočih umetni-N, gj?«al je Martina Kr-Jevlh plesal celo vrsto Jur-*Uiski, znakov, pa svetopi-^ J oseb i.n legendarnih ^Uih njenih v ljudskih ' °b naglem estet- skem zorenju in izpopolnjevanju tehnike obdelave lesa so »pajaci« kmalu začeli izgubljati elementarno togost in statičnost. Obraz in telo sta zaživela, lice je izražalo čisto cioločeno, avtorjevemu sporočilu ustrezno čustvo: veselje, žalost, bes; trpkost, razposajenost, šegavost, odločnost, kljubovalnost... No, zdaj je Peter storil še en velik korak naprej; dvaj-seterica v grajski galeriji zbranih plastik temelji na literarni zapuščini pisatelja Ivana Tavčarja. Dela so združena v tri tematsko zaključene enote, posvečene Visoški kroniki, povesti V Zali in zbirki novel Med gorami. Dasi je mojster ples svojega dleta strogo podredil književnim predlogam, bi grešili, če bi rekli, da gre samo za preproste obrise posameznih prizorov. Kiparjev najnovejši opus predstavlja subjektivno interpretacijo sličic, vzniklih ob prebiranju Tavčarja. Pre. več lastnega »jaza« je vtaknil vanj, »da bi mu smeli očitati pripovednost, ki kot manjvredni balast v likovni umetnosti ni ravno spoštovana« (Ana Pavlovec). Pri upodabljanju, denimo, Jurijevega skoka v vodo, ko fant skuša rešiti Agato, in pri ponazoritvi norega obupa šarevčeve Mete, je Izpričal malone ne- O delovanju kulturno-pro-s vet ni h skupin v Predosljah redkokdaj kaj slišimo. Največ tedaj, ko je kakšna .obletnica in sc pač že spodobi napisati nekaj vrstic o njih. Tako je bilo 1969. leta, ko so slavili šestdesetiletnico obstoja pevskega društva in sploh kulturnih skupin. O dramski sekciji SVOBODE v Predosljah Se še ni pisalo, in vendar so v zadnjih letih igrali izrazito težka dramska dola. Omenim naj npr. Schii-lerjevo Kovarstvo in ljubezen, Goldonijevega Lažnivca, Potrčevega Lacka in Krefte, Cankarja, Mišolovko Agathe Christi in vmes seveda tudi dela, ki so bila ljudem še posebno pri srcu. Z gledalci nimajo težav, tradicija in vzgoja je naredila svoje, dojemljivi so za modernejše tekste, kar pa, recimo, ni najbolj dobrodošlo na raznih gostovanjih, kjer imajo rajši bolj »ljudske igre«. V soboto je bila v zadružnem domu premiera Marin-čeve komedije »Poročil se bom s svojo ženo«. Tako tekst kakor igra so navdušili gledalce. Ponovitev je bila v nedeljo, v kratkem pa bodo gostovaJi tudi v Naklem. Ostala gostovanja bodo verjetno sledila jeseni, do tedaj pa bodo brneli tudi že pripravljeno novo delo Plinska luč. Tekst Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo že- Vrni se, ljubezen Režija: Gunnar Hoglund Gl. vloge: Christina Schollin, Johny Nash Rasna nestrpnost je še močno zakoreninjena v zavesti mnogih ljudi. V nekaterih sodobnih družbah je miselnost že prerasla nesmiselnost predsodkov do ljudi z drugačno barvo kože, toda ostanki pretekle zaostalosti se vedno znova vraščajo v družbene odnose. »Vrni se, ljubezen« je malce romantično obarvana pripoved o povsem vsakdanji ljubezni med črnim baletnim učiteljem in simpatično mamico v najlepših letih. Spoznata sta se na baletnih vajah in dobro prijateljstvo je kmalu preraslo v ljubezen. Lepi trenutki zaljubljencev pa so presekani z nekaterimi zavestnimi in podzavestnimi odnosi in z izrojen imi primeri nazadnjaških družbenih skupin, ki zavoljo zdolgočasenosti in vsakdanjega brezdelja iščejo izhod v preteklosti, v vrednotah preživelih ideologij. Film se dotika mnogih problemov, vendar se površno izdelana ljubezenska zgodba izgublja v še bolj površno nakazanih problemih sodobnih družbenih tokov. Vse skupaj je podobno slabo izdelani zlepljenki, ki hoče veliko povedati, a spričo slabega lepila tega ~ne more. M. G. no« je še vedno aktualen in tudi primeren za amaterska gledališča, tako kot pravzaprav vsa njegova dela (Ad aeta, Muza na mansardj itd.). Igra pripoveduje o medčloveških odnosih, stanovanjski stiski, težavah vsakodnevnih dogodkov in še zlasti o ljubezni. Ljubezni, ločitvah, porokah, o zmešnjavah v ljubezni in o tem, da je vendar ni težave, ki bi je ljudje ne zmogli. Dialog je hudomušen, jedek, komičen. Igralci iz Predoselij so bili nalogi povsem kos. Najbolj razveseli j ivo pa je, da smo gledalci igro sprejeli kljub nekaterim pomanjkljivostim. Morda bi lahko hitreje reagirali, ker je v kakšni situaciji potreben blitrejši tempo, marsikomu bi biiia potrebna večja disciplina, strogost v gcstikuliranju in mimiki, včasih je bilo slišati preveč »teatersko« govorjenje. Vse te pomanjkljivosti, ki pa so prisotne skoraj na vseh odrih. tudi »pomembnejših«, pa j« vendar premagala radoživost na odru. Antonu Betonu so ljudje smejejo že, če ga zagledajo, in vendar pravi, da mu ležijo bolj tragične vloge. Poleg njega sc je odlikovali a še dijakinja kranjsko gimnazije Sonja Kne, ki j« bila tudi nositeljica ene od obeh glavnih vlog. Njen »soprog« je bil študent Jožo Sfer, izrazit je bil tudi Jane/. Korenjak, pa debitantfca Ana Pajžeiij. Vendar, če j« igra že bila uspešna, so k temu pr'upomog!i tudi ostali nastopajoči Siilva Čebullj, Rozka Sajevic, Slavko Gra-šič in Ivo Šter pa šepetal'ka Anica in seveda režiser Anton Čuda. Še podatek, dokaz njihovo »zagnanosti«. Za popraviilo odra in dvorane so pripravljeni sodelovati s prostovoltj-nim delom kljub vajam, ki so pogostne in trajajo po štiri ure. Janez Poštrak Koncert tria Lorenz V Kranju bo v petek, 30. marca, ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše koncert klavirskega tria Lorenz. Trio Lorenz spada med najboljše pa tudi med najbolj priljubljene slovenske komorne ansamble. Sestavljajo ga trije bratje — pianist Primož, violinist Tomaž in čelist Matija. Z glasbo so se začeli ukvarjati že v otroških letih in kmalu se jim je porodila misel, da bi igrali in nastopali kot klavirski trio. Po končani srednji šoli so študirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer so opravili tudi podiplomski študij in se nato izpopolnjevali na Akademiji Sv. Cicilije v Rimu. te med študijem so veliko koncertirali doma ln v tujini ter dobili številne nagrade. Po letu 1966 nastopajo kot svobodni umetniki po vsej Jugoslaviji. Z velikim uspehom so koncertirali tudi v Avstraliji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Belgiji, Kanadi in južni Ameriki. Posneli so tudi več skladb za različne radijske postaje in televizijo ter ploščo z 20-minutnim programom. Na koncertu v Kranju bodo Izvajali dela: W. A. Mozarta, Primoža Ramovša, A. Dvofaka In J. Suka. Pred koncertom bo ob 18. uri v galeriji v Prešernovi baši otvoritev razstave akademske slikarke Veselke šortt> Puc, ob 1830 pa bo v galerijskih prostorih Mestne hišo otvoritev razstave del akademskega slikarja Milana Bo-tiste. P. L. Jezik ni kar tako Ugotovili so, da je bilo) nebroj gledalcev brez vstopnic. Ugotovili so, da je bilo našteto (veliko, precej) gledalcev brez vstopnic. Najprvo je treba pomesti pred svojim pragom. Najprej je treba pomesti pred svojim pragom. Vrednost odnesenih predmetov je bila precejšnja. Vrednost odnesenih predmetov je bilsa precejšnja. Izvolili so tudi dva overo« vatelja zapisnika. Izvolili so tudi dva overita, lja zapisnika. Oglejte si močneje tiskano besede in popravljene stavko* Napis na Park restavracij v Kranju: restavrant." Ce že ne gre restavracijo^ naj bo vsaj restaurant. VI. memorial Janeza Polde v Planici niki »planiškega a« navdušili pod Poticami 20.000 gledalcev pozdravilo veliko zmago Švicarja VValterja Steinerja in izjemne uspehe Jugoslovanov — Na prireditvi tudi zvezni sekretar za narodno obrambo Nikola Ljubičić, sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine in njegov podpredsednik inž. Tone Tribušon — Bogdan Norčič najdaljši Skoraj vsa svetovna smučarska skakalna elita se je zbrala v soboto in v nedeljo v Planici, svetovno znani dolini pod Poncami, da bi na VI. Poldovem memorialu merila svoje moči in s tem počastila spomin predhodnika, nepozabnega Mojstrčana, »planiškega orla« Janeza Pol-do, ki je prvi na svetu na smučeh poletel 120 metrov in s tem začel zgodovovino smu-ških poletov, za katere se mnogi sprašujejo, kje imajo meje. Poldovi nasledniki so se danes že približali 170 metrom! Polda je svoj dosežek dosegel na Bloudkovi plani-ški velikanki, (ki je bila takrat največja takšna naprava na svetu. Kdor ga je poznal, ga coni. Ceni ga po njegovih vrlinah, ceni ga kot športnika, skakalca z značilnim slogom. Nastopal je na prek 100 prireditvah in samo 7-krat je padel Ko je zadnjič tekmoval, je nosil številko 43. In tudi v soboto in nedeljo, na veliki njegovi spominski tekmi, te številke ni nosil nihče, ampak je za vedno ostala njegova ... Planica je v nedeljo spot doživela svoj veliki dan. Ljudje so se trumoma, peš, z avtobusi in osebnimi vozili, valili proti dolini pod Poncami, ki jih je pričakala dobro pripravljena. Nudila jim je vse: lope skoke na 130-metr-aki skakalnici, sonce (od časa do časa se je sicer skrivalo), vesolje in vse, kar potrebujejo utrujeni popotniki. Nedeljska Planica jim je dala še nekaj. Izjemen uspeh jugoslovanskih skakalcev, kakršnega na Poldovih prireditvah šc niso dosegli. Vendar bo o poteku tekmovanja ln rezultatih govora v drugem delu planiškega reportažnega zapisa. PLANICA V SVETU NIMA PRIMERJAVE Takega mnenja je bil podpredsednik republiškega izvršnega sveta in predsednik komisije za šport pri zveznem svetu inž. Tone Tribušon, ki je skupaj s predsednikom inž. Andrejem Marin-cem, Stanetom Dolancem in Nikolo Ljubičičem prišel v Planico. V svoji izjavi za Glas je nadaljeval: »Vprašujem se, le kje na svetu bi lahko v tem času, ko se smučarska sezona za- ključuje, organizirali tako veliko prireditev. Kaj takega si lahko privošči le Planica, ki t svetu nima primerjave ...« Potem je nadaljeval: »Od predvojne sem so le redke planiške prireditve, na katerih nisem bil. Spominjam se in videl sem, kako je Albin Novšak skočil 66 metrov in kako je Biirger Ruud dosegel za takrat fantastičnih 100 metrov.« In kako ocenjujete današnjo Planico? »Bil sem na vseh večjih svetovnih prireditvah v smučarskih skokih in zato lahko rečem, da je današnja memo-rialna Poldova prireditev odlična. Povrhu vsega dokazuje, da smo dobri organizatorji in da se naši smučarski skakalci vztrajno priključujejo svetovnemu vrhu. Razen tega imamo tudi pri mladincih dobro ozadje.« ZA VSAKOGAR SPODBUDNA BESEDA Medtem ko je sodelavec Dušan Humer spremljal tekmovanje v beli areni pod skakalnico, sva se s Francem Perdanom povzpela na vrh nekdanje velikanke, od koder se skakalci spuščajo v globino. Opazovala sva jih. Nobene nervoze, nobenega komentarja o dosežkih tovarišev, ki so se že pognali v globino. Blaženi mir vlada na vrhu. Besede so redke, če pa so, se najmanj tičejo skakanja. Vsakdo se oklepa smuči. Tudi pogledi v grozeči prepad so redki. Kakšni so občutki teh junakov, je težko M zzmmm ..........n.....■■...............& r, um«....... jb0lJ Razen številnih nagrad in pokalov je prejel naš n ^ skakalec Marjan Mesec pokal Sportskih novosti, ki & gpof kot najbolje uvrščenemu Jugoslovanu predal urediU* skih novosti Vilko Luncer zvedeti. Ne bi bilo prav spraševati jih v trenutkih največje zbranosti. Ko pa so hrabri možje že v dolini, na varne m, so ti občutki pozabljeni. Precej dolgo sem jih opazoval, ko jih je pomočnik starterja Marjan Lipar spuščal v globino. Večina se jih je rahlo nasmehnila. Marjan Mesec je rekel »zdravo« in sc z dvema, tremi koraki pognal po zale-tišču. Spremljal sem ga po zaletišču. Potem odskok, let po zraku. Skril se je za bok skakalnice. V dolini pod Poncami tišina, nato vulkan veselja med množico. 129 metrov! To je bilo v poskusni seriji. Stopil sem k Marjanu LI-PARJU, pomočniku starterja na vrhu, človeku, brez katerega dovoljenja fantje ne smejo »dol«. »Skrbim,« je pripovedoval, »da so fantje pred skokom pripravljeni, da niso nervozni, da imajo vezi zapete. Za vsakogar imam toplo besedo. Porečem jim: le veselo, le ko-rajžno, veliko sreče itd. Vse te besede izražajo mojo veliko željo: fant, želim ti dolg, lep in srečen sem na primer de)a1' q$ ^ ml se za moje k<*2£|» ^ se. To koleno ti Pn! V ur'* ge, dolge metre. * Ratcškl smučarski tekači Janez Mlinar, Alojz Kerštajn ln Branko Kajžar so pred pričetkom tekme prejeli iz rok Rudija Finžgarja venec in ga" prenesli na grob legendarnega Janeza Polda v Dovje. skočil je 129 metrov-? j Marjan Lipar je Prly. jfl1 planiškem poslu P'a j 1 ster. Skakalca Pr*2s»"J jih zanima samo op1 ^\ so zbrani in da se i)e v dolino in poslušajo- 4, je kdo skočil in ^°L P mo padel. »Menb«, »J skakalnica kot je ta««» ^jj ( kalca ne predstavil« 4x psihične ohremenitv 0f Težje je na velikan*^ 4 pravah skakalcev Pf^ju11 kom in njihovem ved , meravam napisati K™ zaključil Marjan L«? PONOVLJENA St- , ZARADI NORC1^; 2e sobotni uradni v je dal slutili, da daljo gledali leno ^.j tekmo. Imena ^ Schmid, Wosiipiwo, <>l sec, Stefančič, Norč*; ^ gi so obetali hud Ml ^ boljša mesta. In reS' jafl« na serija nedelj 'sk*^i,f' pokazala, da je 0$'\\ Bloudkova velikan*'*. ^ pripravljena za voi\$»j čun. Najdaljša sta krat Kranjčana N°£* pfi sec, ki sta pri***9^o\\ metrih. Tudi dru*s. "T-ifl dili z lepimi in dol**** Gledalcem je zastajal dih, £0 je bil v prvi seriji v zraku mladi Kranjčan Bogdan Norčič. Lepo je ujel skok ter in ni hotel pristati. Šele Pfi 133 metrih »v dnu skakalnice« je doskoči! in padel, "ritisk je bil premočan. Razsodišče je skrajšalo zadet in Ponovili so serijo. Tu sta se najbolje odrezala bivši svetovni prvak Švicar VValter Steiner in Kranjčan Marjan Mesec, ki sta s Skokoma 115 'n 113 metrov zasedla prvo Pzirorna drugo mesto po prvi Sci"i)i. Norčič je v ponovnem ^ oku potegnil 106 metrov, dobil 94,8 točke in zasedel od-■cno šesto mesto. Tudi ostali J^Ši predstavkikd so se od-«no držali. Z nestrpnostjo smo pričakovali drugo serijo in zmagovalca letošnjega šestega Polnega memoriaila. Steiner je s 123 metri že najavil kandidaturo. Mesec-ga je polomil, toda kljub temu je bik odli-peti. Norčič si je z dru-8i«n skokom 108 metrov žago-Jovil sedmo mesto, medtem ko si deseto mesto delita Jugoslovana Sterahčič -in Jur-ttiam. V ekipni konkurenci je bila najboljša NDR pred Švir co in Jugoslavijo. Rezultati: 1. Steiner (Švica) 238,0 (115 123) 2. Wosipiwo (NDR) 210,2 (108, 112), 3. Ma-*ouš (CSSR) 208,5, 4. Glasa (NDR) 207,4 (104, 115), 5. Mesec (Jugoslavija) 199,2 (113, 103), 7. Norčič 193,4 (1%, 108), !0. Šlefančič in Jurman 177,2 pi^^rV Vi_ —r»- j , ■ j ^ ■■■ ^^^^^ I pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjefni gori in Gorenji Savi Janez Makovec iz Rateč že 33 let pomaga pri pripravljanju planiških skakalnic. Na nedeljski tekmi je skrbel za p revo/ skakalcev na zaletišče (97, 104 — 97, 107), 16. Loš (rok 167,9 (92, 107), 19. Prelovšek 158,3 (98, 92), 37. Gorjanc 114,2 (88, 82), 38. Blaznik 112,2 (75, 91), 42. Dolhar 101,1 (75, 82), 44. Dovžan 95,7 (80, 76), 45. Drago Pudgar 91,3 (88, 82), 46. Danilo Pudgar 88,6 (71, 78), 48. Demšar 82,1 (74, 73). Besedilo: J. Košnjck D. Humer Fotografije: F. Perdan (24. zapis) Štiri leta (1824 — 1828) je Friderik Baraga služboval v Šmartinu pri Kranju. Bil je silno zagnan za delo. Sestri, ki ga je svarila, naj se ne žene tako, je napisal: »Dela se res ne izogibJgera, v njem najdem pravo uteho. Hočem in moram delati, dokfier mi zdravje tako dobro služi.« SLOVEČ GOVORNIK aslovel pa je šmartin-ski kaplan Baraga kot 'izvrsten govornik'. Kako tudi ne bi bil, saj je na Dunaju še pred odhodom v bogoslovje diplomiral na pravni lakultcti. In govorništvo je bilo juristu že od nekdaj nujno potrebno znanje. Menda so k njegovim pridigam ljudje prihajaii tudi iz drugih tara po več ur daleč. Kaiiti takih govorov ljudje do.!;ej še niso slišali. 1/. vseh njegovih pridig je vela srčna milina, hkrati pa resnoben odnos do človeških tegob. Baragova živi jen jepisca Frane Jaklič in Jakob Šolar pripovedujeta, da se je tudi koroški pesnik Urban Jarnik (to je oni mož, ki je 1. 1832 gostil v Blatogradu našega Prešerna in Slomška) sam prepričal o slovesu Baragovih govorov. Potoval je nekega poletja s Koroške v Ljubljano. Ker pa je bila ravno nedelja, sc je v Stražišču ustavil, da bi videl, kako v bližnjem šmartinu mašujejo: »Pa ni mogel v cerkev, ker je bila natlačeno polna. Vprašal je, kaj imajo. Dobil je odgovor, da kaplan Baraga pridiga.« Otroke, katerih starši niso mogli plačali učitelju šolnine, je kaplan Baraga kar sam učil branja, pisanja in računanja. Starejši ljudje v Stražišču še vedo za tradicijo, po kateri je Baraga tudi v spo-vednici imel tak naval, da je moral včasih začenjati že od dveh ali treh zjutraj. Filozof, socialni in verski revolucionar, kamniški rojak Bernard Smolnikar, je zapisal: »Baraga je bil preobložen z delom, ker so ljudje od blizu in daleč hodili k njemu po pouk, tolažbo in pomirjanje vesti; vsa dežela je občudovala njegovo svetost in gorečnost.« Baraga pa nj bil humanist (človekoljub) samo na jeziku. Vse je razdal, kar je imel službenih dohodkov. Imel je navado reči: kar da$ revežu, boš sam imel; česar pa ne daš, bodo imeli drugi, Nekoč ko je šel od bolniika iz Desnice čez Zabukovje, je prišel domov v Župnišče bOS — čevlje je spoloma podaril revežu .. . Drugič je na eni od svojih poti videl ob cesti bolnega berača, ki si nj mogel sam pomagati. Baraga je siromaka zadal na rame in ga nesel v svojo kaplansko sobico. Stregel mu je potem to liko časa, da si je Starček opomogeil. Dostikrat je dobro kosilo iz farovške kuhinje poslal bolniku, sam pa ie jedel skorje suhega kruha . . . Mesu in vinu pa se je Bara; ga že v mladosti odpovedal. Spal je na trdem ležišču, obleko je nosiil obnošeno in vso zašito. Ta Baragova skromnost in odpoved vsemu udobju nam je komaj razumljiva, če pomislimo na njegovo mladost v graščini. PISATELJ IN SLOVNICAR iaraga je bil že v svojih ikaplanskih letih (pred letom 1830, ko je zapustil domovino) znan pisec nabožnih knjig in molitveniikov. Najbolj razširjeno njegovo delo te vrste je bila Dušna paša, ki so jo prvič natisnili i. 1830, do 1. 1845 je s ponatisi izšlo kar 30.000 izvodov — torej v obdobju, ko je Miha Kastelic dal tiskati komaj po 600 izvodov Kranjske CbolL- Ljud3ki umetnik Štefan Novak iz Ivancev v Prekmurju Je Predal Marjanu Mescu ličen pokal Aerodrom Ljubljana-Pula Turistična agencija z avionom v Sarajevo na ogled svetovnega prvenstva v namiznem tenisu 14. aprila 1973 Cena potovanja je 387 din za osebo V ceni je vključeno: avionski in avtobusni prevoz, kosilo in vstopnica za tekmovanje. Prijave in plačila sprejema: Turistična agencija Aerodrom Ljubljana-Pula, Kranj, p.p. 33, telefon 22347 do vključno 7. 4. 1973. ce ... L. 1905 pa je Mohorjeva družba izdala Baragovo Dušno pašo še v 80.000 izvodih! Nenavadno literarno nalogo pa si je Baraga naložil mod Indijanci v Severni Ameriki. Misijonar!] je med dvoma sorodnima rodovoma iz jezikovne skupine Al gon kinov — bili i so to Otavci in Očupvejci. Najprej je Baraga svojo Indijance natanko popisali v posebni .knjigi, ki je izšla r nemščinj in slovenščini. Za-ni m i vo delo obsega opise telesnih in duševnih lastnosti teh Indijancev, obleko, biva-Hšča, hrano, ročne izdelke, lov in ribarjenje, družinsko in družabno ži\ljenje, bojevanje, pogansko vero, bole* Žen in smrt. Ha; aga je napisat] tudi prvo knjigo v očipvcjšeini. Drugo knjigo je spisal v otavščini. Baraga je tudi avtor prvega slovarja očipvejskega jezika, ki ga je sestavljal več desetletij. Obsega 622 strani, vsebuje pa čez 30.000 besed indijanskega jezika. Utegne kdo pomisliti, 1« kaiko jezikovno sposoben jo bil človek, ki se je lotil dola v tako tujih, daljnih besediščih. Stvar bomo bolje razumeli, če zvemo, da je v la-Unsko pisani prošnji za odpust iz škofije naveded že L 1829, da govori in razume poleg nemškega in ilirskega (t. j. slovenskega) še italijanski francoski in angleški jezik. GLASNIK DOBROTE , ot v domovini, tako j« tudi med Američani za* sllovcila Baragova dov brotnost. Njegove nabožno knjige nikoli ne groze z boa« jo jezo in večnim r>ogubljenjem. Dosleden je v ljubezni do soljudi — to pa je tudi, pravi odsev plemenitega Ba* ragovega srca. Takole pišeš »Naša ljubezen do bJažnja* ga se mora pokazati v vsak* danjih navadnih rečeh. Ljubezen je potrpežljiva, je dobrot 1 j iva, ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna krivično, nI prevzetna, ni častiželjna, ni lakomna, se ne jezi, ne misli nič hudega." Vse pretrpa, vse veruje, vse upa, vse prenese. Prijazna beseda potolaži jeznega človeka. Dobrota več zaleže kot dolga pridiga. Ker je človeško srce tako ustvarjeno, da z ostrostjo postane še bol.) trdo, prijo* na, dobra beseda ga omoči. Krotka beseda pridobi prjja-tolje in potolaži sovražnike.« če še to omenim, da je h* Baraga tudi izvrsten risar, vztrajen pešec in do «mrH — umrl je v 71. lotu — vegetarijanec in abstinent, vedno pa odprtih rok za siromaka, potem smem zaključiti pripoved o nekdanjem iroartka skem kaplanu. Črtomir Gostovanje v Radovljici V okviru programa gledaliških gostovanj in letošnje kulturne akcije bo v petek, 30. marca, ob 19.30 v dvorani kina v Radovljici gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko. Predstavili bodo delo Tenncsseeja Williamsa Obdobje prilagajanja. V glavnih vlogah bodo nastopili Milena Zupančičeva, France Markov-čič, Janez Eržen in Vladimir Skrbinšek. Predstavo, ki jo imenujejo resna komedija, je reži ral Žarko Petan. Nekaj vstopnic bo moč dobiti t prodaji in na blagajni pred predstavo. JR Pestra koncertna dejavnost AGROMEHANIKA Pri jeseniški občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij že skoraj tri leta or-ganiiz i rajo zolo kvali letne koncerte za ljubitelje glasbene umetnosti in za učence šol v okviru gibanja glasbene mladine. V občini deluje tudi več zborov, ki vsako leto pokažejo uspehe svojega dela na že tradicionalnem Srečanju naših zborov. Letos se je koncertna dejavnost na Jesenicah nekoliko zakasnila, pa vendar bodo organizirali do konca leta 16 kvalitetnih koncertov. D. S. Prodajamo kmetijske stroje in naprave Obiščite nas na sejmu v Kranju od 31. III. - 8. IV. 1973 Grafičar]! so tekmovali Usnjarji, čevljarji in g uma rji na snegu Aktiv mladinske organizacije in osnovna organizacija sindikata CP Gorenjski tisk sta v soboto na Krvavcu priredila za člane delovne skupnosti tekmovanje v veleslalomu. V skupini do 30 let je bil prvi Rakovec, 2. do 3. me- sto pa sta si razdelila Sajovic in Oman. V skupini nad 30 let je bil prvi šule, 2. do 4. mesto pa so si razdelili Krelj, Učakar in Ilovar. Med ženskami je bila prva Mojca Za-lar. — U. Osnovna sindikalna organizacija tovarne Peko iz Tržiča je organizirala v soboto, 24. marca, uspelo tekmovanje usnjarjev, čevljarjev in gumarjev v veleslalomu na Zelenici. »Šuštariadc«, kot imenujejo Tržičani to prireditev, se je udeležilo skoraj 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 sindikalnih organizacij, ki so prispevala tudi nagrade. Tekmovalci in tekmovalke so vozili na dveh progah. Na prvi, ki jo je postavil Janko Krmelj in je imela 38 vratic in 300 metrov višinske razlike, so tekmovali mlajši in starejši člani. Na drugi, -ki jo je prav tako trasiral Janko Krmelj in je imela 25 vratic ter 200 metrov višinske razlike, pa veterani in ženske. REZULTATI: mlajši člani do 35 let: 1. Komac (TRIO), 2. Jurjevčič (Peko), 3. Meglic (Sava), 4. Mežnar (Peko), 5. Pišler (Alpina); starejši člarf od 33 do 45 let: 1. Svab (Peko), 2. Križaj (TRIO), 3. Baj-da (Litostroj); veterani: 1-Kališnik (Peko), 2. Pehare (Peko), 3. Bertoncelj (Sava); ženske: 1. M. Bogataj (Peko), 2. I. Bogataj (TC Kranj), 3. Kramar (Peko). . B. Meglic mm imm^m ^^mammmf^mmm tat Velika razstava pohištva odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure v Kranju Primskovo - komunalna cona VELIKA IZBIRA • dnevne sobe Admiral v poljubnih variantah • spalnice Brigita — Variant z možnostjo dopolnjevanja • hrastove jedilnice po posameznih kosih • predsobe po elementih VSE TO PROIZVAJA RENOMIRANO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE GAJ PODRAVSKA SLATINA j modna hiša Če se še niste odločili za nakup primerne garderobe, si oglejte bogato prehodno kolekcijo modelov, ki jih je Modna hiša pripravila za vse starosti in postave. Renomi-rane slovenske tovarne damske konfekcije, ki so članice Poslovnega združenja Modna hiša, vam jamčijo kvaliteten nakup. RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO ISKI Tf| IJU! SPOMLADANSKI • SEJEM V KRANJU POHIŠTVO nji OKNA - VRATA RADIATORJI (pri nakupu z gotovino) GOSPODINJSKI STROJI GORENJE Hma-nm PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO .....2.L... MOPEDI TOMOS KOLESA ROG NA SEJMU VAS PRIČAKUJEMO VSAK DAN v OD 9. DO 19. URE k TUDI ^ OB NEDELJAH J£ Poslovni odbor Stanovanjskega podjetja Jesenice objavlja prosto delovno mesto materialnega knjigovodje v finančno-računovodskcm sektorju podjetja Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: nižja strokovna izobrazba administrativne smeri ali KV delavce trgovske stroke, enoletne delovne izkušnje v knjigovodstvu. Prednost pri sprejemu imajo kandidati z znanjem strojnega knjiženja. Osebni dohodki se določijo po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja. Prijave pošljite do 7. aprila na naslov: Stanovanjsko podjetje Jesenice, splošno-kadrovskl sektor. Razpisna komisija pri Carinarnici Ljubljana razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. delavca za pregled in carinjenje blaga za delovno mesto v Carinski izpostavi Kranj; 2. 3 delavce za pregled in carinjenje blaga za delovna mesta v Ljubljani; 3. pripravnika z višjo Šolsko izobrazbo različnih usmeritev; pripravnika s srednješolsko Izobrazbo različnih usmeritev. Za navedena delovna mesta je potrebno, da kandidati Izpolnjujejo poleg splošnih pogojev iz Temeljnega zakona o delovnih razmerjih se naslednje posebne pogoje: pod 1. In 2.: da imajo končano I. stopnjo fakultete aLi končano višjo šolo tehnične ali ekonomske smeri, da obvladajo en svetovni jezik in da imajo odslužen kadrovski rok. V poštev pridejo le moški. Poskusna doba za navedena delovna mesta je 6 mesecev. pod 3.: veljajo določila Zakona o sprejemanju pripravnikov v zvezne upravne organe. Za vse kandidate za razpisana delovna mesta velja, da morajo popolnoma obvladati tudi slovenski jezik ter imeti ustrezne moralno politične kvalitete, ki ao pogoj za delo v carinski službi. Pismene prošnje, kolkovane z 1,00 din upravne takse je potrebno vložiti pri Carinarnici Ljubljana, -Smar-rJnska 152 a do vključno 15. aprila 1973. Prošnji je potrebno priložiti dokaz o strokovnosti, za delovna mesta pod tč. 1. in 2. pa tudi dokaz o reguliranja kadrovskega roka kot tudi dokaz o tem, da niso v kazenskem postopku ln potrdilo o državljanstvu. Razpisna komisija bo obravnavala prejete vloge dna 23. aprila 1973 z začetkom ob 9. url na sedežu carinarnice. Vsi kandidati bodo o izidu pismeno obveščeni. Razpisna komisija GLAS * 12. STRAN" LJUBLJANA Na XII. spomladanskem sejmu od 31. 3. do 8. 4. Razstava in prodaja grad benih materialov, oken, vrat, parketa in lesnih oblog. Velika izbira sanitarne keramike in keramičnih ploščic. Popust 2 - 5 °|o Prodaja za devize. Občinska gasilska zveza Radovljica sedež Bled razpisuje prosto delovno mesto administratorja-ke za delo v gasilski službi. Pogcf: obvladanje strojepisja in poznavanje administracije. • i Prednost imajo kandidati z andmlnlstrativno šolo. Zaposlitev je za nepolni delovni čas za štiri ure. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebne ali pismene ponudbe sprejema občinska gasilska zveza Radovljica — sedež Bled. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Odbor za kadre Kemične tovarne EXOTERM Kranj Struževo 66 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administrativnega tehnika Pogoj: upravno-administra-tivna šola in 2 leti delovnih izkušenj. 2. čistilke Prošnje sprejema odbor za kadre Kemične tovarne Exoterrn Kranj, Struževo 66, do 4. aprila 1973. KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: tovorni avto kiper avala 2,5 t, leto izdelave 1968, začetna cena je 16.0w din; motorno kolo tomos puch 175 SV, leto izdelave 1957, začetna cena je 750 din; motorno kolo colibri, leto izdelave 1961, začetna cena je 450 din; deli in ogrodje za motorno kolo colibri, začetna cena je 100 din; stabilni TMZ bencinski motor, 4 KS, nckomplcten, začetna cena je 150 din. Licitacija bo v soboto, 31. marca, ob 10. uri v skladišču Pristava 80. Kupci so poleg izlicitirane cene zavezani plačati vse stroške, vključno prometni davek. Podjetje Oblačila Novost Tržič razpisuje delovno mesto direktorja Razpisni pogoji po 95. členu statuta podjetja: 1. a) da ima srednjo izobrazbo, ekonomske, komerci- alne ali konfekcijske smeri, 7 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 5 let na odgovornih mestih v podjetjih konfekcijske stroke; b) da ima visoko kvalifikacijo krojaško-šiviljske stroke oziroma nepopolno srednjo šolo, 15 lct delovnih izkušenj, od tega najmanj 8 let na odgovornejših delovnih mestih, ki se ukvarjajo z izdelovanjem vseh vrst konfekcije. 2. da ne obstoja zadržek po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih. Razpisni rok je 15 dni od dneva objave in rok za obvestila kandidatom po preteku razpisnega roka. Kandidati za razpisano delovno mesto naj vložij0 svoje pismene vloge z obrazložitvijo o sedanjih zaposlitvah z vso potrebno dokumentacijo, na naslov: Razpisna komisija podjetja Oblačila »Novost« Tržič- Tovarna prešitih odej ODEJA Škofja Loka Odbor za zadeve združenega dela razpisuje novo delovno mesto mehanika za vzdrževanje šivalnih strojev Za to delovno mesto se zahteva: KV mehanik oziroma finomehanik, elektromehanik ali podobne stroke, z dveletno prakso in odsluženim vojaškim rokom. Rok prijave za razpis je do 15. aprila. Prošnje pošljite na odbor za zadeve združenega dela tovarne prešitih odej ODEJA Škofja Loka. ENTRAL Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ zaposli na igrišču za mali golf v Kranju osebo, ki ima veselje za tako delo Zaposlitev je primerna za upokojence. Objavlja prosta učna mesta za poklice: natakar, kuhar, slaščičar in prodajalec Učna mesta so v naših hotelih in restavracijah v Kranju, Preddvoru in na Jezerskem ter v trgovini Delikatesa v Kranju. Pogoj: uspešno končana osemletka. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11, kjer dobite tudi vse informacije- MARCA 1973 GLAS * 13. STRAN podani *prI?(larn dobro ohranjen la t?1 avtomatski SADILEC VirnT?mpir- Ravnikar Ciril, 33, Škofja Loka 1589 $Kn°d?.m r^>lJcno OTRO-WrKu0STEUICO- ELEK-"ILMt 1 STEDILNIK in JE-l4 ^ KOT. Novak, Zbilje p 1736 Bre»°Aa!? KONJA (haflinger). fU- Križe 1737 j>Er<>dam okrog 1000 kg RE-G0]nJ knno. Babni vrt 9, . Prod-i^ 1738 Jo kci» osem mesecev bre- doviii .V°- Gorica 10 pri Ra- 1739 I^NIK na štiri plošče ELEKTRIČNI {? CEDILNIK na trdo gori V Zg- Bitnje 187 "40 podani dobro ohranjen ^JALNI STROJ (za enega *0nia). Okroglo 4, Naklo *V,rejo vzamem KRAVO. Brezje 6, Duplje "42 , Prodam KRAVO, ki bo te-,etlla. Poklukar Vinko, Polj 5, Zg. Go 1743 mesecev «rp;^ Z seuem mesecei ČUr KRAVO. Luže 21, sen p 1744 t>Šcn°^am hlevski GNOJ. gjena polica 10, Cerklje - Xl°aam srednje starega ■ .JA. vajenega vsega polj-05 ' 1746 ' ba dela. Žg. Brnik 105 pirro«am SEMENSKI kr r.r,.cvetnik in SEMENS... ,ORO. Pivka 13, Naklo SE' p*a H. Naklo bo °darn mlado . $IlMtaja trclJ'č teletila, KO Wv!» 0 rcform 158 super ^'■stove in macesnove PLO-• Krnica 14, Gorje 1749 N/t>INSKI ROŠTILJ«, VRT-Vqc GARNITURE - vse no-tHaln druga gostinska opre-77-636naProdaj'- Tclefon 064 ^[Pdam 10 mesecev stare Paviin, to«*.*1« Naklo 1748 . r°dam mlado KRAVO, ki tojApim KOBILO ali Ve ii °ot°Čnik Janez, Zz ^ il, Šknf !o t KO- _, Zabrek-Skofja Loka 1538 *daJa in Uska CP Gorenj. Z1 tisk Kranj, Ulica Mo-J* pijadeja 1 — Naslov JJ"eaništva in uprave 11-, a: Kranj, Moše Pijade-Ja J- - Tek. rač. pri SDK . Kranju 51500 601-10152 - eietoni: glavni urednik, 0(>govorni urednik in "Plava 21-190, uredništvo JJ"8,35. novinarji 21 860, a,°oglasni in naročniški ^idelck 21-194. - Naročena: letna 60 din, polletna 7ft din. cena za 1 številko " Par. Mali oglasi: d0 10 £esed 15 din, vsaka na a'Jna beseda 2 din; naliki imajo 253/o popu- a- Neplačanih oglasov ne objavljamo. Kupim PISALNO MIZO za študenta. Naslov v oglasnem oddelku 1750 vozila Prodam RENAULT 4 (katr-ca), letnik 1967. Stanonik, Kidričeva 13, Škofja Loka 1751 Prodam FIAT 110OR, letnik 1967 , 200 km po generalni. Jenkova 14, Kamnik. Ogled v petek in soboto popoldne 1752 Prodam OPEL OLIMPIO, letnik 1954 v voznem stanju. Strahinj 35*, Naklo 1753 Prodam 5-tonski TOVORNI AVTO mercedes z dolgim kesonom. Ogled v četrtek, 29. marca, od 16. do 19. ure na železniški postaji v Kranju 1754 Prodam ZASTAVO 750 z dvema zimskima gumama in prtljažnikom. Zg. Bitnje 187 1755 Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Ogled vsak dan popoldne. Cesta kokrškega odreda 16,1, Kranj, telefon 22-644 1756 Zdravniška dežurna* služba v Poljanski dolini od 3. marca do 5. aprila od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 89 060. V nujnih primerih kličite Zdravstveni dom škofja Loka, telefon 8j-440.' Prodam FIAT 850 special, prevoženih 23.000 km v odličnem stanju, letnik 1971. Ogled od 14. ure dalje. Šolar Ivan, Bled, Ljubljanska 9 1757 Prodam IMV KOMBI (9-se-dežen). Pelcel Milan, Galeto-va 27, Kokrica, Kranj 1758 Prodam FIAT 750, letnik 1967. Jagodic, Breg 19, Komenda 1759 Ugodno prodam AMI 8 break, letnik 1971, odlično ohranjen. Kranj, Gosposvct-ska 8 1760 Prodam ZASTAVO 750. Ogled od 15. ure dalje. Visoko 85 1761 Prodam osebni avto R-10. Šenčur, Stefetova 24 1762 Prodam ZASTAVO 600 D in SPAČKA. Naklo 93 ' 1763 Prodam FIAT 850 SPECIAL, Letnik 1970. Ogled Vsak dan popoldne. Jesenice, Tomšičeva 70 Prodam AUSTIN-MG 1300, letnik 1970. Mgžnost plačila s Sokom. Mežek, Kidričeva 36, Kranj stanovanja Mlad zakonski par z otrokom išče SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1764 Zakonca z enim otrokom nujno iščeta skromno STANOVANJE, po možnosti sobo in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1765 zaposlitve Sprejmem FRIZERKO. Naslov v oglasnem oddelku 1634 Sproj mera samosto j nega pohištvenega MIZARSKEGA POMOČNIKA. Osebni dohodek do 2500 din. Jarc, Grmičema 1, Cirče, Kranj 1766 V soboto, 24. marca, popoldne izgubljeno žensko ročno URO v Kranju vrnite proti nagradi Bertoncelj Anici, Nazorjova 6, Kranj 1767 22. mairca mi je bilo iz avtomobila vzeto vozniško jn prometno dovoljenje. Vrnite-Iju nudim nagrado. Kočnik Stane, Stefetova 34, Šenčur Vsem Babičcvim, posebno mami iz Lu/.nnrjeve 12, Kranj se najlepše zahvaljujemo za vso izkazano skrb, pomoč in razumevanje. Hvaležni A. B. obvestila ZŠAM TR2IC bo organiziralo tečaj za D kategorijo za voznike C kategorije, ki imajo pogoje. Informacije daje in prijave sprejema tajnik Goričan, Ročevnica 35, Tržič do 6. aprila 1770 ZADNJI PLESNI TEČAJ v tej sezoni se začne v soboto, 31. marca, ob 18.30 v delavskem domu Kranj 1771 Obveščam vse, da Vrtnik Jože nj več lastnik hiše in posestva na Sp. Brniku št. 44. Lastnica je Vrt/iik Frančiška, Visoko 73. Posebno opozarjam vse pred eventualnim nakupom lesa. Skrbnik Vrtnikove Mali ing. Jože, Kogojeva 8, Ljubljana 1772 Kranj CENTER 28. marca amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 16., 18. in 20. uri 29. marca amer. barv. i''m NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 16. in 18. uri, premiera ital.-jmr. barv. filma KRATKA NOC METULJEV ob 20. uri Kranj STOR2IC 28. marca japon. barv. film OBRAČUN POZIVINJENIH ob 16., 18. in 20. uri 29. marca japon. barv. film OBRAČUN POZIVINJENIH ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 28. marca ital. barv. film PLAČANEC ob 20. uri 29. marca ital. barv. film PLAČANEC ob 18. uri Na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju, ki bo od 31. 3. do 8. 4. vam nudi s posebnim sejemskim popustom po znižanih cenah vse vrste mo ških in ženskih čevljev po najnovejši modi. Se priporoča KERN STANKO, čevljarstvo Kranj, Partizanska 5. Tržič 29. marca anel. barv. film DIRKA S ČASOM ob 18. in 20. uri škofja Loka SORA 28. marca ital. barv. film IMENUJEJO ME ALELUJA ob 18. in 20. uri 29. marca ital. barv. film IMENUJEJO ME ALELUJA ob 20. uri 30. marca amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 28. marca kinoteka BRUCI IZ OXFORDA ob 20. uri 30. marca japon. barv. film DINAMIT ZA LADJO ROT-TERDAM ob 20. uri Radovljica 28. marca amer. barv. film LJUBEZENSKI STROJ ob 20. uri 29. marca amer. barv. film PORTRET UŽIVALKE MAMIL ob 20. uri 30. marca ni predstave Jesenice RADIO 28. marca nem, barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE 29. in 30. marca ital. barv. CS film POLICIJSKI KOMl/ SAR PEPE Jesenice PLAVŽ 28. in 29. marca ital.-špan. b; ■ v. film MOŠTVO REVOL-VERASEV 30. marca nem. barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE Kranjska gora 28. marca angl. barv. film HUDIČEVI DVOJČIC I 29. marca nem. barv. film ZIVLJINJE V DVOJE Javornik DELAVSKI DOM 28. marca ital. ban-. CS film KO SO SE ŽENSKE UC1LE LJUBITI SREDA, 28. marca, ob 19.30 za IZVEN — M. Jesih — Z. Šedlbauer: LIMIT — gostuje eksperimentalno gledališče »Glej« iz Ljubljane; PETEK, 30. marca, ob 16, uri za učence OŠ Franceta Prešerna — S. Mihalkov: ŠESTERO MUŠKETIRJEV; ob 19.30 za IZVEN — P. Lužan: MICKA SE PREDSTAVI IN JANEZ, KRANJSKI JANEZ — lutkovna predstava za odrasle. Ura pravljic V četrtek, 29. marca, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 8. do 10. leta. Vabljeni! obilo informacij za vaš oddih karavana 0 posebna turistična številka 112. strani: 32 barvnih strani, veliki format, cena 1O.-din|^S0. Obtoženi za 120 kaznivih dejanj V torek, 27. marca, se je Šesterici obtoženih: Ivanu pred petčlanskim senatom Breščaku, Jožetu Frliču, Ego- okrožnega sodišča v Kranju nu Koščaku, Marjanu Peter- začela sodna obravnava proti nelju, Fiorendu-Matiji Rajhar- Vlomi v avtomobile V noči na 26. marec.jc neznanec v škof j i Loki vlomil v 11 avtomobilov. Očitno je iskal denar, ker je razmetal vsebino avtomobilov, vred- nejše predmete pa pustil. Odnesel je le usnjene rokavice, iz nekega avtomobila nekaj zdravniškega orodja (skalpel in dve pinceti). Za storilcem poizvedujejo. du in Milanu Poljanšku. Največ kaznivih dejanj imata Ivan Breščak in Jože FrllĆ, vsi skupaj pa se zagovarjajo zaradi 129 storjenih kaznivih dejanj. Gre za skupino, ki je največkrat v ukradenih avto. mobilih vlamljala po Gorenjski, med kaznivimi dejanji pa imajo na vesti tudi grabež bakra. Obravnava bo trajala več dni. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga mama ja Kmet Kodrova Micka iz Britofa Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 28. marca, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Predoslje. Britof, 26. marca 1973 Žalujoči: sestre z družinami in drugo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v 63. letu starosti ljubljena mama Frančiška Grabeč roj. Rogelj Pogreb drage mame bo v četrtek, 79. marca 1973, ob 15.30 izpred mrliške vežice na pokopališču v Kranju. Kranj, 27. marca 1973 žalujoči: hčerka Olga in sin Janez z družino Zahvala Po dolgi bolezni nas je v 78. letu starosti nenadoma zapustila dobra in skrbna Angela Štim Tekletova Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, ki so mi v težkem trenutku prihiteli na pomoč ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala družini Kurnik iz Tupalič za nesebično pomoč v njeni bolezni, dr. Vidmarju za skrbno zdravljenje na domu, č. g. župniku iz Preddvora za ganljiv govor ob njeni krsti in pevskemu zboru za vse žalostinke. Vsem še enkrat topla zahvala. Tupaliče, 18. marca 1973 Žalujoča Anica Otrok pritekel na cesto gkj V soboto, 24. marca, ob 11. url se je pripetila ""JjLfcafi cesti v Kranju hujša prometna nezgoda. Martina »* ^ stara 3 leta, s Savske ceste 20/a, je nenadoma z desne * t<>. stekla čez cesto, po kateri je prav tedaj pripeljal oseb™ .flj3. mobil, ki ga je vozil Franc Marlnšek (roj. 1951) iz st^a" so Kljub zaviranju je avtomobil deklico zadel. Hudo ranjen prepeljali v bolnišnico. Vožnja po levi . c-]t V soboto, 24. marca, nekaj pred sedmo uro zjutraj, jj v Dvorjah pri Cerkljah pripetila prometna nezgoda J" vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Rafael B^ ^ (roj. 1943) iz Kranja je vozil od Visokega proti Cerkljam, ^ je iz nasprotne strani v ostrem nepreglednem ovinku Pr^^ $ Trate pri Cerkljah. Vozili sta čelno trčili. Ranjen ni bil nil^* po levi tovoru jajc, ki ga je vozil Martin Krštinc (roj škode pa je za 25.000 din. Avto zdrsnil s ceste V soboto, 24. marca, nekaj minut po polnoči se * Hrušlci pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija "^pjjj registracije Franc Pintar (roj. 1943) iz Zabukovja pri Kr je je vozil od Kranjske gore proti Jesenicam. Na HrušJci ^ pri srečanju z drugim vozilom umaknil na skrajni desnj^^ vozišča. Ker so ga zmedle luči nasproti prihajajočega ^^fl, je voznik Pintarič zapeljal v zaščitno ograjo ob cesti, j° ^T^e« nakar se je avtomobil prevrnil 13 metrov pod cesto. je sreči je bil sopotnik Helmut Jansen (roj. 1950) iz Burga ^ ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode J okoli 10.000 din. Avto v drevo V soboto, 24. marca, ob 12.50 je na cesti drugoga reda 0* 1, & ga je vozil Alojz Nastran (roj. 1950) iz Studena. V nesf^ v ouuuiu, —- • • uuiiiu, uu iz.jv je na cesu urugoga jA Železniki in Zalim logom zaradi neprimerne hitrosti v blaB ^ i----- ------■ ■ ... -bil, *». levem ovinku zaneslo s ceste v drevo osebni avtomo sta bila ranjena sopotnika Viktor Golja in Miro Markelj, iz Železnikov, škode je za 9000 din. L.** ob* V nedeljo, 25. marca, je Jože Lombar iz Olševka opazil, da je iz omare v spalnici njegove hiše izginila večja vsota denarja, nekaj jc bilo tudi deviz. Tatvino je prijavil postaji milice. Tatvine je osumljena mlajša ženska, ki je v soboto, 24. marca, v 01-ševku hodila od hiše do hiše in prodajala čistilno sredstvo za kovine (krom prašek). Neznanka je opazila, da so Lombarjevi odšli s traktorjem v gozd po steljo. Doma je ostala samo stara mama, ki pa je imela opravke v drugem poslopju, medtem ko je bila hiša odklenjena. Ženska osumljena tatvine je stara okoli 20 let, govori slovensko, je vitke postave, visoka okoli 160 do 163 cm, rjavih krajših las. Oblečena je bila v temne dolge hlače in svetlo modro' jopico. Zadnje čase je bido po Gorenjskem več podobnih tatvin, ki so se pripetile zaradi nepazljivosti občanov i« * radi nezaklenjenih vrat-sebno po vaseh je v naVa"J da se pušča ključ na 0*% ali pod predpražnikom, * priložnostnim tatovom vse* . kor ni neznano, če je t°x. denar že doma »v nogav'cv naj bi bilo stanovanje ali » ša temu primerno zavarova pred tatinskimi obiski vs« z dobro zaklenjenimi vrati« Našli utopljenko Na bregu Zbiljskega ob smledniškem mostu s° jj ponedeljek, 26. marca^ _ n*^ utopljeno Marico Zi«11' (roj. 1936) iz Kranja, Dej* ska cesta. Zimškova^je D' zaposlena v kuhinji Dclavs* ti': restavracije podjetja "^gal' odre^ indus v Stražišču. Po«1**^ so jo od 9. marca letos. iskovalnl sodnik je obdukcijo. * Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Poslovalnica Kranj, C. JLA 10 Spomladanski gorenjski sejem v Kranju od 31. marca do 8. aprila 1973 prodaja koles, motorjev in avtomobilov po sejemskih cenah v paviljonu Slovenija avto v Savskem logu Priporočamo se za obisk! bral-1 naJusPcšnejše smo iz-povedo mnenje o le-pjT-"- Planiški prireditvi, ki lajfc111 tudd nekakšno gene- 6ajv°«^a nas'eunJ° Planico na Do] ravni — smučarski tej*tx 74- Prihodnje leto bo-t£Qnamreč slavili tudi 40-let-Prve planiške tekme, gl. atj Pa smo hoteli zvedeti »ale Ž0lje tch štirih tekm°-^refV Za naslednjo zimo. ,jv stay!jamo prva dva in si«, naJ°olje uvrščena Jugo- h' 7neTl 1951' višina: 184' tc' u .' Poklic: rezbar, klub: ^ildhaus, najdaljši skok: lri- največji uspeh: svetov. 163 -vi največji uspeti: svetov-jJ2rvak v poletih 72, drugi Port: tenis, bobi: fotografije. u** Planico zelo rad priha-gns- Na Bloudkovi velikanki ve n.isem skakal. Zmage sem Sen Cenrav P° treningu ni-• 01 bil prepričan, da bom ta-^ Prepričljivo zmagal. Ko-^•1 čakam prihodnjih poleta v Planici. Z majhno konturo nove velikanke bi »anica v letu 1974 lahko do- bil . sPet nov svetovni re- k<*dv« VVOSIPIVVO 171 Či'a' roj«11 1951> višina: klijKtCŽa: 68, poklic: orodjar, Ub; jjq Dinamo-Klingen-Sai' n.aJdaljši skok: 169 m, ^ JveČji uspeh: drugo mesto j>] Svetovnem prvenstvu v J^ici, drugi šport: nogo- »\r k°D1': plesna glasba, •.o* .a ekipa ž« tradiconal-l,0. Prihaja v Planico v naj-^jsi sestavi. Upam, da bo-^. na naslednjem tekmovanj/* Za Poldov memorial spet „ agali in tako osvojili lovo- Ko v trajno last.« MARJAN MESEC — Jugoslavija, rojen: 1947, višina: 176, teža: ^9, poklic: šofer, klub: Triglav, najdaljši skok: 158 m, največji uspeh: 12. mesto Falun 1973 in 12. mesto v Oberstdorfu na letošnji novoletni skakalni turneji, drugi šport: rokomet, hobi: šo-firanje. »Bil sem pred največjim življenjskim uspehom, žal mi ni uspel drugi skok. Vseeno pa sem zadovoljen z odličnim petim mestom. Vsekakor pa je to eden mojih najboljših dosežkov sezone. V prihodnje si želim predvsem to, da bi smučarska zveza Jugoslavije vsaj še za eno leto obdržala našega trenerja Zdencka Remso pri nas, če hočemo na svetovnem prvenstvu v Falu-nu doseči kakšen pomembnejši uspeh. To jc želja nas skakalcev in seveda tudi Remse.« BOGDAN NORCIC — Jugoslavija, rojen: 1953, višina: 170, teža: 68, poklic: električar, klub: Triglav, najdaljši skok: 134 m, največji uspeh: 4. mesto v Bakurianih (SZ) in 7. mesto v Planici, drugi šport: nogomet, hobi: golf. »Planiško sedmo mesto ln obe odlični uvrstitvi v Sovjetski zvezi v letošnjem januarju so moji največji letošnji uspehi, škoda, da me je zaradi smole ušla lovorika Kongsberg. Sezona je bila v splošnem zelo uspešna, saj sem osvojil tudi naslov državnega in republiškega prva. ka. Zdaj odhajam v JLA; moj glavni cilj prihodnje sezone je čimboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu v Falunu in na poletih v Planici. Upam, da mi bodo v JLA omogočili, da se bom lahko udeležil vseh treningov reprezentance.« J. Jamnik V. rokometni turnir »četveroboj narodov« Jugoslovani najboljši Po tridnevnih borbah na parketu v hali Tivoli se je s tekmo Jugoslavija : CSSR končal letošnji V. rokometni turnir »četveroboj narodov«. Poleg teh dveh moštev sta nastopili še reprezentanci ZRN in Danske. In kaj lahko rečemo o letošnjem največjem evropskem rokometnem turnirju? Organizator rokometna zveza Slovenije je svojo nalogo opravila z odliko. Gledalci, ki so tri dni spremljali zanimiva srečanja, so zadovoljni zapuščali letošnje prizorišče, saj so Jugoslovani dokazali, da so res najboljši. Naši reprezentance na tem turnirju niso blesteli. Pokazali so svojo vrednost šele v drugem srečanju proti reprezentanci ZRN. V tej tekmi SO daili vse od sebe in so jo krepko premagali. V preostalih tekmah pa jih je le rutina in še polet z lanske olimpiade rešil najhujšega. Po/na se jim, da so s pripravami v zaostanku in da je pri nas mrtva sezona. Rezultati: Jugoslavija : Danska 15:8 (9:6), CSSR : ZRN 16:20 (10:10), CSSR : Danska 18:14 (12:6), ZRN : Jugoslavija 13:26 (4:13), ZRN : Danska 26:18 (14:7), Jugoslavija : CSSR 18:17 (12:9). Vrstni red: Jugoslavija 6, ZRN 4, CSSR 2, Danska 0. Za najboljšega igrailca turnirja je bM proglašen Jugoslovan Miroslav Pribanič, medtem ko je bil najboljši strelec turnirja Cehoslovak Jary s 16 goli. Sodniška četverica iz Madžarske na tem turnirju ni pokazala kaj dosti dobrega sojenja in so vsa moštva prevečkrat negodovala zaradi njihovih odločitev. D. Humer Vaterpolo Gimnazija ubranila naslov V zimskem bazenu v Kranju se je končalo letošnje gorenjsko vaterpolsko prvenstvo. Naslov najboljšega je po dobrih iglttll ponovno osvojila kranjska Gimnazija, ki je bila hkrati z vaterpolsko sekcijo Triglava organizator prvenstva. V zadnjem kolu ni bi.lo presenečenj, saj so favoriti premagali svoje nasprotnike. Tu je pa žal prišlo do rahlega spodrsljaja, saj je Vodovodni stolp predal tekmo Triglavu I brez boja. Rezultati zadnjega kola: Triglav II : Radovljica 15:10, Iskra : Kamnik 13:1, Gimna- Naš komentar Planica 73 - najboljši dosežek naših Letošnji šesti memorial Janeza Polde pomeni za našo skakalno vrsto imeniten dosežek ob koncu skakalne sezone. Med deset najboljših so se namreč uvrstili kar štirje naši skakalci. To je uspeh, ki ga doslej na tako kvalitetnem tekmovanju 57 skakalcev iz desetih držav še niso zabeležili. Marjan Mesec je bil na Bloudkovi velikanki zanesljivo najboljši predstavnik. Spet ni bilo nikogar, ki bi mu odvzel primat najboljšega jugoslovanskega skakalca. Njegov klubski kolega Bogdan Norčič mu je bil sicer zelo blizu, saj sta oba v poskusni seriji skočila po 129 metrov. V prvi konkurenčni seriji pa je Bogdan poletel kar 133 metrov, vendar zaradi prehoda v ravnino ni mogel zdržati pritiska. Po razveljavljeni seriji je nato dvakrat solidno poletel ter si priskakal odlično sedmo mesto, kar pomeni zanj najboljši uspeh sezone. Z odlično uvrstitvijo se je tako dostojno poslovil od svojih tovarišev, ker danes odhaja v JLA. Prijetno je presenetil Ljubljančan Janez Jur-man, ki je z desetim mestom dosegel svoj doslej največji uspeh, štelančič je skupaj z Jurmauom delil deseto mesto in pomeni zanj tudi najboljši rezultat sezone. Kot smo v naši napovedi dejali, se je tudi zgodilo. Ekipno je zmagala NDR z malenkostno prednostjo pred Švico. Nr.5a vrsta je dosegla odlično tretje mesto med desetimi ekipami. Velik favorit tekmovanja VValter Steiner je zanesljivo* in prepričljivo zmagal. To je skakalec izrednih kvalitet, ki ga letos uvršča med tri najboljše skakalce sezone na svetu. Planica '73 pojde v zgodovino kot ena Izredne uvelih prireditev in je tudi letos vnovič dokazala', da je pravi slovenski smučarski praznik. V obeh dneh Je gostila blizu 30 tisoč prijateljev. Planica Je 'A: sr.t dokazala, da navdušuje vse — skakalce in IJuMtelJe skokov. S tako prireditvijo pa smo si tu 11 na" ;I»^:r-neje oddolžili nepozabnemu planiškeinu frjnafcu Janezu Poldi. J. Javornik zi.ja : Borec 6:3, Triglav I : Vodovodni stolp 6:0 b. b. Vrstni red: 1. Gimnazija 14, 2. Iskra 12, 3. Vodovodna stolp 7, 4. Triglav I 6, 5. Triglav II 6, 6. Borec 5, 7. Kamnik 3, 8. Radovljica 2 točki. Najboljši strelci prvenstva so bili: Miro Malavaš:e (Iskra) 35, Podverščeik (Vodovodni stolp) ter Bobo Bal-dermao Radovljica) oba 27, Calič (Iskra) 26 ter Švare (Triglav I) 25. «# Poleg pokala za osvojeno prvo mesto pa je Gimnazija osvojila tudi pokal, darilo vaterpolskih sodnikov Kranja, kot najbolj disciplinirana ekipa na prvenstvu. D. Humer Naglic šesti za »zlato puščico« Slovenski strelci so dobili novega republiškega prvaka v streljanju z zračno puško. Na republiškem finadu v nedeljo v škofji Loki je spet zmagail Mariborčan Šenekar. Organizacija tekmovanja je bMa odlična Najboljši pa so prejela nagrade, ki so jih prispevala naslednja podjetja: LTH, šešir, Kroj, Odeja, Gorenjska predilnica, Loka, Nama, Mizarsko podjetje, Alpi-na, Tehtnica, Niko, Iskra Železniki, Alples, Ra lit ovce in Iskra Kranj. Posebej je 1 roba omeniti nekdanjega aktivnega strelca Rada Cuša, ki je za vsakega tekmovalca izdelal lično plaketo, za najboljših des< t pa Se izredno lepe diplome. Vrstni red: 1. šenekar (Maribor) 547... 6. Naglic (Kranj) 536, 10. Kokelj (šle Loka) 533, 16. Bojani:- (K r inj) 529, 18. Rozman (Kranj) 529, 20. Fojkar (Sk. Loka) 529, 24. Peternelj (Šk. Loka) 528, 26. 'Frelih {Kranj) 527, 30. Lom-bar (Kranj) 524 itd_ B. Malovrh GLAS 3 Ker so bile nedeljske skakailne tekme v Planici nedvomno osrednja priredil ev na Gorenjskem, smo se odločili, da tudi naišo stalno rubriko posvetimo temu dogodku. Tri obiskovalce doline pod Pon-caimi smo viprašaiM, kaj menijo o planiški tekmi, o naših in tujih skakalcih ter o pogostih odločitvah tokmovailnih žiriy o skrajševanju naleta. tom. Ob 7.30 sem bila že tukaj. Menim, da je Wal-ter Steiner trenutno najboljši skakalec na svetu, pri nas pa Mesec in seveda Norčič. Skrajševanje naleta na skakalnih tekmah s:cer skrajšuje skoke, vendar je zaradi tega varnost skakalcev večja. Dolgi skoki so za gledalce nekaj izrednega, vendar so tudi kratki skoki lepi... će bo le priložnost, bom Še prišla v Planico.« Preteklo nedeljo, 25. marca dopoldan, je bila ploščad pred stavbo občinske skupščine §k. Loka prizorišče svečanosti, ki so se je udeležili številni občani in gostje iz sosednjih republike. Domače planinsko društvo je namreč slovesno odprlo Loško planinsko pot. I" ,j( dolga transverzala povezuje v zaključeno celoto vse pomembnej-še vrhove okoliških g°r ~ hkrati pa jc speljana tako, da hribolazcem omogoča spoznati posebnosti, geografske in en ^ grafske značilnosti ter zgodovino krajev vzdolž steze. Prehoditi jo bo mogoče v P«"ib,izn