LETO XLV, ŠT. 19 Ptuj, 14. maja 1992 CENA 40 TOLARJEV Zbežali, da si rešijo golo življenje stran 2 Rada sem sama stran 13 Sv. Florijana odpeljali v »bolnišnicou Mestni trg bo nekaj časa brez spomenika sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. Spomenik so postavili mešča- ni leta 1745, ko je leto prej požar na veliko pustošil po mestu. Kamnito plastiko so odpeljali v Zavod za nara- vno in kulturno dediščino v Maribor, kjer bosta restavrirala Iztok Kampič spodnji in Viktor Gojkovič zgornji del. NaV Foto: JB. OB PRAZNIKU PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI ^ »Mesto naj dobi osnovne vitalne funkcije...« Ptujčani so svoj prvi krajevni praznik praznovali ob 2S-!etnici osvoboditve mesta, 8. maja leta 1970. Letošnji spominski dan ob tem datumu naj bi bil zadnji, saj so se pojavili »novi dnevi«, ki so tako ali drugače povezani z zgo- dovino enega najstarejših sloven- skih mest: dan, ko je Ptuj dobil svoj statut, dan, ko je dobil mestni pečat, in drugi. Kakorkoli že — letos smo praznovali še po starem. Skromna udeležba Ptujčanov na osrednji slovesnosti, ki je bila 7. maja, pa je pokazala, da tudi prazniki niso več, kar so bili. Slavnostni govornik Je bil Branko Brumen, predsednik Iz- vršnega sveta Skupščine občine Ptuj. Povedal je, da Ptuj postaja ijiesto z jasno razvojno vsebino. Že letos naj bi izdelali razvojni projekt. V občinski vladi si že dobro leto in pol prizadevajo, da Ptui dobi osnovna viijilr.c furiNci- je, ki jih neko mesto potrebuje. V pripravi je novi regulacijski načrt Urbanističnega razvoja mesta, ur- banistična ureditev Ptuja in dru- gi dokumenti s tega področja. Za t^odoči praznik mesta Ptuja ozi- roma mestne občine Ptuj pa Branko Brumen predlaga dan, ^0 je Ptuj dobil svoj mestni pe- čat. Odločitev o tem bo sprejel t'odoči mestni svet. Na osrednji slovesnosti ob prazniku mesta Ptuja je govoril 'iJdi predsednik Sveta KS Dušan ■sveder Albin Piiek Predlagal je, da v vseh enajstih ptujskih kra- jevnih skupFiffstiTi \5. in 16. maja Izvedejo akcijo zBiranja hrane, 'Srač. jn drugega^a begunce iz S proslave v mestnem kinu. (Foto: Kosi.) Bosne in Hercegovine. Akcija bo potekala v organizaciji svetov krajevnih sk.in.-.Qc;-:^ OUinske or- ganizacije RK, Karitas in skup- nih služb krjevnih skupnosti. V kulturnem programu so na- stopili člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ptuj in recitatorka Jasmina Prejac. Ob prazniku mesta so odprli tudi studio lokalne televizije Ptuj, ki občasno že pripravlja od- daje. Trenutno je v Ptuju in oko- lici okrog 4500 naročnikov KTV, načrtujejo pa širitev omrežja na celo občino. Predsednik Izvršne- ga sveta Branko Brumen je pove- dal, da bo vlada takšen načrt podprla, saj gre za vprašanje identitete mesta oziroma občine. MG Modna revija z nadihom Orienta Ena spremljajočih prireditev razstave Pokrajinskega muzeja Sre- čanje z Jutrovim na ptujskem gradu je bila modna revija minuli petek. Z nadihom Orienta sta se predstavila Mariborska tekstilna tovarna z blagom in M klub iz Velenja s konfekcijo. Prostor in povod za revijo sta ji dala nekaj več, zaradi česar lahko rečemo, da takšne revije v Slo- veniji še ni bilo. Muzej si zasluži trikratne čestitke. Motilo je le to, da sta se predstavili le firmi iz Maribora in Velenja, ptujske pa ni bilo žal nobene. A to je že druga zgodba, ki ekskluzivnosti revije ni prav nič škodovala. NaV (Foto: Kosi.) Referendum bo najbrž 21. junija Pri predsedstvu ptujske ob- činske skupščine že nekaj tednov deluje začasna komi- sija za nadzor nad aktivnost- mi v zvezi z odlagališčem je- drskih odpadkov v Halozah. Njen predsednik je poslanec žetalske krajevne skupnosti Anton Butolen. V ponedeljek se je komisija odločila, da bo za zasedanje občinske skup- ščine, ki bo 26. maja, pripra- vila predlog sklepa o uvedbi referenduma o teh vpraša- njih. Čeprav so bila v začasni komisiji mnenja deljena, se je ta na koncu odločila, da bo predlagala razpis referendu- ma le za haloške krajevne skupnosti in ne za celotno ptujsko občino. Ce bo skupščina ta predlog podprla, bo referendum o gradnji odlagališča in o na- daljnjih raziskovanjih v zvezi z odlagališčem na območju Haloz v nedeljo, 21. junija. Glasovalnih mest bo 71, stro- ški glasovanja pa naj bi po prvih izračunih znašali mili- jon tolarjev. d. 1. KDO JE KRIV ZA KULTURNI ŠKANDAL V PTUJU Ali se zgodba ponavlja Odgovornost za poškodbo rimskega foruma, antičnega mestnega središča Poetovie, ob urejanju učnega centra TO v nekdanji ptujski vo- jašnici še vedno ni povsem pojasnjena. Čeprav so v zvezi s tem na sestan- ku z vsemi odgovornimi, ki ga je v ponedeljek, II. maja, sklical predsed- nik ptujske vlade Branko Brumen, povedali marsikaj novega, si izjave izvajalcev del in arheologov oziroma predstavnikov Pokrajinskega mu- zeja še naprej nasprotujejo. Vodja investicije Alojzij Straus iz republiškega ministrstva za obrambo trdi, da so bili arheologi o zadevi ob- veščeni tisti dan, ko so pričeli kopati; nihče pa ni pojasnil, zakaj so lahko pričeli gradnjo brez ustreznih dovo- ljenj in soglasij. Po toči zvoniti je sicer zmeraj pre- pozno. Tako je tudi sedaj, ko je del rimskega foruma Poetovie pod tona- mi betona, prepozno ujotavljati, kdo je glavni krivec za to. Četudi bi lahko s prstom pokazali nanj in ga tudi kaz- novali, bo ostala ena najbogatejših Nekaj sto gradbenih delavcev hiti, da bo drugi dom za okoli 400 sloven- skih fantov čimprej nared. (Foto: M. Ozmec) kulturnih dediščin na našem območju za vsaj še kakšen rod »na varnem« pred radovednimi očmi morebitnih turistov. Zbogom tudi pravljice o Ptu- ju pred Unescovo zaščito, vsaj dokler bo učni center slovenske vojske (torej vojašnica) sredi mesta muzeja. Volja Ptujčanov in Kulturnega foruma je kot gluhemu dobro jutro. Žal se — kot kaže — spet ponavlja tista znana o lajanju in karavani, ki gre kar na- prej. Pa ne razumite napačno. Ni Slo- venca, ki ne bi imel rad svoje vojske. Prav gotovo je tudi v Ptuju tako. Am- pak če obstajajo zakoni, naj veljajo vsaj sedaj v samostojni deželi prav za vse. In ne nazadnje ali je narodnogo- spodarsko dopustno vložiti nekaj sto milijonov tolarjev v prenovo ptujske vojašnice, ki naj bi bila le začasna re- šitev, za nekaj let. Ali ne bi bilo bolj smotrno (vsaj če bi bile namere čiste), da bi ta denar vložili kar v nekdanje vojaške objekte sredi gozda v Kidri- čevem? Tudi o tem je sedaj že prepozno razmišljati, kajti dobrih 60 odsotkov vseh gradbenih del v bodočem učnem centru je že opravljenih in zadnji rok za končanje vseh del je 28. maj. Sicer pa so se med drugim dogovorili, da bodo neraziskani in nezabetonirani del zemljišča nekdanje vojašnice še naprej postopoma raziskovali, vse najdbe (za katere bo to možno) pa bo- do predstavili tudi širši javnosti. Vsaj nekaj je bilo po tem razgovoru jasno: v bodoče ne bo šlo brez vna- prejšnjega sodelovanja med graditelji in arheologi. Sicer pa, kot so zatrdili predstavniki ptujske občine, bodo vztrajali pri odločitvi, da bo center v ptujski vojašnici le začasna rešitev, do leta "95 potem pa bodo storili vse, da ga bodo preselili v kidričevski gozd ali na drugo, vojski primernejše mesto, kot je to v razviti Evropi. Gle- de na to, da smo v demokraciji, se sploh ne bojim, da bo drugače. M. Ozmec SREČANJE MLADIH GLEDALIŠČ NAJ Dl V PTUJU POSTALO TRADICIONALNO Ljubiteljsko gledališče je še živo v Ptuju bo 29. in 30. maja sklepno srečanje mladih slo- venskih gledališč v organizaciji republiške in domače Zveze kulturnih organizacij. Selektor letos prvič samo mladih gledališč Uroš Trefalt si je ogledal 37 predstav in o njih povedal: »Tako lepega presenečenja, kot sem ga doživel, ko sem si ogledoval predstave, se nisem nadejal. Obhajale so me misli, kako spraviti vse predstave v samo dvodne- vno srečanje in kdaj, če sploh, bom naletel na kakšno sla- bo predstavo. Morbidnost predstav (samomori, narkoma- nija, kanibalstvo, posmrtno življenje) in nenehno spraše- vanje po bi\anju sta me vodila, zapeljevala v zelo temne strani življenja ... Še sem živ, vesel, da bom z užitkom gledal »champions« na odrskih deskah, z žarometi na obrazih in z nekim notranjim zadovoljstvom, ki mi daje upanje, daje to končno neobremenjena in zelo talentira- na generacija gledališčnikov.« V Ptuju bodo nastopili: Eksperimentalno gledališče F Gimnazije Celje (J. P. Sartre: Zaprta vrata). Mladinska dramska skupina KUD Janka Premrla Vojka iz Spodnje Idrije (L. F. Rebello: Jutrišnji dan). Gledališka skupina Ludus iz Kopra (D. Kralj: Zadnja večerja), DPD Svobo- da (iledališče Ptuj-Teater III (F. G. Lorca: Publika), Gle- dališka skupina Čarovnica Vera in 7 globusov Gimnazije Poljane (A. L. Kopit: Komorna glasba). Gledališka skupi- na I. gimnazije Marmor (u. bmok: Antigona), »Blešče- čih šest« Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije (S. Townsend: Iz življenja nekega pubertetnika). Gledali- ška skupina Novi rod Srednjevzgojiteljske šole in Gimna- zije Ljubljana (T. Ažman: Gorgone-gledališki laborato- rij), Derevo, St. Petersburg iz Rusije (Boben iz zajčje ko- že). Groteskno gledališče Grapefruit iz Ljubljane (I. Lo- vrič: Colombus, Schwarz & Capone), Gledališka skupi- na Zadnjič Gimnazije Koper (D. Darič: Dom ukradenih besed). Gledališka skupina Boldrik 111 iz Grosuplja (T. Vesel: Večna ptica) in Matjaž Čok iz Kopra (teksti raznih avtorjev Zamujena priložnost). Srečanje mladih gledališč naj bi postalo v Ptuju tradi- cionalno ne samo zaradi bogatega ljubiteljskega gledali- škega življenja nasploh, ampak tudi zaradi dovolj primer- nih in raznolikih prireditvenih prostorov — gledališča sa- mega, kleti pod njim ali dvorane Narodnega doma — in ne nazadnje zaradi že pregovorne gostoljubnosti in dobre organizacije Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Sklepno srečanje otroških gledaliških skupin bo 1. in 2. junija na Sladkem Vrhu. Prva bo predstava DPD Svoboda Gledališče Ptuj - Stopinjice Kam pa kam. Sneguljčica, ki jo je re/irala Nevenka Samobor. Sklepno srečanje slo- venskih lutkarjev bo v Rušah 27. in 28. maja. NaV 2 — DOMA IN PO SVETU 14. maj 1992 - TE]>]giK OB MEDNARODNEM DNEVU RDEČEGA KRIZA d SPREJEM ZA KRVODAJALCE g| Zahvala za humano dejavnost Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher je ob S. maju, dnevu Rdečega kriza, organiziral sprejem za vse, ki so več kot petdeset- krat darovali kri. Takšnih je v ptujski občini 39. Ob tej priložnosti so jim zapeli člani Ptujskega noneta Obrtne zbornice Ptuj.. Silva Cerček se jim je za njiho- vo humano dejavnost zahvalila v imenu občinske vlade, Vojteh Rajher pa jih je nagovoril kot go- stitelj. Med drugim je povedal, da so krvodajalske akcije dejanja prijateljstva. Krvodajalcem se je zahvalil v imenu Skupščine obči- ne Ptuj in vseh tistih, ki jim je darovana kri rešila življenja. Več kot petdesetkrat so kri da- rovali: Ivan Brglez, Stogovci 3, Janez Horvat, Kidričevo 10, Bo- jan Stanič, Mihovci 7/A, Alojz Zoreč, Potrčeva 50/a, Ptuj, Rudi Nahberger, Zgornja Hajdina 87, Janez Lončarek, Seliškarjeva 20, Ptuj, Anton Šišek, Jadranska 17, Ptuj, Ivan Furek, Hajdoše 39, Drago Furek, Draženci 87, Ivan Gajšek, Podlehnik 61, Anton Golenko, Dragonja vas 2/b, Alojz Mlakar, Dragonja vas 18, Anton Lačen, Dragonja vas 2/a, Franc Trčko, Cirkovce 59/a, Jo- že Frangež, Spodnje Jablane 3, Štefan Potočnik, Spodnje Jabla- ne 36, Anton Dolenc, Zgornje Jablane 37, Franc Pišek, Stari Log, Pragersko, Stanko Peteršič, Dornava 72, Bruno Krajnc, No- va vas, Ptuj, Miran Eržen, Kar- deljeva 73, Maribor, Branko Er- žen, Slovenski trg 7, Ptuj, Oskar Šturm, Raičeva 11, Ruj, Borut Srečkov.ič, Ulica Jožefe Lackove 8, Ptuj, Rudi Tašner, Tibolci 24, Maks Primožič, Breg 22, Maj- šperk, Štefka Mlakar, Grajena 25, Oto Mesaric, Ciril-Metodov drevored 17, Ptuj, Ivan Raščan, Slovenja vas 35/b, Drago Sed- mak, Kvedrova 4, Ptuj, Ignac Vrabič, Stoperce 68, Edvard Skok, Ilčeva 1, Ptuj, Anton Stra- šek. Ptujska Gora 19, Ivan Gori- čan, Kicar 140/A, Milica Ljubeč, Mezgovci 2/A, Rozalija Sok, Dornava 107, in Anton Peteršič, Dornava 107. Krvodajalci pri predsedniku občine (Foto: OM.) BEGUNSKI ZBIRNI CENTER V SLOVENSKI BISTRICI Zbežali, da si rešijo golo življenje Skozi polodprto ograjo v delu nekdanje bistriške vojašnice se vidi senca, ki jo delajo bližnja drevesa. Takoj za njo je dolga klop z mizo, kjer posedajo starejši, predvsem moški. Nekateri kadi- jo, se po tihem pogovarjajo, drugi gledajo nekam daleč. Brez dvoma so z mislimi doma, v svoji rodni Bosni, kjer še vedno divja neusmiljena vojna. In ni videti, da bi se tako kmalu končala. Vmes skačejo otroci, ki kljub temu da so na varnem, niso glasni. Igrajo se svoje igre, tudi z žogo. Tudi pred vhodom v nekdanji Montal je nekaj klopi in stolov, kjer posedajo ljudje. Skozi polodprta vrata nekoč glavne garaže bistriške vojašnice vidiš dolgo mizo s klopmi, čisto v ozadju pa vrv, na katero begunci obešajo oprano perilo. Od nekod zadiši po kavi. To so prvi bežni vtisi ob obisku begunskega zbirnega centra v Slovenski Bistrici, ki so ga na hitro opremili in odprli minulo sredo, 6. maja, ob pol štirih zjutraj. Prvih 100 je prišlo tisti dan, nasled- nje jutro pa še 92. So iz Sara- jeva, Dervente in okoliških vasi, Zvornika, Tuzle, Orašja, Travnika, Viteza, Modrice ter Bosanskega in Slavonskega Broda. Skoraj polovica je otrok. Pri družinah v Sloven- ski Bistrici je še približno 100 beguncev. Medicinska sestra, ki jim je na voljo 24 ur, je po- vedala, da so najprej poskr- beli za higieno in jih zdravni- ško pregledali. Na voljo ima- jo tudi zdravnika. Marjana Žurman, sekretar- ka občinskega odbora Rdeče- ga križa v Slovenski Bistrici, ki je ob našem obisku pripe- ljala oblačila, je povedala, da center šele urejujejo, saj je bil pred tem objekt brez elek- trike in vode, potem pa so ga na hitro uredili, tako da so sedaj v njem vsaj osnovne možnosti za življenje. Begun- ci so s ponujenim zadovolj- ni; dobijo dva obroka dne- vno, otroci tri, zanje pa kuha- Ivana Smajlovič iz Sarajeva jo v Impolovi družbeni pre- hrani. »Potrebovali bi še otroška oblačila in otroško hrano ter higeinske potrebščine. Bistri- čani nam pomagajo, žal pa Rdeči križ ne more pomagati družinam, ki so ponudile za- vetje beguncem. V centru lahko sprejmemo zaradi te- žav s sanitarnim vozlom sa- mo še 10 ljudi, na voljo so sa- mo trije tuši. Slišati je bilo, da naj bi bistriški center spre- jel 350 beguncev, vendar bo to težko izvedljivo,« je pou- darila ga. Žurmanova. Napotili smo se k ljudem, ki so na poti do bistriškega zbirnega centra doživljali kalvarijo. Prva je spregovori- la Ivana Smajlovič, socialna delavka iz Sarajeva, članica Mendarodnega centra za mir, ki pomaga slovenskemu RK organizirati zbirne cen- tre. »Ko se je pri nas pričela vojna in so pričeli prihajati prvi begunci iz Bijeljine in Zvornika, sem se odpravila v Maribor, kjer mi je pri orga- nizaciji zbirnega centra veli- ko pomagal Franci Pivec. Omogočili so mi uporabo te- lefona in telefaksa ter vsega, kar je v takem primeru po- trebno. V zbirnih centrih smo ljudje iz Bosne in Hercegovi- ne vseh treh nacionalnosti, ker nas vse ogrožata vojna in Pred nekdanjim Montalom je zadnje dni živahno nasilje. Z namestitvijo v Slo- venski Bistrici in z vsem, kar nam tukajšnji ljudje dajejo, sem zadovoljna.« Marina Sanja, 23-letna ku- harica iz hotela v Vitezu, je z drugimi bežala skozi gozdo- ve in se znašla na Reki, od koder so jo poslali v Sloven- sko Bistrico. Kaj se je dogo- dilo z njenimi domačimi, ne ve, nazadnje se je z njimi po- govarjala nekaj dni pred pri- hodom v bistriški zbirni cen- ter. Odločila se je, da bo po- magala slovenskemu RK pri delu v zbirnem centru Iz Dervente je zbežala ce- lotna družina Kulenovič: bol- ni sin, hčerka Edina, ki je bila sodnica v Derventi, oče — upokojeni profesor, mama — upokojena občinska usluž- benka. Prišli so brez vsega. Po kleteh so se skrivali več kot mesec dni in upali, da se bo stanje umirilo. Ko pa so videli, da ne bo nič boljše, kvečjemu slabše, so se odlo- čili, da odidejo. »Moje srce je v Derventi, želela bi, da se srečamo ob boljši proložno- sti,« je povedala Edina, ki je sicer optimist, vendar je ob primeru Bosne in vsega, kar se tam dogaja, postala pesi- Marina Sanja iz Viteza mist. Zahvalila se je vsem, še posebej pa državi Sloveniji, ki so pomagali njeni družini ter vsem nesrečnim ljudem, ki morajo zapuščati svoja ognjišča, ker jih je tam čaka- la žalostna usoda. Ironija ob vsem tem je, da begunci najdejo v Slovenij zatočišče v nekdanjih vojaš- nicah JA, ki pri njih počenja grozodejstva. Posnetki in besedilo: Vida Topolovec S SKUPŠČINE OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PTUJ Za pravo veljavo humanega dela člani ptujske občinske organizacije Rdečega križa so svoj praznik, 8. maj, dan Rdečega križa, proslavili delovno. IS a skupščini so pregledali delo v prejšnjem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za le- tos. Občinsko organizacijo RK Ptuj sestavlja 33 krajevnih organizacij z okrog 8000 člani, v osnovnih šolah dela 7000 mladih članov, v srednjih šolah 2000, v podjetjih pa je 35 aktivov. V lanskem letu so se še posebej angažirali pri beguncih, okrepili pa so tudi poizvedovalno dejavnost. Ob prazniku so članom Rdečega križa zapeli člani Mešanega pevskega zbora ptujskega Društva upokojencev. Slavnostni govornik je /»//Janez Mere, načelnik Oddelka za obrambo Skupščine občine Ptuj. Pove- dal je, da sta Rdeči križ in štab v zadnjem letu sku- paj s centrom za socialno delo in nekaterimi drugi- mi poskrbela za vse, ki so potrebovali pomoč. »Rdeči križ rešuje vse, česar ekonomija in politika ne zmoreta. Organizacija sloni na prostovoljnem delu, zato mora dobiti pravo veljavo. . .« Na skupščini je Janez Mere predstavniku občinske or- ganizacije RK Ptuj Aleksandru Solovjevu podelil srebrni znak Republiškega štaba za civilno zaščito Slovenije, ki ga je ptujska občinska organizacija prejela kot izraz zahvale za svoje dosedanje delo. Marija Gnilšek, sekretarka občinske organizaci- je RK Ptuj, je povedala, da v prejšnjem letu kljub dodatnemu delu niso dobili več denarja. Letošnji program se bistveno ne razlikuje od dejavnosti v prejšnjih letih, le da bodo dali poudarek organiza- cijskim vprašanjem. V pripravi sta zakona o Rde- čem križu in o uporabi rdečega križa. Silva Čerček je skupščino pozdravila v imenu občinskega izvršnega sveta, Anka Ostrman v ime- nu Centra za socialno delo, dr. Irena Maračič kot predstojnica transfuzijskega oddelka, člani pa so v glavnem govorili o organizacijskih težavah v kra- jevnih organizacijah Rdečega križa, o tem, da je potrebno poživiti dejavnost mladih članov v os- novnih šolah, krvodajalci pa so prizadeti zaradi te- ga, ker niso oproščeni participacije kot maribor- ski, teh ugodnosti pa so deležni tudi ptujski, če uporabljajo storitve mariborskega zdravstva. Pred- lagajo enotno ureditev tega vprašanja. 8. maj, svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, poteka letos pod naslovom »V imenu človeštva, združimo se proti nesrečam!« To je tudi geslo tedna Rdečega križa od 8. do 15. maja. Ko- misija za mlade člane RK in mladino RK Sloveni- je se v tem tednu še posebej obrača na mlade, ki so v vseh letih dosedanjega delovanja Rdečega križa mnogokrat pomagali. Predlaga, da na šolah orga- nizirajo literarne in likovne natečaje na temo »Združeni proti nesrečam«. Izdelke na občinski organizaciji RK v Ptuju pričakujejo do I. junija. V občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj se tru- dijo, da bi kar najbolje oskrbeli begunce. Pričakuje- jo, da bodo ljudje kot že tolikokrat doslej pomagali po svojih močeh. Denarne prispevke lahko nakažete na žiro račun: RKS — Občinska organizacija Ptuj, Številka 52400-678-80261. Ma BOSNA IN HERCEGOVINA: Po uradnih podatkih je v zadnjih štiridesetih dneh v vojni, ki se kljub številnim prizadevanjem za mir vse bolj razvnema, umrlo 1320 oseb. Vprašanje je, kaj bo- do prinesle v vojno novega zad- nje spremembe, bolje čistke v ar- madnem vrhu. Zagotovo nič do- brega za nesrbske narode, saj so tako rekoč počistili vse, ki niso iz ožje Srbije, tudi tiste, ki so mor- da Srbi, pa so bili iz Hrvaške ali Bosne in Hercegovine. Najbrž ni pričakovati nič vzpodbudnega, če vemo, da je odstavljenega ge- nerala Kukanjca v Bosni nasledil general Mladič, ki je vso svojo zverinskost pokazal že na Hrva- škem. Letališče v Sarajevu je še na- prej zaprto, pretrganih je večina komunikacij s svetom in vse ka- že, da se načrt o izolaciji doga- janj v BIH pred javnostjo in ne- srbskimi ozemlji vse bolj uresni- čuje. Humanitarna pomoč čaka na sarajevskem letališču, saj voj- ska preprečuje, da bi predvsem zdravila poslali v kraje, kjer jih najbolj potrebujejo. Poleg tistih, ki so ranjeni v tej vojni — okoli 700 jih je ~ je zelo ogroženih tudi 250 tisoč kroničnih bolni- kov, ki ne dobijo ustreznih zdra- vil. HELSINKI: Kljub vsemu, kar se dogaja v bivši Jugoslaviji, ni niti v evropski skupnosti soglasja o tem, da bi zaradi kršitev in tepta- nja človekovih pravic lahko Ju- goslavijo izključili iz Evropske konference za varnost in sodelo- vanje. Temu nasprotuje pred- vsem Rusija. Odločitev o izklju- čitvi je namreč potrebno doseči s konsenzom vseh glasov razen dr- žave, o kateri odločajo. HRVAŠKA: Tudi tam divja voj na z nezmanjšano močjo, čepra\ so ta dogajanja nekoliko v senc zaradi tistih v BIH. Osijek, Sla vonski Brod in okolica Šibenikc so te dni najbolj oblegani. Po na povedih hrvaških poveljnikov s( bodo le odločili za protiofenzivo, saj sedanje stanje, ko hrvaške si- le bolj upoštevajo premirje ko srbske, samo škoduje Hrvaški Končni obračun tako postaja vs< pogostejša tema v hrvaški javno sti. MADŽARSKA: Intenzivneje S( je za pravice madžarske manjši ne v Vojvodini zavzela tudi mad žarska vlada. Na nedavni letn skupščini demokratične skupno sti vojvodinskih Madžarov s( sprejeli posebno deklaracijo, kateri so opredelili način avtono mije. Ta predlog je podprla tud madžarska vlada in na Svetu Ev rope poskrbela za njegovo pred stavitev. Za pogovor o avtonomi ji Madžarov v Vojvodini se j zavzel tudi lord Carrington. Ja sno je, da se vodstvo nove Juge slavije o madžarski avtonomi; sploh ni pripravljeno pogovarjž ti. LOS ANGELES: Ameriški pre< sednik George Bush je pred kra kim obiskal to mesto, ki je doz velo največji rasni spopad v zgi dovini povojne Amerike. Oblji bil je finančno pomoč pri grad tvi uničenih naselij in se prij teljsko trepljal tako z belskir kot črnskimi političnimi pre< stavniki. Zdaj je vse odvisno c izida ponovnega sojenja v zn nem primeru, ki naj bi bil pove za nasilje. TURČIJA: Ta država se je inte zivno vključila v iskanje rešitev bivši Jugoslaviji. Še posebej p zorno spremlja dogajanja v BI in ravnanje ter odnos armade ( muslimanskega prebivalstva, i prejšnji teden je Evropsko sku nost pozvala, naj v spopade tu vojaško poseže, saj ne vidi dru možnosti za ustavitev četniške divjanja. AFGANISTAN: Mudžahidi, so prevZčii GDISSl V a:3^Hr::St? ski prestolnici, so takoj uvei stroge zapovedi o vseh področj življenja. Najbolj odmevni so ! veda tisti, ki ženskam prepo> duje, da bi hodile v javnosti z c kritim telesom in obrazom. Hi kot to pa je nevarnost oboro; nih spopadov med različni frakcijami mudžahidov. Po šti najstih letih boja za oblast j namreč grozi nevarnost, da »sveto vojno« izgubili zarž medsebojnih razprtij. Pripravila: < TEDNIK - ■"^i '^^^ POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 Optimizem v Tovarni avtomobilske opreme Tapov proizvodni program ob- sega enajst programskih skupin, ki so po zahtevnosti in tehnologi- ji zelo različne. Ker nimajo veli- ko skupnega s programi drugih Agisovih družb, so ostale v druž- bi TAP, ko se je Agis reorganizi- ral. Proizvajajo oljne hladilnike, grelno-ventilacijske naprave, vozniške sedeže, posode za gori- vo, glušnike, ogledala, ključavni- ce ter okenske dvigalke. Vso to opremo vgrajujejo kupci v go- spodarska vozila, avtobuse, trak- torske in kabine gradbenih stro- jev. V Tapu proizvajajo tudi opremo za motorna kolesa. Me- sečno je v proizvodnji okrog 200 končnih proizvodov. Kupujejo jih proizvajalci gospodarskih vo- zil in avtobusov v celi Jugoslavi- ji. Največji so TAM - Gospo- darska vozila, TAM Bus, Av- tomontaža Bus Ljubljana, To- mos Koper, Fas Skopje, FAB , Priboj, CZ Kragujevac ter Avto- \ karoserija Novi Sad. j Četrtino proizvodnje izvozijo, \ letos ^do v tujino prodali za šti- ri milijone nemških mark izdel- kov. Izvozno proizvodnjo pove- čujejo iz meseca v mesec. Aprila so izvozili za 15 milijonov tolar- jev izdelkov, maja bodo izvoz povečali še za tri milijone. Še po- sebej so ponosni na dva največja kupca v tujini, firmi BMW in Mercedes, za kateri izdelujejo dvigovalke stekla in ključavnice. V sodelovanju s Tam - Busom pa izvažajo tudi v Iran. Programi Tovarne avtomobil- ske opreme temeljijo na lastnem znanju, kar zadeva konstrukcijo in tehnologijo. Izjema so le oljni hladilniki, ki jih proizvajajo po licenci nemške firme AKG Di- Janez Šebela (Foto: OM) rektor Janez Šebela poudarja, da si zelo prizadevajo, da bi še po- večali izvoz. Uveljaviti se želijo tudi na italijanskem in franco- skem trgu, od koder so že dobili prva naročila. V zadnjih letih se je močno zmanjšala proizvodnja gospo- darskih vozil, kar zelo občutijo. V tem trenutku proizvajajo le še dobrih dvajset odstotkov za to proizvodnjo. Zaradi tega je od 395 delavcev stalno ali občasno na čakanju okoli 70 delavcev. Zato je nujno, da izvoz povečajo, saj bi bil odpust delavcev le krat- koročna rešitev, ki pa se jih v družbi Tovarne avtomobilske opreme izogibajo. Janez Šebela pravi, da bodo naredili vse, da bodo vsi delavci polno zaposle- ni. Se naprej bodo prodajali v dr- žave bivše Jugoslavije, saj brez tega tržišča ne morejo. Pomanjkanje dela ni edina te- žava, s katero se srečujejo. Velik problem je likvidnost. Slovenski kupci z gotovino plačajo manj kot petnajst odstotkov celotne prodaje, saj kar 85 odstotkov po-' menijo kompenzacijski posli. S | Hrvatsko poslujejo z nereziden- čnimi računi, s tem da tam kupu- jejo surovine, ki jih potrebujejo sami oziroma za prodajo na slo- venskem trgu. Z drugimi država- mi bivše Jugoslavije poslujejo po sistemu blago za blago. Edini redni in planirani priliv sredstev je izvoz. Nelikvidnost je v veliki meri posledica same strukture v prodaji, saj okrog 80 odstotkov svojih izdelkov prodajo prvo- gradnji, ki je praviloma slabi pla- čnik. Janez Sebela pravi, da imajo velike težave tudi zaradi razli- čnih programov, ki v tem pre- hodnem obdobju sicer pomenijo neko prednost, dolgoročno pa. nanje ne računajo. Prizadevajo si za celovit razvojni in tržno ob- vladljivi program, v katerem pa ne bo mogoče obdržati vseh do- sedanjih programov. Tovarna je imela lani več deset milijonov ta- kratnih dinarjev izgube. Sedaj pripravljajo sanacijski program, ki bo nakazal smeri nadaljnjega razvoja in načine reševanja seda- njih težav. Program pišejo doma- či strokovnjaki, vključili pa bodo tudi delavce banke. Ne glede na težave so v družbi Tap zmerni optimisti. Zdajšnjo konkurenčnost v veliki meri za- gotavljajo tudi z nizkimi osebni- mi dohodki zaposlenih, kar dol- goročno ne prinaša rešitve. Vod- stvo si prizadeva, da bi izboljšali opremljenost ter se v še večji me- ri vključili v izvoz. Delavci z iz- jemno strpnostjo in razumeva- njem prenašajo trenutne težave in delajo v povečanem obsegu, ko je to potrebno. S tem skrajšu- jejo vezavo kapitala v zalogah in proizvodnji. Tapov proizvodni program ni nikoli zagotavljal posebno ugod- nega položaja, je pa omogočal eksistenco delavcem in postopen ravzoj firme. Razmere se počasi izboljšujejo. Proizvodnja sicer ostaja v okviru plana, povečujejo , pa izvoz. Bistvenih sprememb na \ boljše v kratkem ni pričakovati, j saj je vsa slovenska kovinskopre- | delovalna industrija v hudih te- 1 žavah, posebej pa še avtomobil- ska. Če pogledamo v občino, bo- mo videli, da se je od večjih si- stemov ohranil le Agis, druga podjetja so šla v stečaj. MG i Dober danj^^ercatoivsak^^ Dober dan! Tokrat vam v vseh Mercatorjevih tehničnih poslovalnicah nudimo vrtne kosilnice Murray s 4-taktnim Briggsovim motorjem za samo 26.837,00 SLT. V poslovalnici VOGRAD na Ormoški cesti dobite grad- beni in vodovodni material, med ostalim še po stari to- varniški ceni: • nosilce • preklade • polnila • kritina Bramac za 348,00 SLT za tekoči meter za 293,00 SLT za tekoči meter za 31,00 SLT za komad za 66,00 SLT za komad V poslovalnici GRADLES na Mariborski cesti vam nu- dijo široko paleto celotnega gradbenega materiala: • betonske izdelke • salonitne izdelke • stavbno pohištvo (program INLES Ribnica, strešna okna...) • lesne obloge in celotni program žaganega lesa Da bi vam omogočili čim lažje plačilo, smo vam pripra- vili ugodne majske kreditne plačilne pogoje za vse bla- go (razen živil). Vse podrobnejše informacije dobite pri Mercatorjevem prodajalcu. Nasvidenje! RADIO TEDNIK PTUJ Odgovornemu uredniku Ludviku KOTARJU Spoštovani g. urednik! V prispevku novinarja vašega zavoda v Tedniku z dne 7/5—1992 o protestnem zboru v Muretincih dne 1/5—1992 je v delu zapisa, ki govori o mojem govoru na zboru, očitno prišlo do napačne interpretacije, zato vas prosim, da objavite pojasnilo, ker gre za politično izjemno občutljivo temo: Protestni shod pred Skupščino RS leta 1986, o kate- rem sem govoril, je bil organiziran zaradi nesreče v Čr- nobilu in ni bil organiziran s strani stranke Zelenih, ker leta 1986 še ni bila ustanovljena, navedel pa sem ga za- radi slogana, ki sem ga uporabil kot temeljno misel v govoru. Boljše aktiven kot radioaktiven, ki je bil upora- bljen na shodu v Ljubljani. Zahvaljujem se za odstopljeni prostor v vašem časo- pisu in želim še nadalje dobro sodelovanje in objekti- vno poročanje. Z odličnim spoštovanjem. Predsednik izvršnega sveta ........Branko. Brumen Govori se... . . . DA je neumno iskali krivca za te- žave z rimskim forumom v ptujski vo- jašnici. Kot na dlani Je dejstvo, da so za vse krivi Rimljani. Kdo pa Jim Je do- volil graditi na mestu sedanje vojašni- ce! Država že ne. saj tudi obnove in do- graditve vojašnice še ni dovolila. . . . DA so Haložani zelo nezaupljivi do Polancev in Jim celo odrekajo pravi- co glasovanja o tem. ali naj ho odlaga- lišče NSRAO v ptujski občini ali ne. . . . DA smo Ptujčani zelo turistično razpoloženi. Obiskovalcem razstave Srečanje z Jutrovim želijo pričarali tudi ozke turške ulice. Delno Jim to celo uspeva, saj se avtobusi kar zagozdijo v ožini uličice med Roziko in Galanterijo. Namesto kamnitih sten pa Ptujčani uporabljajo pločevinaste šlirikolesnike. . . . DA za večjo požarno varnost skr- bi sam izvršni predsednik, ki občasno lastnoročno odstrani čike z mestnohiš- nih stopnic. . . . DA že malo bolje razumemo ob- čutke bika. ko zagleda pisane barve v stilu turkerijskih eksponatov. Verjetno ga začrviči v črevesju in še kje ter po- stane napadalen. Nekaj podobnega se Je zgodilo tudi nekaterim članom vlade. Če .seveda ni bilo črvičenje posledica obiska .sosednje oštarije. Jezni pa so bi- li vseeno. IIJJP'^ KOMENTIRAMO Kaj je promocija? Pravijo, da imajo vsake oči svojega malarja. Tako si tudi promo- cijo našega mesta predstavljamo vsak po svoje. Eni skozi projekte, ki jih naročijo pri tej ali oni agenciji, drugi skozi turistično-informativni center, tretji skozi poročanje o dogodkih — ve se, v osrednjih medijih — četrti.. . Vendar bi ob vsesplošnem pomanjkanju denarja veljalo razmisli- ti, ali za vsako ceno prodreti s pomočjo agencij, ki tako redko dajo re- cept, so pa uspešne pri ugotovitvi stanja, ali vlagati v dejavnosti, ki s svojo kakovostjo in ekskluzivnostjo »vznemirjajo slovensko sceno«. Takšno je gotovo ptujsko gledališče mladih, takšen je pevski zbor srednješolcev, pa muzejska razstava Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu, Miheličeva galerija . . . Promocija je, ko na strokovnih sreča- njih izpostavijo ptujski vrtec, to ali ono osnovno in srednjo šolo, ko na republiških tekmovanjih zmagujejo učenci iz ptujske občine, ko na republiških tekmovanjih zmagujejo učenci iz ptujske občine, ko na svetovnih tekmovanjih zmagujejo naši plesalci... Vsi ti »zastopajo barve ptujske občine«, vprašanje pa je, koliko se občina zaveda, kako poleg moralne zagotavlja tudi denarno podporo. Ali se lahko vsi ti posvetijo zgolj svojemu strokovnemu delu ali si morajo poleg tega obrusiti pete še od vrat do vrat za denar, da o tem, da delajo pod ne- nehnim pritiskom, ker denarja ni (za sceno, kostume, gostovanja, na- stope), sploh ne govorimo. Mentorsko delo pa tako ali tako niicoli ni nagrajeno po vloženem delu. Pa je promocija tudi in predvsem to, mar ne? Nataša Vodušek IZVEDELI SMO mmm RAST INDUSTRIJSKE PROIZVOD- NJE Po podatkih občinskega sekretariata za gospodarstvo, kjer spremljajo fizične rasti 17 panog v občini, seje rast industrijske proiz- vodnje v marcu v primerjavi s februarjem letos povečala za 8,1 odstot- ka. Tudi pri zaposlovanju se stanje počasi izboljšuje, saj se je marca zaposlilo dvajset brezposelnih. 31. marca je bilo v ptujski občini 4436 brezposelnih, kar je za 0,4 odstotka manj kot konec februarja. Iz me- seca v mesec se povečujeta tudi izvoz in uvoz, kar daje slutiti, da pro- izvodnja počasi oživlja. IH ŠTIRIDESETURNIK V OBČINSKI UPRAVI S prvim majem so v ptujski občinski upravi prešli na štiridesetur- nik. Tako je 30. aprila sklenil izvršni svet. Zaradi skrajšanega delov- nega časa uprave stranke ne bodo oškodovane, saj uradne ure ostaja- jo nespremenjene. Skrajšal se je le petkov delavnik uprave in bo po novem trajal le do 13. ure. Mi POVEČANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV Cene komunalnih storitev so se v ptujski občini s prvim majem v povprečju povečale za 17 odsstotkov, neprofitne najemnine za stano- vanja pa so od tega dne večje za 5,5 odstotka. Izvršni svet pa 7. maja ni odobril novih cen za odvoz smeti zunaj mesta. To bo storil, ko bo ustanovljeno podjetje Cisto mesto, ki bo odvažalo odpadke na celot- nem območju občine Ptuj. Ustanovili ga bodo v tem mesecu iz podjetja Ekoles ter dela komunalnega podjetja, ki je odvažalo snicti na območju cone A. Izvršni svet je sprejel tudi sklep o določitvi pro- metnih površin za pešce in vzpostavitvi enosmerne prometne ureditve znotraj ožjega mestnega območja. Za ureditev prometnega nereda v Ptuju je pomemben tudi odlok o uvedbi sistematičnega zakupa par- I^irnih mest v ožjem območju mesta Ptuja, ju ga bodo sprejeli na junij- ski skupščini. Uresničevanje novei prometne ureditve bo budno spremljal tudi komunalni nadzornik. «M PREDSEDSTVO O ODNOSIH MED PTUJEM IN ORMOŽEM v torek je predsedstvo Skupščine občine Ptuj razpravljalo o gra- KI: I. Silvester Tomanič 3988, 2. Miran Kurnik 2852, 3. Milan Brlek 2368, 4. Miran Nedog 2112, 5. Igor Savski 2040, 6. Ar- mando Hvala 1928, 7. Roman Medik 1728, 8. Franc Zoreč 1552. ŽENSKE: 1. Dragica Perhač 1272, 2. Karmen Markež 212, 3. Olga Dernikovič 64, 4. Lidija Lesjak 64. Do državnega prvenstva 5. septembra 1992 bodo še organizi- rana štiri tekmovanja, nakar bo- do najboljše tekmovalke in tek- movalci vabljeni na prvenstvo, tamkajšnji dve najbolje uvrščeni tekmovalki in tekmovalca pa bo- do zastopali Slovenijo na evrop- skem prvenstvu v Birminghamu (Velika Britanija) od 8. do II. oktobra 1992. Septembra se bo uradno pričela tudi liga Royal Dartes, v kateri bodo moštva tek- movala nacionalno in internacio- nalno. Mitja Kovačič Vindiš med najresnejšimi kandidati i za Barcelono! v atletskih krogih ocenju- jejo, da bo na poletnih olim- pijskih igrah v Barceloni lah- ko nastopilo šest slovenskih atletov in atletinj. Pogoj bo seveda izpolnitev norme. To je do sedaj uspelo tekačici na visokih ovirah Brigiti Buko- vec iz ljubljanskega kluba IBL Olimpija in Mirku Vin- dišu iz ptujskega atletskega kluba. Blizu izpolnitve je še nekaj atletov in atletinj, ven- dar ne prav veliko oziroma več, kot je predvidena kvota za kraljico športov. 1. k. Prehodni pokal ptujskim invalidom v Ljubljani je bil v soboto, 9. maja, na republiškem športnem strelišču ob Dolenjski cesti finale IV. dopisne invalidske strelske li- ge za sezono 1991/92 s serijsko zračno puško. Glede na rezultate v polfinalnih tekmovanjih smo realno pričakovali, da se bomo uvrstili v slovenski vrh tega zani- mivega strelskega tekmovanja, ki traja osem kol na domačem stre- lišču (za Ptujčane na strelišču OSZ Ptuj). Polfinale so tako ime- novana regijska srečanja, v fina- lu pa nastopijo vsi regijski prva- ki ter tisti, ki se po rezultatu eki- pe uvrstijo med osem najboljših ekip v Sloveniji. Ekipa društva invalidov Ptuj je z rezultatom 1067 krogov os- vojila prvo mesto in prehodni pokal Zvele za rekreacijo in šport invalidov Slovenije za leto 1992, v trajno last pa še manjši pokal. Ekipa je prejela tudi zlate medalje. V ekipi so nastopili: Srečno Majcenovič (368 krogov), Ludvik Pšajd starejši (353 kr.) in Franček Ljubeč (346 krogov). Kot posameznik je nastopil Jože Pintarič, nastreljal 336 krogov ter osvojil prvo mesto in zlato meda- ljo. Ptujski strelci invalidi smo tako osvojili pet zlatih in eno bronasto medaljo. Lanskoletni zmagovalci — Dl Idrija — so s 1044 krogi osvojili drugo mesto, tretje pa je pripadlo ŠDI Mari- bor s 1029 krogi. Franc Cetl OCENA EVROPSKEGA PRVENSTVA V JUDU Še en olimpijski kandidat v nedeljo se je v Parizu konča- lo evropsko prvenstvo v ljudi, ki sta se ga udeležila tudi člana Ju- do kluba Drava Filip Leščak, od katerega si je slovenska repre- zentanca največ obetala, in nje- gov trener in vodja Vlado Čuš. Filip Leščak se je najprej po- meril in izgubil s sicer dobrim avstrijskim tekmovalcem Rie- delsbergerjem, ki se je kasneje boril za evropski bron. Vlado Cuš je ocenil to edino Leščakovo borbo na EP tako: »Filip je pri- čel zelo dobro, bil je aktiven vse do nesrečnega trenutka, ko je bil praktično že zunaj borilne povr- šine. Tu bi morali sodniki borbo prekiniti in Filip je roke že spu- stil, v tistem trenutku pa je Av- strijec stopil za Filipa in izvedel tehniko, Filip je padel, sodniki so se malo spogledovali, na kon- cu je stranski sodnik pokazal, da je veljavno, in borba je bila za nas izgubljena. Šlo je torej tudi za nekoliko nešportnega obnaša- nja.« Kaj pomeni ta rezultat /^ude- ležbo Filipa na bližnjih olMipij- skih igrah? Vlado Cuš: »Evropsko prven- stvo je bilo le eno izmed tekmo- vanj na poti do Barcelone. Če bi Avstrijec v borbi za bron zmagal, bi imel Filip pravico do ponovi- tve borbe in prepričani smo, da bi zmagal. Sedaj bp nadaljeval treninge po načrtu. Že konec ma- ja bo veliko tekmovanje na Sar- diniji in tudi tam bo imel prilož- nost pokazati se. Ne smemo po- zabiti, da je Filip dosegel v letih '90, '91 in letos rezultate sveto- vne veljave.« In ocena nastopa drugih sloven- skih reprezentantov? Vlado Cuš: »Zadovoljiva gle- de na to, da se je slovenska re- prezentanca prvič samostojno udeležila evropskega prvenstva. Peto mesto Štefana Čuka iz Ce- lja pa je naravnost odlično, saj je z njim izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah.« Milena Zupanič ROKOMET V Dravi ne mirujejo Prva moška ekipa RK Drava je sezono zaključila uspešno, saj je osvojila deveto mesto. To v klubu ocenjujejo kot velik uspeh, ker so se v superligo uvrstili kot zadnji, obstanek pa so si zagoto- vili že pred zadnjimi koli. Po pr- venstvu pa ne mirujejo. Trojka Ivan Gomilšek, Ivan Hrupič in Zvonko Papak je s sodelavci zelo aktivna pri pripravi pogojev za naslednjo sezono, ko mora biti Drava tudi trden in uspešen mo- ški rokometni kolektiv. Vse eki- pe, tudi tiste, ki so s prvenstvi že končale, trenirajo naprej, saj se na priprave malo pred novim pr- venstvom nikakor ne gre zanaša- ti. Hkrati pa bo to tudi filter za sestavo ekip. Tekme prve, druge, mladinske, kadetske in pionirske ekipe so pokazale, da je v Ptuju za slovenske razmere že veliko šolanih igralcev, ki pa morajo trenirati večkrat kot dosedaj. To- rej čaka vodstvo in igralce ter igralke še veliko dela. Brez tega pa ni rezultatov. V predzadnjem kolu slovenske lige v rokometu so člani Velike Nedelje z 21:26 izgubili v Rade- čah, tekme Ormož—Grosuplje pa ni bilo, saj so gostje pred tek- mo sporočili, da jih je zadržala prometna nezgoda. V Ptuju so članice Drave v po- kalnem srečanju z 20:29 izgubile z Izolo, kadeti so z 29:18 prema- gali vrstnike Velenja, druga eki- pa članov pa je v odločilni tekmi za drugo mesto v drugi slovenski ligi v ostri in borbeni tekmi z 20:16 premagala Poleta iz Mur- ske Sobote. L k. ŠAH Ptujski šahisti bogatejši za dva mojstrska kandidata Pred kratkim smo poročali o uspehu mladinca Roberta Roškarja, ki je na mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu osvojil naslov moj- strskega kandidata. Nekaj več kot mesec dni po tem je ta korak uspel se dvema, in sicer 15-letnemu Matjažu Plajnšku in 17-letnem Saši Prelo- gu- Na mednarodnem turnirju Ljubljane je Matjaž zbral 4,5 toč- ke, pri tem pa premagal 3 M K, s tremi je remiziral, trikrat pa je iz- gubil. Še boljši uspeh je dosegel Matjaž Plajnšek (levo) in Saša Prelog (v sredini), nova MK, na prvi pre- izkušnji. (Foto: Kosi.) / / Saša Prelog, ki je zbral 5.5 točk; od tega je trikrat remiziral, 4 krat zmagal in le dvakrat izgubil. Med drugim je premagal mojstri- co Simono Grel ter tri M K. Za ta veliki uspe^ jima je ob simultan- ki Anite Ličine s poslovneži Ptu- ja čestital predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen in jima izročil fotomonografijo Ptuja. Tako kot Robert Roškar sta si tudi Matjaž Plajnšek in Saša Pre- log z osvojitvijo naslova M K za- gotovila vključitev v šahovsko šolo MM Danila Polajžerja. Ob strokovnem delu in razumevanju SŠC Ptuj, katerega dijaki so omenjeni mladinci, bo sčasoma Ptuj ob najboljših članicah imel tudi najboljše mladince. Ob tem velja omeniti še solid- no igro člana Rada Brgleza in mladinca Roberta Roškarja na mednarodnem turnirju Ljublja- ne. Odlično je »ognjeni krst« prestal 13-letni Gregor Podkriž- nik, ki je zbral 3 točke in med drugim premagal državnega pio- nirskega prvaka Primoža Solna. Ni kaj, za razvoj ptujskega mla- dinskega šaha ni bojazni. To je z osvojitvijo prvega državnega pr- vak apri ml. dečkih potrdil to so- boto še Jurij Cvitanič. Silva Razlag 8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 14. maj 1992 - TEDNIK PISMO IZ UUBUANE Dragi Franček! No, pa smo na konju, bi rekli optimisti seveda leve politične usmeritve, kaj- ti nova vlada ho. ko jo homo končno dobili, za nekatere ne samo leva. ampak skrajno leva. To -a seveda ne pomeni, da bodo novi ministri levoročni: upa- mo namreč, da bodo kar se da ročni Nekateri poslanci so oh izvolitvi novega mandatarja dr. Drnovška v parla- mentu pokazali vse svoje umske zmožnosti, kot že prej pri Voljču in Bavčarju. Kot levi so se borili, da ja ne hi prišlo do spremembe na oblasti, pri čemer so čisto naključno zmetali Drnovšku pod noge nekaj bolj ali manj debelih polen. Seveda pa Drnovšek ne bi bil to, kar je, če ne hi vsega tega stoično prenašal, le nekajkrat je bil vidno zamišljen. Kdo ve. kod so blodile njegove misli, mor- da v časih, ko seje celo z generali JLA lažje pogovarjal. Očitno mu tudi ni šlo v račun, kako so nekateri poslanci, seveda predvsem tisti, ki so bili lepo liho, ko se ni smelo govoriti naglas o politiki, naenkrat bili ob spomin, kar zadeva Drnovškove zasluge v bivši Jugoslaviji. Očitno bodo morah namesto banan začeti uživati izdatne količine takih tablet, ki oživijo spomin, in morda se bo- do takrat spomnili, kako .se je. Drnovšek, večkrat zelo osamljen v zveznem predsedstvu, zavzemal za interese Slovenije. Seveda so mu tudi pamet soliU. kot da so sami sposobni in pripravljeni prevzeti krmilo oblasti. Namesto krščanskega usmiljenja do bližnjega (beri: do dr. Drnovška) so bogaboječi poslanci sicer previdno, vendar očitno zlivali strup: verjetno bi še bolj, če se ne bi zbali božje volje, ki bi jih lahko kdaj pah- nila kam v zakotip Ko ti pišem to pismo, seveda še ne vem kdaj in ah bo izvoljena nova vlada, s katero je bilo nekaj pripetij že na začetku, saj so tudi koalicijske stranke vlekle vsaka na svojo stran, seveda bolj potiho, da se javnosti ne bi preveč za- merile. Vsaka stranka je hotela toliko in toliko takih in takih ministrov in mandatar je moral uporabiti vse svoje diplomatske spretnosti, da je sedaj, ko bereš to pismo, vlada vendarle sestavljena. Vsaj upam tako. Nekateri poslanci so se tako ustrašili leve vlade, da so kar prebegnili v bo- žje varstvo, kajti nič ni hujšega kot strašni komunizem, kije povsem enak fa- šizmu, razlika je samo v tem, da so se komunisti borih proti fašistom, med- tem ko so nekateri demokrati živeli v njegovem varnem okrilju. Franček, verjetno si bral v sobotni prilogi Dela članek Spomenke Hribar pod naslovom Ustavite desnico. Saj veš. da je bila Hribarjeva izključena iz partije in da se je borila in se še bori za spravo med Slovenci, s čemer ima kar precej dela, saj se celo posamezni Slovenci težko spravijo s seboj, kako naj se torej spravijo drug z drugim. S svojim člankom je zlasti na desnici, ki je seveda ni, kar lahko v.sak vidi vsak dan na vsakem koraku, vzbudila val ogorčenja in nasprotovanja. Zlasti ji zamerijo, da je pisala o pojavih klerika- lizma pri nas, saj vendarle ni mogoče nekaterih pojavov enačiti s klerikali- zom. Cerkev samo moralno deluje, če so denimo njeni visoki predstavniki navzoči na vsaki uradni slovesnosti, če nekateri župniki navijajo za krščan- ske demokrate, če posamezniki pišejo izključno članke moralne vsebine, pri čemer se zavzemajo za vseobčo prisotnost verskih načel v javnosti, če nekate- ri še vedno trdijo, da je bila NOB narodna sramota, če še vedno uradno niso obsodili zločinov domačih izdajalcev med drugo svetovno vojno in če nekateri enačijo komunizem s fašizmom in tako komuniste — prav jim je, zakaj pa so se vsaj večinoma brigah za razvoj Slovenije — izobčujejo iz javnega življenja, seveda ne s silo, ampak lepo počasi in fino, kot se za civilizirane ljudi spodo- bi. TONČEK Slovenske vasi izgubljajo svoj obraz in dušo »o podeželju /adnje čase veliko govorimo ne samo pri nas, temveč povsod po Fvropi. .Množice ljudi priha- jajo na podeželje, da bi si po vsakodnevnih stiskah nabrale moči /a nov delovni dan. Vendar so tudi na podeže- lju veliki problemi: mladi se odseljujejo, ker ne najdejo sebi primernega načina življenja, stare kmečke hiše, ta- ko značilne za slovensko podeželje, izginjajo. Ljudje iz mest, ki so že izgubili prvotne vezi s podeželjem, priha- jajo ponovno v to okolje in gradijo hiše, ki v podeželsko, nekoč idilično pokrajino ne sodijo. Velik del slovenske- ga podeželja ostaja neizkoriščen. Če tega gibanja vsaj v nekaterih območjih Slovenije ne bomo umirili, bo nekoč lepa pokrajina postala ditjina. Vasi izgubljajo obraz in dušo. Nenadoma se je mnogim vsa lepota zazdela zastarela, nazadnjaška, hoteli so jo spremeniti za vsako ceno. Res je, da iz naših vasi ne smemo narediti muzejev, vendar se lahko staro z dovoljšnjo mero znanja in smisla za lepo prepleta z novim, udobnejšim in funkcional- nejšim načinom življenja,« je povedal dr. Matija Kovačič iz Ljubljane, ko je v Slovenski Bistrici ob predstavitvi metod dela z ljudmi na podeželju govo- ril o celovitem pristopu k razvoju podeželja. Da bi ohranili življenje na podeželju, je potrebno skrbeti, da razvoj ne bo povzročil izgube duhovno- sti, iz česar mnogokrat izvira ponos, da si iz tega ali onega kraja. Podeželje je potrebno razvijati kot or- gansko celoto in na kvalitetah preteklosti graditi prihodnost, je povedal dr. Kovačič. O podeželskem prostoru veliko govorijo tudi v Avstriji, predvsem na Štajerskem, je povedal mag. Kariheinz Wirnsberger, ko je predstavljal metode razvoja podeželja v Avstriji. Raziskujejo zgodovino bivanja ljudi na podeželju, hkrati načrtujejo pri- hodnost. Program, ki so ga razvili v Avstriji, teče uspešno že četrto leto. Odnosi med posameznikom in skupnostjo morajo potekati v medsebojnem soz- vočju. To pomeni, da v tem sklenjenem krogu ne moreš delati sam zase, temveč je črta potegnjena prek »mojih« meja do sosedov, občine, regije. Da program uspešno teče. mora biti odgovorno tudi prebivalstvo območja, kjer ga izvajajo. Teja Ozimič, dipl. ing. agronomije iz Kmetijskega zavoda Maribor je omenila, da so o razvoju podeže- lja pričeli zadnje čase drugače razmišljati. To ni več samo kabinentno delo strokovnjakov, ki podeželja, o katerem pišejo razvojne projekte, skoraj ne po- znajo, temveč je to delo z ljudmi, ki morajo skupaj s strokovnjaki pričeti sami razmišljati, kakšna bo nji- hova prihodnost. Ta skupni projekt obeh Štajersk, slovenske in avstrijske, vodijo na slovenski strani v občinah Pesnica, Ruše in Maribor, na avstrijski pa v okraju Lipnica in šestih manjših okrajih, ki sodijo k temu območju. Glavni cilj je urejanje podeželske- ga prostora. V posetmih semmarskin večerih (na slovenskem Štajerskem v Svečini, Duhu na Ostrem Vrhu in Juriju) se z ljudmi pogovarjajo in si zapisu- jejo pomembna spoznanja prebivalcev: od kod izvi- ram, zakaj je pomembno, da živim na tem prosto- ru ... Potem skozi igro vprašanj ekipa, ki dela z Zaselek v haloški grabi (okolica Žetal). Foto: I. ciani ljudmi, dobi odgovore. Iztočnica vsega je preučeva- nje naših korenin. Podeželani so se tako pričeli za- nimati za svoje bivalno okolje. Postavljali so si, de- nimo, vprašanja, ali hiše, ki so postavljene na vasi, sodijo v njihovo okolje, ali je fasada, ki so jo dali na hišo, takšna, da se ujema z okoljem, in druga. »Ljudje so pričeli razmišljati o svoji vasi, o sebi, sosedih in tako smo dobili sodelavce, kar je zelo pozitivno. Sledili so drugi seminarski večeri: ljudje so ponovno odgovarjali na razna vprašanja in dobi- li občutek, da pri prihodnosti svojega kraja lahko sodelujejo vsi. Vprašanja, ki jih ljudje na naši strani postavljajo ekipi, so v glavnem eksistenčna: od te- ga, zakaj nimajo asfaltiranih cest, zakaj na tej ali oni kmetiji še ni vodovoda ali telefona, do tega, ka- ko bo s prodajo proizvodov njihovih kmetij. Želje ljudi na avstrijski strani pa so korak pred našimi. 'V teh večerih smo dobili še drugo dragocenost, to je vzpostavitev pravilnega komuniciranja z ljudmi, kar je bilo do sedaj razmeroma težko. Rezultat je že povezovanje ljudi z obeh strani meje, ki jih je ne preveč nežno ločila. Povezujejo se že šole, cerkve, razne prireditve, tudi turistične. Izdeluiemo skupne koledarje prireditev, kot so, denimo, ocenjevanje vin, razne sejemske prireditve in podobno. Želimo, da se skupni prostor, ki ga loči državna meja, ena- komerno razvija,« je povedala Teja Ozimič. Izkuš- nje, ki so si jih pridobili pri delu z ljudmi v krajih ob meji, bodo na pobudo bistriške kmetijske občin- ske ministrice dipl. ing. agr. Irene Majcen uporabili tudi v bistriški občini, ko bodo razvijali idejni pro- jekt vinske ceste. Podpohorski svet bodo razvijali v skupnem projektu v letošnjem oktobru. Vida Topolovec j TEDNIK - »"^j TRŽNI KAŽIPOT - 9 10 - TRŽNI KAŽIPOT 14. maj 1992 - TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Foto-video studio Brbre Dolgoletni sodelavec Tednika iz Slovenske Bistrice Samo Brhre je pred nedavnim odprl v Ozki ulici (za bistriškim gradom) foto in vi- deo atelje in s tem pristal med bi- striškimi obrtniki (prej je imel pri- javljeno samo popoldansko obrt). V majhnem, vendar lepo ureje- nem ateljeju ima videoteko in stu- dio, kjer fotografira. Na željo strank izdeluje ekspres fotografije, vendar priporoča zaradi kvalitete klasičen način fotografiranja, saj lahko stranka za raznovrstne do- kumente prejme fotografije že na- slednji dan. Ker je njegov atelje tik ob gra- du, kjer so tudi poroke, se za tovr- stno fi)tografiranje še posebej pri- poroča. Trenutno lahko mladopo- ročenci dobijo fotografije že v po- nedeljek, zagotavlja pa. da jih bo- do v prihodnje lahko prejeli še isti dan. ko je poroka. totograjira tudi na terenu, na pogrebih, raznih obletnicah, praz- novanjih, oh krstu, birmi, obhajilu, na raznih prireditvah . . . Snema tudi video kasete, kijih lahko kva- litetno presnemava. Za naročnike izdeluje tudi razne reklamne vi- deokasete. V času lanske sloven- ske vojne je postal znan po števil- nih posnetkih, ki so kmalu obšli V njegovem ateljeju si lahko stranke izposojujejo vse vrste vi- deokaset in plačajo samo izposoje- valnino. Atelje je odprt vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 13. ter med 15. in 19.. v soboto pa med 9. in 13. uro. Oh sobotnih po- poldnevih ima odprto toliko časa, kolikor trajajo poroke. Pri delu mu pomagajo prav vsi. od sestre in očeta, ki fotografirata in snemata videoposnetke. do mame. ki je do- bri duh njihovega doma. Vida Topolovec V ateljeju. (Foto: S. Brbre.) TEDNIK - '"^J NAŠI KRAJI IN UUDJE - 11 Ljubiteljska kultura v Slovenski Bistrici v Kavklerjeri gorci pri Laporju, » /./. Vid- marjevi sobi, so se zbrali predstavniki kultur- nih društev in sekcij občine Slovenska Bistrica, izvršilni odbor Zveze kulturnih organizacij in drugi ter se pogovorili o stanju ljubiteljske kulture v občini. Ob tej priložnosti so se spom- nili pred nedavnim umrlega doyena slovenske- ga kulturnega in političnega življenja Josipa Vidmarja. V bistriški občini deluje 12 kulturnih dru- štev ter osem sekcij in skupin. Osnova pogo- vora je bila analiza, ki jo je pripravila delo- vna skupina ZKO po obisku v letošnjem aprilu. Predstavniki društev so povedali, da naj- bolje delujejo tam, kjer so ljudje, ki »vlečejo niti« ljubiteljske kulture. Na deželi je še ved- no dovolj posluha za tovrstno delo, ljudi je le potrebno pritegniti s pravo vsebino. To doka- zujejo skupine ljudskih pevcev in folklore, saj nas v poplavi modernizma žeja po sloven- ski ljudski vsebini. Ugotovili so, da dobro de- lujejo tudi tista društva, ki nimajo svojega doma, a so naletela na posluh krajevne šole in drugih. Največ težav je na Leskovcu, kjer so organe društva enostavno vključili v kraje- vno skupnost, dom kulture pa dali v najem. Društva so v večini primerov dobro pove- zana s krajem, šolo, gasilski društvom in dru- gimi. Krajevne skupnosti bo potrebno v svo- bodni državi še bolj pritegniti k sodelovanju z ljubiteljsko kulturo. Zborovodja Marjan Krajnc je izpostavil problem študentovske kulture. Mladi se radi odzovejo, samo pravilno jih je potrebno pri- tegniti. To dokazujejo tudi uspehi študent- skega pevskega zbora Jurija Vodovnika v Slovenski Bistrici, ki je pod svoje okrilje znal pritegniti številne mlade pevce in mlade po- Srečanje slovenjebistriških kulturnikov v Kavklerjevi gorci pri Laporju. (Foto: Samo Brbre.) slušalce. Med pevci so tudi takšni, ki so pri- pravljeni delati tudi na drugih kulturnih po- dročjih. Branko Fuks je ugodno ocenil delo fol- klornih skupin na osnovnih šolah, žal pa ta dejavnost ponekod zamira. Odlično delujejo skupine ljudskih pevcev, ki lahko skupaj s folklornimi skupinami kvalitetno nastopajo tudi izven občinskih meja. Srečanje so sklenili z ugotovitvijo, da se bo v kulturi potrebno izogniti strankarskim de- litvam, ker je kultura enotna, slovenska. Dru- štvom je potrebno pomagati, da bodo delova- la še naprej, poskrbeti pa je potrebno za mentorje gledaliških, pevskih in drugih sku- pin, predvsem na izobraževalnem in finan- čnem področju. VT] Kulturno ustvarjanje na šoli v Ivanjkovcih Na jurjevo, 24. aprila letos, so imeli na ivanjkovski šoli prisrčen kulturni praznik za nižje razrede, t. j. od I. do 4. razreda. Učenci, raz- deljeni v štiri skupine, so predstavili uspeh svojih sposobnosti, pova- bljeni pa smo bili tudi gostje, ki smo zastopali razne kulturne dejav- nosti. Prva skupina, ki jo je vodila ravnateljica Slavica Rajh, je predsta- vila likovno ustvarjanje, slikanje in domačo obrt, zunanja sodelavca sta bila umetnika samouka Milan Belec st. in njegov sin Milan, doma v Železnih Dverih. Navdušena sem bila nad njunimi izdelki, pa tudi nad tistimi, ki so jih upodobili po njunih navodilih učenci. Drugo skupino — folkloro — je predstavila z učenci Irena Cero- vič, ki je navzoče seznanila s starimi običaji po predhodnem pomen- ku z Mimico Feguš. Ob tej priliki je zanimivo šaljivo starinsko pesem zapela Kosečeva mati iz Malega Brebrovnika. Tretjo skupino, literarno ustvarjanje, je vodila Irma Bezjak. Otrokom je želela predstaviti mojo knjigo »Rada bi Vam povedala« in jim je pred proslavo prebrala črtici Gotika in Klopotec ter jim na- ložila, naj pripovedi ilustrirajo. Ljubke risbice sem si imela priliko ogledati in občudovati iznajdljivost mladih umetniških ustvarjalcev. Marta Bratuša je vodila četrto skupino, v okviru katere je Jože Fergola, vsestranski glasbeni strokovnjak, predstavil stare ljudske in- strumente. Glasbila in likovni izdelki so bili razstavljeni. Med pred- meti je bilo dosti trompet iz lubja, frcavk, fiičkecov in še marsičesa, kar so naredili otroci. Na koncu so nanje zaigrali, zapiskali. Neki fantek je zaigral celo na glavnik, na orglice pa čudovito lepo, nežno oče Be- lec. Pred koncem so me otroci marsikaj spraševali in želela sem si, da bi bili z mojimi odgovori zadovoljni. Prebrala sem jim še svojo črtico Hrepenenje, s katero sem jih hotela spomniti na ljubezen do domovi- ne. Svetovala sem jim, naj ljubijo naravo in postanejo dobri, pošteni ljudje. Čimveč dobrote bo v njihovih srcih, tem večje bodo lahko de- lili tistim v stiski in oboji bodo srečni. Seveda ni šlo brez dobre zakuske v pisarni. Ob tej priliki sem na steni opazila plakat DOBRA ŠOLA, okoli katere so se zvrstila lepa načela za uspešno poučevanje učiteljev in veselo sodelovanje učen- cev. Zelo prijetno sem bila presenečena in ganjena obenem. Zahvaljujem se za ljubeznivo vabilo in iz srca želim, da bi ta lepa šola poslala v svet dobre, poštene, srečne in z znanjem oborožene mlade ljudi. Erna Meškova Spretnostna vožnja na poligonu. (Foto: Š. Hozyan) Triindvajseto občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« Zadnjo soboto v aprilu je v Ormožu v organizaciji Sveta za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu in ob pomoči AMD Ormož, avtošole Prevent ter osnovne šole Ormož potekalo triindvajseto občinsko tekmo- vanje Kaj veš o prometu. Pri izvedbi so tudi letos pomagali policisti or- moške policijske postaje. Ekipno so zmagali tekmovalci osnovne šole Tomaž, drugouvrš- čeni so bili Ormožani, tretji iz Središča, četrti iz osnovne šole Miklavž, peti pa iz osnovne šole Stanka Vraza. Na tekmovanju ni- so sodelovali učenci velikone- deljske šole. Med posamezniki sta si prvo mesto z osmimi kazenskimi to- čkami delila Andrej Rakuša iz Ormoža ter Damjan Lesjak od Tomaža. Ker se državnega tek- movanja, ki bo 15. maja v Hrast- niku, lahko udeleži samo en tek- movalec, se bosta prvouvrščena pomerila v tem tednu v dodat- nem reševanju testov. Tretjeuvrš- čena je bila Tanja Plaveč iz Or- moža, četrti Bojan Zelenjak od Tomaža in peti Andrej Lazar iz osnovne šole Stanka Vraza. Tek- movalce iz te šole je potrebno posebej pohvaliti, saj so pri reše- vanju testov in poznavanju cest- noprometnih predpisov pokazali veliko znanja. Tekmovanje je bilo priložnost, da so se mentorji in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu pogovorili o pro- blematiki s tega področja. Slišati je bilo, naj bi se ekipe iz posa- meznih šol oblikovale po testira- nju, ki bi ga poprej opravili na posameznih šolah. Sedanja prak- sa je, da mentorji tekmujejo več- krat z isto ekipo, ki si jo po pre- soji izberejo sami. Tako je tek- movanje zaprto in omejeno na določen krog učencev. To pa za- gotovo tekmovanju in namenu ni v prid. Vida Topolovec Jurjevo, kakršnega so doživljali prodajalci Sprehodili smo se med prodajalci na sejmu in se z njimi pogovorili o njihovem delu... Franc Strelec, upokojenec iz Stojncev: »Proda- jam oblačila, ki jih več ne potrebujemo. Prodajam po nizki ceni, pravzaprav na pol zastonj. Opažam, da ljudje nimajo veliko denarja, sicer pa sem na sejmu tudi zato, da se malce sprostim in pozaba- vam « Mira Novak, kemijska tehnica iz Čakovca: »Na Jurjevem sejmu sem prvič, zanj sem izvedela v Ljutomeru. Prodajam oblačila, ki jih sešijem v svo- jem butiku v Čakovcu. Zaradi mejnega prehoda nimam posebnih težav, najbolj gredo v promet oblačila za otroke in športna oblačila.« Zlatko Kosi, strojni tehnik iz Spuhlje: »Letos prodajam prvič; za oblačila sem se odločil zato, ker je po njih dosti povpraševanja. Prodam precej puloverjev, ki jih kupujejo bolj ženske kot moški. v bistvu pa je vseeno, kdo kupuje. Pomembno je, da bom vsaj nekaj zaslužil . . .« Martina Bežak, nezaposlena delavka iz Žirov: Na Jurjevem sejmu sem prvič. Prodajam slike, opažam pa, da na žalost ni preveč zanimanja za- nje . . .« Joža Mavrek, inženir geotehnike iz Ivanca: »Na sejmu sem prvič, vendar pričakujem dosti prome- ta, saj prodajam steklene cvetličnjake, za katere je precej zanimanja . . .« Robert Sprem, trgovec iz Varaždina: »Prodajam igračke, vendar ni dosti prometa, saj ljudje nimajo denarja. Največ stvari kupijo otroci, saj jih prema- mijo pasovi, denarnice ... Za igrače pa skorajda nimajo denarja.« Jelka Pšajd, Aleksander Tušek ^rtnc Strelec Mira Novak, Zlatko Kosi, Martina Bežak, Joža Mavrek, Robert Sprem. ŠE ENKRAT: Velikonočnica na Boču v 16. štev. Tednika (23. aprila 92) je Nataša Pogorele (menda iz Slov. Bistrice) objavila prispevek pod gornjim naslovom. Naj do- polnim njene podatke za Boč še s podatki za ptujski okoliš, za Orešje. Že od ranih gimnazijskih let je bil moj hobi botanika. Nekaj te ljubezni in radovednosti se je ohranilo tudi v povojna leta. Ta- ko sem po vojni, ko me je služ- bovanje zaneslo v Ptuj, prvič v naravi občudoval močvirski tuli- pan ali logarico na močvirnatem travniku med Dornavo in Most- jem (ob Pesnici). Bila je ena sa- ma živobarvna preproga. Ne vem, koliko je do danes od tega ostalo. Potem pa še kosmatinec na strmem hribčku nad nekdanjo Klingerjevo domačijo na koncu Vičave. Pozneje ga ni bilo več. Kosmatinec pa je v najožjem so- rodstvu z velikonočnico, ki je se- veda neprimerno redkejša. V drugi polovici 50. let (leta se ne spominjam več) pa mi je bilo dano videti tudi velikonočnico, po prijaznem ustnem posredova- nju g. inž. Dušana Suhadolnika, domačina z Vičave, ki ta svet do- dobra pozna. Prišel sem pravi čas in res našel kmalu na začetku zelo strmega brega malo nad za- drugo (nekdanji Hinze) kakšnih pet razcvetenih velikonočnic (na steblih, visokih približno 15 cm, s cvetovi svetlomodre barve). Naslednje leto sem bil prepozen, potem pa ni ostalo od velikono- čnic na Orešju nič več. Zadružni- ki so svet pod strmino po svoje obdelali, verjetno pa se je vmes vtaknila tudi nepoklicana člove- ška roka. Omenjeni prispevek v Tedniku pa je spet vzbudil mojo radoved- nost, zato sem ponovno povpra- šal g. inž. D. Suhadolnika, ali ve kaj več o koncu tega rastišča. Po- trdil mi je gornje podatke, dodal pa, da je pred dvema ali tremi le- ti z daljnogledom odkril v pre- padni, bolj ali manj goli strmini, nekaj dlje od že omenjenega ra- stišča, na ozki palički kakšne tri cvetove. Do sem pa, če je res še kaj ostalo, bi lahko prišli le ptuj- ski alpinisti. Tako je žal z rastiščem te zna- menite in zares lepe cvetnice na našem koncu verjetno bolj ali manj konec. Da bi se tako ne zgodilo tudi na Boču in še z dru- gima dvema rastiščema tja do Ponikve zaradi široke letošnje publicitete (dvakrat v Večeru, ce- lo na naslovnici tednika 7 D, kjer je velikonočnico lahko občudo- val v vsej njeni barvni lepoti ši- rok krog bralcev omenjenega tednika)! Atomska energija v rokah pa- metnega človeka nam lahko ži- vljenje lajša, pisana lepota nara- ve pa nam ga lepša. Ivo Arhar Življenje se spreminja Učenci 4. a razreda OŠ Mladi- ka so pred dnevi izvedli zaklju- čno delo projekta Življenje se spreminja z naslovom iz mladih dni moje babice. Pred približno mesecem dni so si zastavili naloge. Največ so si imeli povedati ob ponedeljkih, saj so se ob nedeljah srečali s svojimi babicami in dedki. Bili so nemalo presenečeni, da so jih stari starši bili voljni tako živo popeljati v čas svoje mladosti. Pokazali so marsikak predmet, ki so ga takrat uporabljali, peli so, pripovedovali . . . Zakladi iz babičine skrinje. (Foto: Eangerholc.) Na dan, ki so ga določili, da si bodo povedali in pokazali, kar so »izbrskali« iz babičine skri- nje, je bilo v razredu drugače kot ponavadi. Namesto šolskih torb so učenci prinašali torbe nabra- nega materiala - starine. Za uvod v ta posebni dan so odšli v staro hišo na Bakhovem trgu. Ob ogledu, čeprav prvem, se je otro- kom zdelo, da so tu že bili — vse se je ujemalo s tistim, kar so o stari panonski hiši raziskali. Po vrnitvi v razred so vse pri- nesene stare predmete, bilo jih je okrog 140, razstavili po klopeh. Vsak je o svoji stvari povedal, koliko je stara, za kaj so jo upo- rabljali, kdo, kako . . . Pravi mali zaklad v razredu so bogatile ra- zne posode, mlinčki, luči, likalni- ki. star denar, slike, celo aparat za striženje las ni manil:' p~ zornost je vzbujal tudi pripomo- ček za kodranje las. Po malici je od povabljenih babic v šolo pri- šla na žalost le ena. Z zanima- njem smo prisluhnili njenemu opisu življenje v mladih letih. Nato so prišli na vrsto učenci. Naučili so se nekaj pesmi, ki so jih prepevale nekdaj na gostijah, se zabavali ob starih igrah, ša- lah .. . Vse je bilo dokumentira- mo s predmeti, slikami, skicami, posnetki in drugimi dodatki. Bogatejši za mnogo novih spo- znanj so učenci hvaležni vsem, ki so jim pomagali odpreti pokrov babičine skrinje. Zdaj, ko pozna- jo že del vsebine, bodo še več- krat pokukali vanjo. Učenci 4. b so en teden razi- skovali, povpraševali, iskali v knjigah, kako iz zrna nastane moka in kako jo uporabimo za kvašeno testo. Doma so nato spekli razne vrste kruha in pogač in jih prinesli v šolo na razstavo. Tudi pokušali so jih. Vsak je iz- dal tudi svoj recept za peko. V 4. C pa so izvedli projekt »Domače obrti v našem kraju«. Obiskali so domače obrtnike in od njih izvedeli marsikaj zanimi- vega. Zbrali so tudi nekaj izdel- kov, pripomočkov, orodja. Vse to so v šoli razstavili in pripravi- li, »predavanje« o domačih obr- teh v našem kraju. 4.a, b in c OŠ Mladika 12 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 14. maj 1992 — TEDNIK KRIZA ZAŠČITNE ZNAMKE SLOVENSKIH VIN Ni vse zlato, kar se sveti Pred 23 leti, v letu 1900-letnice Ptuja, so prvo zaščitno znamko slo- venskih vin nalepili na haloško vino sauvignon z imenom Rimljan anno 69. Ptujska vina so tako prva in ponosno nosila zaščitno znamko dobri dve desetletji. Sedaj so poleg mariborskih tista, ki so se začela znamki izogibati. Nekaj zaradi stroškov, predvsem pa zaradi zlorabe zaščitne znamke. Kot pripoveduje ptujski eno- log magister Tone Skaza je bila leta 1969 zaščitna znamka po- trebna zaradi tega, ker kupci ta- krat še niso bili dovolj seznanje- ni s kakovostjo štajerskih vin, domača vina so bila ogrožena ob poplavi vina z juga tedanje Jugo- slavije. Potrošniki so znamko do- bro sprejeli in število steklenic z nalepljeno znamko se je večalo iz leta v leto. Nad kakovostjo in količino vina, opremljenega z znamko, sta bdeli strokovna ko- misija in poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo. Vse je bilo torej lepo in prav. Leta 1986 je že 13 milijonov li- trov štajerskega vina »nadzoro- vala« zaščitna znamka. Ob rde- čih (za namizna vina) in srebrnih (za kakovostna) je bilo tedaj sa- mo deset odstotkov zlatih znamk in s temi so se kajpada lahko krasila samo vrhunska vina. Pri tem je bila ocenjevalna komisija zelo stroga in je v gospodarjenje z vinom vnesla red, ki nam ga je marsikdo zavidal. Omenjenega '86 leta so se za- ščitni znamki pridružili tudi pri- morski vinogradniki in začeli zlato zaščitno znamko uporablja- ti zelo široko ter prvo leto na svoja vina nalepili kar 96 odsto- tkov zlatih zaščitnih znamk. Lo- gično je, da se štajerska stroka s tem ni mogla strinjati, pri svojem nasprotovanju pa gotovo ni nale- tela na ugoden odmev v poslovni skupnosti, ki ji število zaščitnih znamk pomeni vir dohodka. Ta- ko so se poglabljala strokovna razhajanja: štajerska strokovna komisija je imela svoje ostre kri- terije, primorska ne. V takem razmerju je zaščitna znamka iz- gubila prvotni smisel v zaščiti ka- kovosti vina, postala je celo ome- jevalni faktor. Najprej so jo umaknili Mariborčani s svojega mariborčana, zadnji čas pa naj- demo brez nje tudi ptujski halo- žan. Odprto ostaja vprašanje, ali je to konec triindvajsetletne zgo- dovine zaščitne znamke ali gre zgolj za prepir, ki bo kmalu zgla- jen. Ce gre za prvo, bo znamkica sčasoma izginila z vseh štajerskih steklenic, če gre za drugo, se bo morda kdaj znova pojavila na simbolih mariborskega in ptuj- skega vinogradništva. Morda bo rešitev v srednji poti — v novi štajerski zaščitni znamki. Sicer pa je sposobnost potroš- nikov vina v ocenjevanju njego- ve kakovosti v dveh desetletjih na bistveno višjem nivoju. Tudi zlata zaščitna znamka jih torej ne more prepričati, da je v stekleni- ci vrhunsko vino, če njihov okus, vonj in druga čutila pravijo dru- gače. Sleherni proizvajalec se bo moral potruditi, da bo s kako- vostjo pritegnil in zadržal svoj krog potrošnikov. Prvi rezultati prodaje »novega« haložana po- trjujejo, da zaščitna znamka ni ti- sta, ki vpliva na povečanje ali zmanjšanje potrošnje, ampak je to kakovost. Sicer pa smo v zad- njih letih doživeli mnogo uspeš- nih uveljavitev zasebnih vino- gradnikov in kletarjev. In to kljub temu da na njihovih stekle- nicah še nikoli ni biJo zaščitne znamke slovenskih vin. Jože Bračič ZAČELO SE JE S SADJARSKO-VtNOGRADNIŠKO IN TRSNIČARSKO ŠOLO ŽE LETA 1874 Kmetijska šola v Ptuju danes /Va prelomu stoletja je ptujski odvetnik dr. Fran Jurtela na deželnem zboru r Gradcu zahteval, da se v Ptuju ustanoti tudi slovenska kmetijska šola. !\i uspel. Tako so se slovenski kmetje še naprej izobraževali v enoletni nemški sadjarsko-vinogradniški in trsničarski šoli, katere začetki segajo v leto IH74. Po drugi svetovni vojni je spet oživela misel na kmetijsko šolo. Leta 1953 so ustanovili na Turnišču, polje- delsko-živinorejsko šolo, najprej enoletno, potem dveletno. Izobraževala je tudi traktoriste. Leta 1981 je šola postala popolna in izobraževala učence v dveletnem programu za kmetijskega delavca, v triletnem programu poljedelsko-živinorejske smeri in v štiriletnem programu kmetijski tehnik. Danes je kmetijska šola v okviru Srednješolskega centra Ptuj s posestvom na Grajenščaku ter z nekaj zemlje v neposredni bližini šole v Paci- nju. Šola še vedno nima popolnega posestva in njena želja je prido- biti dodatne površine, zlasti živi- norejske objekte poleg 12 hekta- rov poljedelskih površin. To je tudi eden od pogojev za nadalj- nji obstoj šole. Ravnatelj Kmetij- ske šole Vladimir Korošec pravi: »Nekaj pogovorov je v tej smeri že bilo, tudi nekaj aktivnosti. Pri- čakujem, da bo v najkrajšem ča- su ob sodelovanju občinskih oblasti in republiškega ministr- stva za kmetijstvo šola dobila po- sestvo. Posestvo, ki bo primerlji- vo z značajem kmetijstva v na- šem prostoru. Šola si ne prizade- va pridobiti velikih površin, am- pak površine, ki bodo odsev na- ših kmetij, želimo pa seveda možnosti za izobraževanje vseh kmetijskih panog. Na Grajenščaku ima šola že posestvo z vinogradom in sadov- njakom ter proizvodno-učni ob- jekt, kakor imenujejo staro kme- tijo, ki so jo odkupili in jo posto- poma obnavljajo. Objekt govori o nekdaj bogati kmetiji. Je eno- nadstropen, klet pa bi mu zavi- dal marsikdo. Je v dveh etažah. Globlji del je seveda vinska klet, ki še čaka na obnovo in sode, v katerih bodo lahko hranili pride- lek trihektarskega vinograda, ki se razprostira pred hišo. V hiši je še ostala stara preša, urejeni sta Vinograd na Grajenščaku. dve učilnici, prostora pa je še za marsikaj. O načrtih Vladimir Ko- rošec takole razmišlja: »Ta pro- izvodno-učni objekt bomo v pri- hodnosti oblikovali v izobraže- valni center za učence, kjer bodo spoznavali tehnologijo predelave grozdja in sadja, hkrati pa se bo- do tukaj izobraževali tudi v do- polnilnih dejavnostih, kar je nuj- no potrebno glede na značaj kmetij v našem okolju. Dodatne dejavnosti so kmečki turizem. prodaja izdelkov s kmetij, prede- lava sadja, semenarstvo, pridela- va zdravilnih zelišč . . . Vse te de- javnosti vključujemo v naš učni program že danes. V obstoječem učnem načrtu je namreč nekaj ur predvidenih za dodatne dejavno- sti, za aktualizacijo učnega načr- ta z vsebinami, ki so v nekem kmetijskem prostoru prisotne. Del teh vsebin bomo v prihodno- sti namenili tudi gospodinjstvu, naša želja pa je, da dobimo celo- ten gospodinjski program na če- trti zahtevnostni stopnji, triletni program, da bi lahko naša dekle- ta dobila ustrezno in kvalitetno znanje za gospodinjstvo, pa ne samo to, ampak tudi druga kme- tijska znanja, pa še šivanje, vzgo- jo in nego otrok in druge vsebine za dejavnosti, ki jih lahko kmeti- ja v našem prostoru ponudi kot dodatne dejavnosti.« Za naslednje šolsko leto je šo- la razpisala dva oddelka izobra- ževanja kmetijskega tehnika, dva oddelka poklicne šole za polje- delce — živinorejce in en odde- lek skrajšanega programa — smer kmetijski delavec. Prosta mesta so še in na šoli upajo, da bodo z dodatnimi aktivnostmi uspeli napolniti vse oddelke. Že nekaj let se namreč vpis v kmetij- sko šolo zmanjšuje, kar ni ptuj- ska posebnost, ampak je tako tu- di z drugimi kmetijskimi šolami v Sloveniji. Ravno dopolnilne dejavnosti in možnost izobraže- vanja zanje pa naj bi bilo tisto, kar bo v kmetijsko šolo pripelja- lo spet večje število učencev. Pri- čakovati je, da bo vedno več ti- stih, ki bodo, ko prevzamejo kmetijo, želeli imeti tudi ustre- zno izobrazbo. V razviti Evropi 60 do 80 odstotkov kmetij vodijo kmetijsko izobraženi kmetovalci, pri nas pa je takih 6 do 8 odsto- Vladimir Korošec, ravnatelj Kmetijske šole. tkov, je povedal Vladimir Koro- šec, ki tudi zaradi tega vidi za kmetijske šole v Sloveniji v pri- hodnosti velike možnosti. Kme- tijska šola v Ptuju za naslednje leto pripravlja več oblik dopol- nilnega izobraževanja, redne oblike za pridobitev izobrazbe za tiste, ki se že ukvarjajo s kmetij- stvom brez ustrezne izobrazbe, poleg tega pa še razne tečaje, se- minarje in predavanja v sodelo- vanju z drugimi institucijami. Šola sodeluje s Kmetijsko sve- tovalno službo v Ptuju, s Tovar- no sladkorja v Ormožu, s proiz- vajalci zaščitnih sredstev v Slove- niji in tudi sosednji Hrvaški na področju raziskovalnih poskusov v poljedelstvu . . . Gre za to, da bi učenci osvojili kmetijstvo kot strokovno in ne kot fizično delo. Velika večina učencev prihaja na Kmetijsko šolo v Ptuju iz kmeč- kega okolja in se tudi potem vr- ne na kmetije, zlasti učenci na drugi in četrti zahtevnostni stop- nji, za smer kmetijskega tehnika pa se odločajo tudi učenci, ki bo- do nadaljevali šolanje. Po novih programih bodo lahko ob koncu šolanja delali maturo, kar jim bo omogočilo enake možnosti kot drugim za vpis na višje šole in fa- kulteto. Večina učencev je iz ptujske, povečuje pa se iz leta v leto število učencev iz ormoške občine. Šola je s preselitvijo iz Turniš- ča v prostore Srednješolskega centra veliko pridobila, s pose- stvom na Grajenščaku, sadovnja- kom in njivskimi površinami ob šoli je pričela lastno proizvod- njo, o razvoju jutri pa ravnatelj Vladimir Korošec meni: »V na- slednji fazi razvoja bi nam bolj ustrezalo, da bi bila kmetijska šola prostorsko ločena od drugih šol, želeli bi si šolo, ki bi funk- cionirala kot kmetija, nekaj po- dobnega kot je tip kmetijskih šol v Evropi: so manjše, z manjšim številom učencev kot pri nas, kar omogoča lažje strokovno delo. Pri nas je treba ustreči normati- vom, določenemu številu učen- cev v oddelku, številu oddelkov — teh mora biti najmanj šest- najst, kljub temu da je vpis v zadnjih letih manjši. Delno smo krivi tudi sami, saj bo treba nare- diti več pri popularizaciji kmetij- skega izobraževanja in še več pri dodatnih programih, ki morajo biti zanimivi predvsem z vidika možnosti uvajanja dopolnilnih dejavnosti kot dodatnega vira za- služka na kmetiji. Naš cilj je usposobiti učenca do te mere, da bo lahko prevzel kmetijo, torej oblikovati gospodarja na kmetiji. Trenutno še delujemo okviru Srednješolskega centra, prav v tem času pa tečejo aktivnosti za preoblikovanje ne samo kmetij- ske, ampak tudi drugih šol v sa- mostojne zavode. Ostali bomo še naprej pod isto streho, čeprav bi si želeli, kot sem že povedal, sa- mostojno lokacijo. Z novim šol- skim letom bo šola zaživela kot samostojni zavod Srednja kme- tijska šola Ptuj. Razvoj tehnike in tehnologije je tudi na področju kmetijstva iz- redno hiter. Na šoli mu poskuša- mo slediti, zlasti na področju kmetijskega strojništva, kjer smo glede na površine, ki jih obdelu- jemo, dobro opremljeni. Stroji služijo seveda tudi v učne name- ne pri posameznih predmetih. V zadnjem času smo pridobili tudi nekaj dodatne opreme. V vino- gradu na Grajenščaku smo po- stavili vremensko hišico kot av- tomatsko merilno postajo za na- črtovanje škropljenja, imamo tu- di supermatik 10 za določanje vlage v zrnju, ki ga uporabljamo pri naših poskusih v poljedel- stvu, pa tudi za druge uporabni- ke v ptujskem prostoru. Imamo tudi spektrofotometer, napravo za hitro določanje sestave prsti. Zelo koristna je testirna miza za testiranje škropilne tehnike, z njo opravljamo testiranja po vsej severovzhodni Sloveniji.« Načrtov ima kmetijska šola še veliko — od pridobitve še nekaj hektarov obdelovalnih površin in nekaj hlčvov do ureditve hiše na Grajenščaku v izobraževalni center ne samo za učence, am- pak tudi za vse druge, ki želijo o kmetovanju vedeti še več. NaV O čebelah in čebelarstvu v ptujski Ekonomski šoli Ekologija, boj za zdravo oko- lje in življenje v njem, prizadeva- nje za ohranjanje naravne in kul- turne dediščine ter še mnogo po- dročij je, ki bi jih lahko našteli pri učnih urah, namenjenih izbir- nim vsebinam, na ptujski Eko- nomski šoli. Učenci ob pomoči učiteljev — mentorjev na terenu raziskujemo življenjsko okolje. Zgroženi smo, ko spoznavamo, kako malomaren odnos imamo do narave in vsega, kar je z njo povezano. Najlepša slika se nam pokaže, ko skoraj v vsakem kraju najdemo divja odlagališča smeti, da o tistih v naših gozdovih in gramoznicah sploh ne govorimo. V mnogo lepšem spominu pa nam bo ostal 26. marec, ko smo se učenci Ekonomske šole v pro- jekcijski dvorani SŠC srečali z gospodom Pislakom, doma in tu- di v tujini priznanim čebelarjem, ki nam je izredno zanimivo, s preprosto, vsem razumljivo bese- do predstavil skrivnosti življenja čebel. S pomočjo njegovega pre- davanja nam je čebelarjenje po- stalo mnogo bližje. Žal smo izve- deli, da so čebele vedno bolj ogrožene zaradi najrazličnejših bolezni, ki so posledica neodgo- vornega ravnanja človeka. Upa- mo, da se bodo tudi na tem po- dročju razmere izboljšale, saj po- staja po besedah gospoda Pisla- ka čebelarst\o vsak dan privla- čnejša dejavnost tako kmetom kot poklicnim čebelarjem, vse več pa je tudi ljubiteljskih čebe- larjev, ki najdejo v tem delu sprostitev in razvedrilo. Upamo. da bodo uspeli vplivati na svoje najbližje, pa tudi na širšo okoli- co, da bomo sčasoma začeli spre- minjati svoje življenjske navade in razvade. To bo spet eden iz- med drobnih korakov na poti v lepše in bolj zdravo življenje. Ogledali smo si tudi zelo zani- mivo razstavo o čebelarstvu, ki smo jo učenci in mentorji pripra- G. Pislak je predavanje obogatil z diapozitivi. vili tudi po zaslugi in s pomočjo gospoda Pislaka, ki se mu za nje- govo nesebično pomoč in razu- mevanje najlepše zahvaljujemo. Sanja Kacijan, Ekonomska šola Ptuj Okolju prijazen dom v skupščinski avli v Ormožu je Center za graditeljstvo iz Ljubljane tik pred pr\omajskimi prazniki postavil razstavo »Okolju prijazen dom«, ki je nastala kot rezultat raziskovalne naloge Dom — onesnaže- valec okolja, ki so jo izdelali sodela\ci projekta Fkologija doma. Osnovni cilj razstave je popularizacija odgovornejšega odnosa do okolja. Ekološki kriterij se mora tako kot v razvitem svetu počasi, a vztrajno vriniti v vse pore našega življenja. Ustrezna zakonodaja je sicer potreben, a ne tudi zadosten pogoj za to. Šele sodelovanje vseh prebivalcev in vključitev ekološke zavesti v naš način življenja bo da- lo prave rezultate. Priložnostno razstavo, ki je bila odprta do konca minulega tedna, si je ogledalo veliko občanov, še posebej v preddprazničnih dneh. VT Razstavo Okolju prijazen dom je odprl ormoški župan dr. Jože Bešvir. (Foto: Š, Hozyan.) TEDNIK - 14. maj 1992 NAŠI KRAJI IN UUDJE - 13 ZA HIP Z VAMI Rada sem sama Tistega dne sem za hipec pokukala v štiri domove, k šti- rim ljudem, v štiri življenja. Le kratek trenutek v celotnem življenju Je urica, ki sem jo lahko namenila vsakemu iz- med njih. V tako kratkem ča- su vidiš in slišiš, a spoznati človeka ne moreš. Vendar ob- čutek ostane, občutek, ki kot koprena povezuje ta štiri ži- vljenja — ujetost med štiri stene in samost, ki Jo z močno voljo in ob pomoči gospodinje Silve vsi uspešno premagujejo. Silva Rudolf je izredno mlada. Šele 19 jih ima in že leto dni, si- cer s premorom, dela kot gospo- dinja v okviru javnih del. Rodila se je v Avstriji kot prvi izmed treh otrok staršev, ki so bili na začasnem delu. Ko naj bi pričela obiskovati šolo, so se vrnili k ba- bici v Vitomarce, kmalu nato pa Rudi Pintarič in gospodinja Silva Rudolf — zajtrki se preselili v Kraigherjevo ulico na Ptuju. Po osnovni šoli se je vpisala na srednjo tekstilno, ven- dar si je že s sedemnajstimi iska- la delo s pomočjo Zavoda za za- poslovanje. »Ta šola me ni vese- lila. To, icar delam sedaj, da po- magam starejšim, bolnim, nemo- čnim — to počnem z veseljem. Že v 5. razredu sem dalj časa po- magala sosedi. Želim končati zdravstveno šolo, le da si bom morala plačevati šolnino, kar bo izredno težko.« Silvina pot se prične vsako ju- tro ob osmih. Tokrat ~ bilo je pred praznikom dela in zato je morala postoriti več — je na so- sedova vrata potrkala že ob sed- mih. Ko sem prišla, oborožena s fotoaparatom, zvezkom in svin- čnikom, sta z Rudijem že sedela v kuhinji. ŽIVETI Z BOLEZNIJO Rudi Pintarič je doma od To- maža pri Ormožu. Rodil se je le- ta 1949 in se kot vsi fantje, po- sebno na vasi, veselil življenja predvsem z zalezovanjem deklet, se spominja. Celo policijo jim je ena poslala. Pa vse skupaj ni bilo nič. Le šala. Nato je šel k voja- kom in takrat so se prvič pokaza- li bolezenski znaki . . . Poročil se je z L)anico iz Rit- merka, dekletom, s'katerim sta se imela rada že prej. Dobila sta stanovanje na Ptuju in dve hčer- ki, danes sedemnajstletno Mate- jo in štirinajstletno Suzano. Znakov bolezni je bilo čedalje več in izvedel je, da se bolezen imenuje multipla skleroza. Tako danes brez pomoči svojih treh žensk ne bi mogel živeti. Ker pa je žena dopoldne v službi, ga obišče Silva. V dveh urah, kar je pri njem, se umijeta, oblečeta, ra- zgibata, nazajtrkujeta. Potem Rudi v glavnem gleda televizijo. V Domu upokojencev kuhajo za vse upokojence. najraje nadaljevanke in šport, tu- intam kaj prebere, na sprehod z vozičkom pa ga odpeljejo le red- kokdaj. Kako tudi, ko pa Pintari- čevi stanujejo v tretjem nad- stropju! RADA SEM SAMA z gospodinjo Silvo pa sva že na poti nekaj blokov proč h go- spe Valenkovi. Otilija Valenko je prava Ptuj- čanka, rojena Rojko leta 1909. Sedaj je že 18 let vdova in v eno- sobnem stanovanju na vrhu blo- ka živi 7 let. Lično urejena sobi- ca priča, da še danes skrbno go- spodinji. Povsod je polno pred- metov in spominkov, ki so se na- brali v osmih desetletjih njenega življenja. Nad posteljo visi že ne- koliko obledela fotografija mla- de lepotice z možem — mlado- poročencev Valenko. Izučena ši- vilja in ključavničar sta se takrat za 21 let naselila v Mariboru, po- tem pa je on odprl obrtno delav- nico pri ptujskem kinu. Ta in hi- ša v Maistrovi sta bila v njunem nadaljnjem življenju vse. Pa sin, seveda. Še danes je Otilija Valenko kljub visokim letom izredno vi- talna. »Do nedavna sem sama vse delala, zdaj pa so me izdale noge. Še vedno kuham, res rada kuham, pospravljam, perem, li- kam, najraje pa pišem. Veliko si dopisujem s sorodnicami v Za- dru, Splitu, Mariboru.« In to je bila do pred kratkim njena edina vsakodnevna pot. Do poštnega predala v pritličju. Zdaj si tolikih stopnic ne privošči več prav vsak dan. Iz trgovine ji prinese gospo- dinja Silva, kar potrebuje. Tudi okna je pomila, pa še kaj, kadar je potrebno. Sicer pa Otiliji po- maga še soseda Anica Mar, pa bivši sosed, dvanajstletni Bošt- jan. Otilija si zapolni dan tudi s poslušanjem radia in branjem. Zvečer pa gre hitro v posteljo, pravi. Morda je v tem skrivnost dolgega življenja in zdravja. DOBER TEK, IVANA Vsak dan ob enajstih pozvoni naša gospodinja Silva pri Ivani Rojko. Tudi ona stanuje v 3. nadstropju. Za nekaj minut vsto- pi, da poklepetata, nato pa vza- me posodo in odhiti po kosilo zanjo v vrtec. Ta dan ji je prine- sla kostno juho z zlatimi krogli- cami, dušen riž z grahom, nara- vni goveji zrezek v omaki in zele- no solato. Otilija Valenko Je do neznancev previdna in nezaupljiva. Ivana Rojko je prišla pravkar od sosede. Rada se pomeni in ta- ko sem izvedela, da je bila prvo- rojenka v Spuhlji 1917. v družini Kolednik. Za njo pa še šest bra- tov. Kot da ji je že takrat nami- gnila usoda: Punca, ti boš pa de- lala! In Ivana je v življenju veli- ko delala, pravzaprav vse, na kar je naletela. Pomagala kmetom, veliko na nemškem posestvu na Mestnem Vrhu, pa v opekarni, tudi zidarjem je stregla ... Z mo- žem in otrokoma sta vse življenje živela v Prešernovi ulici. Zdaj je že 19 let vdova, sin je v Nemčiji, hčerka pa je veliko z njo. »Samo s pokojnino ne bi mogla živeti. Tako pa mi sin pomaga vsak me- sec z nekaj markami, hčerka pa me obiskuje. Le z njo ali včasih s Silvo lahko grem ven na spre- hod. Sama ne upam, ker slabo vidim in se mi večkrat zvrti.« Ivani Rojko mine dan ob poslu- šanju radia. Na vprašanje, ali si večerjo skuha sama, seje nasmehnila. Ze Ivana Rojko ne more prehvaliti kuharic iz vrtca. deset let zajtrkuje in večerja belo kavo in kruh, skromno pove. KUHATI VEČ NE MOREM Posebno dolgo pa z gospodi- njo Silvo pri gospe Rojkovi nisva mogli ostati, saj sta Silvo priča- kovala še dva: Marta in Lipe Iz- lakar. Posodo za kosilo, ki sva ga šli iskat v Dom upokojencev, je Silva že imela. Pred kuhinjo sva morali nekoliko počakati, saj nisva bili edini. Sem lahko pride- jo na kosilo ali ponj vsi upoko- jenci. S hrano so zadovoljni, ta dan pa je bil menu naslednji: močnikova juha, ričet s prekaje- nim mesom in kremna rezina. Izlakarjeva sta se kljub »dav- ku« — ohlajenemu kosilu z veseljem pogovorila z nama. Kot kaže, bosta dobila drugo gospo- dinjo, saj Silva kosila ne more prinašati ob nedeljah in prazni- kih. Gospod Lipe izpolnjuje po- goje že za drugo pokojnino, se šali, saj je v pokoju že 19 let-. Kaj šele žena Marta, ki je invalidsko upokojena že od leta 1965. Prej je poučevala ročna dela, gospo- Marta in Lipe Izlakar se ne prito žujeta, saj imata drug drugega. dinjstvo in telovadbo v osnovnih šolah v Ormožu, Veliki Nedelji, Podgorcih in na Ptuju. Lipe je bil nazadnje pomočnik direktor- ja ptujske podružnice SDK. Praktično na istem delovnem mestu je zamenjal štiri službe — od Narodne banke Ptuj naprej. Sicer pa so ga dokončno upoko- jili februarja letos, ko je predal blagajniške posle pri Gasilskem društvu Ptuj, ki jih je opravljal 19 let, in vodenje nadzornega od- bora pri Planinskem društvu Ptuj, to je opravljal 20 let. Sploh je bil vse življenje aktiven plani- nec, za starejše planince pa je or- ganiziral doslej 98 izletov. Lipe še sedaj rad pešači. Vsako lepo jutro se odpravi po žemljice po nekoliko daljši poti. Gre do Dra- ve, nato pa po drevoredih in sku- zi Ljudski vrt domov. Marta je tudi z veseljem planinarila, žal pa sedaj več ne more niti na sprehode, pa tudi po stanovanju si težko kaj postori. Z možem ve- liko bereta, rešujeta križanke in sta vesela, kadar ju kdo obišče. Zvečer gledata televizijo, vse in- formativne oddaje. Raje gledata avstrijski program, kjer ni pod- napisov. Kot vse tudi njiju vzne- mirja in jezi vojna. »Ne moreva razumeti tistih, ki povzročajo spopade. Ljudje pa trpijo, pred- vsem otroci.« Milena Zupanič ORFEJČKOV ZMAGOVALCI APRILA Alfi Nipič in njegovi muzikantje Dobili smo že tretjega finalista Orfejčkove parade — »totega Štajerca« Alfija Nipiča. Zaradi mno- gih Alfijevih obveznosti smo pripravili pogovor z njim z enotedensko zamudo. Kaj porečeš na to. Alfi, da ste v apri- lu zmagali? Alfi: Zelo sem presenečen, saj smo zadnje čase dosti zunaj in nam marsi- katera stvar uide. Vesel sem, da se bo- mo dan po božiču srečali na Ptuju in se zopet dobili s fantastičnim občin- stvom. Rujski festival in Orfejček, ki ga imate po radiu Ptuj, na neki način pomagata tej glasbi, saj lahko reče- mo, da je na Štajerskem zibelka do- mače zaba\ne glasbe ravno na Ptuju. Zelo težko te je bilo dobiti. Kaj po- čnete ti in tvoji muzikantje te dni? Alfi: Igrali smo za prvi maj in pred njim. Polne imamo vse termine do konca septembra in to je moje prvo leto po AVSENIKIH. da ne bom imel dopusta. Rekli smo: Kaj bi z morjem, saj nam tega politična situa- cija ne dovoljuje, bomo pač delali. Največ igramo v Avstriji in Nemčiji, nekajkrat pa tudi doma. Kaseta Ostal bom muzikani se zelo dobro prodaja, izdelujete pa že tre- tjo... Alfi: Kaseto ljudje še vedno radi kupijo. Izšli sta tudi video kaseta Ostal bom muzikaht in laserska ploš- ča, na kateri sta dva projekta. Pred nami so nastopi na Alpskem večeru, na nekaj radijskih in televizijskih od- dajah. V Novem mestu smo posneli TV oddajo z Lojzetom Slakom. Koke- tiram s Popevko vesele jeseni, na ka- tero bom po vsej verjetnosti prišel iz Grčije z avionom, ker bomo takrat igrali na ladji. Iz Grčije bom priletel samo zato, ker je 2.'^. obletnica Vesele jeseni. Tako bi se rad na neki način oddolžil festivalu, ki se mu imam za- hvaliti, da lahko še zdaj, po toliko le- tih, prepevam po Sloveniji. Mnogi ansambli niso zadovoljni, saj imajo premalo igranj. Kako je z vami? Alfi: (jlcdo na to da igramo tudi po Avstriji in Nemčiji, se ne moremo pritoževati, da bi čutili neko pomanj- kanje. Za letos, hvala bogu, je še igranj, in če bo tako drugo leto, smo se domenili, da bomo en mesec imeli dopust, cel mesec ne bomo igrali. Le- tos moramo, saj izide nova kaseta, nova videokaseta in laserska plošča. Z igranjem se moraš oddolžiti založ- niku. Brez živih nastopov in koncer- tov, brez direktnega kontakta s publi- ko ni nič. Kje nastaja nova kaseta? Alfi: Snemamo na Dunaju, v stu- diu KnobI records; to je moja mati- čna hiša v Avstriji. Moram reči, da sem zelo zadovoljen, ker je nad studi- em hotel. Tam spimo in snemamo, saj nimamo nobenih časovnih omejitev. Tako lahko dosežemo kvaliteto. To pa je pri glasbi zelo važno. Tretja ka- seta bo na tržišču konec septembra ali v začetku oktobra. Po pogodbi mora do drugega oktobra biti kaseta na nemško govorečem področju že v prodaji. Seveda bomo delali obe ver- ziji, nemško in slovensko. Se enkrat bi se rad zahvalil vsem, ki so pošiljali glasovnice za nas, in obljubljam, da bomo enkrat letos pri- šli na Ftuj in naredili pravo veselico. Ce pa te prilike ne bo, se bomo od- dolžili vsem, ki nas imajo radi, 26. de- cembra na ORFEJCKOVI PARADI 92.« Alfi Nipič Ob železnici 6 62000 MARIBOR orfejCek - poštni posrednik KOTIČEK 14 - NEKOČ IN DANES 14. maj 1992 - XEDNIK tREJELi SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO MOTELA v Podlehniku nikar Za velikonočne praznike sem se napotila v domači kraj, v okolico Podlehnika. Zraven so bili tudi znanci Nemci, zato smo potrebovali prenočišče za dva dni. Izbrali smo si najbližje prenočišče, in to v motelu Petrol v Podlehniku. Sprejeli so nas zelo prijazno. A kaj vse to! Ko smo vstopili v sobe, so bile ledeno mrzle, in če si se po napornih 9 urah vožnje želel tuširati, si moral čakati celih 30 minut, pre- den je pritekla iz cevi mlačna voda. Postelje so bile prekrite kar z navadnimi kočami, tako da te je prav celo noč treslo kot v Sibiriji. Cene za te sobe imajo pa tako pretirano visoke, da si kot turist za to ceno lahko po želji srečno in zadovoljno privoščiš luksuzni hotel. Z zajtrkom pa tudi tako varčujejo, da dobiš tako tanko rezinico šunke, da bi lahko videl na Pohorje, malo čaja in kruha, pa si že videl zajtrk in odšel od mize z lačnim želodcem. Bili smo edini turisti. Pa zakaj bi se spraševali, kje so dru- gi. Mislim, da jih bo v poletni sezoni več, saj takrat jih bo sonce grelo, saj imajo centralno napeljavo v tem hotelu samo za lep videz. Bili smo zelo razočarani. Želim samo pripomniti, da vam za lepe de- vize ne priporočam tega motela. Zalika Šeliga Živela sprememba Zgodilo se je tisto, kar so mnogi tako težko pričakovali. V tretjem poizkusu so v republiški skupščini uspeli zrušiti vlado. Dosedanji opoziciji je uspelo pridobiti dovolj glasov iz dosedanje po- zicije in skupno vreči Peterletovo vlado. Bolj prav bi bilo reči izključiti Krščanske demokrate iz vladajoče koalicije in še posebej odstaviti do- sedanjega predsednika Lojzeta Peterleta. Mnogim je odleglo in zanje je opravljene glavna nevarnost za spremembo sistema. S položajev so odstranjeni tisti, ki bi lahko s svojo načelnostjo, vztrajnostjo in doslednjostjo dosegli spremembo sistema tudi v Sloveniji. Nove in prenovljene stare stranke so pred volit- vami 1990. leta obljubljale spremembo samou- pravnega socialističnega sistema. Ob nacionalnih in osamosvojitvenih potezah je še uspelo zagoto- viti podporo vseh strank. Za strukturne spremem- be sistema pa ne več. Zapletlo seje že pri lastninski zakonodaji kot najpomembnejšem elementu družbeno-gospodar- skega sistema. Tako ali drugače "prenovljeni" bi sprejeli le tako lestninjenje družbenega pre- moženja, ki bi ustvarjalce bivšega sistema in tudi dosedanje upravljalce tega premoženja z zako- nom naredilo za ekskluzivne lastnike le-tega. Enakost državljanov in pravičnost je bil preveč moteč kriterij in zato je bilo potrebno proces zau- staviti in nazadnje tudi odstaviti tiste, ki so trma- sto vztrajali pri takšnih osnovah. Uporaba besede blokada za dogajanja v skupščini ob sprejemanju lastninske zakonodaje je bila s strani opozicije energično zavrnjena kot nedopustna politizacija. Tem razlagam so javni mediji kar prizadevno in tudi uspešno služili. Še tako imenovani Svobodni sindikati so glasno podpirali privatizacijo, ki bi iz direktorjev naredi- la lastnike družbenega premoženja. Za to svoje stališče si gotovo zaslužijo, da pridejo v zgodovi- no sindikalnega gibanja kot edini delavski sindi- kati, ki se zavzemajo za interese direktorjev. Drugi spori so ostali v senci polemik o lastni- nenju, in ker se jedro Demos ni hotelo odpovedati svojemu programu, je bilo potrebno Demos razbi- ti in na koncu zamenjati tudi vlado. Tisti, ki so tako težko čakali na zamenjavo Pe- terletove strankarske vlade, bodo sedaj dobili Drnovškovo, ki seveda ne bo strankarska, ampak visoko strankarska, kompetentna in kar je še po- dobnih ocen. Dobili bomo najbojše na najbolj od- govornih mestih in zopet bo vse tako lepo in utečeno, kot je bilo desetletja. Vračamo se v raj na zemlji, kjer se nam bosta cedila med in mleko. Če bo pa le kje kaj zaškripalo, pa bodo že našli kakšnega zunanjega sovražnika, v skrajni sili nam ostane dveletna Peterletova vlada. Mnogi ministri iz nesposobne Peterletove vlade bodo na mah postali strokovni in uspešni v Drnovškovi vladi in vse bo v najlepšem redu. Kakšna vrstička o tiskanju tolarjev ali nova za- dolžitev bo samo za popestritev sobotnega branja, kar pa bomo v ponedeljek že tako pozabili. Peterle je zrušen, desnica je zaustavljena. Kon- trarevolucije ni več, rdečim direktorjem se ni bati za njihove glave in Spomenki Hribar se ne gleda v dušo. Zato naj živi prvi maj - praznik dela. PREDSEDNIK SKD PTUJ Ivan Jurkovič PREJELI SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO - PREJELI SMO Premik v levo - SLOVENSKA KATASTROFA Po dolgotrajnih spletkah in in- trigah je opoziciji nazadnje le uspelo pridobiti na svojo stran to- liko strank oziroma delegatov, da je bila izglasovana nezaupnica de- mokratično izvoljeni Demosovi vladi. To dejanje razumemo kot komunistični udar, ki bo nedvom- no prinesel Slovencem razočaran- je v mednarodni politiki in veliko škodo na vseh področjih druž- benega življenja. Ob tem dogodku smo SKD Or- mož zelo zaskrbljeni, in sicer iz več razlogov: Prvič zato, ker kandidat oz. zdaj že predsednik nove vlade v svo- jem programu ni ponudil nič no- vega razen tega, da bo, če bo tre- ba, zahteval posebna pooblastila. Kot vemo, posebnih pooblastil Pe- terletova vlada ni imela, tudi ta- krat ne, ko so nam svobodni sindi- kati odklapljali elektriko, zapirali ceste. Novoizvoljeni predsednik tudi kaj bistveno velikega v tem kratkem času do volitev ne more opraviti. Eden izmed republiških poslancev je v svoji razpavi pove- dal dobesedno takole: "Tudi če novi predsednik vlade ne bo nare- dil nič kaj pozitivnega v tem krat- kem času do volitev, tudi velike škode ne more narediti." Drugič smo zaskrbljeni zato, ker je na čelu nove slovenske vla- de prišel človek, ki je še nedolgo tega bil v vlogi vrhovnega povel- jnika JLA, torej armade, ki je na- padla Slovenijo, danes pa je ta ista armada z vojaškimi sredstvi, ku- pljenimi tudi v času njegovega po- veljevanja, pobija nedolže ljudi na Hrvaškem in v BIH. Tretjič smo zaskrbljeni zalo, ker bo stranka, katere predsednik je poslal novi mandatar, imela ned- vomno vpliv na njegovo delo, prav ta stranka pa se je vseskozi svojega parlamentarnega delovan- ja najbolj trudila ustvarjati parla- mentarno krizo. Stranke liberalnih demokratov po njenih nastopih ob sprejemanju zakonodaje nikakor ne moremo razvrščati v stranko politične sredine, pač pa v stranko ekstremnih politikov, ki jim je bližja anarhija kot pa pravna država. Četrtič smo zaskrbljeni zato, ker so v novi vladi vsa ministrska me- sta predvidena za zdajšnje in bivše komuniste, torej prav za tiste sve- tovnonazorske usmeritve, ki v de- mokratičmh državah zahodne Evrope spada v politično folkloro. Petič pa smo še posebej za- skrbljeni in pretreseni nad dej- stvom, da so Demosovo vlado po- magali zrušiti prav Demosovi ljudje, torej tisti, ki so jim Sloven- ci v svoji politični pomladi najbolj zaupali. Pri tem nas je še najbolj razočaral dr. Jože Pučnik, človek, ki je pomenil naše upanje. Prav njemu smo volilci ormoške občine najbolj zaupali, saj smo bili ena redkih občin, kjer je kot predsed- niški kandidat zmagal. V to zmago je bilo treba vložiti veliko truda, še zlasti ker so z oblasti "sestopa- joči" komunisti lansirali v javnost veliko "laži" o dr. Jožetu Pučniku. Prav Demosove stranke so v or- moški občini zanj veliko naredile, zato je razočaranje toliko večje. Ne moremo razumeti, da mu dokaj nepomembno mesto podpredsedni- ka vlade pomeni več kot lojalnost programu in volilcem Demosa. In nazadnje se sprašujemo, ali bo novi mandatar s to slabo parla- mentarno večino (samo 6 glasov več kot polovica poslancev) ob dejstvu, da se nekateri poslanci, kot npr. g. Štefan Korošec, ude- ležujejo skupščine le takrat, če gre za glasovsanje o konstruktivni ne- zaupnici, mogel sploh kaj narediti. Prepričani smo, da je edino, kar se lahko zgodi, odlaganje volitev, ki so po našem prerpičanju edino legitimno sredstvo za zamenjavo vlade. KrSačnski demokrati občine Ormož tako kot tudi Demos, ki v večini občin, tudi v naši, še obsta- ja, se zavzemamo za kombiniran volilni sistem, kot ga predlaga Na- rodnodemokratska stranka. Pre- pričani smo tudi, da smo Slovenci dovolj zrel narod, da se lahko o tem vprašanju odločimo na refe- rendumu. Takšen referendum pod- piramo in smo ga pripravljeni po- magati izpeljati in tako pomagati k razrešitvi te mimo volilcev po- stavljene, za nas nelegitimne slo- venske vlade. lO SKD ORMOŽ Odprto pismo gospodu Pučniku ' Pred dvema letoma so bile volitve. Takrat je večina Ptujčanov volila vas, gospod Pučnik, za pred- sednika. Četudi niste bili izvoljeni, smo vas spoštovali in imeli zaupanje v vas. Bili ste predsednik De- mosa. Toda ta je skoraj popolnoma propadel. Kljub temu ste pa vedno zagovarjali in bili proti rušenju Peterletove vlade. Ni še dolgo tega, ne vem, ali je bilo Omizje ali Žarišče, ko ste dejali, da gospoda Drnovška vaša stranka ne bo podprla, ker s tem ne bi veliko pridobili. Toda glej ga zlomka. Kar čez noč ste ubrali druge strune in prestopili v levico. Izdali ste nas volilce, izdali naše zaupanje in vedite, da česa takega nismo od vas pričakovali. Mislim, da izgovor, da ste to storili zaradi slabega gospodar- skega položaja, ne drži. Mislim, da je vmes stolček, ki vam ga je ponudil dr. Drnovšek. Nimam nič proti g. Drnovšku. On je pač moral nagovarjati stranke, če je hotel postati mandatar. Toda to, da lahko nekdo na vrat na nos spremeni svoje mišljenje, se mi pa ne zdi pošteno. Gospod Pučnik, vedite, da tega mišljenja nisem samo jaz, ampak še veliko drugih in smo zelo ra- zočarani glede tega. Na prihodnjih volitvah ne pričakujte naše podpore. Marija Lozinšek, Krčevina pri Vurbergu 108 j FRANC 1 FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA v NEMŠKI VOJSKI 37. nadaljevanje Prej smo imeli vedno opravek s klasičnimi protitankovskimi mina- mi z jeklenim ohišjem. Njihova slabost je bila v tem, da jih je bilo lahko odkriti z magnetnimi iskalci min. Potem so začeli izdelovati mine enake oblike, vendar s trdim kartonastim ohišjem. Lesene pro- titankovske mine, ki smo jih pola- gali to popoldne, sem videl prvič. Tudi ne vem, kako so se v praksi obnesle. Bil je to leseni zabojček, napolnjen z okoli 6 kg eksploziva, zgoraj zalit z asfaltno smolo. Spo- minjal me je na velike škatle kolo- maza, ki so ga kupovali in upora- bljali kmetje in prevozniki za ma- zanje osi, da jc voz gladko tekel in ni škripal. Kazalo je, da je prednost teh min v tem, da jih z magnetnim iskalcem ni bilo moč odkriti, da je bila proizvodnja enostavna in po- ceni. Leseno ogrodje pa je bilo ne- varno še za pešake, ki so navadno spremljali tanke in samohodke. Eksplozija je ohišje scefrala v sto- tine trskic in jih razpršila na vse strani. Rana od lesenega drobca pa je bila nevarnejša od jeklenega, čeprav ni imela večje prebojne moči. 'Delo smo opravili brez po- sebnih moteni. 8. SEPTEMBER Zjutraj je bila cela enota pre- meščena v drugo vas, ki je bila med razvitejšimi v primerjavi z večino podeželja. Pred vojno je bil tam dobro urejen kolhoz. Vsaka hiša je imela svoj "radio", to je preprost zvočnik, povezan s se- dežem kolhoza, kjer so imeli ra- dijski sprejemnik. Tam so odlo- čali, kaj in kdaj naj kolhozniki po- slušajo. Zvočniki so ostali, tudi žice ni nihče potrgal, zato je sedaj domači "župan", po teh zvočnikih obveščal ljudi, kaj jc treba po na- logu okupacijskih oblasti narediti, kdaj oditi na delo, kaj oddati in po(|obno... Vse za obrambo pred "ponovnim povratkom boljševiz- ma." V razgovorih z vaščani sem slišal, da take naloge sprejemajo z odporom. Ena od deklet, ki je sa- mozavestno trdila, da je "komso- molka", mi je rekla približno tako- le: "Nič vam ne bo pomagalo, rdeči se bodo vrnili, ker jim po- maga Amerika!" Naj k temu dodam, da so nem- ški vojaki uporno obnašanje ome- njenega dekleta in njeno posta- vljanje s tem, da je "komsomol- ka", jemali kol šalo in ji vračali z vprašanji in nadlegovali, ali kol "komsomolka daje samo za čer- vonce (ukrajinski denar, tiskan pod sovjetsko oblastjo) ali bi dala tudi za karbovance." (Karbovanec je bila denarna enota vazalne ukrajinske vlade s sedežem v me- stecu Rovno.) Sredi dneva smo se odpeljali do velikega lesenega mlina na veter, ki je stal na vzpetini zunaj vasi. Treba ga je bilo temeljilo minirali od vrha, lo je od tretjega nadstrop- ja, navzdol do temeljev. Občudoval sem mlin, zgrajen prav gotovo še v carskih časih, saj je bilo vse tramovje že staro, hra- stov les nekoliko razpokan, vendar trd kol jeklo. Tudi večina osi in vse pogonsko zobato kolesje je bi- lo iz lesa. Ob občudovanju tega velikega lesenega, a zapletenega mehanizma sem se nasmehnil ob spominu, kako sem doma pred ne- kaj leti sam poskušal narediti "žrmlje na veter", vendar brez uspeha. Ne vem, kak strateški pomen je imel ta leseni mlin na veter, da ga je bilo treba tako temeljilo minira- li. Edina razlaga mi je bila sla po uničevanju. Okupatorji so se zave- dali, da se nepovratno umikajo, zato je bilo treba uničiti, kar se je največ dalo. Ne le miniranje, tudi razstreli- tev smo morali opravili lakoj. Več sto metrov naokoli je bilo treba zastražiti ozemlje in vse živo spra- viti v polno kritje. Ko je v trenut- ku pred jekom silovite eksplozije mlin zajel plamen in dim, sem spoznal, da je bil tak varnostni ukrep več kot potreben. Raztrgani kosi hrastovih tramov, trske in sklaje so kot toča padali daleč naokoli. Po tem "junaškem" opravilu smo se vrnili v vas in imeli prosto. Z zanimanjem sem opazoval mla- čcv, ki so jo opravljali na več dvo- nščih. Kako so mlatili žito, v glavnem pšenico in rž, v času, ko še niso imeli kolhoza, nisem ugotavljal. Ko so bili kolhozniki in so zrela žilna polja pokosili, slebla pove- zali v snope, je iz strojne traktor- ske postaje prihrumela mlalilnica, vreče z zrnjem pa so odpeljali v kolhozna skladišča. Po okupaciji so kolhozno zem- ljo razdelili kmetom, ne v last, temveč v obdelovanje. Kako so obdelovali, tudi nisem videl, prav golovo slabo, saj niso imeli stro- jev, orodja pa malo. Tudi skednjev niso imeli. Zato so mlačev opra- vljali kar na dvoriščih ob lepem vremenu. Steptano ilovico so ix)- melli, nanjo položili snop^e in po njih udarjali s preprostimi cepci ali kar z daljšimi palicami. Navad- no so delo opravljale ženske. Če je kje bil kak moški, je to bil starček, ki je navadno sedel na veznem pragu, kadil pipo in žen- skam dajal navodila, kako morajo "molotiti". Nemški vojaki so to delo z zanimanjem opazovali in se zabavali kot turisti ob gledanju ljudskih običajev ter navijali za posamezne "paninke" in "ba- rišne". Zvečer je komandir voda sklical zbor, da smo skupaj poslušali ra- dijska poročila. Bilo je vznemirlji- vo. Italija je kapitulirala. Radijski komentatorji so sipali ogenj in žveplo na izdajalskega maršala Badoglia in na italijanski dvor. Po drugi strani pa so poročali, kako nemške enote razorožujejo itali- janske divizije in da na celotnem Apeninskem polotoku obvladujejo položaj. Vesti sem se na tihem veselil in pričakoval, da bo sedaj kmalu ko- nec vojne, saj se je v Italiji prak- tično odprla druga fronta. Nemci so bili ob teh f)oročilih zaskrblje- ni. Zabavljali so čez Italijane, kri- tizirali svojega firerja, ki da jim je tako dolgo zaupal, se tolažili z upanjem, da bo sedaj voditi vojno lažje, saj so jih Italijani samo ovi- rali. Eden od vojakov, ki se je kol ranjenec rešil iz ognja pri Stalin- gradu, je imel o Ilahjanih svoje vi- denje. Pripovedoval je, da so se po preboju fronte posamezni italijan- ski vojaki v obupu metali z mina- mi na sovjetske tanke. Iz tega je povzel, da bi bili tudi Italijani lah- ko dobri vojaki, le nemško (pru- sko) vojaško vzgojo bi jim morali dati... TAKRATNA DOGAJANJA V SREDOZEMLJU Sredi avgusta 1943 so angleške in ameriške čete v celoti zavzele Sicilijo. Predsednik vlade maršal Badoglio (po razpustitvi fašistične stranke sta oblast prevzela kralj in vojska) je sprevidel, da se sile osi neizogibno bližajo porazu, zato je iskal možnosti, kako Italijo spra- viti v zmagoviti zavezniški tabor. Začel se je tajno pogajati z An- gleži in Amerikanci. Na koncu italijanskega škornja seje 3. 9. 1943 izkrcal 13. britanski korpus. Čez tri dni je bil Mesinski preliv v rokah zaveznikov, ki so z letalstvom silovito tolkli po vsej Italiji. Skoraj sočasno z objavo kapitu- lacije se je V. ameriška armada iz- krcala pri Salemu blizu Neaplja, kjer so se vneli z nemškimi enota- mi pod poveljstvom maršala Kes- selringa srditi boji. Ob veliki teh- nični premoči je ameriškemu ge- neralu Clarku uspelo v nekaj dneh mostišče razširiti. Južno Italijo je osvobajala an- gleška Osma armada in 18. sep tembra že dosegla pristanišče Ba- ri, ki ga poznamo iz zgodovine našega osvobodilnega boja. Prve ga oktobra je padel Neapelj in 13 oktobra je Italija napovedala voj no Nemčiji. Nemci so imeli v Italiji tedaj l< okoli 20 divizij. Italijane so obvla dali v nekaj dneh. Pri planinske« mestecu Cassinu so organiziral srdit odpor. Napredovanje je biU ustavljeno. Dalje prihodnji* TEDNIK - 14. maj 1992 NASVETI - 15 PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO Okolje, TGA Kidričevo in čebele v minulem letu in začetku tega je bilo mnogo polemik o TGA kot onesnaževalcu okolja. O tem so govorili tudi na okrogli mizi 12. marca v Narodnem domu v Ptuju. Prireditelji so povabili k sodelovanju eminentne goste, žal pa moderator ni bil dorasel svoji vlogi, saj jo je vodil mlačno in nedemokratično. Že po obširnem uvodu o problemih TGA Kidri- čevo je postalo jasno, da bo raz- prava dvoboj med vodstvom TGA in ministrom za energetiko. Žal je moderator takšen tok raz- prave dovoljeval še potem, ko je omejil razpravljalce na štiri mi- nute. Še naprej je namreč dopuš- čal časovno neomejen dvoboj ministra Tomšiča in vodstva TGA, tako da za druge željne razprave ni bilo časa. Okrogle mize smo se v velikem številu udeležili tudi čebelarji ptujske občine. Pred javnostjo smo hoteli opozoriti na škodljivo delovanje fluorja, ki ga oddaja v okolje TGA in zaradi katerega prihaja do množičnega umiranja čebel. Škodljivo delovanej fluori- dov na čebele je dokazano z ana- lizami in izvedenskimi mnenji Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. V pričakovanju strpne razprave smo želeli opozoriti, da je okolje, v katerem živimo in de- lamo, zelo onesnaženo. Vsekakor je množično umiranje čebel ja- sen indikator, da je v naravi ne- kaj zelo narobe. Z razpravo smo hoteli spodbuditi pristojne orga- ne k učinkovitejšemu delovanju. Čebelarji nismo sovražniki TGA, želimo pa, da se okolje čimmanj zastruplja in da v TGA storijo dodatne ukrepe za zmanj- ševanje emisije fluorja v okolje. Na žalost se ie proti nam čebe- larjem začela netolerantna gonja. Kot takšno razumemo tudi očit- no laž, ki je bila objavljena v Tedniku 16. aprila t. L, ko novi- nar M. Ozmec obvešča javnost, da je v TGA žc eno leto posta- vljen čebelnjak s čebelami. S to lažjo nas hoče predstaviti kot nergače, ki si izmišljamo škodlji- vo delovanje fluorja iz TGA na čebele. Čebelnjak in čebele so se na dvorišču TGA pojavili šele 10. aprila letos. Čebelarji smo ta korak vodstva TGA pozdravili in se tudi dogovorili za sodelovanje pri nadaljnjem preučevanju emi- sij iz tovarne na čebele. Prav za- radi tega postavljamo novinarju M. Ozmecu javno vprašanje, če- mu in po čigavem naročilu je ob- javljena lažna informacija. Ker je od izida omenjene dezinfor- macije izšlo že nekaj številk Ted- nika in ni bil objavljen noben popravek, menimo, da je laž ob- javljena zlonamerno, zato priča- ^ kujemo javen odgovor in pojas- nilo odgovornega urednika. Albert Brenkovič, predsednik C D Turnišče Spoštovani j?. Brenkovič! Ne vem, od kod vam prepričanje, da smo v Tedniku po ne vem čiga- vem naročilu zlonamerno objavili lažno informacijo in je celo nismo pre- klicali. .Seveda je nismo, kajti do prejema vašega dopisa sploh nismo ve- deli, da gre za neresnico. Ko smo prebrali vaše pismo, smo se prepričali v Tovarni aluminija, ali smo res naredili napako. Res smo jo in zanjo se opravičujemo. Vas in vse druge, ki opazijo, da je v časopisu kaj narobe, pa prosimo, da nam to sporočile, kajti nimamo navade, da bi. ko časopis izide, naokoli preverjali, ali Je kje kakšna napaka. Časopis namreč pri- pravljamo in natisnemo v prepričanju, daje to, kar napišemo, res. Tako je bilo tudi v primeru kidričevskega čebelnjaka. Tokrat smo očitno nale- teli na nezanesljivi vir informacij — in ne le mi. Zato so nam opozorila na napake res dobrodošla. Samo brez iskanja nekih ozadij in sovražni- kov, prosim! S .spoštovanjem! Ludvik Kotar. odgovorni urednik Ptujčani — neumna kokoš?! Ne morem si kaj, da se ne bi oglasil v zvezi s člankom ZLATA JAJCA SO ŠE VEDNO NA PTUJU, ki ga je napisal član IS SO Ptuj Peter Vesenjak. Imel sem priliko prebrati pov- zetek študije Strategija razvoja turizma in iskreno se čudim, kaj je v njej takega, da je bila vredna 100.000 DEM, kot trdi vaša novi- narka, oziroma 55.000 DEM, kot trdi g. Vesenjak. Prvič: izhodišče študije je pre- prosto nerealno! Na Ptuju ima- mo seveda izjemno dragoceno kulturnozgodovinsko dediščino, lepo naravo, dobre gostilne, pri- jazne ljudi. A nikar se ne slepi- mo! Ptuj je hkrati tudi oguljeno mestece na robu velikega sveta, viseče nad breznom revščine in brezposelnosti. To, kar je na Ptu- ju dobrega, Ptujčani vidimo, to, kar je na njem slabega, pa mu ra- de volje spregledamo. Ker ga imamo radi! Toda tujec, turist ni sentimentalen. In tu leži moj prvi očitek študiji: da sprenevedavo in nekritično opeva Ptuj kot zla- to jajce, Ptujčane pa kot neumno kokoš, ki da ne vidi, na kakšnem zakladu sedi. Prav iz Ljubljane so morali priti in nam odpreti oči! Drugič: študija v nadaljevanju predlaga promocijo (reklamo), s katero naj naslovnike prepriča- mo, daje Ptuj v resnici »PTUJ« — torej mesto ... »s tisočerimi zakladi . . .« To naj bi po trdit- vah g. Vesenjaka stalo nadaljnjih 195.000 DEM. Vemo, daje v vsa- ki reklami kanček laži in jo kot tako tudi jemljemo. Toda če je delež laži nekoliko previsok (in bojim se, da gre tu za tak pri- mer), se reklama spremeni v anti- reklamo! Tretjič: Cas bo pokazal, ali je bil denar, vložen v študijo Strate- gija razvoja turizma, dobro nalo- žen ali ne. Sam sem prepričan, da je bil vržen proč in da smo še enkrat kupili mačka v žaklju. Naj bo, ni bilo prvič! Morda bo šlo še nadaljnjih 195.000 DEM za t. i. promocijo Ptuja. Po logiki stvari bo šel pre- težni del v osrednje medije, torej v Ljubljano. Naj bo, ne bo prvič! Čeprav me ni nihče vprašal, pa se kot davkoplačevalec s tem vseeno ne strinjam. In še nekaj: odbija me ton, v katerem g. Vesenjak odgovarja vaši novinarki (npr: ».. . novi- narka komentira z dokaj zmede- no logiko . . .«). Nasprotno! Gre za brezhibno pomensko analizo stavka, ki je morda res malce zahtevnejša za običajen članek, a zato še nikakor ni zmedena. Pri- pomba, namenjena razvrednote- nju novinarkinega umskega po- tenciala, potemtakem kaže pred- vsem na nezmožnost g. Vesenja- ka, da bi prodrl v to logiko. Franc Drašbaher, Dežno .12 Kako pes zaznava svet ZA PSE IN MUCE Ce resnično želimo razumeti psa, potem se moramo nenehno zavedati, da ima pes povsem drugačne predstave o življenju in svetu, kot jih imamo ljudje! To bomo najbolje doumeli, če se bo- mo skušali vživeti v svet mladi- čka, ki ga je pasja mamica prav- kar povrgla. Verjetno ste že večkrat sami opazovali, kako se to dogaja — če imate psičko, seveda. Kako ganljivo je gledati pasje mladič- ke, ko se stiskajo pod pasjo ma- mo. Ko so prišli na svet, imajo zaprte oči in ne vidijo, odprtini v ušesih sta še zaprti. Svetlobe in šumov sploh ne zaznavajo. Ali imajo razvit vonj? Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, pravijo, da je to težko ugotoviti. Ce pa že za- znavajo vonje, ne vemo kako in katere. Verjetno pa zaznavajo vonj po materinem mleku — in to je njihovo prvo doživetje sve- ta. Za pasjega mladička je v prvih dneh pomemben še čut tipa: s svojim gobčkom mora najti ma- terin sesek. Zelo važno je tudi, da zazna toploto, kajti ta čut ga vodi k materinemu telesu. Verjet- no mu je prirojen tudi čut za ori- entacijo, saj z glavico giba sem in tja, dokler slednjič ne zadene seska, s tačkami pa si celo poma- ga, da pritiska na mlečno žlezo. Tako mladiček že ob rojstvu uporabi model vedenja, ki je vtisnjen v njegovem genetskem programu, sprosti se prirojeni mehanizem za izvajanje takega vedenja in mladič povsem spon- tano razvija omenjene ritmične in vonjalne instinktivne kretnje iskanja seska. Ne potrebuje no- benega učitelja, da bi ga naučil teh pradavnih kretenj preživetja. Znani strokovnjak za preuče- vanje vedenja psov nemški bio- log Eberhard Trumler je še pose- bej opozoril na značilnosti vede- nja pasje matere. Psica namreč zelo ostro opazuje mladiče in ugotavlja, kateri imajo dobro razvit model vedenja iskanja se- ska in sesanja mleka, kateri pa so negotovi in njihovo vedenje iska- nja ni dobro razvito. To pomeni, da je z genetskim programom ta- kega »nenavadnega« mladiča nekaj narobe, da je model vede- nja slabši ali celo zakrnel. To pa tudi pomeni, da ima tak mladič slabše možnosti za preživetje. Branka Kosenburger, dipl. vet. Nagradno turistično vprašanje v turizmu ptujske občine se počasi premika na bolje. Sprejeli smo strategijo razvoja turizma, ki je osnova za celovit bodoči razvoj. Izvršni svet je sredi aprila podpisal pogodbo o izvedbi promocijsko-oglaševalne akcije. Za to je v občinskem proračunu na voljo 10,5 milijona tolarjev. Studio Marketing bo program promocijsko-oglaševalne akcije predložil v kratkem. O njenem začetku bo odločil občinski izvršni svet. V tem tednu naj bi tudi odlo- čali o ustanovitvi podjetja Ter- me, kot se bo v bodoče imenova- lo ptujsko zdravilišče. Ustanovili naj bi ga Skupščina občine Ptuj, Kmetijski kombinat in republika v deležu, ki ga je prispevala za fi- nanciranje vrtine. Pismo o name- ri so zainteresirani že podpisali. V akcijo »Nagradno turistično vprašanje« se vključuje vse več bralcev Tednika. Kaže pa, da jim niso všeč težja vprašanja. To sklepamo po tem, ker na vpraša- nje, ki smo ga zastavili konec aprila, nismo dobili nobenega odgovora. Vpraševali smo, kak- šna je razlika med črnim in belim evnuhom. Črni so bili čuvaji v haremu, beli pa so bili sultanova osebna garda. Tudi današnje vprašanje je po- vezano z razstavo »Srečanje z Ju- trovim na ptujskem gradu«. V evropskih državah so vladali ce- sarji, v osmanskem pa sultan. Drugi mož za sultanom je bil ve- liki vezir, ki je načeloval divanu in svetoval sultanu pri pomemb- nih zadevah. Kaj je divan? Je to nekaj po- dobnega kavču, kamor se lahko udobno vležemo, ali državni svet, kjer so vezirji urejali državne po- sle, ali prostor, kamor je sultan zapiral svoje žene. Odgovore pričakujemo v uredništvu Zavoda Radio-Tednik, Raičeva ulica 6, do sobote, 23. maja. Nagrada za pravilen odgovor: turistične informacije, turistični spominek in družinska vstopnica za ogled mu- zejskih zbirk. Krvodajalci TGA Kidričevo, 28. aprila: Evgen Muhič, Gorišnica 46; Martin Leskovar, Žabjak 7; Jože Gaiser, Lovrenc 8/D; Janko Zavec, Mala Varnica 17; Viktor Kamenšek, Doklece 9; Janez Šilak, Slomi 16; Ivan Bilanovič, Ulica 25. maja 7, Ptuj; Anica Šemrl, Strma 3, Ptuj; Anton Butolen, Krčevina 76; Ivan Šibila, Apače 250; Štefka Zupane, Kaju- hova 3, Ptuj; Franc Matjašič, Vlahovičeva 5, Kidričevo; Zdravko Krošl, Savinsko 38; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Stanko Jus, Ptuj- ska Gora; Drago Ljubeč, Langusova 13; Stanko Skledar, Apače 123; Drago Arnuš, Borisa Kraigherja 9, Kidričevo; Stanko Horvat, Celjska 8, Maribor; Anton Kmetec, Slovenja vas 22; Milan Vrabl, Spodnja Hajdina 52/a; Janko Moravec, Vičanci 88; Dragoslav Rudolf, Kaju- hova 11, Kidričevo; Drago Furek, Draženci 87/A; Bojan Verbančič, Reševa 29, Ptuj; Mirko Tikvič, Grajenščak 8; Zoran Bilič, Ulica 25. maja 3, Ptuj; Davorin Muzek, Žabjak 5. Posamezniki — 28. aprila: Marjan Kovačec, Trnovski Vrh 26; Branko Kontaček, Hum 21/A; Janez Murko, Janežovci 15; Franc Serdinšek, Župečja vas 27; Franc Kovačec, Formin 13: Marija Kram- oerger, Prešernova 25, Ptuj; Franc Šarkezi, Videm pri Ptuju 31; Bog- dan Gajser, Bukovci 173; Dorde Panzalovič, Tovarniška 3, Kidriče- \'o; Darjan Predikaka, Lovrenc 32/B; Ludvik Mlakar, Brunšvik 12; Dušan Rižnar, Kraigherjeva 36; Franček Lenart, Jiršovci 51; Franc Medved, Zg. Jablane 10; Ivan Strnad, Koračice 47; Dušan Korošec, '^'"agersko. Bratov Berg.; Anton Hasemali, Zg. Hajdina 151; Vera Le- nart, Jiršovci 51; Vinko Petek, Pobrežje 132. Posamezniki — 30. aprila: Branko Terbuc, Kicar 119; Martin Pe- tek, Slovenja vas 38. Dober den vsoki den! To je naš že zlo stori pozdrav. Kak se kaj je m- tete.' Cajt teče in nič ne reče, včosik nam prinese žalost, te pa drgoč malo sreče. Leta bežijo, lasje sivijo, mlodi za starost trenirajo, stori pa vmira- jo. Tak se pač tod svet okoli vrti, mladost starost lovi, kak da bi bdi gor na ringl.špili. . . Kak vidite, sen vam gnes nekaj za uvod po (pes)niško poveda in sen seveda pideg malo v kupico pogleda. Vete. jaz sen tak kak naš najvejkši pesnik Prešernov France, ki je tudi meja vinsko srce. Pravijo, da je naj- lepše verze te zrima, gdo je poleg žlahtne kapljice kima. Saj sen vam že poveda tisto zgodbico o vinskem in svinskem, gnes pa jo bon malo drga- čih obrna in še enega za vse vas zvrna: Negda so stori Udje pravli, da je dober tisti gospodar, ki ma tan negi po vuzmi v tunki kvokačo z jajci na- sajeno, v polovjoki pa samo še vinsko senco . . . Jaz se seveda s tem ne strinjam, saj je dober tisti gazda, ki ma v tunki meso od enih do drugih kolin, v polovjoki pa vinski švic od ene do druge trgatve. To je seveda žmetno uresničit, saj je prav žalostno, če nemaš kaj na vilice napičili, če nega kaj v kupico vliti in ga po guti spistiti. Mi, ki smo že malo v letah in vpisani med starejše mladince, se še dobro spunimo, kak je negda bilo: na deželi smo lehko meso samo dvakrat tjedensko jeli, v mestah pa ga li- dje včosik niti za vohati neso imeli. Tudi s kruhom so težove bile, saj je pri hiši hitro pokaza pete. Gnes so na srečo cajti drgačni, saj nesmo več žejni in lačni. Na žalost pa marsikumi tudi lakota grozi, še posebno če je pri hiši samo ena ploča in dosti Udi. Tudi z malimi penzijami je problem, saj kumer pride k hiši in se drgoč poslovi. Poslovlan pa se tudi jaz od vseh vas. Pa srečno in ne za večno! Vaš LVJZEK. V vrtu Ce v SADNEM VRTU še ni- smo opravili rezi breskev, lahko to storimo sedaj sredi maja, pa čeprav so plodiči že debeline ko- ruznega zrna. Odrezati je potreb- no tudi breskov semenjak ali sa- mosevno ali kot jo običajno ime- nujemo goriški ali vinogradniški breskov divjak. Na pravilno obrezanih in pregostih plodov preredčenih breskvah semenjaka lahko pridelamo po aromi in okusu zelo dobro sadje. Sedaj, ko so se že zavezali plo- diči, je v krošnji breskve ali nek- tarine lažje ločiti prave rodne ši- be od nepravih in nerodnih. Pra- ve so praviloma najmočneje raš- čene, ob cvetnem brstu oziroma sedaj plodiču pa sta bočna listna brsta z že povsem razvitima listo- ma. Prave rodne šibe so lepo raz- vite in imajo v drevesni krošnji primerno lego, praviloma te po- ganjke puščamo in jih ne krajša- mo. Neprave rodne so v krošnji številnejše od pravih rodnih šib, na konceh poraščene z nekoliko listi, sicer pa se je po njih iz cve- tnih brstov razvilo mnogo plodi- čev, ki so po rasti že pričeli zao- stajati, ker ob njih ni listov, ki bi jih prehranjevali. Te poganjke odrežemo pri osnovi ogrodne ve- je ali režemo na dvoočesne čepe, če so na primerni legi ogrodne veje, da jih bomo lahko uporabi- li kot rezervni les pri nadaljnji- vzgoji drevesne krošnje. Nadalje izrežemo vse veje, ki rastejo v nasprotju z dobro oblikovano in vsestransko osvetljeno drevesno krošnjo, bolne, poškodovane in izrojene veje. Praviloma so na breskvi rodne le enoletne prave rodne šibe, ki rastejo iz dvo- ali večletnega lesa. Ker je v zelenem stanju bre- skov les manj čvrst kot pozimi, opravimo rez z ostrimi in kako- vostnimi škarjami, da se na rezil- ni ploskvi veja ali poganjek ne bi mečkala, saj se zmečkana rana ne zarašča in postane smolikava. V OKRASNEM VRTU pri- čnemo postopoma seliti na pro- sto posodovke, ki smo jih v jese- ni spravili v prostore, kjer so bile varovane pred zmrzaljo. Ker so bile dolgo zimo v mnogo pretem- nem prostoru v primerjavi z na- ravno sončno svetlobo, ki prevla- duje v teh prelepih spomladan- skih dnevih, so postale občutlji- ve za naglo spremembo in sun- kovitih prehodov ne prenesejo. Na prosto jih prenašamo v de- ževnem ali pa vsaj oblačnem vre- menu. Najprimernejši je rahel in topel spomladanski dež, da liste izpere prahu, nato pa listne reže zapolni z vlago, da bo osvežitev hitrejša. Ce nam ob selitvi rastli- nja ravno ni na voljo deževno vreme, izberemo vsaj oblačno ali pa rastline prej postavimo v sen- čen prostor, da se bodo postopo- ma prilagodile naravni svetlobi. Posodovk ni potrebno vsako leto presajati. Ce jih bomo presa- dili, tega ne storimo v preveliko posodo, temveč le za eno ali dve številki večjo. Za presajanje po- rabimo le za to botanično druži- no ustrezno zemljo. Pri tem po- skrbimo, da bo zagotovljena dre- naža na dnu posode. Z zaliva- njem ne pretiravajmo. Priporoč- ljivo je, da presajeno koreninsko grudo zalijemo z 0,5-odstotno raztopino antracola, ki odlično preprečuje trohnenje ali gnilobo korenin, ki so bile pri presajanju poškodovane. V ZELENJAVNEM VRTU je na posevku čebule in česna že opaziti rastlinske bolezni in škodljivce. Te so izrazitejše, če nismo dosledno upoštevali kolo- barjenja, v katerem si v nobenem primeru ne smejo slediti posevki leto za letom na isti parceli. Najbolj razširjena rastlinska bolezen čebulnic je čebulna ple- sen. Na cevastih listih že mladih rastlin se pojavijo blede lise, se naglo večajo in rumenijo. Listi se zmehčajo, povesijo in gnijejo. Na pegah se razvije kosmičasta prevleka, ki jo tvorijo trosonosci glive. Od škodljivcev čebulo in česen najbolj ogroža čebulova muha. Ko opazimo, da so listi mlade rastline pričeli bledeti in veneti ter da je rastline mogoče zlahka izpuliti, je to znak, da jih je na- padla čebulna muha. Že aprila se pojavijo rumeno-sive muhe in odlagajo jajčeca na liste mladih čebulic. Iz jajčec se po nekaj dneh, zlasti če je toplejše majni- ško vreme, razvijejo do 1 cm dol- ge, breznoge, belkasete žerke ozi- roma ličinke ter grizljajo srce če- sna in čebule. Ce sta se navedena rastlinska bolezen in škodljivec na posevku že pojavila, ga ne bo tako lahko ozdraviti, bomo pa s škroplje- njem preprečili širjenje bolezni in nadaljnjo škodo, ki jo z obje- danjem povzročajo žerke. Proti čebulni plesni škropimo z 0,3-od- stotnim antracolom, proti čebul- ni muhi pa 0,15-odstotnim basu- dinom. Škropivu primešajmo vlažilo, da se bo oprijelo vošče- nih listov. Škropimo temeljito, da se bo nekaj škropiva zlilo v tla h koreninam oziroma čebuli- ci. Škropljenje z enakim sred- stvom in v enaki koncentraciji ponovimo dvakrat na vsakih 14 dni. * * * Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 17. in 18. maja, zaradi nadzemnih plo- dov od 9. do 12. ter od 16. do 21. maja, zaradi korenine od 12. do 15. in od 21. do 23. maja ter cve- ta in zdravilnih zelišč 16. in od 22. do 26. maja. Miran Glušič, ing. agr. 16 - TV SPOREDI 14. maj 1992 - TEDNIK TEDNIK - 14. maj 1992 ZA RAZVEDRILO - 17 18 — POSLOVNA SPOROČILA 14. maj 1992 - JEDNIK Agencija Snežinka vrača otroke naravi Agencija Snežinka orje ledino v okviru turistične ponudbe za otroke in mladino. V Sloveniji dela veliko družbenih in zaseb- nih turističnih agencij, ki pa v glavnem ponujajo programe za odrasle. Zato je Snežinka s svojo dejavnostjo (organizacija izletov, prireditev in taborov za otroke) toliko bolj zaželena. Njena vodja Nada Jensterle jo takole predsta- vlja: »Pozornost agencije Sne- žinka je usmerjena k otrokom. Prestaviti otroka iz betonske družbe v dotik z naravo, da po- stane nanjo občutljiv, jo začuti, vzljubi, jo prične negovati in za- Otroci so imeli tabor na turistični kmetiji Urban v Stojncih, kjer je za njihove polne želodčke skrbela mama Cilka. (Foto: Kosi.) živi z njo, je osnova našega pri- zadevanja ...« Agencija je začela delati po naključju. Za vse je kriva organi- zacija silvestrske prireditve. Sku- pina zanesenjakov je po uspeli silvestrski prireditvi za otroke ugotovila, da jim takšne priredi- tve manjkajo. »V Ptuju smo otrokom z Ble- da, Jesenic, iz Ljubljane in dru- gih krajev od prvega do sedmega razreda osnovne šole ~ bilo jih je 14 — pokazali veliko življenja. Približali smo jim naravo, spo- znali so veliko živali, saj smo bi- vali na turistični kmetiji, spali na mehki otavi, se vozili s kravjo vprego . . . Jedli smo domač kruh in spoznali dobrote domače ku- hinje. Otroci so bili z vsem, kar so doživeli, izredno zadovoljni. Nekoliko jih je modlo le spanje na seniku, saj so jih zgodaj zju- traj prebujale domače kure in pe- telini. V Ptuj bomo še prišli. Jese- ni, v času trgatve, bomo organizi- rali jesenski tabor.« NOVA PROIZVODNJA TOVARNE MOČNIH KRMIL Mivi za vse vrste živali Pred mesecem dni so začeli v Tovarni močnih krmil Kmetij- skega kombinata Ptuj proizvajati osemnajst vitaminsko-mineral- nih mešanic s skupnim imenom MIVI. Za to proizvodnjo so se odločili zaradi tega, ker je doda- janje mineralno-vitaminskega dodatka v prehrano živali vse bolj pomembno. Vse več kmetij usmerja svojo živinorejo na do- ma pridelano voluminozno kr- Valja Aleksič, dipl. ing. živinore- je, tehnolog organizator v TMK v Dražencih. mo. Rejci imajo seveda tudi inte- res, da najbolj izkoristijo možno- sti svoje kmetije, tako tudi proiz- vodne možnosti živali. Ob tem se poraba popolnih krmnih meša- nic zmanjšuje na najnižjo možno mejo, kljub beljakovinsko bogati domači krmi pa se zaradi po- manjkanja vitaminov in rudnin- skih snovi pojavljajo težave: niž- ja mlečnost, zaostajanje v rasti, plodnostne motnje in slabšanje zdravstvenega stanja živali. Glede na različno sestavljene osnovne obroke ne zadostuje sa- mo ena vitaminsko-mineralna mešanica. Osemnajst različnih mešanic bo zadostilo potrebam rejcev vseh vrst domačih živali, od krav molznic, koz in ovac do prašičev in perutnine. O uporabi posameznih mešanic bodo pisali strokovnjaki v naslednjih števil- kah Tednika. Tovarna močnih krmil pa je že pred kakim letom začela tudi proizvodnjo popolnih krmnih mešanic za koze in purane, pred začetkom pa je proizvodnja seri- je beljakovinskih koncentratov za vse vrste živali. JB Odprli najsodobnejšo polnilnico vin ORMOŽ Ob 25-letnici vinske kleti in 30-letnici podjetja Jeruzalem Or- mož so minuli petek odprli najso- dobnejšo polnilnico vin, v kateri bodo na uro lahko napolnili 5000 steklenic. ,\aložba, ki je za kole- ktiv izredna pridobitev, je veljala 2,5 milijona DEM. Iz skromnega izbora vin pred 25 leti se je razvila množica vr- hunskih sortnih in penečih vin, vin posebne kakovosti, bogat ar- hiv poznih trgatev, odličnih le- tnikov jagodnih izborov, suhih jagodnih izborov, ledeno vino. Številni vzorci iz ormoške kleti so na ocenjevanjih v domači in mednarodni konkurenci dosegli visoka odličja, enkrat šampion za bela vina, šestkrat za peneča. Kot priznanje za dosežke na po- dročju belih vin jim je red sv. Fortunata iz Poitiers v Franciji že drugič podelil naziv »hiša kvalitete«. Od Biotehnične fa- kultete v Ljubljani je kolektiv or- moške kleti prejel Lisenkovo pri- znanje. Veličina ni v velikosti, temveč v kvaliteti, je med drugim povedal gost, kmetijski minister dr. Jože Osterc. V ormoški kleti je dozorel tudi odličen šipon, s katerim smo Slo- venci proslavili največji dan v svoji zgodovini, dan nastanka dr- žave Slovenije. Klet spada med tiste redke, ki so vedno verjele predvsem v domače vino. Slovesnosti ob odprtju najso- dobnejše polnilnice pri nas so se udeležili številni gostje ter poslo- Enologinja ormoške kleti Lidija Ruška (levo) in profesorica Slavica Ši- kovec razkazujeta ministru Ostercu novo polnilnico. vni partnerji, bogat kulturni pro- gram pa so z napitnicami za- okrožili sekstet trobil Pihalnega orkestra Ormož ter oktet Lesne iz Slovenj Gradca. »Veseli smo tega uspeha, če- prav so nam mnogi govorili, da je to, kar počnemo v času, ko po Sloveniji straši duh desetega po- glavja zakona o zadrugah, po- polna norost. In če je norost tudi to, da smo od družbenih kmetij- skih posestev eni redkih, če ne celo edini, kjer investicijska de- javnost ni zamrla, potem si že- lim, da bi imela Slovenija več takšnih. Prepričani smo, da smo ravnali prav, kajti tako smo dela- li vseh 30 let Kmetijskega kombi- nata. Pošteno in gospodarno s ti- stim, kar nam je bilo podarjeno, in s premoženjem, ki smo ga ustvarili sami. In tega je več kot podarjenega. Zato ob vseh vihar- jih denacionalizacije in zadružni- štva, ki nas bodo zamajali, z op- timizmom zremo v prihodnost. Korenine so pognale dovolj glo- boko — takšna je pač zemlja v Slovenskih goricah, pa bomo preživeli tudi to,« je povedal di- rektor podjetja Jeruzalem Tone Luskovič. Matija Kociper, direk- tor Vinogradništva, pa je govoril o poslanstvu, ki gaje imela ta so- dobna vinska klet v vinorodnem območju občine: »Po 25 letih lahko trdimo, daje klet dosledno opravljala svoje poslanstvo, saj je vsako jesen prevzemala vse ponujene pridelke iz zasebnega in družbenega lastništva, kljub temu da se je zasebni sektor ob tretjinskem deležu pridelka po- čutil tuje. Od 1980. do 1986. je bilo zgrajeno skladišče stekleni- čnih vin, za 1,200.000 litrov smo razširili jjrostorske zmogljivosti, nabavili nov separator za mošt in stiskalnici za grozdje, filter ter 1988. leta še dodatno sprejema- li šče grozdja.« Nova polnilnica bo omogoči- la, da bo ormoška vinska klet še naprej obdržala visoko priznanje hišne kvalitete. Zmogljivost pol- njenja bo 5.000 steklenic na uro, ves delovni proces bo avtomati- ziran, delovne razmere humanej- še, in kar je potrebno posebej po- vedati — polnilnica ne bo nega- tivno vplivala na okolje. Med gosti je bil tudi slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc. Kolektivu kleti je čestital ob srebrnem jubileju ter uspehih na področju vinogradništva in vi- narstva. »Med redkimi ste dojeli, da politični prepiri in nerešeni lastninski problemi ne morejo in ne smeio zaustaviti razvoja. Pre- pričan sem, da boste v polnilnici napolnili večino vina, ki zraste v vinogradih, ne glede na lastnino. Samo to bo omogočilo dovolj ve- like serije, ki jih bo mogoče uspešno tržiti v domovini in tuji- ni. Verjamem, da se boste poslej kakor doslej trudili za kakovost in da se boste ne glede na lastni- štvo uspeli strpno pogovoriti o problemih.« Polnilnico je odpd prof. dr. Miran Veselic, ormoški rojak, ki ima za slovensko vinogradništvo, predvsem pa za oimoško vinsko klet velike zasluge. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozyan RADIO PTUJ (98,2 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 14. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, var- nost. 14.30 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Vitomarci. 15.00 Obve- stila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače, čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DANES^JU- TRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 15. maja: 14,00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 V vrtu. 16.30 Po domače, čestitke. 17.00 Obvestila, glasba in EPR 17.30 VČERAJ- DANES-JUTRI, obvestila, glasba in EPP. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 MALI OGLASI V ŽIVO. SOBOTA, 16. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop. 15.00 Obvestila, čestitke poslušalcev. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30VČERAJ DANES-JUTRl, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 RADIJSKI KVIZ. NEDELJA, 17. maja: 9.00 Čestitke poslušalcev. 10.00 ORFEJ- ČEK. 11.00 Tedenski pregled, obvestila, horoskop, glasba in EPP. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača ustvarjalnost. Svetloba duha. 13.00 Čestitke poslušalcev. PONEDEUEK, 18. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po doma- če, čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČE- RAJ - DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55Uspešnica dne- va. 18.00 Mala ptujska kronika, šport, kultura — vmes glasba po izbo- ru Draga Skoka. TOREK. 19. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.l5Novice. 16.30 Po domače, čestit- ke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DA- NES-JUTRl, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 V ŽIVO. SREDA, 20. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače, čestit- ke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DA- NES-JUTRL obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 i NAŠ GOST. Pripravljate tudi programe za ptujske otroke? »V času prvomajskih prazni- kov smo načrtovali dva tabora: ptujskega za otroke z Gorenjske in na Mežaklji za ptujske. Žal pa odziva ni bilo. Če pa bo zanima- nje, bomo pripravljali tabore, iz- lete in prireditve, tudi za ptujske otroke.« V življenje in delo taborov, ki jih pripravlja agencija Snežinka z Jesenic, se po potrebi vključu- jejo različni strokovnjaki. V zim- skega so pritegnili gozdarja, lov- ca, strigli so ovce in drugo. Kot pravi sodelavka agencije Zlata Dragojevič, otroci spoznavajo naravo sami, ne pa iz knjig in fil- mov. Doživetja jih bogatijo, in kot pravijo, se bodo še vračali. Živa, Kristina, Ivo, Matej in drugi so prvomajske počitnice v ptujski občini preživeli zelo in- tenzivno. Spoznali so del Slove- nije in njene zaklade, ki so v ve- čini še skriti. Po njihovih poteh bodo v kratkem hodili tudi star- ši. Agencija jim želi v »živo« po- kazati vse, kar so med prvomaj- skimi počitnicami doživeli njiho- vi otroci. V Ptuju so se otrokom z Gorenjske še posebej priljubile slike na razstavi turkerij na gra- du. MG TEDNIK - "'i OGLASI IN OBJAVE - 19 PRVA VAJA TERITORIALCEV ZA PROTIOKLEPNI BOJ! Slovenske »orglice« so zapele ISa vojaškem strelišču v Počeku pri Postojni so v četrtek. 7. maja, sklenili dvodnevno vajo enot Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije, na kateri so častnikom iz občinskih in pokrajinskih štabot TO ter novinarjem predstavili vse vrste orožja, ki ga trenutno premore slovenska vojska za protioklepni boj. Največ zanimanja je bilo za nov ] večcevni metalec raket, ki so ga izdelali domači strokovnjaki iz vojaških delavnic v Velenju. Vajo sta si ogledala tudi general Janez Slapar in obrambni minister Janez Janša ter jo ugodno ocenila. Vojaki in starešine 520. učnega centra slovenske teritorialne obrambe iz Šentvida so v drugi etapi vzgoje uspešno prikazali iz- delavo m uporabo improvizira- nih in formacijskih sredstev za protioklepni boj iz bližine v na- seljenem kraju. Ob uporabi vad- benih in šolskih nabojev so »lov- Novo slovensko orožje — osemcevni raketni metalec, izdelek velenjske- ga Esa. ci tankov« prikazali r^ajrazličnej- še ukane za postavitev in vleko protioklepnih min ter drugih boj- nih sredstev v te namene (meta- nje svežnja ročnih bomb, stekle- nic z vnetljivo tekočino itd.). Vi- deli smo tudi uspešen boj s trom- blonsko mino, izstreljeno iz pu- i ške. V drugem, nekoliko zahtevnej- šem in zagotovo tudi razburlji- vem delu vaje pa so skupaj z vo- jaki iz 410. učnega centra iz Po- stojne prikazali bojno dejstvova- nje protitankovskih min, ročnega raketometa Zolja, ročnega mino- meta M 57, ročnega raketometa Osa ter netrzajnega topa M 60 (82 mm). Z bojnim strelivom so na okoli 800 m oddaljene cilje (tanke) streljali vojaki obeh učnih centrov in večina zadetkov je bila zelo učinkovitih. Debelo jekleno konstrukcijo in gosenice so scefrali kot papir. Zatem so prikazali streljanje z novo, zelo natančno in učinkovi- to vodeno protitankovsko raketo PORS-I Metis, izdelek Skupno- sti neodvisnih držav, ki je strah in trenet vseh tankistov, saj je ta- ko rcKoč nezmotljiva in smrtono- sna. Tudi znana »maljutka« ali PORS-2-9kll je v rokah vojaka pokazala uničevalno protioklep- no moč. Vrhunec bojnega streljanja je bilo zagotovo dejstvovanje sicer 40 let starega, a na večje razdalje še zmeraj dovolj učinkovitega sa- movoznega topa M 18 (90 mm) ameriške izdelave. Še bolj natan- čen in vsestranski pa je bil v boj- nem dejstvu ponos jugoslovan- ske armade, eden najsodobnejših in modernih tankov M 84. Za konec so prikazali še novo slovensko protioklepno raketno orožje, improviziran 8-cevni me- talec raket 128 mm, ki so ga izde- lali v vojaških delavnicah Esa v Velenju. Uspešen je pri razdaljah od 8 do 10 tisoč metrov, vendar pa smo bili priča nekaterim po- manjkljivostim orožja pri rafal- nem streljanju. Kot kaže, je spodnji del oziroma stojalo me- talca med streljanjem še premalo stabilno. Seznanili pa so nas tudi s projektom raket Tiraš sloven- ske izdelave, ki jih prilagajajo za potrebe slovenske vojske. M. Ozmec ČRNA KRONIKA z aviom TRCIL v NASIP OB PROGI Po lokalni cesti iz Podgorcev proti magistralni cesti Ptuj -Or- mož je v sredo, 6. maja, ob 19.20 vozil osebni avto Slavko Strnad iz Radovljice. v naselju Oslušev- ci je tik pred prehodom ceste čez železniško progo zapeljal na de- sno in s prednjim delom trčil v zemeljski nasip pod železniško progo. Ob trčenju je avto obrnilo na streho. Pri tem sta se voznik Strnad in njegov sopotnik Av- gust Zupan, tudi iz Radovljice, hudo ranila. Prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico. HUDA PROMETNA NESREČA PRI PODLEHNIKU V četrtek, 7. maja, ob 13.30 je po magistralni cesti od Macija proti Hajdini vozila osebni avto znamke Lada Katarina Mrkalj iz Karlovca. Zunaj naselja Podleh- nik je zapeljala na levi vozni pas, po katerem je prav tedaj pripe- ljala osebni avto Vesna Stefano- vič iz Siska. Prišlo je do silovite- ga trčenja, v katerem je 27-letna hrvaška državljanka Vesna Stefa- novič dobila tako hude poškod- be, da je na kraju nesreče umrla. Sopotnica v njenem avtomobilu Dragica Janus iz Siska in vozni- ca Mrkaljeva pa sta bili hudo ra- njeni. Prepeljali so ju v ptujsko bolnišnico. AVTO OBSTAL NA NJIVI Po magistralni cesti od Tržca proti Hajdini se je v četrtek, 7. maja, nekaj pred polnočjo z osebnim avtom peljal Edvard Dobrajc. Zunaj naselja Draženci je njegov avto zaneslo v desno na bankino, po kateri je avto dr- sel še okoli 60 metrov. Voznik je poskušal vozilo obvladati, zato je zavil v levo. Kljub temu ga je zaneslo čez cestišče in nato po nasipu navzdol, kjer je trčil v na- sip obcestnega jarka. Po trčenju je avto še nekajkrat obrnilo in po 43 metrih je obstal na kolesih na njivi. Tako voznik kot njegov so- potnik Ernest Dobrajc iz Kungo- te sta se v nezgodi hudo poško- dovala in so ju prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. VrEŠČILA v OGRAJO, AVTO PRISTAL NA STREHI V soboto, 9. maja, zjutraj okoli 6. ure se je po sloveniki proti Slovenski Bistrici peljala z gol- fom Jasmina Vučak. Med nase- ljema Devina — Klopce je njen avto začelo zanašati in po 50 me- trih je trčil v desno varovalno ograjo. Golf je potem obrnilo za 90 stopinj, zaradi česar se je ne- kajkrat prevrnil in končno obstal na strehi. V nezgodi sta se hudo ranili 26-letna voznica in 78-letni sopotnik Stojan Raguž. Sopotni- ka Sinka Vučak in Vasiljev Pejič pa sta bila lažje ranjena. Prepe- ljali so jih v mariborsko bolnišni- co. KOLESARKA ZARADI POŠKODB UMRLA Po lokalni cesti Turnišče — Sela je v nedeljo zvečer, 10. ma- ja, ob 21.30 vozil osebni avto Šte- fan Vidovič iz Pobrežja 74, KS Videm pri Ptuju. Pred križiščem z lokalno cesto Lancova vas — Apače je s sprednjim bočnim de- lom avtomobila zadel kolesarko, 46-letno Marijo Drevenšek iz Po- brežja 62. Kolesarko je odbilo z vozišča, kjer je obležala in zaradi poškodb umrla. Voznik avtomo- bila pa s kraja nezgode pobegnil in se naslednji dopoldan javil na oddelku policije v Podlehniku. UMOR NA GORENJSKEM VRHU V soboto, 9. maja, zjutraj so v stanovanjski hiši na Gorenjskem Vrhu 1, KS Zavrč, našli mrtvo 58-letno Štefanijo Petrovič. Poli- cija je takoj začela preiskavo, saj so bili znaki, daje bila pokojnica umot^jena; to je potrdila tudi ob- dukcija. Storilca še iščejo. NA MEJNEM PREHODU V GRUŠKOVJU ODVZEMI OROŽJA V četrtek, 7. maja, dopoldne so na mejnem prehodu Gruško- vje cariniki pri osebnem pregle- du 34-letnega F. B. iz Zagreba našli pištolo s tremi polnimi okvirji, ki je ob vstopu v Sloveni- jo ni prijavil, temveč jo je skril pod srajco za pasom. Najdeno so mu zasegli in ga poslali sodni- ku za prekrške. Dva dni zatem so na istem mejnem prehodu ob vstopu v Slovenijo zasegli 500 nabojev državljanu P. Č. iz BiH, ki jih je tudi poskušal pretihota- piti. POVZROČIL PROMETNO NEZGODO IN NAPADEL POLICISTA V naselju Doklece, KS Ptujska Gora, sta policista iz postaje v Kidričevem ustavila voznika osebnega avtomobila M. K. iz ZR Nemčije, ki je pred tem pov- zročil prometno nezgodo z manj- šo gmotno škodo, potem pa od- peljal naprej. Policistoma naj- prej ni hotel pokazati osebnih dokumentov, potem pa se je fizi- čno lotil najprej enega, potem pa še drugega policista, ki sta ga končno obvladala, vklenila in pripeljala na kraj prometne ne- zgode. Tam se je M. K. umiril, zato sta mu policista snela lisice. Zvedeli smo še, da sta policista v ptujskem zdravstvenem domu iskala zdravniško pomoč, M. K. pa ni bil poškodovan. Celotni primer bodo še podrobneje razi- skali. SMRT MOPEDISTA Na magistralni cesti pri Lan- covi vasi se je v ponedeljek, 11. maja, okoli 17. ure pripetila hu- da prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila znamke BMW Želj- ko Babotič iz Zagreba in voznik kolesa z motorjem Mirko Vertič, roj. 1942, iz Spuhlje lOO/a. Voz- nik osebnega avtomobila je pe- ljal po magistralni cesti iz Pod- lehnika proti Hajdini, v križišču z lokalno cesto Videm —Lancova vas je trčil v voznika kolesa z motorjem in ga zbil po vozišču. V nezgodi se je voznik kolesa z motorjem Mirko Vertič tako hu- do telesno poškodoval, da je po- škodbam podlegel na kraju ne- sreče. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 500 tisoč SLT. Zoper voznika Željka Babotiča je dežurni preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča Maribor, enota Maribor, odredil pripor. FF, JB Posledice hude nesreče v križišču zunaj naselja Lancova vas. Poročni jubilej Ob praznovanju župnijskega sozavetnika sv. p. Leopolda Mandiča se v župniji sv. Ožbalta na Ptu- ju zberejo vsako leto zakonski pari jubilanti, da iz- rečejo svoj hvala Bogu za skupna zakonska leta in da zaprosijo za nadaljnji blagoslov. Tako se je tu- di to nedeljo, 10. maja, zbralo ob 8. uri v župnijski cerkvi 23 parov. Med njimi sta bila Albert in Než- ka Sirec, ki praznujeta 60-letnico poroke, Martin in Marija Robin ter Jožef in Matilda Petek, ki praznujeta 50-letnico poroke. Sv. P. Leopold (letos mineva 50 let od njegove smrti) je bil v svojem življenju opora številnim, družinam. To svoje duhovno poslanstvo kot pri- prošnjik družin opravlja tudi sedaj, zato se prav na Leopoldovo nedeljo zbirajo zakonci k prazno- vanju poročnih jubilejev. Na sam njegov praznik, v torek, 12. maja, pa je lik tega svetnika med mašo ob 19. uri osvetlil prof. dr. Stanko Janežič. p. Karel (Foto: Langerholc.) RODILE SO - ČESTITA- MO: Jožica Prašnički, Zloganje 51, Ivanec — Gorana; Karla Žnidarič, Goričak 14, Zavrč — Žiga; Marica Glavica, Bednjica 58, D. Višnjica - dečka; Olga Simonič, Ptuj, Ormoška 124 — deklico; Karolina Gjura, Staneti- nec 35, Štrigova — deklico; Kse- nija Hebar, Zg. Pristava 35, Ptuj- ska Gora — Uroša; Terezija So- lina, Cirkulane 14/a — Domini- ka; Jožica Geč, Stojnci 71 — Si- mona; Damjana Gregurec, Selci 25, Cestica — Thomasa; Cvetka Vajo sta spremljala tudi general Janez Slapar in obrambni minister Ja- nez Janša. Na posnetku med ogledom raketometa Metis. (Foto: M. Ozmec.) BRALCI SPRAŠUJETE PTUSKE REGISIRSKE TABLICE, OSEBNE IZKAZNICE IN POTNI LISTI Naš bralec B. F. je kupil nov avtomobil in bi ga seveda moral registrirati. Ker so mu povedali, da bodo no\e tablice izdane \ kratkem, je sklenil z re- gistracijo počakati. Od takrat sta minila že dva meseca in bralec sprašuje, kako dolgo bo moral še čakati. Vprašan/e, ki se orav t^kQ ti^^ „f,yp države, je menjava osebnih izkaznic in potnih li- stov. Bralec D. L. sprašuje, do kdaj veljata ome- njena dokumenta in kdaj naj ju zamenja, da ne bo tega počel ravno v naj\ečji gneči. Poklicali smo Ido Kozel, pomočnico načelnika Oddelka za notranje zadeve SO Ptuj. Povedala je, da izdajajo sedaj tistim, ki potrebujejo nove osebne izkaznice, začasne izkaznice, ki bodo ve- ljale predvidoma do začetka drugega leta. Takrat naj bi pričeli splošno menjavo izkaznic. S potni- mi listi je nekoliko drugače, saj izdajajo nove že od oktobra lani, do 5. junija pa izdajajo tudi sta- re, jugoslovanske, saj v nekatere države zaenkrat z novim ne moreš potovati. Stari potni listi velja- jo do junija 1993. O registrskih tablicah je Ida Kozel povedala, da bo potrebno sedanje zamenjati do leta 1994. Problem ptujskih tablic je grb, za katerega v ptujski občini še nismo dogovorjeni. Avtomobil lahko registriramo z bivšimi jugoslovanskimi ta- blicami, ki jih dobimo na občini vsak dan^ CC!0" tni nouon^V tablica, upravna taks"a"in nova prometna izkaznica pa stane 1710 SLT in nekaj našega časa, seveda. Takšen postopek bomo morali izpeljati ob menjavi tablic, torej do leta 1994, vsi lastniki vozil. Tik pred oddajo časopisa v tisk pa smo od žu- pana V ojteha Rajherja izvedeli, da je predlog gr- ba za tablice sprejet in bodo tudi ptujske tablice izdelane v najkrajšem možnem času. Pripravila: Milena Zupanič ***TEDNIK IŠČE ODGOVOR*** TEDNIK je nasieamk Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di rektor in glavni urednik), Ludvil« Kotar (odgovorni urednik), Jož£ Šmigoc (pomočnik odgovorne ga urednika in lektor), Štefar Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik Daria 'jjKrTlar,, mariin ozmec Vida Topolovec, Nataša Vodu šek in Milena Zupanič (novinar ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel (062) 771-226; faks (062 771-223. Celoletna naročnina 2.080 tolar jev, za tujino 4.160 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari bor. Ivanuša, Hum 38 — dečka; Met- ka Ratek, M. Brebrovnik 33, Ivanjkovci — Gregorja; Petra Miličevič, Ptuj, Volkmerjeva 11 — Matica; Aleksandra Plohi, Cvetkovci 70/a — Tamaro; So- nja Bosotina, Ul. 5. prekom. br. 16 — dečka; Stanka Radolič, Kungota 10 — dečka; Metka Dolenc, Župečja vas 49 — Nino; Marija Medved, Pleterje 7 — de- klico; Mirjana Panič, Slovenska 69, Središče ob Dravi — Matica; Jožica Rak, Videz 15, Slovenska Bistrica — Tamaro; Darinka Žlabtič, Muretinci 16 Donisa. POROKE - PTUJ: Anton Pravdič in Irena Težak, Kore- njak 10/a; Franc Božičko, Dra- vinjski Vrh 12/b, in Vesna Mo- horko, Apače 189; Stanko Moj- zes, Podgorci 111, in Darja Za- muda, Zamušani 79; Mirko Oz- vatič in Marija Brumen, Placar 14; Dušan Jaušovec, Njiverce, Proletarska ulica 10, in Darinka Mlakar, Apače 274; Milan Kozel in Jožica Kaučevič, Barislovci 10; Igor Gimpelj in Katarina Verhnjak, Ljubljana, Polanškova ulica 15; Boris Černezel, Ptuj, Prešernova ulica 8, in Mirjana Mešl, Ptuj, Potrčeva cesta 42. UMRLI SO: Marija Junger, Majski Vrh 42, roj. 1911, umrla 28. aprila 1992; Alojzij Trunk, Moškanjci 42/a, roj. 1905, umrl 1. maja 1992; Elizabeta Kozel, Velika Varnica 62, roj. 1919, umrla 6. maja 1992; Silvester Gajšek, Stogovci 33, roj. 1929, umrl 7. maja 1992. osebna kronika