Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
{
fr" k
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir	40-000
Letna inozemstvo, L'SA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXVIII. - Štev. 19 (1899)	Gorica	-	četrtek,	8.	maja	1986	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	600
Temelj zdrave družine Katastrofa v sovjetski jedrski elektrarni
Družina, ki jo utemeljuje in oživlja ljubezen, je skupnost oseb: moža in žene, staršev in otrok, sorodnikov. Njena prva naloga je, da zvesto živi stvarnost svoje edinosti in si stalno prizadeva, da bi bila pristna skupnost cseb. Notranje počelo, trajna moč in poslednji cilj te naloge je ljubezen: kakor družina brez ljubezni ni skupnost oseb, tako družina brez ljubezni ne more živeti, rasti in se izpopolnjevati kot skupnost oseb.
Prva skupnost, prvo občestvo je tisto, ki nastane in se razvija med zakoncema: v moči zakonske ljubezenske zveze sta mož in žena, »ne dva, ampak eno telo« in sta poklicana, da v svojem občestvu stalno rasteta na osnovi vsakodnevne zvestobe svoji zakonski obljubi, s tem da popolno podarjata samega sebe drug drugemu.
NERAZVEZLJIVOST IN ZVESTOBA
Značilna ra zakonsko skupnost ni le njena enovitost, marveč tudi njena neraz-vezljivost. In temeljna dolžnost Cerkve je, da vedno znova poudarja in podčrtuje nauk o nerazvezljivosti zakona. Tistim, ki se jim dandanes zdi nemogoče, da bi se za vse življenje zvezali z enim človekom, in tistim, ki se prepuščajo kulturnemu toku, ki odklanja nerazvezljivost zakona in celo zasmehuje dolžnost poro-čencev do zvestobe, Cerkev neprestano naglasa veselo novico o dokončnosti zakonske ljubezni, ki ima svoj temelj in svojo moč v Kristusu.
Nerazvezljivost zakona, ki je zakoreninjena v popolni osebni podaritvi zakoncev drug drugemu in ki jo terja blagor otrok, najde svojo poslednjo resničnost v načrtu, ki ga je razkril Bog v svojem razodetju: Bog namreč hoče in podarja nerazvezljivost zakona kot sad, znamenje in zahtevo absolutno zveste ljubezni, ki jo ima Bog do človeka in Kristus do svoje Cerkve.
Dar zakramenta svetega zakona je za krščanska zakonca hkrati poklicanost in zapoved, da ostaneta zvesta v vseh preizkušnjah in težavah v velikodušni pokorščini do svete božje volje: »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.«
In tako je med najvažnejšimi in najnujnejšimi nalogami zakonskih parov v našem času pričanje za neprecenljivo vrednoto nerazvezljivost! in zakonske zvestobe.
NOTRANJA MOČ DRUŽINE
Zakonska si- upnost je temelj za graditev širše družinske skupnosti, staršev in otrok, bratov in sester, sorodnikov in drugih domačih. Ljubezen pa, ki oživlja medčloveške odnose različnih udov družine, je notranja moč, ki oblikuje družinsko edinost in občestvo ter jo napravlja živo.
Družinsko občestvo je mogoče ohranjati in živeti le z velikim duhom pripravljenosti za požrtvovalnost. Dejansko se za takšno občestvo zahteva od vseh in od vsakega velikodušna pripravljenost za razumevanje, odpuščanje, spravljivost. Vsaka družina ve, kako sebičnost, razprtija, napetosti in navzkrižja hudo prizadevajo in včasih tudi smrtno ranijo njeno skupnost: od tod številne in raznolične oblike razklanosti v družinskem življenju.
Kako si pomagati? Posebno prejem zakramenta sprave in udeležba pri uživanju enega samega Kristusovega telesa podarja krščanski družini milost in odgovornost, da premaguje razdore in težave.
Danes je zvestoba v krizi. Ljudje pogosto prelomijo dano besedo. Najraje se sploh ne vciejo. Odločitev za vse življenje se jim zdi prehuda. Raje se obvežejo za določen čas: dokler bo šlo. Čc se pokaže boljša možnost, se spet premislijo in drugje zastavijo svoje moči. Drugače, pravijo, se ne splača. Sedanja kriza zvestobe je istovetna s krizo človeške resnice. Zvestoba pa je odsev večne božje zvestobe, večne resnice. Samo Bog more podariti ljudem resnično zvestobo. O ko bi se vsi tega zavedali!
S stvarjenjem moža in žene po svoji podobi ii. sličnosti je Bog okronal in dokončal delo svojih rok: poklical ju je k posebni deležnosti pri njegovi ljubezni in hkrati pri njegovi moči Stvarnika in Očeta, da bi namreč svobodno in odgovorno sodelovala pri posredovanju daru človeškega življenja: »Bog ju je blagoslovil in jiina rekel: Rodita in se množita ter napolnita zemljo in si jo pod-vrzita.«
Tako je temeljna naloga družine, da služi življenju, da v potekanju zgodovine uresničuje prvotni Stvarnikov blagoslov in da z roditvijo bogopodobnost predaja naprej od človeka da človeka.
(Iz apostolskega pisma Janeza Pavla II.)
Nenadoma je vsa svetovna javnost v začetku preteklega tedna zvedela za kraj, ki leži na republiški meji med Ukrajino in Belo Rusijo 160 km severovzhodno od Kijeva, ukrajinske prestolnice. Kraju je ime Černobil ter se nahaja od reki Pri-pjat. Blizu Černobila se Pripjat izliva v Dnjeper oz. v velikansko umetno jezero, ki sega tja do Kijeva na jugu.
TRAGIČNA ZGODBA
Od leta 1978 deluje v Černobilu jedrska elektrarna. Sestavljena je iz štirih enot po tisoč megavatov. Dve enoti imata grafitni reaktor, ki je hlajen z vodo (voda se v reaktorju uparja in pregreva ter usmerja na turbino) in so ju postavili 1978. in 1979. leta, potem pa sta še dve enoti z lahkovodnima reaktorjema, ki sta hlajena z navadno vodo pod tlakom in sta iz let 1983 in 19S4. Ta dva reaktorja sta zelo podobna ameriškemu Westinghouso-vemu reaktorju, ki je nameščen v jedrski elektrarni v Krškem v Sloveniji.
Kako je prišlo do nesreče, se lahko samo ugiba, saj iz Sovjetske zveze ni pravih vesti. Vzrok požara 1200 ton grafita je najbrž segrevanje v reaktorju. Odpovedal je hladilni sistem, nato je izbruhnil požar, temu je sledilo taljenje sredice, tj. jedra reaktorja. Zaradi gorenja grafita, ki je izgubil svojo moderatorsko in blažilno vlogo, je prišlo do verižnh reakcij in to-pitve uranovih palic. Radioaktivne snovi so zaradi gorenja grafita začele uhajati v atmosfero, s tem pa se je povečala radioaktivnost tudi v sosednjih deželah, zlasti na Švedskem, Finskem in Poljskem.
NESMISELNO PRIKRIVANJE
Značilno je, da je do nesreče prišlo že v soboto 26. aprila, sovjetske oblasti pa so jo priznale šele 48 ur nato, ko so v Skandinaviji izmerili desetkrat večjo radioaktivnost od normalne in je zaradi tega švedska vlada izrazila svoje ogorčenje, zakaj SZ ni takoj obvestila sosednjih držav o nesreči.
To sovjetsko zadržanje je bilo označeno za nesprejemljivo, minister za energijo Birgitta Dahi pa je poudarila, da »take nesreče nesporno potrjujejo nujo o sprotnem obveščanju sosedov ob vsakem zapletu«. Ponovila pa je tudi že staro švedsko zahtevo, »da bi morala SZ pristati na mednarodno nadzorstvo svojega miroljubnega jedrskega programa«. Vendar je Moskva vedno dosledno zavračala take zahteve s trditvami, da so njene elektrarne varnejše od zahodnih, kjer da so gibalo vsega le dobiček, ne pa človeška varnost.
PREZIR DO LASTNEGA PREBIVALSTVA
Kako malo pa je sovjetskemu režimu mar človeška varnost, najbolj priča zadnji primer. Prebivalstvo je bilo obveščeno s kratkimi vrsticami, ki so skušale dati vtis, da sc ni zgodilo nič posebnega, medtem ko so bile na prvih straneh časopisov vesti o dejavnosti partijskih veljakov in o raznih partijskih kongresih.
Naključje je hotelo, da so prav v času, ko so oblasti že vedele za katastrofo v Černobilu, uprizorile senzacijo s skesanim beguncem Olegom Tumanovom, ki je 20 let delal kot urednik ruskih oddaj v ameriški postaji za Vzhodno Evropo »Svoboda« v Miinchnu. Temu dogodku je časopisje namenilo velik prostor in tudi televizija je pripravila o tem posebno oddajo. Za Černobil pa ni bilo prostora. Tako bodo sovjetski državljani pač vedeli (spet) le to in toliko, kolikor bodo zvedeli od tujih radijskih postaj, ki te dni na veliko o tem poročajo, moskovski oddajniki pa jih, kot že dolgo ne, pridno motijo.
Iz sovjetskega časopisja se je zvedelo, in tudi to je laž, da je to prva nesreča kakega jedrskega reaktorja v S/., pa je znano po vsem zahodnem svetu, da se je leta 1958 zgodila na področju Čeljabinska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje na stotine ljudi. Ogromno ozemlje je postalo radioaktivno in še danes, skoraj po 30 letih, ne more na to področje stopiti človekova noga.
Prav tako vztrajajo uradni organi na številkah, ki so bile objavljene o človeških žrtvah, namreč da sta bila le dva mrtva, 197 pa ranjenih, od njih je 16 v kritičnem stanju. Toda kdo naj te številke preveri? Obseg nesreče kaže, da je moralo biti žrtev mnogo več.
Tudi prebivalstvo prizadetega področja ni moglo zvedeti, če je voda iz rek Pripjat in Dnjeper postala radioaktivna ali če se sme jesti ribe iz tega območja in se sme uživati povrtnino in druge pridelke. Molk in spet molk, kot da se ni nič zgodilo. Kajti v SZ se ne sme ničesar tragičnega zgoditi, saj je vse boljše kot na Zahodu.
Moskovski radio je v oddaji v angleškem (!) jeziku skušal pozornost domačega prebivalstva usmeriti na Zahod, kjer je od leta 1950, ko so nastale prve jedrske elektrarne, prišlo do vrste nesreč v Vel. Britaniji, Franciji, ZDA in drugod. Povsod so bile smrtne žrtve, a vedno manj, kot jih je pri letalskih nesrečah. Pa se še ni zgodilo, da bi kdo prepovedal zaradi teh nesreč letalske polete. Počemu se torej vznemirjati, če se kaj podobnega zgodi na področju jedrske energije? se sprašuje radijski poročevalec.
V SOVJETSKI ZVEZI VSE PO STAREM
Pri vsem tem pa se samo po sebi vsiljuje spoznanje, da se s prihodom Gorbačova na oblast v SZ ni ničesar v bistvu spremenilo. Ta »mladi« naslednik Stalina, Brežnjeva, Andropova, Černenka naj bi prinesel v zastarele in okostenele sovjetske strukture več sproščenosti, dinamičnosti, celo svobode. Vsa ta pričakovanja so se razblinila v radioaktivnem dimu Černobila.
S tem, da je ukazal molk o tej tragediji, je pogazil pravico do obveščanja, ki pritiče domačemu prebivalstvu in tujini, pogazil je načelo, da je treba zavarovati
Pred 10.
V torek 6. maja je poteklo deset let, ko je strahoten rušilni potres ob 20,58 opustošil področje 5.700 kv. km s 137 občinami in 60.000 prebivalci. Življenje je izgubilo 989 oseb, ranjencev pa je bilo piek 3.000. Do sedaj je bilo opravljenega 90 % načrtovanega dela.
Sam predsednik republike Cossiga, ki je bil pred desetimi leti notranji minister in si je osebno ogledal potresno območje, se je želel udeležiti proslav ob tej žalostni obletnici. V dopoldanskih urah 6. maja letos je prisostvoval v videmskem gradu uradni svečanosti, ki so se je udeležile najvišje deželne oblasti, zastopniki vlade in parlamenta, ustavnega sodišča in vojaških oblasti.
Po uvodnem pozdravu videmskega župana Bressanija sta spregovorila predsednik deželnega sveta Solimbergo in odbora Biasutti, nakar se je Cossiga v bližnji paiači d’Aronco sestal z občinskimi upravitelji prizadetih krajev ter poslušal poročilo deželnega odbornika Dominicija o obnovi porušenega območja. V helikopterju si je nato ogledal obnovljene kraje ter del nove avtoceste Carnia-Trbiž, ki bo v začetku julija odprta prometu.
Zasedanje najbolj industrializiranih držav
V Tokiu je od 4. do 6. maja poteklo 12. vrhunsko zasedanje sedmih najbolj industrializiranih držav. Italijo so zastopali Ctaxi ter ministra Andreotti in Goria. Pri tem sta bili tudi Italija in Kanada sprejeti v »klub petih«, tj. ZDA, Japonske, Vel. Britanije, ZR Nemčije in Francije. Craxi je to označil za velik italijanski uspeh, češ v bodoče Italija ne bo več samo gledala, ko bo šlo za važne finančne in gospodarske odločitve.
Na zasedanju je bil tudi sprejet dokument o terorizmu. Listina izrecno omenja Libijo ter navaja ukrepe zoper teroriste in države, ki jih podpirajo.
ogroženo življenje državljanov, 48 ur je kruto resnico prikrival svoji državi in ostalemu svetu. Le predstavljajmo si, kako bi njegovi pristaši zavpili, če bi Reagan ali kak drug zahodni državnik storil nekaj sličnega?
In kje so ostali vsi poborniki za čistočo okolja, »zeleni« imenovani, ko se je razvedela vest o Černobilu? Ko bi se to zgodilo na Zahodu, bi te dni bili priča množičnim pohodom zoper jedrsko onesnaženje. Tako pa... ker se je to zgodilo v SZ, se vse preide z molkom. Ali ne priča to o tem, da so »zeleni« usmerjeni le v eno smer?
Naj omenimo še ravnanje italijanske Proletarske demokracije. Vodstvo te skrajno levičarske stranke je svoje člane pozvalo, naj se zberejo, ne morda pred sovjetskimi predstavništvi, kar bi bilo naravno, ampak pred italijanskimi jedrskimi centralami. Volk pač ne more iz svoje kože.
REAKCIJE V ITALIJI
Čeprav se je na območju Italije radioaktivnost povečala le za 1,8, je pa italijansko ministrstvo za zdravstvo »iz previdnosti« izdalo poseben odlok, ki prepoveduje prodajo sveže listnate zelenjave vključno do 27. maja in postavlja določene omejitve pri uživanju svežega mleka za nosečnice in otroke, stare do deset let.
Varnostni ukrepi so najhuje prizadeli vrtnarje, ki jim je bila s tem povzročena velika gospodarska škoda. Kmetovalci zahtevajo, da se jim ta škoda povrne.
V rimskem parlamentu pa je minister za civilno zaščito Zamberletti poročal o katastrofi v Černobilu. Vse politične stranke, vključno levičarske iz opozicije so najodločneje obsodile sovjetsko prikrivanje razsežnosti te nesreče.
J. K.
Predstavniki sedmih držav so poleg tega obravnavali jedrsko katastrofo v Černobilu. Opozorili so vse drža’-e, ki razpolagajo z jedrsko silo, da v primeru nesreč takoj obvestijo javnost o takih dogodkih, kar se ravno v primeru Sovjetske zveze ni zgodilo.
Pred začetkom sestanka na vrhu sedmih najbolj razvitih industrijskih držav v Tokiu sta se Craxi in Andreotti sestala s cesarjem Hirohitom in predsednikom vlade Nakasonejem. Politični odnosi mer obema državama so dobri, izboljšati pa bi bilo treba gospodarske. Oba italijanska državnika sta se sestala tudi z Reaganom in zunanjim ministrom Shultzom. Craxi je na ameriško prigovarjanje, da je treba libijskega diktatorja Gedafija povsem osamiti, odgovoril, da bo Italija na vsak udarec reagirala s protiudarcem, ni pa v celoti osvojil Reaganovih stališč glede pobijanja terorizma.
Ob srečanju SSk-LpT
Konec aprila je bilo na sedežu deželnega sveta v Trstu srečanje med predstavniki Slovenske skupnosti in Liste za Trst. SSk sta zastopala deželni tajnik Andrej Bratuž in pokrajinski tajnik Zorko Harej, Listo pa tajnik Staffieri, predsednik Ceco-vini ter deželni svetovalec Gambassini in Ventura. Po uvodnih besedah tajnika Liste o splošnih problemih koalicij na Tržaškem in na deželi je deželni tajnik SSk odločno zavrnil znano in nesprejemljivo stališče svetovalca Gambassinija do svetovalca SSk Štoke (ko je vprašal predsednika deželne vlade, če lahko predstavnik narodne manjšine prevzema tako odgovorno mesto kot je predsedstvo deželne komisije za kulturo in šolstvo). Ker se nato predstavniki Lpl v ničemer niso distancirali od tega stališča, je deželni tajnik Slovenske skupnosti zapustil pogajanja in jin s tem na deželni ravni prekinil.
PRIDITE MALI IN VELIKI,
PASTIRČEK VAS ČAKA!
leti ie potres opustošil MnHo
7. PASTIRČKOV DAN
PROSLAVA 40-LETNICE
v nedeljo 11. maja 1986 v Katoliškem domu v Gorici
program.
^ ‘ - mladinka maia na Plaeuti
e* tempore v Kat. domu - kosilo in	barvie*l)
10 veseli nastop 1N nagrajevanje
V D VOH ANI
um bo im
Ob deželnem kongresu Slovenske skupnosti
Predsedniške volitve v Avstriji
To soboto, dne 10. maja, bo v goriškem Avditoriju 5. deželni kongres Slovenske skupnosti. S tem bo slovenska stranka tudi zaključila svoje letošnje kongrese. Januarja je bil namreč pokrajinski kongres v Gorici, aprila pa je bil pokrajinski kongres v Trstu. Deželni kongres nekako idejno zaključuje to letošnje obdobje kongresov, ki so za vsako stranko osnovnega pomena. Toliko bolj še za Slovensko skupnost, saj gre za edino slovensko stranko v Italiji in kot tako glasnico posebnih interesov narodne manjšine.
Prvi deželni kongres je bil leta 1975 v Devinu in je imel pravzaprav ustanovni značaj. Slo je tudi za formalno tesnejšo povezavo obeh vej stranke, tržaške in novoustanovljene goriške SSk. Pri tem še posebej v luči deželnih volitev, ko morata obe enako močno in strnjeno, predvsem pa složno nastopiti za dosego dejanske izvolitve deželnega svetovalca.
Naslednji kongres je bil leta 1977 v Šte-verjanu. Na tem zasedanju je šlo predvsem za izdelavo točnega predloga za zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Sledil je kongres leta 1980 v Gorici, kjer je SSk lahko s ponosom sporočila, da je bil njen zakonski osnutek uradno predstavljen po redni parlamentarni poti v rimskem senatu. Zadnji, četrti deželni kongres je bil leta 1983 na Opčinah. Tudi tu je stranka spet začrtala pomembne smernice za svoje delovanje.
Kaj pa sedanji, peti deželni kongres? V kakšnem političnem trenutku se danes nahajamo? Kaj nam je narediti? SSk se stalno bori, kot edina slovenska stranka, za osnovne pravice Slovencev v Italiji in za njih uradno priznanje v celi deželi. Zato nastopa tudi z drugimi političnimi silami slovenske manjšine v raznih enotnih nastopih in akcijah. Pri tem pa ne pozablja na svoje posebno poslanstvo, saj kot edina politična stranka Slovencev v Italiji mora to delati.
Kot Union Valdotaine v Dolini Aosta ali Siidtiroler Volkspartei na Južnem Tirolskem, kot Sardinska akcijska stianka ali kot Okcitansko avtonomistično gibanje, pa tudi kot Furlansko gibanje v bližnji Furlaniji — tako mora Slovenska skupnost biti pristen glasnik političnih teženj naše manjšine. In nihče ji tega ne more odrekati!
Deželni kongres Slovenske skupnosti pomeni tudi za slovensko politično silo najvišji forum, ki mora v bistvu pregledati splošne politične smernice stranke. Pokrajinski kongresi seveda to naredijo vsak za svojo pokrajino, za Videmsko pa tega sploh še ni. Prav zato pa ima deželni kongres nujno značaj nekakega krovnega vodila, ki mora zapolniti vrzeli tudi tam, kjer organizacije iz teh ali drugih razlogov že ni. Zato moramo še toliko bolj razumeti in skušati zaobjeti pri tem vse tisto, česar danes še ni.
V dobi od zadnjega deželnega kongresa je SSk naredila veliko. Naj to sicer ne izzveni v kako poceni hvalo, dejansko pa se je v teh par letih znašla ob neštetih problemih, izmed katerih je nekatere važne tudi zelo dobro rešila. Pomislimo samo na deželne volitve iz letea 1983, kjer je spet ponovno izvolila zastopstvo SSk v deželnem svetu. Pomislimo na stalno zasledovanje od strani SSk naših problemov v sklopu deželne večine. Treba se je tudi spomniti samostojnih nastopov tako na parlamentarnih kot na evropskih volitvah. Povsod je Slovenska skupnost dobro zabeležila svojo prisotnost in se uveljavila. Na evropskih je celo doživela uspeh na skupni koalicijski listi z izvolitvijo
Litvanski katoličani ob 600-letnici pokristjanjenja
Prihodnje leto bodo litvanski katoličani proslavili 600-letnico pokristjanjenja svoje dežele. Škofje so na ta dogodek svoje vernike že opozorili 11. novembra lani v skupnem pastirskem listu.
Na to slovesnost pa se po svoje pripravljajo tudi komunistične oblasti, ki bi rade proslavam odvzele verski značaj in poudarile, da so bili Litvanci za časa carskega gospostva zatirani, v socialistični državi pa so enakopravni, odnosi med Cerkvijo in oblastjo pa »stvarni« in »normalni«.
Kakšni so ti odnosi, se pa vidi iz tega, da režimsko časopisje stalno napada vatikanski radio, češ da podpira državi sovražne elemente med domačo duhovščino in »klerikalne litvanske emigrantske kroge«. Praznovanje 600-letnice naj bi bilo zato omejeno na notranjost Litve. Oblasti ne želijo nikakršne podpore iz tujine, zlasti pa ne sodelovanja s strani Apostolskega sedeža.
skupnega poslanca v evropskem parlamentu. Vse to in še marsikaj drugega lahko kaže na pozitivno in nujno prisotnost slovenske stranke tudi v širšem merilu.
Ob tem deželnem kongresu zato želimo slovenski stranki veliko uspeha na bodoči politični poti. Predvsem V boju za dosego zakonske zaščite Slovencev v Italiji, kjer moramo napeti vse sile naše manjšine za kar se da uspešno izglasovanje manjšinskega zakona. Nato pa izražamo tudi trdno upanje, da bo SSk še nadalje — kot doslej — zvesta idealom pluralizma in demokracije ter osnovnih duhovnih vrednot našega naroda skozi vso burno slovensko zgodovino, kar je prav slovenska prisotnost na Primorskem znala tudi v najtemnejših dobah jasno pokazati in dokazati!
Spectator
V vatikanskem tiskovnem uradu so sporočili, da se namerava papež Janez Pavel II. 7. septembra letos povzpeti na najvišji evropski vrh Mont Blanc. Iz doline Aosta se bo čez ledenik prepeljal z žičnico, na vrh pa šel seveda peš. Vzpon na Mont Blanc bo sv. oče opravil ob 200-let-nici osvojitve te mogočne gore. Doslej je bil že dvakrat v Alpah: avgusta 1979 na Marmoladi v Dolomitih in julija 1984 na smučiščih gore Adamello nad Gardskim jezerom. Tedaj je bil z njim tudi takratni predsednik italijanske republike Pertini.
V drugi polovici novembra pa bo sv. oče nastopil daljše pastoralno potovanje v Avstralijo, Novo Zelandijo in otočje Fidži. Na povratku, predvidoma 1. decembra, se bo ustavil še na Sejšelskih otokih.
Še vedno pa je vprašljivo potovanje v Litvo ob 600-letnici pokristjanjenja te dežele. V teku so diskretna poizvedovanja med Moskvo in Vatikanom. Ce bi papežu ne uspelo iti v Litvo, naj bi tja potoval kak primeren kardinal kot papežev zastopnik.
Družina, ki skupno moli, ostane skupaj
Pretekli teden je sv. oče sprejel večjo skupino hrvaških romarjev, ki jih je takole nagovoril:
Srčno pozdravljam vse vas, tu prisotne hrvaške romarje iz Jugoslavije, tj. iz Splita in Zagreba. Dobrodošli v Rimu, ki je skupna domovina vseh kristjanov. Kakor številni vaši predniki v preteklih stoletjih ste tudi vi poromali na grobova apostolskih prvakov Petra in Pavla, da bi obnovili in pokazali svojo krščansko vero. Vase romanje je istočasno izraz večstoletne kulture vašega hrvaškega naroda, ki ima kakor pri drugih evropskih narodih, svoje korenine prav v krščanski veri.
Vera in kultura sta dve stvarnosti, ki se medsebojno prepletata. Vera, ki ne postane kultura, ni zadostno sprejeta in ne zadostno živeta. Zvestoba lastni kulturi je velike važnosti za življenje posameznika in družine ter za ohranjevanje narodove samobitnosti. Primeri iz zgodovine dokazujejo, da je kultura vir velike moči. O tern sem posebej govoril na sedežu Unesca 2. junija 1980.
Poglabljajte in razvijajte svojo krščansko kulturo tudi z lepim petjem, kot to vrši tu prisotni Splitski oktet. Njegova zavzetost za Cerkev je dobro znana in vredna vse pohvale. Kristus Gospod, ki je s svojini učlovečenjem sprejel našo človeško stvarnost in dal smisel vsaki kulturi, naj bo središče vašega življenja in
V povojni Avstriji imajo parlamentarne volitve vsako četrto leto, predsednika države pa volijo vsakih šest let. Že od 1970 so na vladi socialisti, kar se pa tiče predsednika republike, je bil do sedaj vedno izvoljen socialistični kandidat, čeprav je bila Ljudska stranka (avstrijska KD) dolgo časa na oblasti.
Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, pa je le za las manjkalo, da ni prevladal kandidat Ljudske stranke (OVP) Kurt Waldheim. Prejel je namreč 49,64 % glasov (do zmage mu je umanjkalo pol odstotka), njegov neposredni tekmec zdravnik za kožne bolezni iz socialističnih vrst Kurt Steyrer pa 43,7 %. Nastopila sta še dva kandidata: za »zelene« (pristaše čistega okolja) Freda Meissner Blau, ki je prejela 5,5 %, ter
vaših družin. Častite ga predvsem s skupno družinsko molitvijo. Družina, ki skupno moli, ostaja skupaj.
Papež ponovno povabljen v Avstrijo
Avstrijska škofovska konferenca je povabila papeža Janeza Pavla II. na drugi obisk v Avstrijo. Uradno povabilo mu je izročil nadškof Berg iz Salzburga.
Kot poroča Kathpress, sogovornika nista določila datuma tega pastoralnega potovanja, niti krajev, ki jih bo papež obiskal. Sam pastoralni obisk naj bi se na željo avstrijskih škofov in ljudstva ne omejil le na mesto Salzburg, ampak naj bi bil vseavstrijskega značaja.
Janez Pavel II. je prvič obiskal Avstrijo leta 1983. Tedaj se je udeležil avstrijskega shoda katoličanov na Dunaju, poleg srečanj v avstrijski prestolnici pa je obiskal še Marijino svetišče Mariazell. Ze tedaj so v avstrijskih cerkvenih krogih želeli, da bi naslednji obisk bil obsežnejši.
Na vnebohod so naše misli hodile po strmih stezah, vedno više in više. Na travnikih je že dišala zelena pomlad. Naše misli so se vzpenjale skozi prebujeni gozd in čez razcvetelo pobočje visoko v nebo. Odvreči so hotele staro zimsko obleko in se pomladno prenoviti v soncu in svetlobi novega.
Po meliščih so se premikali kamni in plazovi nadvse belega v vročem soncu iskrečega se snega so drveli v velikih svetlih curkih v dolino.
»Navzgor!« nam je veleval glas vesti, mi pa stno hiteli po belih, strmih poteh, da bi Ga zares spoznali in najbolje doživeli.
Nekateri romarji so se s poželenjem zazrli v strme in bleščeče gorske vrhove. Žene so molile velike črne rožne vence, v daljavi se je že oglašala stara slovenska pesem, kot da bi prihajala iz največje srčne notranjosti:
Praznik svet se danes obhaja, Jezus gre v sveto nebo.
Nam gre sam pripravljat kraja, kamor nas poklical bo.
Med hojo nam je postalo toplo. Odložili smo zimske plašče, kot da bi odložili oblačila starega nedo-
Otto Scrinzi, predstavnik nemških nacionalističnih skrajnežev, 1,2%.
Ker nobeden od teh kandidatov ni dosegel absolutne večine, se bosta prva dva še enkrat pomerila med seboj v nedeljo 8. junija. »Zeleni« bodo to pot podprli socialista, saj so po mišljenju bliže levici kot pa sredini ali desnici.
Volitve za predsednika neke države so sicer nekaj običajnega, ni pa bilo to pot tako v avstrijskem primeru. Zunanji dejavniki so povzročili, da so volitve imele tudi velik odmev v inozemstvu in so se zlasti svetovne judovske organizacije izrekle zoper Waldheima. To je v Avstriji pri večini volivcev povzročilo nevoljo, češ da je država z Waldbeimom postavljena na zatožno klop zaradi nacistične preteklosti in množična podpora temu kandidatu je bila neke vrste protest zoper tuje vmešavanje v avstrijske notranje zadeve.
Kurt Waldheim je bil med zadnjo vojno najprej častnik na vzhodni fronti, kasneje pa zaposlen kot tolmač v skupini maršala Lohra (tudi Avstrijca) na Balkanu. Zanimivo je, da ga je Titova Jugoslavija dala na listo vojnih zločincev, pa kasneje od tega odstopila. Waldheim je celo v letih 1971 do 1983 bil glavni tajnik Združenih narodov, ne da bi kaka država, vključno Jugoslavija, temu ugovarjala.
Čudno pa je, da VValdheim, ko je pred izvolitvijo podal svoj življenjski prikaz, ni omenil svoje medvojne dejavnosti na Balkanu. Zakaj? Imajo morda prav tisti, zlasti iz judovskih krogov, ki sedaj trdijo, da je bil zap'eten v deportacijo Judov iz Grčije in Jugoslavije? VValdheim to sicer odiočno zanika, a neki dvomi so ostali. Avstrijski socialisti so to spretno izkoristili in pozvali volivce, naj ne podprejo človeka, ki bi kot predsednik bil sramota za Avstrijo v mednarodnem svetu.
Kar se tiče Steyra, socialističnega kandidata, se je pa kmalu pokazalo, da mož ne privlačuje ljudskih množic, da je le lutka stranke brez kakih voditeljskih lastnosti. Tako je Ljudska stranka vrgla v javnost gesla kot »Ima ljubico paleg zakonske žene«, »Je proti vojski«, »Je odpadnik od katoliške Cerkve«.
Kar se tiče slednjega, je Stcyrer v televizijskem razgovoru sam izjavil, da je leta 1974 izstopil iz Cerkve »zaradi zapostavljanja ženske v njej« in da si lahko kristjan, ne da bi pripadal kakšni Cerkvi. Seveda je njegova izjava takoj vzbudila odmev v avstrijski katoliški javnosti. Dunajski škofijski kancler Schuster je odgovoril: »Premalo je, da nekdo samo visoko ceni Cerkev in njen družbeni nauk. Kes veliko ljudi tudi zunaj Cerkve živi po krščanskih načelih, toda zato še niso kristjani in še manj praktični verniki. Ce kdo izstopi iz Cerkve, se loči iz skupnosti, ki jo je ustanovil Kristus in s tem tudi iz tesne povezanosti z njim. Cerkev sicer ni poklicana, da takšen izstop moralno ocenjuje, temveč samo ugotavlja dejstvo. Kristjan v pravem in polnem pomenu je samo tisti, ki se v Cerkvi in s pomočjo Kristusovih zakramentov trudi hoditi za Kristusom.«
nošenega in nepremišljenega življenja.
Nekaj novega se je iskrilo nad goro. Pomladanske megle so se vrtele po obzorju, pokrajina je dišala po rosnem listju in sveži travi, v oblakih pa se je svetila podoba vstalega Jezusa Kristusa, ki je prišel v Nebesa k svojemu in našemu Očetu.
Slutili smo, da je Zveličar premagal čas in prostor in se na nadzemeljski način duhovno še bolj prepojil z novim Nebom in novo Zemljo.
Mi pa smo se ustavili na zemeljskih strminah, med gozdom, cvetjem in žuborečimi potoki. Vračali smo se v dolino, pod težkim nebom z neizprosno modrino. Vedeli smo, da so naše mrzle vode in razpoke zemlje. Težave življenja, bolečine in strah smo zdaj lažje prenašali. Čutili smo, da stopamo na tej zemeljski poti, med sunki mrzlega vetra in mrazom bližnje zime, ves čas za Njim. Breme, ki smo ga morali prenašati, je postajalo manjše in lažje, če smo se ozrli navzgor, v Nebo, kjer se je iskrila podoba vstalega Jezusa in nam svetila skozi vse življenje.
LEV DETELA
E
■ Preverjanje med vladnimi strankami, ki je trajalo kar 32 dni, se je pretekli teden zaključilo s sporazumom o nekaterih bistvenih vprašanjih kot so gospodarska politika, pravosodje, šolstvo in ureditev radiotelevizijskega sistema. O teh vprašanjih so izdali obsežen programski dokument.
■ Nemalo pozornosti pa tudi vznemirjenja je povzročil v Sloveniji 19-letni vojak Bojan Plut iz Metlike, ki je 1. maja pobegnil iz ljubljanske vojašnice, s seboj pa vzel avtomatsko puško s 700 naboji. Dva dni nato je iz zasede ustrelil v bližini Bizeljskega (pri Brežicah) inšpektorja republiškega sekretariata za notranje zadeve Jožeta Likarja in njegovega spremljevalca. Med begom je odvzel štiri osebne avtomobile in se skrival v gozdovih v okolici Eirežic. Končno so ga izsledili pri Krapini v Hrvaškem Zagorju. Pri spopadu z milico je nato izgubil življenje.
H Ker je lani v novembru odstopil zaradi starosti patriarh maronitskih kristjanov, ki so združeni z Rimom kardinal Koraike, je bil te dni na sinodi maronit-ske Cerkve v kraju Berke blizu Bejruta izvoljen za novega patriarha dosedanji naslovni škof iz Tarza in antiohijski generalni vikar Nasrallah Sfeir. Rojen je bil leta 1920 v Libanonu, duhovnik je od leta 1950, škof pa od leta 1961. Poznavalci pravijo, da se utegne novi patriah precej bolj odločno vključiti v reševanje libanonske krize, ki traja že več kot eno desetletje. Med prvimi, ki so mu čestitali, je bil predsednik libanonske države Amin Džemajel, tudi sam maronit, čestitke po telefonu pa mu je izrekel tudi sirski predsednik Ha-iez Asad.
■ Na otoku Šri Lanka (bivši Cejion) je pred vzletom z letališča pri prestolnici Colombo eksplodiralo potniško letalo s 128 turisti na krovu, ki so bili namenjeni na Maldivske otoke v Indijskem oceanu. Eksplozija podtaknjene bombe je letalo razpolovila, čemur je sledil še požar. Pri tem je bilo ob življenje 26 oseb, 40 pa ranjenih. Žrtve so nemški, francoski in japonski turisti. Odgovornost za atentat si je prevzela študentovska mladina, ki pripada tamilski manjšini na severovzhodu otoka in se bori za ločitev od Šri Lanke.
Protiimperialistična fronta — pakt slovenskih komunistov s Hitlerjem
27. april je državni praznik v Sloveniji v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte (OF). Takšne so v sveti preproščini poenostavljene in prikrojene utemeljitve 27. aprila. V resnici pa je bila tega dne, pred 45 leti v Vidmarjevi razkošni vili pod Rožnikom, v Ljubljani, ustanovljena »protiimperialistična fronta«. Za kaj je šlo?
Nemški nacional-socializem je bil 1941. leta, za slovenske komuniste nekaj zelo podobnega komunizmu. (Četudi niso prav dobro vedeli ne kaj je eno, ne kaj je drugo.) Govorili so, da je med obema samo navidezna razlika. Zato se je bilo treba zavzeti za vse, kar je dišalo po komunizmu in s komunizmom je bilo vendar treba prekvasiti ves svet.
Hitler je bil za to pripraven mož, saj je obetal, da bo zasedel ves svet. Zato so mu tudi slovenski komunisti hoteli pri tem pomagati. Videli so že, kako je nemški nacionalsocializem pregazil Avstrijo in Češkoslovaško ter kako sta si Hitlerjev nacionalsocializem in Stalinov komunizem razdelila Poljsko z zasedbo slednje...
Ustanovitev »protiimperialistične fronte« je bila torej potrebna, da bi se lahko družno z Nemci borili proti Anglo-Amerikan-cem in Francozom. Od tod tudi veliko razočaranje slovenskih komunistov, ker Hitler ni zasedel vse Slovenije. Nekateri od njih so zato iz italijanske zasedbene cone iskali zvez z Nemci, da bi se preselili na Gorenjsko ali Štajersko, ki sta bili pod njimi. Po razpadu vojaškega pakta Molo-tov-Ribbentrop in po nemškem napadu na Rusijo pa so se slovenski komunisti odločili pomagati Stalinu. Zdaj je bilo torej treba takratno »protiimperialistično fronto« preimenovati v »osvobodilno fronto«, v kateri kmalu ni bilo prostora za nikogar drugega kot za komunistično partijo.
Da se je to zgodilo proti volji 90% slovenskega ljudstva, komunistov ni motilo. In tako so pod krinko narodnoosvobodilne borbe izzvali bratomorno vojno med Slovenci z edinim namenom, da vzpostavijo komunistično vladavino. Je po vsem tem v slovenskih šolah, na televiziji in v časopisih še privlačen izraz »osvobodilna fronta«? Sicer pa, brez. bojazni: slovenska mladina že misli s svojo glavo - V. Sle-tnenski
M
Del udeležencev mogočnega romanja zamejskih Slovencev pred milansko stolnico v nedeljo 20. aprila; v sredini ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar
Na vidku so nova papeževa potovanja
lfnebohodno romanje
Mirni Kttr Ob Mii „Pastirčka“ Na goriški občini
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je v ponedeljek 5. maja priredilo kulturni večer, posvečen Pastirčku ob njegovi 40-letnici. V dvorani v ul. Donizetti so predstavili Pastirčka nekateri njegovi nekdanji in sedanji uredniki ter sotrudniki (Ljubka Šorli, Ljuba Smetlak, Marjan Markežič, K. Humar).
Dr. K. Humar je kratko orisal rojstvo in poznejšo rast Pastirčka pod raznimi uredniki. Začelo se je s frančiškanom p. Otmarjem za veliko noč 1946. Tehnično je pomagal tedanji profesor na goriških šolah Vilko Cekuta, ki je zasnoval naslovno stran in skrbel za slikovno opremo. Pastirček je takoj ugajal otrokom, ki so kmalu začeli vanj dopisovati ter reševati uganke.
Tako povezan s svojimi mladimi bralci je ostal Pastirček tudi vsa leta pozneje do danes, ko so v zadnji številki našteli okrog 300 ugankarjev ter kakih sto otroških pisemc. Pastirček je torej revija, ki vanjo otroci še največ pišejo. Seveda gre pri tem zasluga tudi učiteljem in katehetom, ki otroke vabijo k sodelovanju.
V 40 letih je Pastirček imel razne ured-
Koncert darovanjskih pesmi v cerkvi sv. Ivana
V nedeljo 4. maja popoldne je bil v cerkvi sv. Ivana v Trstu koncert darovanjskih pesmi z nastopom šestih cerkvenih zborov. ZCPZ na Tržaškem organizira vsako leto tri pevske nastope: novembra revijo v Kulturnem domu, božične nastope, običajno v cerkvi sv. Justa, ter v maju spored različnih liturgičnih pesmi, vsako leto v drugi cerkvi; letos so bile na vrsti darovanjske.
Te pesmi so za naše zbore brez ustaljene tradicije, saj so nastale v glavnem po koncilski reformi. Vsebinsko pa so tako malo »osebne« ali razgibane, da so si med seboj podobne, brez posebne glasbene iznajdljivosti.
Cerkev sv. Ivana je primerna za koncertne nastope, saj poslušalec dobi takoj neposreden stik s pevci. Predstavilo se je šest zborov, vsak s tremi pesmimi, vmes govor.
Prvi je nastopil domači zbor pod vodstvom Nadje Dolenc-Žerjal. Pevci imajo dobro glasbeno podlago; čeprav številčno okrnjeni, so se dobro odrezali.
Sledil je mešani zbor Novega sv. Antona, ki ga vodi Edi Race. Zbor ima le 13 članov, a so dostojno zapeli.
Za njimi je nastopil ženski zbor iz Bo-ljunca pod vodstvom s. Karmen Koren. Običajno so imele pevke boljše nastope; omiliti morajo premoč nekaterih glasov.
Po govoru g. Antona Gleščiča, župnika iz Izole, je nastopil zbor iz Sv. Križa s stalnim vodjem Albinom Verginello. Pevci so premalo pazili na dirigiranje. Ce tega ni, je nemogoča zlitost in homogenost. Tu pa tam so tenorji izstopali; a to so hibe, ki se lahko odpravijo v naslednjih nastopih.
Predzadnji je bil moški zbor Novega sv. Antona. Imenoval bi ga raje nonet, saj ima le devet članov. Skupina ima dobrega dirigenta, zato se lahko častno predstavi pred občinstvom.
Zaključili so openski pevci, ki jih je vodil Franc Pohajač. Bil je to najbolj številen zbor, edini, ki je zapel a capella (brez spremljave). Ob vsakem nastopu nam
nike. Posebno dolgo so ga urejali pok. msgr. Srečko Gregorec (12 let), dr. Jože Prešeren (13 let), ko je Pastirček izhajal v Trstu, Zora Saksida (2 leti) ter sedaj Ljubka Šorli, ki ob Pastirčku »uživa« svoj zasluženi pokoj. Pomaga ji uredniški odbor, v katerem so starejši in mlajši šolniki (učitelji ter kateheti-katehistinje).
V tem času je Pastirček razširil svojo dejavnost tudi na izdajateljsko področje. Tako sta v njegovi »knjižnic i« izšli že dve zbirki skladb, vzetih iz Pastirčka; pesniška zbirka Veseli ringaraja ter Goriški sprehodi. Prav za 40-letnico izide še 3. Pastirčkova pesem in zbirka igric za otroke »Pastirčkov oder«.
V načrtu so pa še druge pobude. Posebnost sedanjega Pastirčka je tudi ta, da so vsi prispevki v njem originalni (delo domačih piscev), od pesmi do pravljic in člankov razne vsebine. Tudi risbice in naslovne strani so vedno originalne. V 40 letnikih Pastirčka se je nabralo toliko snovi, da je že pravo bogastvo mladinske literature. Vse to bodo otroci še posebej prikazali v nedeljo 11. maja na akademiji v goriškem Katoliškem domu ob 16. uri.
da openski zbor vtis gotovosti in prepričljivosti; povezani s svojim dirigentom so nam dali jasno sliko skrbne izšolanosti in glasbenega ravnovesja.
Matejka Maver je med sporedom poskrbela za recitacijo in napovedovanje.
Dušan Jakomin
Bar ko vij e
Cerkev ima nov zvon. Od 7. aprila letos visi v zvoniku barkovljanske cerkve sv. Jerneja nov zvon. Težak je skoraj šest kvintalov, je iz bakra (22 %) in kositra (78 %), oglaša se v Fa-diesisu. Stane sedem milijonov lir.
Pripeljali so ga iz Vidma. Ob prihodu so ga pozdravili učenci slovenske šole »Finžgar« in italijanske »Battistig«, ki so skupno zapeli ob novem zvonu pesem Shalont-Mir. Zraven so bili tudi malčki iz vrtca in otroci zasebne šole, ki jo vodijo utšulinke.
Domači župnik Elio Stefanuto je zvon blagoslovil. Veselemu dogodku je prisostvoval tudi barkovljanski kaplan g. A. Germek. - M.V.P.
Praznovanje sv. Leopolda Mandiča pri Dom ju
Cerkvena skupnost pri Domju prijazno vabi na slovesno sv. mašo, ki bo v nedeljo 11. maja ob 16. uri, ob 120-letnici rojstva svojega zavetnika in ob desetletnici njegove razglasitve blaženim. Sodeluje otroški zbor »Naša luč« iz Domja in Ricmanj pod vodstvom s. Karmen Koren.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta vabi takoj po sv. maši na kulturno prireditev ob 400-letnici Primoža Trubarja, ki bo na prostoru za kapelo. Sodeluje otroški zbor osnovne šole »Ivan Trinko Zamejski« iz Ricmanj in osnovne šole »Mara Samsa« iz Domja, domača mladina s prizorčki in recitacijami, Tržaški mešani zbor pod vodstvom prof. Tomaža Simčiča. Slavnostni govornik: prof. Robert Petaros ob Trubarjevem besedilu Tamare Petaros.
Širite „ Katoliški gias“
Zadnji teden aprila je bil v goriški občinski upravi zelo aktiven in živahen. Poleg redne uprave, v katero spada tudi seja občinskega odbora, se je v četrtek 24. aprila sestal občinski svet. Med drugim je imel na programu predlog resolucije s strani komunistov in zelenih ob imenovanju novega predsednika Trgovinske zbornice, kar je v samem vrhu gori-ške občine povzročilo pravi vihar. Župan Scarano je namreč že na seji občinskega odbora prikazal negativno plat tega ukrepa, saj bi na mesto dosedanjega predsednika (Goričan Lupieri, DC) prišel pokrajinski predstavnik DC Bevilacqua, ki ni iz goriške občine.
To in še druge zadeve, povezane s spotom med županom in pokrajinskim vodstvom njegove stranke DC, so dale povod nameri dr. Scarana, da poda ostavko z županskega mesta. Razumljivo je zato, da ie na sami občinski seji bilo o tem veliko govora. Župan sam je tu uradno izjavil, da ni še dal nikake uradne ostavke in da je v teku razčiščenje v njegovi stranki. Vsekakor pa vse to kaže na nelahko situacijo na občini, zlasti v vrstah večinske stranke.
Prejšnji teden je bil na poslovilnem obisku na goriški občini dosedanji goriški prefekt dr. Pierangeli, ki odhaja na novo službeno mesto v Alessandrio. Zupan se je skupno z odborniki poslovil od vladnega predstavnika v naši pokrajini in se mu zahvalil za plodno delo v dobrih par letih, kar je bil v Gorici. Tudi prefekt sam se je zelo povoljno izrazil o Gorici in sploh o naših ljudeh, v katerih je lahko zabeležil resnost kot tudi iskrenost in zaupanje.
Naj mimogrede omenimo, da se je od prefekta dr. Pierangelija poslovilo tudi vodstvo SSO na prijateljski večerji v Krminu. Ob tisti priložnosti mu je predsednica Marija Ferletič izročila v spomin grafiko Edija Žerjala z verzi Aleksija Piegarca.
Na občini je tul gost tudi izraelski kulturni ataše v Rimu Ostašinski, ki se je srečal z županom in nekaterimi odborniki ter se z njimi pogovarjal o problemih, ki zanimajo obe strani.
Z GORIŠKEGA
Gabrje
Proslave 25. aprila so se letos že drugič vršile v sovodenj ski občini v dveh dneh. KD Skala iz Gabrij je namreč tudi letos priredilo proslavo s primernim programom že na predvečer, ko se je pred vaškim spomenikom zbralo precej ljudi. Priložnostni govor je imel Robert Juren, ki je opozoril, da je 25. april v Italiji sicer dan, posvečen odporništvu in zmagi nad nacifašizmom, a za Slovence v Italiji so kot onstran meje pomembni še nekateri svojsko naši prazniki.
Ob spomeniku se na predvečer 25. aprila Gabrci klanjajo z vsemi drugimi Slovenci spominu ustreljenih na bazoviški gmajni leta 1930, klanjajo vsem na smrt obsojenim s strani posebnega sodišča in nato usmrčenim, klanjajo vsem borcem, padlim za svobodo ali umrlim v nacističnih kazenskih taboriščih, klanjajo ustreljenim talcem na goriškem gradu. Govornik je omenil tudi spomenik v goriškem spominskem parku, ki bo te dni odkrit in zavzel do njegovih pobudnikov kritično stališče.
Kulturni program so z recitacijami izvedli srednješolski dijaki, združeni moški zbori sovodenjske občine so pod vodstvom A. Klančiča zapeli primerne pesmi. Na proslavi sta sodelovala tudi Briški oktet in mešani zbor iz Boršta-Zabrežca.
Naslednji dan, 25. aprila, pa so predstavniki sovodenjske občinske uprave skupaj z Zvezo borcev in prosvetno kulturnimi društvi položili vence pred spomenik padlim na Vrhu, Peči in Sovodnjah. V tem kraju so vence položili tudi ob obeležje, ki je vzidano na hiši pred cerkvijo, kjer so obesili dva partizana. Pred spomeniki so združeni zbori sovodenjske občine zapeli priložnostne pesmi, srednješolci iz Sovodenj pa so podali več recitacij. - R. D.
Rupa
Tretji dan Praznika frtalje. V četrtek 1. maja je v Rupi potekal še tretji del Praznika frtalje. Obisk je bil zelo močan, bodisi pri prvem delu, ki je vseboval kulturni program, bodisi pri drugem, ki je obstajal v veseli družabnosti, za kar je poskrbel ansambel Prijatelji.
Kulturni program so odprli igralci in igralke dramske skupine PD Štandrež, ki so uprizorili Fedeaujevo komedijo »Barillo-
nova poroka« in želi z njo velik uspeh, saj so nastopajoči res mojstrsko in doživeto podali svoje vloge. Hvaležno občinstvo jih je po vsakem dejanju, še posebej pa ob koncu nagradilo s toplim aplavzom.
Slavnostni govornik je bil časnikar pri radiu Trst A Saša Martelanc, ki je v zanosni pesniški besedi poudaril zlasti veliki pomen takih prireditev kot jih pripravi vsako leto Rupa. Njena moč niso morebitni donski kozaki, razni proslavljeni okteti ali filharmonični koncerti. Čar Rupe so njeni ljudje s tradicijami, ki jih zvesto ohranjajo. Iz praznika znajo narediti nekaj svečanega. Čeprav segajo valovi modernih časov tudi do njih, pa se ohranja vzdušje nepokvarjeno, sveže, mladostno. Zato ostaja Rupa eden naših krajev, kamor radi zahajamo, kjer se vsako leto primorska pomlad razodeva s svetomarkov-skim blagoslovom in prihaja zvestoba Stvarniku ter samim sebi še posebej do izraza. Zato ostaja na voljo samo ena beseda, ki naj izrazi vse tisto, kar Rupa nudi in daje: HVALA! - j. k.
Doberdob
Občinska seja 28. aprila. Po dolgem času so se svetovalci zopet zbrali. Zupan dr. Lavrenčič je predložil pismeni odgovor na vprašanje zastopnika SSk o pustnem sprevodu. Z odgovorom smo bili v gavnem še kar zadovoljni, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je nekatere v občinskem svetu motil nastop predstavnika manjšine, ker je zahteval odgovor o nedostojnem obnašanju med »Lovretovim« (pustnim) pogrebom. Z začudenjem se nekateri sprašujejo, katera čustva so bila žaljena. Ne bomo se spuščali v polemiko, vendar mislimo, da smešenje tega, kar je kristjanom najdražje, more kar najbolj prizadeti vernega človeka. Župan v odgovoru sicer izraža svojo pripravljenost kakor tudi pripravljenost občinske uprave, da v prihodnje onemogoči tudi najmanjše vzroke trenja nted raznimi strujami vaškega življenja.
Po tem poročilu smo šli na preverjanje stanja zaščite okolja ob Sabeljskem jezeru. Vedeti moramo, da ima doberdobska občina namen potrošiti precejšnjo vsoto denaija za ovrednotenje in zaščito Do-berdobskega jezera. Stanje ob Sabeljskem jezeru pa je že tako »škandalozno izmaličeno«, da se ne splača več izgubljati živcev in truda za njegovo uravnovešen je. Zaman je skušal Mario Soban prikazati neverjetno stanje, v katerem se nahaja tamkajšnje okolje. Menil je namreč, da občina ne bi smela mimo tega vprašanja in da bi zato morala zahtevati ne samo popravo vsega tega, kar je bilo pokvarjenega, ampak tudi primerno odškodnino od tistega, ki je vse to iznakaženje povzročil. Soglasno so odločili, da je za sedaj nesmiselno kaj takega zahtevati, morda se bodo po končanem delu obrnili na družbo Acega, da bo poravnala povzročeno škodo.
Na koncu pa še »vesela« novica za nižjo srednjo šolo. Pristojno ministrstvo je izdalo dovoljenje za odprtje sekcije nižje srednje šole >Ivan Trinko« v Doberdobu za vse tri razrede že s prihodnjim šolskim letom. Vprašanje pa je, če bodo zidarska in druga dela do takrat gotova; da ne govorimo o opremi in o vsem drugem, kar je potrebno za odprtje šole. Dela, ki jih sedaj vršijo, bi morala biti končana že lani pozno v jeseni. Sedaj pa se naglo bliža poletje in z njim dopusti, ki bi znali zavleči izvedbo del do časa, ko bi se morala šolska vrata že odpreti. Občinska uprava je namreč že ponovno odobrila izvršni načrt L, 2. in 3. faze del.
★
Kamenčki
Ob šolskem izletu v Slovenijo
Poleg običajnih izletov v Slovenijo, ki jih Odbor za šolstvo in izobraževanje vsako leto organizira za dijake tretjih razredov srednje šole s slovenskim učnim jezikom »Ivan Trinko« iz Gorice, se je 29. aprila podala na izlet v Postojno še skupina 45 dijakov, ki obiskujejo I. in II. lazred iste šole. Ta izlet so si zamislili profesorji in starši teh dijakov in poskrbeli za njegovo izvedbo.
Zal pa pri nakupu vstopnic za obisk Postojnske jame in Predjamskega gradu osebje, ki je bilo takrat tam v službi, ni upoštevalo dejstva, da so to slovenski dijaki na obisku v matični domovini, ne pa inozemski turisti na potovanju v tujini. Ta dogodek je nemalo zagrenil občutke vseh onih, ki so obiskali prelepe in znamenite kraje naše domovine in je bil nato predmet razprave v okviru Zavodnega sveta te šole 2. maja letos.
Z 10. kongresa slovenske komunistične partije
Iz ljubljanskega »Dela« smo izbrali nekaj kritičnih misli delegatov na 10. kon-gLesu komunistične partije Slovenije:
Jasna Černigoj, Ajdovščina: Učitelji na osnovnih šolah so ogroženi zaradi prenatrpanih učnih programov. Predvsem je narobe to, da za učbenike in praktične pripomočke pri pouku ni dovolj sredstev.
Marija Gerenčar, Murska Sobota: Materialni položaj šol je ogrožen, prav tako tudi življenjski standard delavcev v vzgoji in izobraževanju (Kako čudno se sliši »delavci v izobraževanju«, op. ur.).
Marija Uršič, Grosuplje: Ze nekaj let se manjša število članov ZK iz vrst učencev. Mladi ne želijo stopiti v ZK, ker se ne čutijo dovolj zreli in se bojijo odgovornosti, mnogi pa vidijo tudi napake članov ZK In to jih odbija.
Samo Oblak, Logatec: Devizna zakonodaja nenehno destimulira delavce za večji izvoz. Sedanji ukrepi ekonomske politike so se zarotili predvsem proti konvertibilnim izvoznikom (tj. proti tistim, ki izvažajo v zahodne države, op. ur.) in to tako, da ima tisti, ki ima več takega izvoza, tudi več težav.
Emil Vehar, Koper: Sem kmet kooperant. Doma moram prodati pet litrov vina, dtt ga v Ljubljani lahko kupim en liter. Podobno je z drugimi pridelki.
DACHAUSKI PROCESI NA TEM KONGRESU
Dachauski procesi se že petnajst let vijejo kot črna senca nad ZKS. V letih 1948 in 1949 so namreč v Ljubljani obsodili na smrt ali na težke zaporne kazni vrsto starih komunistov, ki so dalj časa prebili v taborišču v Dachauu. Preživeli in svojci usmrčenih pa niso dali in ne dajo miru ter zahtevajo svoje pravice.
Tudi letošnji 10. kongres ZKS ni mogel mimo te zadeve. Med drugim so na kongresu priznali, »da so bile pri dachauskih procesih storjene hude napake, žal, nekatere nepopravljive (namreč tiste obsojenih na smrt in usmrčenih, op. ur.), ki jih ni mogoče opravičiti«. Zato daje kongres pobudo za proučitev okoliščin, ki so pripeljale do procesov ter za odpravo posledic neupravičene obsodbe. Ustanovljena je bila posebna raziskovalna komisija, ki naj razišče celotno zadevo dachauskih procesov na podlagi arhivskega in drugega gradiva ter ob koncu objavi svoja dognanja. (Ce si bo to res upala storiti.)
OP. URED.: Dachauski procesi razkrivajo razmere, kako so bili manipulirani procesi po zadnji vojni tja do sredine petdesetih let. Toda zakaj se ne oglasijo tudi drugi takrat po nedolžnem obsojeni in zahtevajo revizijo takratnih procesov?
Mnenja smo, da bi prišli v poštev vsi procesi zoper duhovnike od škofa Gregorija Rožmana dalje. Med žrtvami tedanjih procesov zoper duhovnike so bili npr. tudi poznejši nadškof Jože Pogačnik, prof. Jakob Šolar, pomožni škof St. Lenič in več primorskih duhovnikov, ki sicer danes vsi uživajo državljanske pravice in svobodo kretanja, vendar jih uradno niso nikoli rehabilitirali.
Povrhu se ob smrti katerega takih duhovnikov še vedno sramežljivo izmikajo povedati, da je bil zaprt toliko in toliko let. Saj biti zaprt pod diktaturami ni nikomur v sramoto.
Števerjanski cerkveni zbor Alenki v spomin
L grenkobo v srcu prihajamo v pevsko sobo, odkar si nas zapustila; skoro se ne moremo sprijazniti z mislijo, da te ob sredah ne bo več pri vajah. Ti si bila vedno točna in vestna, zmeraj med prvimi. Z rahlim nasmehom in pozdravom si vstopila v pevsko sobo in se ogledala po njej ter potožila nad zamudniki. Zavedala si st, da so pevske vaje nekaj resnega, zato te je odsotnost pevcev vedno bolela.
kako rade smo se zbirale, ko si vadila z ženskimi glasovi. V pomoč si bila dirigentu Hermanu, celo nadomestila si ga predlansko veliko noč. Vsem nam je ostala v spominu tvoja vešča roka, ko si dirigirala latinsko mašo.
kako te sedaj pogrešamo, ko pogledamo na tvoj prostor, kjer si vedno sedela pri vajah, kako težko je bilo, ko smo ti ob zadnjem slovesu zapeli »Težka je ločitev...« Nismo mogli verjeti, da se res poslavljamo od tebe. Pogrešali te bomo.
•
Zbor »Lojze Bratuž« izreka svoji zvesti pevki Majdi Prinčič iskreno sožalje ob smrti dragega očeta.
•
Maša za edinost bo 12. maja na praznik sv. Leopolda Mandiča v Zavodu sv. Družine v Gorici ob 17. uri. Vabi A.C.M.
Barkovljanski župnik Elio Stefanuto ob novem zvonu. Ob zidu na desni pod srednjim oknom dušni pastir za tamkajšnje Slovence župnik na Kontovelu Albin Germek
l a,. % -
■ * <***
iliMJl.-•*i ■	'M
Za slovenske šole
V ponedeljek 29. aprila se je v Gorici vršil sestanek, ki ga je sklical deželni odbornik DC Brancati in katerega so se udeležili poleg odbornikov goriške pokrajine Špacapana in Ceja tudi podpredsednik iste ustanove Fabbro, goriški župan Sca-rano in deželni svetovalec DC Pagura.
Na sestanku je bila potrjena potreba po novih stavbah za slovenske šole, zlasti ob dejstvu, da bo zgradba v ul. Alviano slejkoprej postala sedež dveh fakultet tržaške univerze.
Odbornik Brancati je obljubil, da bo na deželi napravil vse korake, da bo prišlo do odobritve ustreznega zakona za finansiranje gradnje same, medtem ko je župan Scarano vnovič poudaril potrebo, da Slovenci dobimo svoje nove stavbe ne glede na globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Predstavnik SSk dr. Špacapan je vztrajal zlasti na zahtevi, da morajo slovenske šole ostati v dosedanji stavbi semenišča vse do dokončne dograditve novega šolskega centra. SSk se bo dosledno borila proti vsaki namestitvi slovenskih dijakov po raznih stavbah v Gorici.
•
Dne 8. maja potuje naš odbornik na goriški pokrajini dr. M. Špacapan v Rim na sestanek z odgovornimi organi na ministrstvu za šolstvo. Govora bo predvsem o bodočnosti slovenske sekcije na zavodu ITI Galilei, zlasti glede na dokončno usmeritev za zadnje triletje.
Sindikat slovenske šole je zavzel jasno stališče, ki ga je podprla tudi goriška pokrajina, in sicer, da se za naš zavod vztraja pri zahtevi po usmeritvi čiste informatike, ki je sicer industrijskega značaja, a vendar najbolj odgovarja zahtevam naše šole.
Goriški šolski skrbnik ni posebno navdušeno podprl to zahtevo, pač pa je precej »pilatovsko« v svojem odgovoru zapisal, da sicer odobrava predlog ministrstva (slednje je sugeriralo nekako speri-mentalno smer, ki predvideva elemente informatike v pouku elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij z imenom AMBRA Z), da pa je treba upoštevati tudi zahteve slovenske manjšine, zlasti njenega glasnika za šolske zadeve (SSk).
Sestanek v Rimu, na katerem bo prisoten tudi poslanec Rebulla, bo služil predvsem zato, da razjasni, kako bo z dejansko usmeritvijo za našo šolo, to se pravi, kakšno težo bo ministrstvo v Rimu dalo zahtevi slovenskih šolskih delavcev.
Praznik prijateljstva v župniji sv. Pija X. v Gorici
Kakor druga leta je tudi letos don Na-tale Bellino, župnik pri cerkvi sv. Pija X. pri pevmskem mostu v Gorici posvetil eno nedeljo prijateljskemu srečanju italijanskih, furlanskih in slovenskih vernikov, ki živijo v njegovi župniji.
Slovesnost je bila v nedeljo 4. maja. Vse je poteklo v najlepem vzdušju. Maša je bila v glavnem slovenska, pridiga pa v italijanskem jeziku. G. Mirko Rijavec je z ozirom na zgodovinsko srečanje, ki ga je papež Janez Pavel II. imel z judovsko skupnostjo v Rimu opozoril na nauke, ki iz tega srečanja izhajajo za vse skupnosti, ki v eni ali drugi obliki živijo v nesporazumu, v sporu ali celo sovraštvu. Med temi nauki so za naše razmere važni zlasti trije:
1. Da nesporazumi ali celo sovraštva nimajo ne zgodovinske ne sploh utemeljene pametne podlage. So čist sad predsodkov, ki jih umetno ustvarjajo nekrščanske pretirano nacionalistične ideologije.
2. Naj bodo nesporazumi še tako stari in ukoreninjeni, se dajo odpraviti, če je
le malce dobre volje z obeh strani.
3. Da za prijateljstvo sožitje ni treba, da kdo odstopa od svojih značilnosti in pravic. Vsak naj s ponosom ostane to, kar je. Govoru so navzoči sledili z vidnim zanimanjem.
Zelo se je izkazal tudi slovenski cerkveni zbor iz Štandreža, ki je učinkovito pripomogel, da je ves obred zadobil značaj izredne slovesnosti.
Po maši je bilo v župnijskih prostorih bratsko srečanje z zakusko. Župniku Bel-linu na čast so Štandrežci zapeli znano rusko zdravico »Mnogaja ljeta«.
Goriško-tržaško romanje na Barbano
Kot vsako leto bomo slovenski verniki tudi letos poromali k Materi božji na Barbano in sicer v ponedeljek 1. septembra s skupno sv. mašo ob 11. uri. Dušne pastirje že sedaj naprošamo, da bi romanje do časa oznanili in poskrbeli za prevoz.
SKPD »F. B. Sedej« - Števerjan se je po lanskem uspehu tudi letos odločilo prirediti
II. BRIŠKI PRAZNIK
Potekal bo »Med Borovci« ter bo trajal šest večerov in sicer:
Petek 16. maja: tekmovanje v briškoli (1. nagrada dva prašička).
Sobota 17. maja: vesela družabnost ob ansamblu »Anna e gli allegri Folck«.
Nedelja 18. maja: prosta zabava ob zvokih ansambla »Taims«. Petek 23. maja: tekmovanje v briškoli z bogato nagrado. Sobota 24. maja: prosta zabava ob ansamblu »Anna e gli allegri Folck«.
Nedelja 25. maja: vesela družabnost ob poskočni glasbi ansambla Franca Mikliča.
Vse dneve bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru in okusno briško kapljico.
5. DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Gorica - 10. maja 1986 - Deželni Avditorij
10.30 so na programu statutarne spremembe
16.00 odprtje kongresa, pozdravi delegacij in gostov, podelitev odličij, politična poročila, razprava in volitve. Sodeluje moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice.
Šport
Pokrajinsko prvenstvo C.S.I. v mini odbojki
Mlade odbojkarice ŠZ Soča so se na pokrajinskem prvenstvu C.S.I. v mini odbojki odlično odrezale. Soča A je osvojila prvo mesto v skupini A, Soča B pa je dosegla isti rezultat v skupini B. Poleg ŠZ Soča sta se od slovenskih ekip udeležili prvenstva še Dom in 01ympia.
Uspešni so tudi fantje, ki nastopajo za Soča-Sobema v prvenstvu Under 14. Po dveh tekmah so še nepremagani, saj so bili obakrat uspešni s čistim 3 : 0. V tem prvenstvu nastopajo še Val, Libertas Kr-min in Acli Ronke.
OBVESTILA
Podpore dijakom. Pokrajinski odbornik SSk dr. Špacapan sporoča, da se na sedežu goriške pokrajine (uradi za šolstvo in kulturo) sprejemajo prošnje za podpore dijakom po deželnem zakonu št. 10. Pravico do podpore imajo gojenci razredov s celodnevno ali poldnevno prisotnostjo in pa vsi tisti dijaki, kateri morajo v šolo, ki je oddaljena od lastnega bivališča, z javnim ali osebnim prevozom. Goriška pokrajinska uprava bo na podlagi prejetih prošenj sestavila prednostno lestvico, ki bo upoštevala poleg učnih uspehov tudi gmotno stanje družine.
SDGZ - Gorica obvešča svoje člane, ki se poslužujejo uslug, da se nemudoma telefonsko (32844) javijo pri uradih Združenja zavoljo nujnih sporočil v zvezi s prijavo dohodkov.
KD Sovodnje priredi v petek 9. maja ob 20.30 v Kult. domu v Sovodnjah koncert slovenskih narodnih pesmi »Kaj ti je, deklica« v izvedbi vokalne skupine »So-vodenjska dekleta«.
V Nabrežini bo v soboto 10. maja ob 20. uri med šmarnično pobožnostjo prepeval Marijine pesmi dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo
v ponedeljek 12. maja ob 20.30 srečanje z Zadrugo Dom in društvom Studenci iz Benečije. Predstavili bodo svoje delo med katoličani v Benečiji na kulturnem, političnem in socialnem področju.
SSG v Trstu uprizori v petek 16. maja ob 20.30 v Kult. domu v Gorici igro L. Žerdin »Zemlja«, v soboto 17. maja ob 20. uri pa v Kult. domu v Trstu Cankarjevo »Pohujšanje v Dolini šentflorjanski«.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
vabi k sv. maši za duhovne poklice, ki bo v četrtek 15. maja ob 18. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na četrto in zadnje iz ciklusa predavanj pod naslovom »Podobe srednjeevropske stvarnosti«. V četrtek 15. maja ob 18. uri je na sporedu predavanje »Dolina Aosta med Italijo in Francijo«. Predavatelja sta Robert Luven in Claudio Magna-bosco. Zagotovljeno je simultano prevajanje. Kraj predavanja: Trgovinska zbornica v Trstu, ul. S. Nicolo 5.
Srečanje bolnikov in ostarelih bo tudi letos v bazovski župnijski cerkvi v nedeljo 18. maja ob 16. uri.
Za svetoivanski cerkveni zbor v Trstu:
Dušan in Erminija Žerjal ob poroki sina Ervina 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
In nihče ne sluti in nihče ne ve: prek daljnih dalj s srcem pogovarja se srce . . .
8. maja 1976 — 8. maja 1986
DAROVI
Za Katol. glas: Maks Šah 22.000; Rada in Dani Fučka 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: družina Simon Komjanc ob deseti .obletnici smrti Jožice Lasič 10.000 in v spomin Alenke Cernic 100.000; A.A.I. Komjanc v spomin Fanice Komjanc 100.000; Č. M., Rupa
100.000 lir.
Za Ljudski radio: Pepca Srebrnič ob smrti Alenke Cernic 50.000; ga. Trošt 10.000; P. L. 50.000 lir.
Za slovensko dobrodelno društvo: Edvard Gruden v spomin na prijatelja Ana-kleta Grudna 20.000 lir.
V. J .D., Gorica: za Katoliški dom, za Pastirčka in za Katol. glas po 100.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti ljubljenega sina Mirota Corsi daruje mama za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000 lir.
V spomin nepozabne sestre: N. N. za misijonarja Štanta 30.000, za Našo pot 20.000, za Sv. goro 20.000, za slovensko duhovnijo 10.000, za Zavod sv. Družine, za Tretji red in za Marijino družbo po
10.000 lir.
V spomin ljubljene Alenke: Tornek za novo telovadnico 30.000 in za goriške skavte 20.000; Marija Hlede za števerjanske skavte 50.000 in Antonija Hlede, Bajt 40.000; Remigij Ciglič 22.000; števerjanski cerkveni zbor za cerkev v Števerjanu
150.000 in za števerjansko skavtsko skupino 150.000 lir.
Ob 10. obletnici smrti hčerke Jožice daruje družina Emila Lasiča za cerkev v Vrtojbi 100.000 in za Katol. glas 30.000 lir. Za zbor Rupa-Peč: prijatelj iz Gorice
50.000 lir.
N. N., Vrh ob življenjskem jubileju: za
Katol. glas 10.000 in za lačne po svetu
10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Caharija 30.000, Slavec 10.000, G. J. 10.000, družina Zeriali ob smrti M. Tommasi 40.000; Ana in Vera Caharija v spomin na pok. Kornelijo Pertot 20.000; za novi zvon: Kakeš 50.000, Marti-nello 50 000, Pertot 10.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Mirka in Andrej Saksida ob deseti obletnici smrti Jožice Lasič Čefarin 30.000; Cvetka in Tonči Komac namesto cvetja na grob Sonje Škerk 30000; Nevja in Mauro v spomin na Alenko Černič 30.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 200.000; druž. Hrovatin 50.000 in 15.000; Marija in Vojka Vidau 50.000; Max Martinz 50.000; N. N. 50.000; Mihela Gullini 50.000; Ivanka Malalan 50.000; N. N. v spomin svojih dragih pokojnih 30.000; Milka Daneu 20.000; Karla Sosič 20.000; Erminija Daneu-Kalc 10.000; za popravilo orgel: N. N. 50.000 in CPZ Opčine 32.000 lir.
N. N., Opčine v spomin svojih dragih rajnih: za Sv. goro 100.000, za semenišče v Vipavi 100.000, za misijonarja I. štanta CM 50.000, v čast Materi božji v Logu pri Vipavi s prošnjo za zdravje 50.000, za Katoliški glas 20.000, za misijonarja p. Kosa 50.000, za Skupnost Družina Opčine 50.000, za lačne otroke po svetu 50.000 lir.
Za cerkveni zboi Sv. Jernej - Opčine: Francka Peršič 50.000; Dorica škerlavaj v spomin na Pepija Miliča in Klavdija Bra-deticha 30.000; druž. Petaros v spomin na Albina Koterle 20.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Mery Cheber, Ric-rnanje 10.000; Svetka Volk, Trst v spomin na pok. moža Ferdinanda 20.000; Elvira, Marija in Marko Udovič, Trst 50.000; Marija Ferluga, Trst 5.000; Marija Markuža, Trst 5.000; N. N., Trst 20.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: druž. Tosi, Ricmanje 1.000.000; Marta Komar, Ricmanje 20.000; Zofka Zuljan 10.000; Mar-čela Vatovec, Ricmanje 50.000 lir.
JOŽICA LASIČ
Starši in sestra z družino
12. maja 1983 — 12. maja 1986
V;;!
Mu Trm A
Spored od 11. do 17. maja 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 J. Povše: »Zgodilo se je med zvezdami«. Radijska igra za otroke. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 S. Lem-M. Uršič: »Magellanov oblak«. 1. del. 17.00 Športne novice. 19.00 Košarka Jadran-Kid-land Padova.
Ponedeljek: 8.10 Londonski memorandum. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Glasbene pravljice. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist šiškovič in pianist Lazko. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Potovanje v Južno Ameriko. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist šiškovič in pianist Lazko. 18.00 F. Frančič: »Grajski«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Primorska poje: ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja in mešani zbor Hrast iz Doberdoba. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Flavtist C. Kobal in harfistka Jasna Merlak. 18.00 Pravljica na Slovenskem.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladinski pevski festival v Celju.
18.00 Londonski memorandum.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertnim operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI v Turinu. 14.10 Sociološki pogledi. 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta? 16.00 Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija glasbenih šol Primorske v Sv. Križu. 18.00 S. Lem-M. Uršič: »Magellanov oblak«, 2. del.
EDI VECCHIET
Dolga tri leta so že prešla, kar se je osula tvoja zadnja pomlad. Kako bridko in nepomembno je od tedaj moje življenje brez tebe, moj ljubljeni sin. Le kdaj te bom tudi jaz dosegla v nebeškem Jeruzalemu, kjer ni več smrti ne ločitve in bo obrisana zadnja solza z mojih trudnih oči.
Tvoja mama
DAROVI Za dekliški zbor Slovenski šopek: učiteljice na OŠ Fran Venturini v Boljuncu 35.000. za OŠ Fr. Venturini 35.000, N. N. za otroški zbor Slovenski šopek 50.000 lir. Za misijone: Jože Fabijan 100.000 lir.
Za lačne po svetu: Alojzija Hrovatin, Opčine 20.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše predrage
Sonje Kozman por. Skerk
se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala msgr. Močniku za pogrebno mašo in njegove tople besede, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem darovalcem cvetja.
Svojci in sorodniki
Gorica Ljubljana - Trst, 2. maja 1986
Vaš Hotel	s	*	.
, 34170 GORIZIA -GORICA CIT ALY) - $ORSO IT A l/l A. 63 TELEF. (0481) 82166/ 7 / 8 - TELEX'-461154 PAL GO I