Trgovska in obrtna zbornica. Kaj se je godilo pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, smo že obširneje poročali. Glede na to je poslalo več goriških obrtnikov in trgovcev na c. kr. trgovinsko minister-stvo utok, ki se glasi tako-le: Visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu na D u n a j u. Dne 18. in 19. t. m. so se vršile dopolnilne volitve v < »Trgovinsko in obrt. zbornico« v Gorici, in sicer : trgovinski odsek kategorija A dva in B dva uda, — obrtni odsek kategorija A tri, B dva in C 3 ude. Proti tej volitvi podajamo podpisani volilci naslednji utok in prosimo: Visoko c. kr. ministerstvo naj že izvršene volitve razveljavi ter razpiše nove volitve. Svoj* utok opiramo na te-le razloge I. C. kr. volilna komisija je razpisa?a volitve z odlokom sub A/., ki se je do-poslal potom županskih uradov z izkaznicami vred vsem volilcem. Vsak tak volilni razpis mnra obsegati vsa bitstvena in najveljavniša določila o volilnem postopanju, od katerih je zavisna veljavnost ali neveljavnost oddanih glasov. Ta volilni razpis pa je; 1. obsegal popolnoma napačne bitstvene določbe, — 2. je povsem prezrl najvažnejše določilo, od katerega je zavisna veljavnost oddanih glasov. — In ta opustitev je zakrivila, da je bilo oddanih več stotin neveljavnih glasovnic ter so bili proglašeni izvoljenim kandidatje, ki so v resnici ostali v manjšim — in tako so bili poklicani v zbornico udje proti jasno izrečeni volji veČine volilcev. A d 1. Volilni razpis se je opiral na mi-nisterski ukaz 18. decembra 1981. Tega ukaza pa n i, — in ker ga ni, je ničevo vse volilno postopanje na podlagi tega pogrešenega razpisa. Naj se nam ne ugovarja, da je tu le tiskovna napaka, ki je postala usodepolna za celo volitev, kakor bomo videli v naslednjem odstavku. Formalni pogrešek v razpisu samem je po zakonu in po sploh veljavni praksi zadosten, da se celo volilno postopanje razveljavi, ne da se spušča dalje v dejanski del volitve same. A d 2. Volilni razpis je naznanil volilcem razna določila volilnega reda, — prezrl pa je določilo, da morajo biti glasovnice tudi podpisane. Vrhu tega ni bila na glasovnicah, katere naj si da visoko c. kr. ministerstvo predložiti, nikjer označeno mesto, kjer naj bi se volilci podpisali. Vse uradne glasovnice za druge volitve, pri katerih se zahteva podpis volilca, imajo označen prostor za podpis in vrhu tega je Še tiskano besedilo: »lastnoročni podpis volilca«. In poleg tega je običajna še posebna opozoritev, da brez podpisa je glasovnica neveljavna. Naj se primerjajo n. pr. glasovnice dohodninske in kontingentne komisije. Ker na uradnih glasovnicah za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico ni bilo takega označila za podpis, — in ker tega tudi volilni razpis ni omenil niti z besedico, je bila velika večina volilcev zapeljana k misli, da podpis ni potreben. To pa toliko bolj, ker je bila glasovnica obenem tudi iz-kaznica, ki je nosila zaporedno številko volilnega imenika in ime volilca. Vsak volilec je pa potrdil že na v r o č i 1 ni c i, da je to glasovnico prejel,— in akojo je pravilno vposlal c. kr. volilni komisiji tudi brez zopetnega podpisa, je vendar jasno in brez vsakega dvoma, da jo je odposlal volilec ter je tako pravilno volil. Ako je torej c. kr. komisija uničila več stotin takih glasovnic, je napravila veliko krivico volilcem, katere je ona sama zapeljala na mnenje, da glasovnice ni treba podpisati. Mi trdimo, da volilni razpis bi bil moral obsegati tako bitstveno določilo, da morajo biti glasovnice podpisane, in na glasovnicah samih bi bilo moralo biti označeno mesto, kje mora stati podpis. Ker je bilo vsled tega formalnega nedostatka uničenih več stotin glasovnic, vsled česar je volilna komisija proglasila izvoljenim kandidate, ki so dobili manjšino glasov v obeh trgovinskih in dveh obrtnih kategorijah, je bila storjena večini udeleženih volilcev krivica, in zato je ta volitev neveljavna in zahtevamo, da se razveljavi ter razpišejo nove volitve. Naj se nam pa morda ne ugovarja, da vsak državljan mora poznati zakon in da je torej volilni razpis pravilen, ako tudi ni obsegal določila zakona, da morajo biti glasovnice podpisane. Ako torej te najvažnejše določbe ni bilo v volilnem razpisu, našli bt jo volilci v zakonu, na kateri se je razpis naslanjal. '" "' .. — — -—«.~*-^,^ Toda volilni razpis se je naslanjal na zakon, ki ga ni, -— in je volilce zapeljal, da bi pravega zakona ne našli, ako bi ga tudi iskali. Ker je torej formalno pogrešeni volilni razpis volilcem vzel možnost, da bi našli vsaj v zakonu najvažnejšo zahtevo za veljavnost oddanih glasovnic, katere zahteve niso našli v volilnem razpisu, zato je bila izvršena krivica, da je bila večina glasovnic proglašenih neveljavnim in so bili izvoljeni kandi-datje z manjšino glasov, kandidatje večine pa niso bili izvoljeni. Vsled tega zahtevamo, da se vse volilno postopanje razveljavi in razpišejo nove volitve v vseh kategorijah. II. O. kr. volilna komisija je kršila pa še na drug način pravico volilcev. Po § 8. volilnega reda morajo biti volilni imeniki javno razgrnjeni, t. j. vsem volilcem neomejeno na vpogled za morebitne ugovore. C. kr. volilna komisija pa je s posebnim odlokom na c. kr. davčne urade nezakonito omejila pravice volilce v ter določila, da sme vsak volilec pogledati v imenike le za svojo osebo. Taka omejitev pa je krivična iz dveh razlogov: 1. Eeklamacijska pravica je lahko pozitivna ali negativna, t. j. volilec je opravičen zahtevati, da se: a) on sam ali pa druge osebe vpišejo v volilne imenike, b) da se že vpisane osebe iz imenika izbrišejo, ker — nimajo volilne pravice, c) da se volilec izbriše iz jedne kategorije in vpiše v kateri drugi kategoriji, kajti volilec, ki je vpisan za trgovca, je v resnici obrtnik —in narobe, ali pa tiče sploh po svojem davku v kako drugo kategorijo. Saj c. kr. volilna komisija lahko nagnete v volilne imenike cele vrste oseb, ki nimajo volilne pravice, — ali pa jih vpiše v kategorije, kjer te pravice nimsio. Kako pridejo resnični volilci do tega, da morajo biti v svoji kategoriji oškodovani na svoji volilni pravici po ljudeh, ki nimajo ondi ničesa iskati ? In kako naj reklamujejo, kako naj protestujejo, ako jim ni dovoljen neomejen vpogled v imenike? Ker je c. kr. volilna komisija neopravičeno kratila reklamacijsko pravico, je cela volitev ^neveljavna. In tudi vsled takega nezakonitega postopanja c. kr. volilne komisije zahtevamo, da visoko c. kr. ministerstvo te volitve razveljavi. Grof Moiite Gristo. napisal rHexandre Dumas. (Dalje.) „To je od starčeve strani tudi samo pretveza, o tem sem trdno prepričana" pravi gospa Villefort. „Starci so tirani onih, katere ljubijo; gospod Noirtier noče, da se njegova urmkinja omoži. -'•¦;'' „Toda,w pravi gvot) „ali ne veste, kaj naj bi bil vzrok tem« sovraštvu?" „Ah, moj Bog, kdo ve V" „Morda politično nasprotstvo V" „Res, moj oče in oče gospoda d' Epinav sta živela v onem burnem času, ki sem ga videl le v njegovih zadnjih dneh," odvrne Villefort. »Ali ni bil vaš oče bonapartist?" vpraša grof. „Zdi se mi, da ste rekli nekoč nekaj takega." ..Moj oče je bil pred vsem drugim jakobinec," pravi Villefort, prekoračivši v svoji razburjenosti meje previdnosti, „in senatorska roba, ki mu jo je Napoleon ogrnil čez rame, je prejšnjega moža samo preoblekla, ne da bi ga izpremenila. Ko se je moj oče ydeleževal zarot, ni delal tega za cesarja, ampak proti Bourboncem, kajti moj oče je imel to strašno lastnost, da se ni bojeval nikdar za gradove v oblakih, ampak vedno le za to, kar je bilo mogoče izvršiti, in da je v to, da se te možnosti izvršijo, delal po najstrašnejših teorijah Gore, ki se niso bale nobenega sredstva." „Torej," pravi Monte-Cristo, „vidite, tu pač tiči varok: gospod Noirtier in gospod d' Mpinav sta si bila nasprotnika na političnem polju. Ali general d'Epinav, dasi je služil pod Napoleonom, ni ohranil v dnu svojega srca rojalističnega prepričanja? In ali ni to oni, ki je bil nekega večera, vračaje se iz bonapartističnega kluba, umorjen, ker so se varali v upanju, da najdejo v njegovi" osebi zaveznika?" Villefort prestrašen pogleda grofa. „Ali se motim ?" pravi Monte-Cristo. „Ne, nikakor ne, gospod grof, čisto tako je," pravi gospa Villefort, „in baš vsled razmer, katere ste pravkar omenili, je hotel zatreti gospod Villefort staro sovraštvo s tem, da bi združil v ljubezni dva otroka, katerih očeta sta se sovražila," | „Vzvišena misel," pravi Monte-Cristo, „misel, polna ljubezni do bližnjega, katero mora spoštovati ves Svet, Resnično, lepo bi se glasilo, če bi se gospiea Villefort de Noirtier imenovala gospa d'Epinay.u Villefort vstrepeta po celem telesu ter; pogleda Monte-Crista, kakor da hoče citati, v dnu njegove duše, s kakšnim namenom je izrekel te besede. Toda stereotipen dobrohoten smehljaj ne izgine z grofo-vih ustnic, in tudi to pot vidi kraljev proknrator, kljub svojemu bistrem« pogledu samo površje. „A dasi je za Valentino velika nesreča, da izgubi premoženj« svojega deda," nadaljnje Villefort, „vendar mislim, da se zaradi -tega ta zveza ne razbije; mislim, da ta denarna izguba gospoda d'Epinay ne odvrne od tega; upati je, da se mu bode zdelo, da je zveza z menoj, ki se odrekam tej vsoti zato, da držim svojo besedo, vredna morda več, nego vsota sama. Sicer mora pa tudi pomislili, da je Valentina kljub temu bogata po svoji materi, tem bolj, ker oskrbujejo to premoženje stariši njene matere, ki jo ljubijo iz dna srca m pn-denejo temu premoženju enkrat še svoje." „ln ki pač zaslužijo ono Ijmo/.en, katero izkazuje Valen- tina gospodu Noirtierja," pravi gospa Villefort. „Sicer pa pridejo najkasneje tekom jednega meseca v Pariš, in Valentina stori prav, če po taki razžalitvi ne ostaja kot doslej pri gospodu Noirtierju kakor pokopana." Grof z zadovoljstvom posluša ta glas, tresoč se vsled ranjenega samoljubja in užaljene lakomnosti. „Toda zdi se mi," pravi po kratkem molku," in že naprej vas prosim oproščenja za to, kar hočem reči; zdi se mi, če je gospod Noirtier odrekel svoji unukinji dedščino zato, ker ima skleniti zakonj ki nm ni ljub, da vendar ne more očitati istega temu hubemu Edvardu." „ Ali i ni res, gospod grof V" reč<5 gospa Villefort z nepopisnim glasom. „Ali ni to krivično, grdo krivično? Ubogi Edvard je prav tako unuk gospoda Noirtierja, kakor je Valentina njegov« unukinja, a vendar bi zapustil gospod Noirtier vse svoje premoženje Valentini, samo če bi se ne imela omožiti z gospodom d'Epinav; in Edvard nosi vendar rodbinsko ime, dočim bode Valentina k\jub temu, tudi brez premoženja gospoda Noirtierja, trikrat bogatejša nego on." Pri teh dolgih besedah se grof omeji, samo na to, da posluša. „Pustimo to, gospod grof,*' pravi Villefort, »pustimo to, ne govorimo več o teh rodbinskih, neprijetnostih; da, res je, moje premoženje pomnoži dohodke ubogih, ki so dandanes resnični bogataši. Da, moj oče me opehari za opravičeno, postavno utemeljeno upanje, in to brez vsakega vzroka. Toda jaz ostanem mož, ki dela po svojem razumu.in srcu. — Gc&pod d'Epi-nay, ki sem mu obljubil to premoženje za doto, ga mora tudi dobiti, in če se imam odreči ne vem čemu!" „Vendar," prične znova gospa Villefort, vrnivši se na misel, ki je ves čas razjedala njeno notranjost, ,,vendar bi bilo Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v I. na i tr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan. od 8. do 12. • dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v L nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo .le uredništva. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ' upravniStvu. _____ J J »PRIMOREC« izhaja neodvisne od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. ^ >Soea« in »Primorec« g- prodajata v Gorici v na-j knjigarni, v tobakarni Sclnvara v Šolski ulici, .Tel lovsitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; —• v Trstu v tobakarni Lavrenčifi._na_trgu-dolla_____ Caserma, Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoklne ter stana z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-emana ali v Gorici mi dom poSiljana: rsa lato .......13 K 20 h, ali gld. G'«0 pol leta. ....... 6 » 60 • » » 3-30 četrt leta....... 3 '» 40 » » » 1-70 Posamične Številke »tonejo- 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v" Oosi)Oski*rHlief v< tev. 7. v Goviei v »Goriški Tiskarni", 'A. GabrŠČek vsak dan od S. ure zjutraj liloev poslužuje te poti, morajo imeti volilci pač toliko časa, da še lahko za volitev primerno pripravijo, posebno z ozirom na to, ker je pasivna volilna pravica jako omejena. Toda od razpošiljanja izkaznic do 11. t. m. niso imeli volilci niti 5 dni j časa, da bi se na volitev pripravili in medsebojno dogovorili, koga hočejo voliti. Dočim je imela komisija 8 dnij časa, da je do-posiane ji glasovnice vredila po kategorijah, — ni pustila volilcem od Predela do istrske in italijanske meje nitis toliko časa, da bi se na volitev primerno pripravili. To se pravi. volilue ovirati v izvrševanju najvažnejše in skoro edine pravice, katero lahko nemoteno uživajo, — volilne pravice I Da se ne bo več ponavljalo tako kratenje volilne pravice, prosimo visoko c. kr. ministerstvo, naj naloži bodočemu predsedniku c. kr. volilne komisije ali vladnemu komisarju, da mora biti od razpošiljatve izkaznic do pričetka volitev potom c. kr. pošte določen rok najmanj 14 dnij. Naš utok zahteva, naj visoko c. kr. ministerstvo razveljavi dovršene volitve. Ako pa visokoisto smatra, da vsled obstoječih zakonov tega ne more storiti, zahtevamo: Visoko c. kr. ministerstvo naj razpusti »Trgovsko in obrtno zbornico« ter nove volitve poveri vladnemu komisarju. G. kr, volilna komisija, ki je zakrivila toliko grehov nasproti večini vo < lilcev, katere je s svojim izzivajočim postopanjem potisnila v manjšino ter proglasila izvoljenim kandidate manjšine, taka komisija pač ne sme sama svojih grehov odobriti tako, da proti njenemu postopanju ni pomoči od ni-kake strani. Razburjenost v celi deželi med Slovenci je velika in prej ne bo miru v naši deželi, dokler ne bo zadoščenja v obliki novih volitev v Trgovsko in obrtno zbornico. In to tembolj ker se je pri volitvah pred tremi leti grešilo enako proti slovenskim volilcem, kateri so slično proti takemu postopanju vložili protest, ne da bi visoka vlada do danes nanj odgovorila. V Gorici, 26. decembra 1905. Slede" podpisi. do p i si. Kftarid. — Za »Božičnico" v Kobaridu so dalje darovali sledeči gospodje.: Po 10 K: Primožič, c. kr. svetnik, Tomin, dr. Al. Franko, odvetnik Gorica. Po 5 K: Lasič, c. kr. okrajni šol. nadzornik, Poveraj, Gorica, Simon Gre- gorčič, vikar Sedlo 3 K. Po 2 K: Leben, kurat LibuSige, Kalin, kurat Dreženca, Božič, vikar Kamno, Shejbal, vikar Borjana, Mikla-vič, učitelj Kobarid, Jolica KainenšČek, poštna upravitejjica Kobarid, Volaric Ana, Idrsko, Urbančič, nadučitelj Miren, Perin, učiteljica Smast, Neimenovan. Po 1 K' Hmelak, učit. Dreženca, Ivanfiic, učit. Kred, Čubej, kurat Trnovo, RakušČek, naduč. Cerkno, Trebše, naduč. Sedlo, Gruntar, ne. Vršno, Kalan, naduč. Dreženca. V blagu so darovali sledeči gg. trgovci: Rakušček J., UrSič Anton, Gruntar Janko, Drešček Simon, Sterman Franc, Komar Ivan, Kalan Marija, Jernej Kopač Gorica, Škatlo sveč. Skočir Franc par čevljev. Vsem blagim gg. darovalkam in darovalcem najtoplejšo zahvalo izreka odbor. Kobarid. — (Zahvala). Podpisano vodstvo izreka tem potom iskreno zahvalo vsem blagim dobrotnikom, kateri so z darovi pripomogli prirediti „Božičmco" tukajšni Šolski mladini, pri kateri je bilo obdarovanih nad 60 otrok z obleko ali obuvalom, vsi pa s kolači, pomerančami in drugimi sladčicami. Posebno se Še zahvaljuje cenjenim gospem: Dr. FranekovK Frandoličevi, Kregau, Kalanovi, Maniacovi in Mikuševi za veliki trud pri nabiranju darov in sploh pri vsej prireditvi, kakor tudi gospej Bogatajevi za podučevanje deklic v deklamacijah in nastopu. Dalje srčna hvala slavnej »Čitalnici* za prepustitev odra in slavnemu županstvu za dvorano v »Občinskem domu". Šolsko vodstvo v Kobaridu, 2. jan. 1906. Fr, Bogataj, voditelj. Iz Baske doline. .—-' »Prismojenec" ima zmiraj kakega v Želodcu, kakor v Št. 5'\ in 52. Narodnjaki imajo dvojezične napise, ob kratkem rečeno, da ako je imel Italijan gostilno v najemu ali Nemec, g. dopisnik ni toliko previdel, kedo da ima gostilno, namreč da ni bil Slovan. In opisuje, da jara gospoda na Grahovem je ustanovila Čitalnico, in dane vedo, kako da je to društvo. Mi ne potrebujemo takih nasprotnikov v naše društvo, in če ne vedo, kakšno da je, naj ostanejo daleč proč, mi ga lahko sami zdržujemo ter naše društvo ne potrebuje takih »čemet Šnufarje v". — Sta se bila pridružila k nam dva nasprotnika, da ne takih voliti v odbor, in ne naročiti ne »Slovenskega naroda" in ne »Soče". — Potem piše: da A. Rutar ima dosti blaga .v kleti na razpolago, in da hoče, da bi bila v njegovi hiši Čitalnica, da bi bilo to njemu za dobiček. Ali A. Rutar je dal društvu sobo brezplačno, ker ve, da društvo še nima denarne zaloge, ker se je še komaj ustanovilo, in društvo tudi potrjuje, da A. Rutar je dal tudi največ denarne podpore. In mi napred-njaki ne gledamo pri takih stvareh za dobiček, kaki'." klerikalci na kronice pri volitvah. In posebno taki ne morejo dati dobička v Baski dolini, kakor je poveljuik klerikalna bande, ki vsaki dan »čemet š nufa". Društvenik. Z Vogrstogi, — Na dan novega leta smo imeli pri nas neko posebno voščilo. Naš nune Berlot nam je po svoji dolgočasni čenčasti pridigi naznanjal, koliko Ijuclij jo umrlo v preteklem letu, koliko se jih je rodilo in koliko parov poročilo. Potem nam je voščil novo loto, in sicer tako-le: Voščim Vara veselo in srečno novo leto I Opozarjam pa Vas tudi, da v tem letu si ne boste naročevali slabih in pohujšljivih časnikov in knjig, ker kdor sena slabe Časnike' naroČi, da »aro" hudiču, in kjer ste imeli do zdaj slabe časnike, opozarjam, Vas, da se jim odpoveste, priporočam Vam, da se naroČite na dobre katoliške časnike, kakor je »Domoljub", ki izhaja v Ljubljani vsaki 14. dan in stane malo; tega Vam posebno priporočam, ker je podučljiv list, posebno za mladino. G. nune, nekaj pa ste še pozabili. Opomniti Vas moram jaz, da nam poveste, kateri so tisti slabi in pohušljivi časniki, ker »Domoljub" nam ne ugaja vsem. Ker ne vemo, kateri so slabi, si lahko naročimo slabe, torej Vas še enkrat opomnim, da nam to poveste, da ne naredimo kakšnega smrtnega greha. Se to, g. nune. Nekdo, ki se boji greha. IZ VrtOlbe, 3. jan. — Veselica Čitalnice na Silvestrov večer se je kaj vrlo obnesla. Prvič je nastopil društveni tamburaški zbor in pri igri so delovali povsem novi igralci. 55 nastopom na Silvestrov večer so naši fantje pokazali, da smo se varali, ker nismo tako dobro o njih sodili, da smo se še bali v javnost razglasiti, da se sploh kaj priredi. Zatorej je tudi bila prireditev šele zadnji čas objavljena v listih in še takrat neposredno od strani društvenega odbora. Ker so se torej naši mladeniči s svojim prvim nastopom izkazali zaupanja vredne, želimo, da bi nas Še večkrat razveselili z enakimi prireditvami. Tudi udeležba je bila povsem povoljna toliko od strani domačinov kakor tudi iz bližnjih vasi. Samih preplačil in darov se je nabralo 32 kron 50 vin. Vsem darovalcem in udeležencem izrekamo na tem mestu najtoplejo zahvalo. Največ so darovali udje novega društva iz Goreuje Vrtojbe, za kar jih zagotavljamo, da nam ostanejo v hvaležnem spominu, in da jim priskočimo na pomoč v vsakem oziru, kadar nas bodo potrebovali. Čisti dohodek veselice se porabi za tamburaške potrebščine. Čitalnični'. Domače in razne nouice. 6g. naročntiiom. — Prosimo gg. naročnike, da nam pošljejo naročnino redno naprej. Najbolje je pač plačati celoletno naročnino hkratu ali vsaj polovico. List ima edino oporo le v redno plaeujočih naročnikih. Ob tej priliki prosimo ponovno zaostale naročnike, da poravnajo svoj dolg kar najprej mogoče. morda boljše, če naznanimo gospodu d' Epin.iv to nesrečo in prekliče morda on sam svojo besedo." „0, to bi bila velika nesreča!" vsklikne Villefort. »Velika nesreča?" ponovi Monte Cristo. »Gotovo/ odvrne Villefort mirneje, »razdrta možitev, in čeprav se razdere iz denarnih vzrokov, spravi mlado deklico v slabo luč, in vse govoričenje, kateremu sem hotel napraviti konec, bi dobilo nove motive. Toda ne, to se zgodi. Če je gospod d'Epinav poštenjak, ga bode vezala njegova beseda zdaj, ko je Valentina ob dedovo premoženje, Še bolj nego prej, kajti sicer bi ravnal kot lakomnik... Ne, to je nemogoče." »Jaz sem z gospodom Villefortom," pravi Monte Cristo, trdno vpiraje svoje oči v gospo Villefort; »in če .bi se poznala z njim tako dobro, da bi smel iti toliko daleč ter mu svetovati, bi mu prigovarjal, naj zdaj, ko se gospod d'Epinav, kakor se govori, kmalu vrne, napravi zvezo tako trdno, da je več ne bode mogoče ločiti; tako bi končno završil stvar, katere izid mora biti za gospoda Villeforta jako časten/ Gospod Villefort vstane vidno vzradoščen, dočim njegova , soproga nekoliko pobledi. »Prav, saj to je bas, kar hočem, in veseli me, da se strinja z menoj svetovalec, kakoršen ste vi," pravi Villefort ter^ ponudi Monte Cristu svojo roko. »Če torej to, kar se je zgodilo danes, smatra vsakdo za tako, ki se sploh ni zgodilo, se v mojem načrtu ni nič izpremenilo." »Gospod," pravi grof, »jamčim vam. da bode svet kljub vsi svoji krivičnosti vaš sklep hvalil: vaši prijatelji bodo ponosni na fco, in če bi imel gospod d* Epinav vzeti gospico Villefort tudi brez dote, bode srečen, da pride v rodbino, v kateri se ljudje lahko povspno na tak višek požrtvovalnosti, da drže svojo besedo izpolnijo svojo dolžnost." S temi besedami grof vstane in' hoče oditi. »Vi odhajate, gospod grof?" pravi gospa Villefort. »Moram, milostiva; prišel sem samo, da vas spomnim vaše obljube za soboto." »Ali se bojite, da pozabimo?" »Za to ste preprijazni, milostiva, toda gospod Villefort ima. večkrat nujne opravke..." »Moj mož je dal svojo besedo, gospod grof," pravi gospa Villefort. »Videl ste, da jo zna držati, če ima pri tem izgubiti še več; držal jo bode torej tem bolj, če ima s tem saaio pridobiti." »Ali pride družba v vašo palačo na Klizejskih Poljih?" vpraša Villefort. „Ne," odvrne Monte Cristo, »ampak na deželo; vaša žrtev bode na ta način še tem zaslužnejša." »Na deželo?" „Da." »In kam?" Blizu Parisa, ali ni res?" »Čisto pred vrati Parisa, v Auteuil." »V Auteuil!* vsklikne Villo>t. »Ah, res je, moja žena mi je povedala, da stanujete v Au mlu; saj je bila prenesena v vašo hišo. V katerem delu Auteuila pa je to V" »V ulici de la Fontaine." »V ulici de la Fontaine!" ponovi Villefort z umirajočim glasom. »In koliko je številka ?" »Številka 28." »Ah,« vsklikne Villefort, »torej ste vi kupili hišo gospodo de S^int-Meran." »Gospoda de Salnt-M^ran ?" vpraša Monte Cristo. rTorej je bila ta hiša last gospoda de Saint-M«3ran T- »Da," odvrne gospa Villefort: »in ali mi hočete nekaj verjeti, gospod grof?u „Kaj?« »Kakšna se vam zdi ta hiša? Lepa, ali ni res?" »Krasna." »Torej t In moj mož nI hotel še nikdar stanovati v nji." »Ej!" odvrne Monte Cristo. »Resnično, gospod, to je predsodek, katerega ne morem razumeti." ,,Jaz Auteuila ne ljubim, gospod grof," pravi kraljev pro-kurator s silnim naporom. »Toda upam, da mene vendar ne zadene nesreča,u pravi Monte Cristo, »in vas ta vaša antipatija ne odvrne od tega, da me osrečite s svojim posetom." »Ne, gospod grof... upam... bodite brez skrbi... da storim vse, kar bode v mojih nočeh." zajeclja Villefort. „0,- odvrne >.ki:te Cristo, rjaz ne sprejmem nobene opravičbe. V soboto ob šestih vas pričakujem, in če bi ne prišli, bi si mislil Bog ve kaj. Končno bi meni!, da je s to hišo, ki je stala dvajset let prazna, v zvezi kaka tradicija, boječa se očitnosti, kaka krvava povest." »Jaz pridem, gospod grof, jaz pridem," pravi Villefort hitro. »Hvala!" pravi Monte Cristo. .. A zdaj se vam moram priporočiti." »Da, res, rekli ste, da morate oditi," opomni gospa Vil-lefor, »in Če se ne motim, ste celo hoteli povedati vzrok, ko ste se prekinili, ter pričeli govoriti o drugem predmetu." ..Res, milostiva, komaj vem, če vam smem povedati, kam grem." „0, kljub temu povejte!" »Kot resnično zijalo si greia ogledat neko stvar, o kateri sem presanjal že cele ure." »In to je?" »Telegraf. Ab, zdaj mi je beseda vendar ušla." »Telegraf?" ponovi gospa Villefort. »Ej, moj Bog, da, telegraf. Ko eem videl večkrat na svojih potovanjih v lepem solnčnem siju na kakem griču, kako se dvigajo in padajo te črne roke nalik nogam velikanskih liro-ščev, se to ni zgodiio nikdar ~— to vam prisegam - brez notranjega ginjenja. Vendar si nisem nikdar zaželel, da bi si ogledal te velikanske hrošče z belimi trebuhi in suhimi, črnimi rokami od Mizu, kajti bal *em m, da najdem pod njihovimi ka- Priloga Joto" it. 2. i dns 5. januvarija 1106. Poroki. - V ponedeljek se poroči v ljub- | Ijani gospod dr; Ivo Šorli, znani na8 pisatelj ' in notarski kandidat v Gorici, z gospodično Minko G a š p e r i n o v o. Vse najbolje! Rsmuneracije pri dežalnsm odboru. - Letos so razdelili med deželne uradnike ob novem letu lepo svotico 10.000 K. Pred vsem moramo povdaijati, da upoštevamo popolnoma nelobek uradniški posel,v,in_ jmvfdm-jamo, da želimo uradnikom kar najboljše plazilo za delo,"*Pl5-'"j biti pa moramo tudi, da so naši deželni uradniki plačani jako dobro, tako dobro, da je menda le še jedna dežela v Avstriji, ki plačuje jednako svoje uradnike. Povdarja se vrhu tega vedno, da je naša'de/eTa*" siromašna, čuje se to tudi v deželnem zboru, zlasti laški poslanci znajo v slučajih v tem pogledu peti tako žalostno pesem; da bi bilo misliti, da pride goriška dežela že juLi na boben ; zlasti kadar treba dati kaj Slovencem, takrat je vse zaprto. Včasih pa se pokaže, da je vendar le še nekaj denarja v deželni blagajni in da ne zapoje še tako kmalu eksekucijski boben. Včasih kar naravnost proč mečejo denar. — Če je že navada, dajati uradnikom ob novem letu, kake remnneracije, naj že bodo, ali primerne. Toda tu je deželni odbor posegel z radodarno roko globoko v deželno blagajno ter dal darila, ki bi pritikala deželi, ki se more ponašati z najboljšimi, financami. Trije načelniki v uradih so dobili po 1500 K, in vsi ti uradniki imajo že tako naravnost sijajne plače. Zlasti nam je neumevno, kako pride predstojnik stavbinskega urada do tako „do-,bre roke". Deželnemu pod tajniku za to pot si^er uiso izposlovali 8. činovnega razreda, ali postavili so ga v 9. razred, in da ne trpi ni-kake škode, so mu dali novoletnega davila (500 K. Pred par meseci je bil še avskultaut z 40 gld. — Nekaterim, ki res zaslužijo kako remuneracijo, ker delajo več nego drugi, so pa dali, kakor čujemo, primerno prav malo. Pa pravijo, da ni denarja! Seveda takrat ga ni, če gre n. pr. za slovensko šolstvo, za druge reči ga je pa dosti! Kaj pravita k vsemu temu slovenska deželna odbornika ? I, kaj I Pokimala sta, da je prav tako, pa je ! f)o s ta ve k. - „CorriereK imenuje postopanje deželnega odbora „ ženerozno ", „G&zzettino" pa pravi, da je to prevelika ra-uodarnost, naravnost zapravljanje, ter dostavlja, da n. pr. za bolne na petagri, ki jedo slabo polento, ni zalogov na razpolago; če kaka udova ali kak dijak prosi podpore, ni denarja; za d«la javne koristi tu zaloga za „dobro roko" pa kar 10.000 Iv. To je vrhunec vrhuncev. Kaj vendar pravita zopet k temu slovenska deželna odbornika!I Za „S0k0l8M &m* V PritCini se je nabralo: gdč. Kristina Černe v Prvačini nabrala K 2502 v, gdč. Josipiua Tušar v Prvačini nabrala K 10-02 v, g. Vinko Tušar v l'rva-nabral K 12% v, g. Josip Mozetič v Prvačini nabral K 3.V4Kv, g. Alojz Zoni v Prvačini nabral 5Q y. V krčmi g. Alojzija Kerševanija | na Gradišču se je nabralo K 222 v. Darovali so: Gg.: Ivan Katnik, gost. in posestnik v Gorici K 10, Ignac Križman, nad-učitelj Dornberg K 10, Alojz ijuznik, učitelj v p. Dornberg K 10, Josip Orel, nadučitelj Prvačina K 20, Franc liasa, učitelj v ftra-nici K 5, Jos. dr. Faganel v Prvačini K 20, Josip Šemolje, trgovec-Trst K 8, Franc Gre-gorie, a, fc^.-poStatJUfrvafiiHi K 10. Stavbeni odbor. Kako kardinalno lažejo. - „ Gorica" pravi v svoji 102. Številki od 28. dec. lani, dajo pokojni kardinal Missia omogočil samo enkrat sklepčnost deželnega zbora. To je laž, toliko grša laž, ker dr. Gregorčič pač dobro ve, da je omogočil pokojni kardinal sklepčnost deželnega zbora dvakrat, in sicer v važnih trenotkib. Omogočil je sejo 23. septembra leta 189S. Takrat Je bila na dnevnem redu res davčna reforma — ali takrat smo živeli pod utisom žalostnega dogodka, umora cesarice Elizabete, in pod utisom žrtev avstrijskega patriotizma. Dobro se je vedelo, da Lahi komaj Čakajo, da iztresejo svoj strup nad Slovenci, V deželnem zboru, katerega sklepčnost je omogočil kardinal, so rohneli proti Slovencem na skrajno iutamen način dr. Marani, dr. Verzegnassi in dr. Yenuti. Missia je gledal v tla in poslušal brez vsake ljubezni do svojih bližnjih Slovencev. To je bil jako pomemben čas za nas, in v tem pomembnem času je omogočil sejo kardinal. Kaj davčna reforma — tu so bili drugi nagibi, da so zborovali brez slovenskih poslancev ! Drugič je omogočil sejo kardinal dne lf>. aprila 1899., tudi v jako važnem trenotku. Deželnim glavarjem je bil imenovan dr. Pajer, ki je komaj čakal, da se predstavi v deželnem zboru. Omogočil mu je to kardinal. Pajer je seveda takrat govoril strašno spravljivo, kardinalu pa so peli slavo — laški židovski Usti. Pajer so je tako uvedel kot deželni glavar, kar ni ostalo brez posledic. K drugi kasneje določeni seji ni bilo več kardinala — ker pač ni bilo treba! Doseženo je bilo, kar so hoteli, da se je predstavil Pajer ter pokazal v zbornici „ oljk o miru". Kardinal je delal obakrat v zvezi z vlado proti Slovencem, da zlomi abstinenco. Le ne iskati raznih uzrokov drugodi, ampak vedno tam, kjer so!! — Dr. Gregorčiča smo tako postavili na laž — ali nič se ne čudite, božji ljudje, če bo trdila „Gorica" prihodnjič zopet, da je kardinal omogočil samo e n k r a t sklepčnost deželnega zbora. Laž jej je prešla v vsako besedo. Iz tega pa se t, di jasno razvidi, na kakih lažeh slonijo vse novoletne klobase po „ Gorici". Rečem ti, da ml ne porečeš. — »Gorica« ima na svoji kosmati vesti vse polno grehov, katere je zakrivila z raznimi napadi na osebe. Od razkola dalje je obirala in še obira vsakega neljubega jej človeka, prizanesla ni niti telesnim napakam. Prefrigauo in lažnjivo je segala in kadar jej kaže še sega v privatno živ- ljenje ter mrcvari ljudi na način, ki jo lasten | edinoie klerikalcem. Da se je na take podlosti I reagiralo v „Soči", je pač umevno. Mi ne stojimo na tem stališču, da če nas kdo udari po levem licu, da bi mu nudili v udarec še tl«sno. Iskali so povsodi, da bi kaj našli, in če niso, so si izmišljali, potem pa je bila šte- I vilka za številko »Gorice" polna raznih pod- 1 lostij in osebnih napadov. Kakor tatovi, ki zvra-čajo tatvine na rame.dr.ugih,., pa so v isti sapi kričali: glejte nSočo", kako je surova — če smo korenito povedali njim v brk, kakšni so oni. Gonja proti naprednjakom je n. pr. | porodila „Tutti frutti". Oni so se zaganjali v ' nas — mi pa smo jim vrnili: eto, taki ste pa vi! In vrnitev je učinkovala. — , „Gorica" se ne briga za važna javna '< vprašanja, za naše potrebe itd. — marveč je začela zopet v dolgoveznih člankih pisariti, kaj je bilo kdaj ob razni priliki pisano v „Soči". Pri tem seveda psuje okoli sebe — hoče pa druge predstaviti za psova-telje! (Je bi jej mi hoteli vračati — bi jej vrnili iz raznih člankov, notic in dopisov v „Goriciu v dvojni meri. Toda škoda za čas imamo lepšega dela dosti! Zagrizenega Laha hoče imeti dekan v De-vinu za organista. Tam je neki Lah M., zagrizen človek, Legovec, hud naroden nasprotnik, ki dela zdražbe, iu tega hoče imeti dekan za organista. Županstvo se brani sprejeti ga za organista, nekaj časa je bU tudi dekan nasproten, sedaj je pa ž njim. Na tretji božični praznik je napadel celo v cervi župana, Češ, da daje dovoljenje komedijantom, da igrajo, tega pa noče sprejeti za organista. Prej so imeli domačina, Slovenca, pa je bil dekan nasproten, županstvo se je zavzemalo zanj, sedaj je pa spet navskrižje zaradi Lahona M. Taka reč prvič ne spada v cerkev, drugič pa je obsoditi skrajno to okoliščino, da se peha slovenski duhovnik za Lahona, zagrizenega narodnega nasprotnika. To je Škandal. Sicer pravi duhovnik, da stori tako M. kaj za božjo čast — ali za kako čast pa bo delal, če bo nadalje uganjal svojo laško propagando po občini. Žu tnsto ima že prav, da se brani Lahona - tudi v farovžu bi moralo biti še toliko slovenstva, da bi se skupno z županstvom otresli Lahona! Soriški OgnjegaSOl hodijo ob novem letu nabirat okrog vseh hišnih gospodarjev. To seveda traja več dnij. Pred leti je bil nadzornik og-njegascev mest'; inženir Ihesadola prav pametno nasvetovai magistratu, naj da za novoletno darilo ognjegascem vsako leto svoto 1000 K, ali predlog ni bil sprejet. Pozneje se je inženir zopet potrudil s takim predlogom, pa zopet ni bilo nič. Prav bi pač bilo, da se kaj takega sprejme, tisto be/ačenje po hišah ni nič kaj >.stno za cgnjegasio društvo. Mestni .'lakat se uab. ure zvečer do G. ure zjutraj vojaška straža. V mestni ženski bolnišnici je bilo tekom lanskega leta ll.r)0 bolnic. Od teh jih je ostalo iz prejšnjega leta 194, torej je bilo sprejetih lani 956. Ostalo jih je v bolnišnici ob novem letu 19G. V oddelku za umobolne je bilo 121 žensk, od teh 90 iz prejšnjega leta, na novo je bilo sprejetih 31. Umrlo jih je 9, 35 so jih odpustili ozdravljene ali zboljšane. Od ostalih 77 jih je nekaj v Gemoni, v Vidmu in v SotoselvL Na pelagri bolnih žensk je bilo 38, ozdravela je samo jedna, 8 jih je umrlo, nekaj zboljšalo, nekaj pa so jih oddali v norišnico. Tatvine V devinskl Cerkvi. — Poročajo nam, da se v devinski cerkvi ponavljajo jako pogo-stoma tatvine. Kakorhitro je bilo nabranega v nabiralnici kakih 20 K, pa se je zgodila tatvina. Potem je bil začel kaplan pobirati takoj, ko se je nabralo nekaj, ali če je slučajno pozabil pa je bilo nabranega več, pa se je zopet zgodila tatvina. Tako se godi še sedaj. Kdo je tat, temu kar ne morejo priti na sled. Taraburaško fo pevsko društvo ^Svobada" v Renčali vabi k veseUci, ki bode v nedeljo, 7. ja-nuvarja 1906. v dvorani g. Raj. Žniderčiča v Renčati. Začetek ob 3 in pol popoldne. — Vspored: 1. Muchvič: „Suša", nar. koračnica, godba. 2. H. Sattner: ,-Naša pesem", velik mešan zbor. 8. Hofmann: Fantazija, godba. 4. A. Dvofak: „Glej na nebu zvezde žareče".... ženski dvospev s spremljevanjem orkestra. 5. Parma: Intermezzo iz opere nXenija", godba. menitimi perutnicami ljudi, ki so v veliki meri pedautični, pre-napclneni z znanostjo, ki dišijo po spletkah in dvorjanskih maturah. Toda ?.daj .sem pred nedavnim časom nekega lepega jutra izvedel, ihi je uradnik pri vsakem telegrafu ubog vragr ki mora za dvanajst sto frankov letne plače cel dan opazovati ne neba, kot astronom, ne vode, kot ribič, ne želenega gozda, kot lovec, in niti pokrajine, kot sanjač, — ampak onega velikanskega hrošča z belim trebuhom in črnimi nogami, svojega korešpondenta štiri ali pet milj pred seboj. In tedaj se me je polastila želja, ogledati si t« živečo krizalido od blizu in prisostvovati komediji, ki jo igra ta v notranjosti svoje hišice svoji sosedni krizalidi s tem, da potegne zdaj za to, zdaj za ono vrvico." ^In tja ste namenjeni V" -Tj«-" „H kateremu telegrafu:"4 K onemu, ki ga ima minister-stvo za notranje zadeve, ali k onemu, ki ga ima Observatorij V" 80, za Boga, pri tem bi našel ljudi, ki bi mi hoteli razložiti stvari, katerih ne maram vedeti, in ki bi mi nevede razkrili kako skrivnost, katere ne poznajo niti sami. Vraga 1 Svojih iluzij, katere imam še o hroščih, ne maram izgubiti; saj je že dovolj slabo, da sem izgubil one, katere sem imel o ljudeh. Zato ne pojdera niti k telegrafu ministerstva, niti k telegrafu Observatorija. Iti hočem k telegrafu na prostem polju, kjer najdem samo ubogega siromaka, ki dreveni v svojem stolpu." „Yi ste posebne vrste velik gospod," pravi Villefort. „Katero črto mi svetujete, da jo študiram?" „Na vsak način ono, ki ima največ opravka." „Prav! Torej špansko? „Tako je.B „AH hočete pismo od ministra, da se vam razloži..." „0, ne," odvrne Monte C-iato, »nasprotno nočem razumeti ničesar, kakor sem vam pravkar že rekel. Izza hipa, ko bi kaj razumel, bi za me ne bilo več telegrafa, ampak vse to bi bila samo še znamenja, ki jih daje gospod Duchatel ali gospod Montaluvi bavonneskeniu prefektu." | „Pojdite torej, kajti v dveh urah bode noč, in potem nej vidite ničesar več." j »Vraga! Vi mi vzbujate strah! Kateri pa je najbližji?" „Na potu v Bavonne?" „Da, na potu v Bayonne." | „Oni v Chatillonu. * j „In za Ohatillonskim." .,Mislim, da on v Monthervškem stolpu.'' »Hvala! Na svidenje! V soboto vam povem, kakšen vtis naredi na me." Pred vrati sreča grof notarja, ki sta pravkar razdedinila Valentino in sta odhajala domov, radostna, da sta napisala listino, ki jima bode v veliko čast. IV. Kako je lahko rešiti vrtnarja polhov, ki žro njegove breskve ? Ne zvečer, kakor je rekel, ampak drugo jutro zapusti grof j Monte Cristo Pariš pri vratih d'Enfer, krene proti Orleansu, pusti za seboj vas Linas, ne da bi se vstavil pri telegrafu, ki je baš v trenotku, ko se je peljal grof mimo njega, dvigal svoje dolge roke, in dospe do Montiu5ry§kcga stolpa, ki leži, kakor je znano vsakomur, na najvišji točki ravnine istega imena. Ob vznožju griča grof izstopi ter se .napoti peš po majhni, osemnajst palcev široki stezi, vijofti se navzgor. Prišedši na vrh, ga vstavi plot, za katerim vidi onstran belih in rudečih cvetlic zeleno sadje. , Monte Cristo išče vrata ograjenega prostora in jih najde kmalu. Bilo je to leseno omrežje, ki se je sukalo na trtah iz vrbe in je bilo pripeto z motozom na žebelj. Grof takoj razume sestavo priprostega stroja, odpre in vstopi v majhen vrt, dolg dvajset in Širok dvanajst Čevljev, omejen na jedni strani od živega plota, y katerem seje nahajal stroj, kakor smo imenovali Viata, na drugi od starega stolpa, ki je bil ves obrašften z bršljanom in obdan od rumenih in modrih vijolic. Kdor je videl ta stolp poln razpok, toda obdan od cvetlic nalik babici, ki ji voščijo njeni unuki srečo k rojstnemu dnevu, miren in zajedno častitljiv, bi ne bil mislil, da bi lahko povedal ta starec strašne in grozo vzbujajoče povesti, samo če bi z ušesi, ki jih pripisuje stenam pregovor, združeval tudi dar jezika. Po vrtu je vodila z rudečira peskom posuta pot, obrobljena na obeh straneh s pušpanom, ki je bil častitljiv vsled svoje starosti in je rastel v različnih oblikah, katerih drznost bi bila radovala oko Delacrokovo, ki se imenuje Eubens našega časa. Imela je obliko 8, iu tako je bil na prostoru dolgem dvajset, mogoč izprehod, dolg šestdeset čevljev. Nikdar ai vživala Flora, smehljajoča, cvetoča boginja dobrih vrtnarjev Lacija, skrbnejšega in večje ljubezni polnega čaščenja kakor se je zgodilo to očividno v tem malem vrtcu. Na dvajsetih skrbno negovanih tožnatih drevesih ni bilo opaziti uiti sledu mašice ali hudobne listnate uši, ki navadno razjedajo ali izsesavajo rastline, rastoče na vlažnih tleh. Vendar temu vrtu ni manjkalo vlage, kar je jasno kazala zemlja, črna kakor saje, in -temno listje na drevju. Sicer pa je sod, poln guijoSe vode, ki je bil zakopan v kotu vrta, jasno govoril, č.3 manjka naravno vlage, da se odpomore temu na umeten način. Na sodu sta sedeli ta hip žaba in krastača, ki sta bili skoro • gotovo slabe volje in sta si ves čas kazali hrbet, sedeč na čisto nasprotnih straneh oboda. Na potu ni bilo niti jedne travnate bilke, med pušpanom niti jedne parasitne rastline. Monte Cristo pripre zopet vrata, natakne motoz nazaj na žebelj, da na ta način zapre- svetišče nepoklicanim vsiljivcem, obstoji in pregleda celo posest. »Zdi se,'" pravi, „da si telegrafist vzdržuje vrtnarja ali je pa sam strasten* vrtnar." Naenkrat zagleda nekaj, ki čepi za gostim grmom. Ta 6. „V civilu", veseloigra v enem dejanju. Režiser g. Molek. Po dokončanem vsporedu ples. Te veselice se lahko udeležijo tudi Goričani. Dohod z vlakom do Volčjedrage (2.15 iz Gorice); na Volčjidragi bodo čakali vozovi. Povratek tudi z vlakom, odhod iz Volčjedrage ob 6. zvečer. Proračun deželnega zaloga za tekoče leto je dobil, kakor sporoča neki tukajšnji laški list, najvišje potrjenje. t ¦ S t e m b i b i 1 potrjen tudi učiteljski zakon. — Od 120% doklade na užitnino se ima oddati 6. del okrajnim šolskim zalogom, torej 20%? (V deželnem zboru je bilo sklenjeno 10%). Od davščine na pivo 1 K. — Gorica dobi iz take davščine okoli 32.000 K; ker je za učir teljstvo poskrbljeno že v budgetu, porabijo ta denar za primanjkljaje. — Gorica bo imela, kakor se kaže, še dobiček iz šolske davščine. Zato so se tako branili dež. šoiskega zaloga. »Tuttl fnittl" klerikalcem kar ne gredo iz glave. Vedno in vedno lamigavajo na nje po „Gorici", kakor da bi komaj čakali, kdaj jih zopet začnemo priobčevati. Takrat, ko so izhaiali, so bili klerikalci najvernejši čitatelji slik v „Tntti frntti", muzali so se i»i pogovarjali — v „Goriciu seveda so bili strašno ogorčeni. Sedaj zopet izzivajo v „ Gorici". Ve hočejo, jim lahko postrežemo z novo izdajo. Začeli bi na primer z onim duhovnikom, ki je v bližnji Soški dolini tam okoli Vseh svetnikov krstil svoje dete, katero je pa na vsak način hotel usiliti nekemu drugemu. Ali ona je to preprečila... Ali hočete ? Znamenite spomenike slovenske književnosti izza časa Primoža Trubarja je našel mladi štajerski rojak dr. Pifko v arhivih v Nemčiji. Oratorljska koncerta »Glasbene Matice" v LJubljani. — V nedeljo dne 14. januarija in v sredo dne 17. januarija proizvajala bo »Glasbena Matica" v Ljubljani krasno, veliko, novo delo „Canticum canti corum" ali „Visoka pesem kralja Saldmona" pod vodstvom konc. vodje g. Mateja H ubada. Velik komponist, morda najboljši, kar jih sedanja laška glasba premore, je Henrik Bossi. On velja za najboljšega klasika moderne laške resnejše godbe. „Vi-s o k a pesem" je že njegovo 120. delo. Od cele svetovne oracijske literature zadnjih let je pa najlepše. Delo se v Avstriji razven v Pragi še ni nikjer izvajalo, krasno pa je tako, da se je na Nemškem, Angleškem, Ho-landskem in Francoskem tekom 4—5 let že tridesetkrat v velikih koncertih z največjim uspehom izvajalo. Z barabami in svinjami je zmerjal kmete dr Šu- SterŠiČ, predsednik Slov. ljudske stranke, na volilnem shodu v Ribnici na Kranjskem. (O volitvi glej razgled.) Lepa ljudska stranka, ki ima na čelu takega moža, ki psuje ubogega delavnega kmeta z barabo in svinjo, če se mu noče slepo pokoriti ter mu odpreti žep. Šu-steršič je glavar klerikalcev S Iz tega razvidijo kmetje, kako mislijo o njih klerikalci na sploh. Kakoršen glavar, taki so drugi p o v s o d i. Tudi pri nas. Kmet, daj, plačaj in molči, če ne si pa baraba in svinja! Zapomnite si to, kmetje, kadar pridejo zopet nad vas priliznjeni in hinavski klerikalci! Radi Obali V GradežU se prepirata vlada in mesto Gradež že dolgo časa. Dne a. t. m. so psovali Gradežani s parnika, ki je prišel iz Trsta, na braceri „ Elizabeta" se nahajajoče Pirance, ki so imeli nalogo nakrcati morski pesek. Gradežani so pretili, dasi je poveljnik na braceri zatrjeval, da je prišel tjo po nalogu pomorske vlade. Vladni parnik ,,audax" je hotel posredovati, moral je pa vzeti moštvo „Elizabete" na krov, ua kar so Gradežani vlekli bracero v luko. V Gradež sta odšla iz Trsta na to dva vladna parnika, da prisilita Gradežane za izročitev bvacere. Poslali so tje tudi orožnike in eno torpedovko. POSte restap!*-pOŠi!jafte. — Trgovinsko mi-nisterstvo je odredilo, da se v bodeče na za-htevanje stranke pošiljatve s šifre-nalovom pošljejo v stanovanje piejemalca. Pri tem si pa poštna uprava pridrži pravico, zahtevati od prejemnika v dvomljivih slučajih dokaz iden-tičnosti. Ta dokaz je podati ali pri prošnji za pošiljanje ali pa pri dostavljanju. Razpisano je mesto pisarja pri <•, kr. okrožni sodniji v Gorici. Dnevna plača 2*40. Prošnje je vlagati do 15. t. m. Taki službi sledi defi-nitivna namestitev s pravico do pokojnine. Ker je v takih službah vse polno Lahov, bi bilo prav, da vzamejo kakega Slovenca; Slovenci tudi res znajo deželna jezika, Lahi pa ne. Družba ObrtnijSkih mojstrov v Gorici je sklenila prirediti letošnji predpust ples v „Trgov-skem Domu". Vabijo se k pridružitvi še drugi gg. mojstri. Požar. — V Frati v Furlaniji sta, zgorela nekemu posestniku hlev in senik. Škode je 1800 K. Aretirali SO S. Luznika, onega hlapca pri izvoščeku Ušaju, ki je inkasiral za svojega gospodarja svoto 102 K, potem pa ga ni bilo več videti. Našli so ga v Gruzovinovem seniku na Blanči. Nogo Si je Elomil 12 letni deček Makso Rekar v Dol. Branici, ko se je drsal na ledu v družbi drugih dečkov. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Čitalnica Y Dol. Vrtojbi bo imela v nedeljo dne 7. jan. t. I. svoj redni letni občni zbor v prostorih občinske hiše ob 3% pop. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti - Kiirner, pojutrišnjem popoludne pa lekarni Gironcoli-Gliubich. Ponočna služba v lekarnah. — v času od 7. do 14. t. m. bo ponočna služba -v- lekarnah Gironcoli-Giiubich. SiY0 bOO je izgubila neka gospodična na Silvestrov večer od kavarne Central do ulice sv. Antona. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli oddati v naši knjigarni. — G. dop. v T. Prihodnjič. Razgled po suetu. Sprememba pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. —- Policijski ravnatelj dvorni svetovalec K. Buaick je stopil v pokoj. Vodstvo policijskega ravnateljstva je prevzel dr. Alfred Manussi, dosedanji okr. glavar na Voloskem, ki je ime-novim višjim pol. svetovalcem. Višjim pol. svetovalcem je imenovan tudi dr. Anton Mah-kovec v Kotom ter prideljen pol. ravnateljstvu v Trstu. Šuklje izvoljen. — Pri volitvah v kranjski deželni zbor v kmetskih občinah Kočeje, Ribnica in' Vel. Lašiče je bil izvoljen včeraj Šuklje. Kandidat kmetske stranke je ostal v manjšini, dobil pa vendar precej glasov. Znamenje, kako se je začelo daniti v Ribniški dolini, je pa to,-da so v Ribnici nagnali dr. Šusteršiča in Šukljeta, da nista mogla zborovati. Nagnali so ju kmetje, katere postavljamo za vzgled. Ha Ruskem. -— „Rus" poroča, da je AVitte Že pred par tedni podal svojo ostavko, toda doslej se car še ni v tem pogledu odločil. — Število tovarniških delavcev v Petrogradn, ki ne delajo, je padlo na 2500. Nadaljuje so aretovanje delavcev in dijakov. Vse vladne odredbe so naperjene na to, da se uduši so-cijalno-revolucijonarno gibanje. — Iz Varšave: Splošni štrajk je ponesrečil. V nekaterih tovarnah delajo. Delavci mnogih večih tovarn so naznanili, da pridejo zopet na delo. Prodajal-nice in bankevso odprte. Tramvaj vozi. Rokodelci delajo. Železniški promet je, počenši od ;>1. decembra, nespremenjen. Mesto je mirno. Petr. brz. agehtura poroča: V okolici Hapsala vlada že nekoliko dni sem velik nered. Esti, došli baje iz Livonije, ki se nazivajo socijalne demokrate, plenijo gospodske dvorce ter poži-gajo gospodska poslopja. Mnogo posestev je popolnoma razdejanih, nekoliko graščakov je bilo ujetih. Kozaki, pehota in 80 oboroženih graščakov zasledujejo zločince. — V Jarensku iu Jekaterinogr&du vračajo kmetje posojilnicam zopet uloge, ki so jih bili umaknili. Kmetje nakupujejo tudi vrednostne papirje, ki so v ceni padli, izlasti rente. V Libavi poslujeta poštni in brzojavni urad, Štrajk železničarjev je končan. Poveljnik čet v Donskem ozemlju je objavil v proglasu, da so čete pri Gorlovki porazile ustaške delavce, 300 mož je bilo ubitih, mno o pa ranjenih. Da se prepreči prelivanje krvi, se opominja delavce, naj se vrnejo zopet na delo. Da se vzdrži redna železniška služba, bo vsak štrajk zatrt z vojaško silo, orožje se ima pa oddati oblastnijara. Vse osebe, ki bodo zasačene, oziroma ki poskusijo kaliti mir ali hujskati na štrajk, se bo smatralo za upornike. Proti njim bodo čete postopale z vso energijo ter bodo v slučaju rabile tudi orožje, da se ustaja konečno zatre. Železniški promet okoli Moskve se zopet redno vrši. Oblasti sklicujejo shode za pouk kmetom o posledicah, če ne bodo plačevali davkov. — V Lodzu delajo skoro v vseh tovarnah. Na Ogrskem. — 2. t. m. se je pripeljal v Debrečin novoimenovani veliki župan Gustav Kovacs. Dasi ni bil njegov prihod nikomur naznanjen, ga je vendar na kolodvoru pričakovala velika množica, ki je takoj naskočila vlak, strgala Kovacsa iz vagona in ga tako strahovito pretepla, da je obležal ves krvav in brez zavesti. Nato je množica položila Kovacsa na pripravljen mrtvaški voz in ga peljala v mesto. Šele ko je prišlo vojaštvo, so Kovacsa mogli spraviti v hranilnično poslopje, kjer je šele čez več ur prišel k zavesti. Šele ponoči so Jvovocsu amputirali več prstov. Ranjen je na roknh in na nogah ter na glavi. Ranjem Kovacs je brzojavno demlsijorri-ra) in se ponoči odpeljal v Pošto. Na kolodvor ga je spremil eskadron huzarjev ; v vlaku so ga atražili štirje orožniki. Državno pravd-ništvo v Debrecinu je dalo 5e ponoči areto-vati več udeležnikov tega atentata, tudi glavnega krivca, učitelja Hercega. Ko se je Kovacs pripeljal v Budimpešto, ga jo sprejela mnogoštevilna množica. - - Izobraževalno, podporno in zabavno društvo »Zvezda" na Dunaju sklicuje svoj (i. redni občni zbor na dan 7. januarija 1900. zvečer ob šestih v prostore restavracije sum Senator I. Pclherstr. 2. Po občnem zboru se bo vršil koncert, v katerem nastopi prvikrat društveni tamburaški zbor pod vodstvom gospoda Josipa Žarnica in poje društveni mešani zbor pod vodstvom gospoda Vinkota Krušiča. Princezinja Koburška, - Med princem Ko- t burgom in njegovor soprogo je končno skle-I njena poravnava. Številke te poravnave šele , prav dobro kažejo značaj velikanskega škan-, dala, o katerem se je toliko let pisalo. Princ , Koburg izplača svoji ženi 700.000 kron kapi-, tala in se zaveže, ji povrh plačevati 7000 K , na mesec, dočim ji bo oče belgijski kralj pla-( čeval na leto 00.000 frankov. Princezinja Lujiza so mudi zdaj v Sofiji. Matašič še ni prosil za revizijo svojega procesa. j Politično društvo »Edinost" v Trstu sklicuje za l nedeljo 7. t. m. shod, na katerega dnevnem redu je tudi: splošna volilna pravica in narodna avtonomija. Dve milijardi Škode, — Kakor je proračunil profesor Magulin v Petrogradu, so provzročili dogodki zadnjih dnij na Ruskem škode okoli 2 milijard rublje v. Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev bo zborovala letos o Binkoštih v Šoštanju na Štajerskem. Utopljenca so našli v Trstu na koncu pomola sv. Kavola. V njem so spoznali bivšega orožnika Jakoba Teleska. Pravijo, da je zadnji čas večkrat govoril o samomorilcih. Ukradena kava. — Tvrdki J. Viinay v Trstu so ukradli neznani tatovi iz njenega skladišča 42 vreč kave; vredne .-5000 K. V Milanu v Italiji bo letos velika razstava, katero obišče baje tudi nemški cesar Viljem. V tovarni „Llnoleum" pri sv. Andreju v Trstu je bil nastal požar, katerega pa se je posrečilo pogasiti, da ni napravil večje Škode. Deželni Zbor moraVSki je sklican na dan 8. t. m. na kratko zasedanje. Odpravljena smrtna kazen. — Načrt prenovljenega italijanskega vojaškega kazenskega zakonika odpravlja smrtno kazen, ki je bila doslej določena v slučaju vojne za tistega vojaka, ki zanemarja svoje dolžnosti tJko, da s tem prizadene občutno škodo vojaškim operacijam in tako provzroči izgube kake postojanke, ter za vojaka, ki na straži zaspi. 750 dolarjev za eno kokoš. — Teodor Vit- man v Alentovvnu v Pensilvaniji ima veliko rejo kuretnine. Pred kratkim je prodal več komadov, in med temi kokoš livornske vrste za.750 dolarjev (3600 K). nekaj se dvigne z vsklikom začudenja, in Monte Cristo vidi pred seboj postavo prijaznega petdesetletnega moža, ki je trgal na čisto svitlo grozdnato perje. Bilo je dvanajst listov in skoro prav toliko jagod. Dobri mož pri tem, ko skoči prestrašen kvišku, skoro spusti na tla jagode, iiste in krožnik. „Vi spravljate svoj pridelek, gospod ?* pravi Monte Cristo. „ Oprostite, gospod," pravi dobri mož, in dvigne roko k čepici; „res je, da nisem tam gori, a pravkar sem prišel doli." „Ne dajte se od mene motiti, prijatelj," pravi grof, „in trgajte svoje jagode, če jih imate še kaj." nlmam jih še deset/ pravi mož, „kajti tu jih je jednajst, in jednoindvKJset sem jih imel, pet več kakor lansko leto. A ni se čudila, imeli smo toplo pomlad, in jagodam je pred vsem treba toplote. Zato jih imam letos mesto šestnajst lanskih — glejte — jednajst že utrganih, dvanajst, trinajst, štirinajst, petnajst, šestnajst, sedemnajst, osemnajst. O moj Bog! Tri mi manjkajo, včeraj so bile še tukaj, gospod, prav gotovo so bile še tukaj, dobro vem, ker sem jih štel. Izmaknil mi jih je pač sin matere Simon; danes zjutraj sem ga videl, da se je plazil tod okrog. Ah, mali zanikemik! Da krade v vrtu! Ali ne pomisli, kam ga to lahko pripelje V „Res/ pravi grof, „to je preveč, „toda zločincu odpustite z ozirom na njegovo mladost." „ Gotovo/ pravi vrtnar, „a vendar je «tvar zelo neprijetna. Toda še enkrat vas prosim oproščenja, gospod, če ste morda predstojnik, ki ga pustim čakati." In pri tem opazuje grofa in njegovo modro suknjo 55 boječim, a zvedavim pogledom. »Pomirite se, prijatelj," pravi grof z onim smehljajem, ki je bil lahko tako strašen ali tako dobrohoten, kakor je pač hotel, ter je izražal to pot samo največjo prijaznost, Jaz nisem predstojnik, ki vas prihaja nadzorovat, ampak navaden popotnik, katerega je privedla tu sem radovednost in ki si že očita, da vas je prišel obiskat, ker zaradi njega izgubljate čas." „0, moj čas ni dragocen," odvrne dobri mož z melanholičnim smehljajem= »Vendar je zdaj čas, ko telegraf deluje, in J tega seveda ne smem zamuditi; toda dobil sem znamenje, da si lahko jedno uro odpočijem" — pri tem pogleda na solčno uro, ki je tudi ni manjkalo v tem miniaturnem vrtu —. „in kakor vidite, imam še deset minut časa. Poleg tega so bile zrele moje jagode, in jeden dan več... Sicer pa ali mi verjamete, gospod, da mi jih jedo polhi V" „ Vraga, ne, na to misel bi sam ne bil prišel/ odvrne Monte Cristo resno. „Polhi, prijatelj, so za nas, ki jih ne jemo kuhanih v medu, kakor so jih jedli Rimljani, slabi sosedje." #„Ah, Rimljani so jih jedli?" pravi vrtnar. „Rimljani so jedli polhe?" " ,,Čital sem v Petroniju/ odvrne grof. „Res ? To pač ni moglo dišati, dasi pravijo: ,Debel ka kor polh/ In saj ni nič čudnega, da so debeli, ko spe ves ljubi dan ter čujejo in glodajo samo ponoči. Glejte, lansko leto sem imel,štiri marelice, od teh so mi jedno snedli. Imel sem krvavo breskev, jedno samo, kajti to je redek sad; torej, gospod, pri zidu so mi jo na pol odžrli, tako krasno krvavo breskev najlepše vrste. Nikdar Še nisem jedel boljše." „AH ste jo jedli?" vpraša Monte Cristo. „To se pravi ono polovico, ki je ostala. Bila je izborna, gospod! Ah, ti gospodje si ne izbero najslabših. Toda to leto," nadaljuje ljubitelj vrta, „se mi to več ne zgodi, in čeprav bi moral, ko prične sadje zoreti, po noči bdeti." Monfe Cristo je slišal dovolj. Vsak človek ima svojo strast, ki mu ne da miru, kakor ima vsak sad svojega črva. Telegrafistova strast je bilo vrtnarstvo. S tem, da prične trebiti pri trtah Ustje, ki je zakrivalo grozde, si pridobi vrtnarjevo srce, „AH ste prišli zato, da si ogledate telegraf, gospod ?" vpraša ta grofa. „Da, prijatelj, če to ni po pravilih prepovedano." „0, to nikakor prepovedano/ pravi vrtnar; „saj pri tem ni nobene nevarnosti, ker nihče ne ve, kaj pom Pilijo wk\ znamenja." „Da, to je res; slišal sem celo, da znamenj, kijih dajete, ne razumete niti sami." „Gotovo, gospod, in to mi je tudi zelo ljubo/ pravi telegrafist smehljaje. „ Zakaj vam je to ljubo?" „Ker na ta način nimam nikake odgovornosti. Stroj sem in nič drugega, in če ne zamudim nobenega znamenja, je moja dolžnost storjeua." Monte Cristo začudeno pogleda telegrafista. Ali je našel moža, ki je brez vsake častilakomnosti ? Strela, to bi bilo Siv'j. t „Gospod," pravi vrtnar, ozrši se na solnčno uro, „deset minut je preteklo, iti moram na svoje mesto. Ali izvolite iti z menoj ?" „Prav, grem." Telegrafist pelje grofa v stolp, obsegajoč tri nadstropja. V prvem je bilo nekaj orodja kakor rovnice, lopate, grabijo, ki so bile naslonjeno na zid in so tvorile jedino opremo celega nadstropja. Drugo je bilo navadno, oziroma bolje rečeno nočno stanovanje uradnikovo. Tu je bilo nekaj revnih gospodarskih orodij, postelja, miza, dva stola, posoda za vodo, in na steni jo visela butartca posušenih zelišč. „Ali je treba mnogo časa, da se človek nauči telegrafije, gospod?" vpraša Monte Cristo. „Študij nt dolg/ pravi uradnik. „ln koliko znaša plača?? „Tisoč frankov, gospod." „To ni mnogo." „Ne, toda kakor vidite, imam zraven še stanovanje." Monte Cristo se ozre po sobi. (Dalje pride.) Slovanska knjigarna lfl.GflBR$ČeKu Gorici priporoča sledeče ruske pisatelje u nemščini. Grof Lev. Tolstoj, j. Die Kosakeu. ' "v ' - *¦•'-*•¦ : • '•••<— . 2. Smvastopol. 3. Zwei Husareu. ErzSlhlimgen cines Markiirs. 4. Geld. f>. Der Tod. -— Drei Todesarten. — Der Tod des Ivan Ilitsch. — Der Leimvand- MnODOSt!! -se Radirka „Rapid" «-.Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo, ne da bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni G. Albert. — Luzern. — Die Dekabristcn. 7. Soldatengeschiehten aus dem Knukasus. 8. Poiikuschka. 9. Unsere Armeii und Elenden. 10. Die Kreuteer Sonate. 11. Herr und Knecbt. 12. Die Auferstehung der Holle. 13. Ueber Gott uud Cbristentum. (Gedanken iiber Gott. — Leben und Lehre Jesu. — Wie soli man das Evangelium lesen und worin bestebt sein Wesen?) 14. Die sexuelle Frage. 15. Jennak und andere Geschichten. 10. Ivan der Duminkopf. 17. Die Sklaverei unserer Zeit. 18. Grausame Gentisse. 19. Meine ersten Erinnerungen. 20. Ohristentum und Vaterlandsliebe. 21. Leben und Tod. 22. Stadt- und Landleben. 23. Was ist die Kunst? Maksim Gorki. 1. Tschelkasch. — Bolesy — Lie.\ vom Falken. 2. Blaue Funken. — Grossvater^Archipp u. Ljonka. 3. Kam und Artem. ¦— .lemeljan Pilajr. 4. Ehemalige Leute. 5. Das Opfer der Langweile. — Die Sonne der Kerkerlinge — Der roto Waska. (5. Freunde. — In der Steppe u. a. 7. Mabva. S. Sasubrina. —¦ Ausfahrt -c- Das Lied vom Stnrnivogel — Einmal ini Herbst - Die Holzflbsser. 9. VVarenka Olessovv. 10. Der Landstreicher. 11. Ein Verbrechen. 12. Konowalow. 13. Der rote VVaska. 14. Das EJiepaar Orlo\v. Anton Cehov. 1. Sunde und andere Geschichten. 2. Ein G1 \i c k 1 i c h e r und andere Gesch. 3. Eine gottgefallige Anstalt. 4. Eine Kuustliebende Fran und andere Geschichten. Vsevolod Garšin. 1. Die B&ren. (ilustrovano). 2. Ein kleines Gespriicli und andere Novellen. N. M. Karamzin. 1. Pariš in der Iievolution. 2. Reisebriefe atiK Deutschland. Grof V. A. Sologub. 1. Die Pflegetochter. 2. Vornehme Welt. Flouo izdanje. Izvirna cena t marko (R 1-20), — prodaja W* le po 90 uin. v Sapirograf, najuoveji in najbolj! razmnožavafni aparat. za samostojno in najceneje izdelovanje tiskovin vsake vrste: pisma, okrožnice, noto, risarije, načrte, programe, jedilne liste, vabila itd. itd. 100 - 150 čistih izvodov se lahko izdela u 15 minutah. ~WII Izdeluje toli v črnem kakor "tudi v barvotisku. Havodilo uporabe na razpolago. Cena: Oblika dopisnice cm 10x15 K 10 » kvart-folio „ 22x33 „ 30 Naročila sprejema: ..Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Gorici, Gosposka ulica št 7. 500 kom. za samih gld. i-85. 1 krasna garant, pivciz. Anki>r-ura iiO tir Moča ••-p(i/.lnčL>n 1 j e v i d posežene Sofije djopi^o io (Sjji»adišl{e s &> a* -a* ^rsroti) fi) okolico -*r «*r -*r narisa! E. Bombig izdala in založila 5i°vanska knjigarna A. Gabršcek v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnina vred K 9 — Isti zemljevid ukusno opremljen /. oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 5 —. m m RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje - vsleti pridobljene koncesije od obrtne oblasti —- sprejemati vsa naročila električne luči A A A M m in gonilnih-naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnica štev. 13. Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodju za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- ¦¦ = dinjstvo itd. ===== . C. kp. dvorni založniki Cliristofle & C." - Dunaj I. Opernrlng 5 (Heinrichslioi). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši jzdelk gornjo tovarniško znamko in ime Christofle Raznamila, parfomerije i. Podpisani priporoča 6. gospem in gospodinjam v mestu in na deželi svoja najfineja mila, pudre, parfume, lišpe, olja proti izpadu las ter razna zdravniška mila za kožne bolezni. Razni glavniki, krtače za obleke in drugo rabo. Za blagohotna naročila se toplo priporoča udani A. PRIMOŽIČ V Goric1, V.fa Vetturinl štev, 3. AHTOSmiT PEffllKO ^^^ Gorica ^^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih via iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdroj;t iz sloveče češke „Meščanske pivovarne" in domačega žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le na debelo od 50 kg naprej. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrsko države v sodih od' 5G litrov naprej. Jfa zahtevo pošilja tudi uzorae. Gene zmerna. Postrežba pofeno tedna. oo»oaoottYggatttt^ Gorica Gorici Kltmafično zdravile. Hfitel Suiahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotsl prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. —- Lastna električna razsvečava. —' Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti lekaj časa v Gorici. — Izbornk kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Lekarnarja A. THIERRT-jev RAL2AM Posten le z mm mm fci*»M ¦«¦ varstVOBO znamko zelena nuna. Nojstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašljn, viganju, želodžnemu kr5u, slabemu teku, kiselici, zgj^i, zaprtju, napihovanju, influcne', ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-natih staklenic 5 K, 60 malih alt 30 dvojneih steklenic IS K. pridno Centiffolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentroi.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. UCinkujo gotovo pri zastarelih bolcCinah in ranah. Stane s sprem, nico m poStnino vred: 2 lonCka K 3*60. Pristno jedino iz lekarne pri angel]u varuhu A. THlERRYJa v Pregradi pri RogatcuSlatinl kamor naj so naslavljajo naroČila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadoinestus pričuje brosuvica s tisoSorimi zahvalnimi pismi, -ki jo pridjana zastonj balzamu, ali so isto dopoSljo posebej, na zahtevo. Anton Potatzky v Gorici j i Na sredi RaStelja ?. I TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. j Najceneje kupovalsce nlrnberžkega In drobnega blag« ter tkanin, preje in niti). j POTREBŠČINE I za pisarnice, kadilce in popotnike. j Najboljše šivanfce za Šivalne stroje. j POTREBŠČINE ! za krojaeo in ievljarje. | Srettnjtce. — ftožul venci. — Mušiie fcujlilce. I lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: i Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, !j krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih j ter na deželi. 2 35-8 2 35-8 KmM Božjasl Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Stiraraaneni-Apoteke, Frankfnrt a. JL Ceniki zahtevano brezplačno. Zaščitna znamka: „Sidro" ~" Liniment. Gapsiei comp. Nadomestek e» P s fi n - E k p o 11 o r je splošao priznano kot (»vratno bol blažujoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj je jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz Rlchtorjere lekarne, potem se je gotovo prejelo tICHTERJEVA LEKARNA k ..zlatem leva" v Pragi Elisabrthgasso 3t. 5 nova. Dnevna r*zt>i 28. Pozor! POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 6ez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo —¦ •- - •.....¦ .....-— najstarejšo firmo ......--------- - Zwilchenbart, Basel (Švica) Gentralbah»p!atz 9. Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načslsfvo In nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Krasil«« vlogo se obrestujejo po 4lj,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po 5*/,%, na varščino ali zastavo in na menice po &%. Glavni deleži koncem leta 5'/,^, Stani« 31. dee. 1904. (v kronah): Članov 1781 z delažiK = 113:382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. —Posojila 1570 810 39 — Vrednost hiš 110.675*— (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. o*" Mizarska zadruga v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov : ter sprejema t delo vsa večja stavbena c Podružnica v Trstu Via dl Piazza vocrnla 1. Podružnica v Spljefu. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Važen pripomoček v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žni-deršič 8* Valenčič-a, ker se ž njimi ne le zadovolji družino, temveč prihrani tudi mnogo časa. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „8everonemškega Llovdi s cesarskimi brzoparniki „KA!SER WILHELM II.", »KRONPRINZ WILHELM" in »KAISER WILHELM der GROSSE". ^ Prekomorska vožnja traja samo 5 — 6 dni. T3 Natančen, zanesljiv poduk. .in. .veljavna vozne listke za parnike gori navedenega -L5J. parobrodn2i>a društva kakor Jtudi listke za vse proge ameriških železnic dobite t**a i v LJubljani edino le pri O i IDHlin UKUJl DWmto tfnlL36 =1 nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Ido I Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se Ejj I tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ;— i Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, Californijo, h-3 I Arizona, Utah, Wiorning, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo *_, I posebno ugodno in izredno ceno erez Galveston. Odhod na tej progi c^3 I iz Bremua enkrat mesečno. \ZHZ I Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora in na vso ostale dele sveta, kakor I Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. I Zdravlje jo največje bogastvo! Kapljice su. marka. 1 Te glasovite in nenadkriljive kapljice ?J sv. Marka se uporabljajo za notranje ?? in zunanje bolezni. JJ \ Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo ? vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pr? želodčnih boleznih, ublažujejo P katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in Krče, ..'vpešujnjejo in zboljšujejo p prebavo, čistijo kri in čreva. prežend velike in male gliste ter v,« jd glist shajajoče bolezni. fy Deluje ižborno proti hrlpavosti in prehlajenjli. ločijo vse bolezni na Jetrih in Slezeil ter X koliko in tipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzllOO in vse iz nje izhajajoče bolezni. K Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi ? smele vaditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: P Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod,naslovom: P HTIestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 5 poleg cerkue so. Marka, i Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica " se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer f ran ko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat p (12stekl.)4K, 2 duc.(24 stekl.) 8K,3 duc. (36 stekl.) 11 K,4 duc.(48stekl.) 1460 K, 5 duc. (60 stekl) 17K. X Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo X imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma P ozdravili: Ivan Barentineie, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Sljepan Borci«, župnik; ), Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelie, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. jj ^tanovSna leta 136^ cestna IčkflHia, Zagreb, Ustanovljena leta 1360. f Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. GALOSE se dobe pri tvrdkl J.DRUFOVKA GOBICA. Odlikouana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Najceneja poprava dvokoles pri v Gorici, Via Dnomo st. 3. Zastopstvo dveh tovaren. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela In strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko ih hitro delo skozi celo leto. Ni treba 'nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu zd pletenje Tomaž H. Vbittick & C.o ~ Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Gampa-nile 13-434. Ogrska cvetlična paprika J z Segedlna I. vrsto, sladka, garaiitir. pristna, priznano izvrstne vrste, taslni pridelek kg za % 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg daljo franko. Naaaljne posebnosti: Sla« nlna, Ogrski salami itd so zaračunajo najcoiiejo« Razpošlljilnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt.A. Rudolt Budimpešta (Ogrsio) VIT. OvodagasBe 22