Štev. 1. POŠTNINA PLAČANA V norovno, V Ljubljani. 6. januarja 1921. Leto LXI. Glasilo Udruienja Jugoslov. UillelJstve. — Poverienfitvo Ljubljana. Tm «piše, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: ^Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati frunko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta daD praznik, izide list dan pozneje Vse leto velja . . 60-— K pol leta . . . 30-— „ četrt leta .... 15— „ posamezna številka po K 1'20. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Or.rsnila sprrjrma Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnil», poslana, razpise služb je plačat) po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJII ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino,- reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov : Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam» ijjje so proste poštnine. E. OANOLj Dobrovoljci. Ne daje, ti.o Ima blaga, ved tko ima srca. Narodna rečenica. I. Dolžnosti, ki nam iih nalaga poklic, so na videz stisnjene v šolske prostore. V teh D:rostorih dehjfe učiteli no predpisih in načrtih in no irkaz» svoie vesti. Ni lepšega plačila delu v učilnici, nego so ugodni učni in vzgojni uspehi, ki jim daje poseben čar zavest storjene dolžnosti. To delo prinaša učitelju vakdanji kruh. in malo soc. izobrazbe je v njem, kdor učitelju ta kruh očita ali pa mu ga ne privošči. Danes taki neizobraženci s prstom kažejo na učiteljski stan: v prejšnjih hudih i" hujših časih ga niso poznali. Trpljenje nima prijateljev, pravico pa spremlja zavist. II. Učitelju so poklicne dolžnosti preozek krog rnepovi deioliubnosti in tvornosti. Živo živ! i en i c se giblie pred njegovimi očmi ko se izored šolske table ozfra po učilnici — nikdar miruioče morte človeških duš valovi pred niim. Zunainiega sveta vriski in učinki hnaio dovoli vidneea in slišnega izraza v očeh, na licih, v kretnjah. besedah, dušah in srcih m ledine. Ta ie ž-iva vez med zunauiim svetom in med onim. ki se snuie. gradi in raste v šoli. Že zaradi tega ker :mamo učiteiii oosla z živim živiienfcm. ki orihaia odzunai do nas in se od nas vsak hip oopolneiše in zaved-aejše izlivu nazunaj, ni mogoče, da bi bilo naše delovati ie omeleno zgoli na šolske nrostore. Nfi to ukaz mrtve črke zakona, temveč ie to kategorični imperativ kulturnih potreb onih. ki svojo deco pošiljajo k nam. In to je naš narod! III. Popolnoma no svobodni volii in v zavesti da ;e naše sodelovanie ori vseob-čem prosvetnem napredovanju naroda nujno potrebno, smo se učitelji in učiteljice učetili v skupine dobrovnlicev. ki se brez iskanja dobička in slave širom naše domovine udeistvuiemo v vsaki panogi narodne kulture, kner kdo lažie in uspešneie služi notrebam in koristim posameznika in po niem potrebam in koristim celote. Tudi «ČiteH ie bistveni in sestavni del naroda vzet ie iz niega in niiemu ie določen. Leta j913., ko smo imeli med seboi v Liubliani srbske in hrvatske tovariše, nam ie deial ljubljanski župan dr. Tavčar, da smo mozge naroda! Od takrat so strašni', viharji besneli nad nami. Med Srbe, Hrvate in Slovence so postavljali pregrade iz me- pušk. ieč in vislic -- toda vse zapreke; ie porušila skupna volia: bratie Slno se zlili v eno celoto, ker nam niso °trovali in ranili mozga! IV. Ali ni res. da poznalo svoi narod nai-j)oli niegovi učiteiii. ki žtive med niim. de-'a'n zani in čutiio z niim? Vsako učrtelisko srce je presunila vsaka bolečina naroda, vsako učitelisko srce . ie veselo zV sistemu orovokacrie. Ta način vladania nam oa istočasno dwkazuie da nmamo opraviti z zdravo orcamzaciio marveč z Firilim režimom. Gniloba na ie te stadri v procesu razkra-iania. Nai le gro^e nai.«p le nokrivaio z nesmrtno slavo barbarizma! »Slava« iim bo ostala ko bo miihov režim že davno izgčnil do konca. Mi čutimo na v žilah kri. se zavedamo zdravia. Okužili bodo posameznike od nas — nič ne de — to so elementi 7 d;snnziciio do Gnilobe: čimorei se nroces izvrš-'. tem bolie za nas. Režim sa-movoMnosti bo prispeval tako po svojih mvMVšif; močeh da organiz/ra oroti sebi odonr zdravih. Tudi Machiaveili ima svoio hva^vredtin stran. Želimo toreii temu režimu. da razvfie vse svoie sile da se čim-nrei zakliuči doba razkranania iii demora- Il2aci:ie. Tisti moment bo začetek triumfa zdravia nad pnilobo. možatosti nad omah-Hivostio v naši lastni orca^zacitii. Evo — tovariši — tirveea dobička našega ex lex stan'a Je ca še drufa stran kj tli nič mani važna: toliko za nas učitelie kolikor za vso uoravo — naše dežele. Prepričan sem da se naša slavna vlada ne zavedä vse dalekosežnosti svoieca kriv^čne^a nosto-oarn'a v šolskem in učiteljskem vorašaniu. Prebivalstvo naše dežele ie kulturno prebivalstvo. M: učiteiii poznamo dobro la-lentne en^rp-üp k? iih vsebuie to deistvo. Juliiska BenečMa hoče dalte in hoče višie. Ce vlada ne raznme in ne upošteva tega stremlienia no napredku mena lastna škoda. To itak trpinčeno prebivalstvo ne bo Drioustilo. — ker ne sme — da bi reakcionarna uprava položila svoio iežko roko na niegovo šolstvo in učitelistvo Ce bi to storilo, izreče v istem trenutku svoio smrtno obsodbo. V bistvu ie čisto vseeno če se eksekucšm te obsodbe vrši desetletja ali oar minut. In čemu nai bi ljudstvo so-Dodoisalo to smrtno obsodbo nad seboi? Ali zahtevaio to visoke idealne tiobrlne? Ka} še! Čuite in strmite! Samo in edino zato da nodališa Žiivlieme nezmožni upravi. da reši Teakciionaren režim. Da potisne samo sebe na stoonio koloniialnib »in-dSgerfov«. O ne. gospodje! Videli smo že i eakciionarie vsa zgodovina iih ie polna. Toda ni iih več. ki so bili. in ne bo iih. ki zastnm,;nio dane-s živlienie narodov. Narodi so oa tu. so tu 7. mosročno votio do živlrenia. Živliente pa ie razvai. ie napredek ie volia do nstvariania. Živlienie brez teh atributov in živlienie narodov in posameznikov ie vegetiranje. S svoto šolsko in učitelisko politiko ne boste o gosoodjie, prisilili prebivalstva v Juliiskd Benečiii. da S« odreče svojemu ¿ivliemu. Ce to stori, ie nezmožno živlienia. nri več narod ie narodov rudiment. Mi pa ki živimo med narodom, vemo predobro da ni rudtiment. marveč polnovreden organizem In če prenaša to ljudstvo danes s stisnjenim* zobmi in skrčenimi pestmi oregantanie svoiega učitelistva. mesa svoiega me««' krvi svoie krvii. vemo da bo narod še tu. ko ne bo več njegovih žaliiteltev Ta srčni cmiev ie porojen iz — volie do živjienia. Nai se ne nozabii tam. kiier ie spomin tako zločinsko šibek, vsak udarec po učiteljstvu je pljuska v obraz narodu vsako nasilstvo in blrokratlčno samovladiie nad šolo ie neizmerna žalitev Jrtfltnrnega. streinlferria človeštva. Ali hočete žaliti narod še nadatie ali ea hočete še nadalje biti po obrazu?! »Kai misliš da bi iokal sam?« Vodščak. Jugoslovenska Matica. V imenu žrtvovanih in zatiranih po-vzdieuiemo zooet svoi glas in apeliramo na Vaša srca. na Vašo zavednost. Ob novem letu. ko določujete svoj proračun, ne pozabite naše najsplošnejše narodne obrambne organizacije — Jugo-slovenske Matice. Hranilnice in posojilnice, banke in industrijska oodietia. pa tudi posamezni trgovci in obrtniki ne pozabite, da določite del svoiega čistega dobička »Jugosloven- ski Matici*. Vaš dobiček ie posledica našega deta Vaši uspehi so utert eirierii v narodnem delu in hrbtenica vsesa tega ie „Jugoslovenska Matica". Zato skrbite slabo za sebe če ne ood-j pirate onih, kTVam posredno omogoču-icio blagostanje. A tudi iz idealnih vzrokov se obračamo do Vas. ker upamo, da ste enako dober Jugoslovan, kakor naibedneiši uradnik ki rgdno oolaea svoi da-| vek na oltar domovine. Tudi Vam. bednim uradnikom, velia ! naš klic. Vemo. da ie Vaš ooložai težaven. ; vemo. da prenašate vse mogoče težkoče. ali vemo no tudi. da ste bili vselei v prvi ! vrsti narodnih borcev in Vaša odsotnost bi bila za nas naitežii moralm udarec. Zato nam ostanite zvesti še nadalie. zato oodpi-raite našo stvar, zato nabiraite nove člane. da z Vašim in našim naporom priborimo narodu tako moč da zasiie tudi Vam pravica. Str«« 2 UCnaiLJSKl TOVARIŠ, elit« 6. januarja 1921. In Vi krnele eno ali več sirot. Morda se iih ie mnogo odzvalo in te mnoeo sirot na ta način oskrbovanih. Prav ie tako. d<>kler iih kako drugače ne moremo oskrbovati. Seveda so pomisleki pri tem — ¡kie oa ni ponrslekov — vendar oa te za zdai prvo. da si svole sirote ohranimo. Med tem oa premišljujemo, kai lahko posameznik in kai lahko vsi storimo. da ne bomo svojih sirot le ohranili, ampak iih tudi duševno dvitrrvli in lim oo-magali. da si bodo preskrbele dobeT svoi kruh. Kmalu ne, tem oklicu me >e pot nanesla proti Topoišici. Ne vem. zakai navalom krai. Morda zato ker se včasih dogodi. da se človeku, le v gotovem kraiu rodi misel, ki se mu vidi zdrava, izvedljiva in bi se mogla tudi uresničiti. t>a ie radi tega ne zavrže ampak io izroči iav bližini zdravilišča in kopališča, ob topli vodi. ki ima dovoli sile. da bodo ob njej prav lahko obratovale vse delavnice, ki so zgrajene in namenjene za to vzgajališče. V vzgajališču bo prostora za 500 sirot šestrazredne osnovne šole od 7 do 13 leta in za okrog 200 siTot od 13 do 17 leta. ki se bodo v rokodelski in obrtno strokovni šoli izobrazili za posamezne stroke. Zato delavnice v vzgajališču. Osnovna šola pa se priključi, da se bodo že gojenci te šole navajali in seznanjali z obrtnim stanom, da jim bo tem laže odločiti se za posamezne strdke. Sicer pa ne bo not>eden otrok siljen. da se posveti obrtnemu stanu. Oni, ki jih bo bolj veselilo poljedelstvo ali vrtnarstvo, gozdarstvo ali vinoreja itd., se bodo oddali v druga, za to urejena vzgajališča v drugih krajih naše domovine. Razveselil sem se tega poročila ter se poslovil od prijaznega gospoda. V. KLANšEK: Kmetijsko-nadaljevalni | v • • tečaji. (Referat na zborovanju tržlšJcega krožka „Pedagoškega društva v Krškem" — v St. Janžu dne 18. novembra 1920.) Kulturni in gospodarski pokret novejšega časa je potrebo splošne ljudske. i av.il iv/ntt irv/ ---------i v vpvj^a 1'uuv^u »j ——---- nc\sti v oresak).. Premišlievai sem o na- posebno pa stanovske naobrazbe zdatno *m. •___i. „ i. A^ 1.. ¡m r\ fotM oi hi «iifft f>« o n rx\r i \ rvinfln V P- šlh sirotah, o delu zanie in o tem. kai bi še lahko storili, da bi čim naibolie ooina-eali niim in s tem tudi samim sebi. Gotovo ni med nami nikogar, ki bi mislil da ie dovoli, če svoie sirote porazdelimo med usmiljene Hudi. vse nadalinie povečal, zato se je na novo odprlo veliko reformnih šolskih vprašanj in stara so se vnovo oživila. Ni dvoma, da je vzgoja, ki ni individualna, brez prave podlage in ne more doseči uspehov, ker ne zadene v živo. i«MS svoi kotiček, vsak dan svoj gmzlia» kruha ! 01 ^ ldKO 1T1U1V1UU u 'vu •n oa. da se ne ovlašaio ne same ne kdo drugi zanie. na dobro. Oo.tovo nihče tako ne misli. Sai so sirote nas vseh in vsi. prav vsi se moramo zanimati zanie. Ne le oni trenotek. ko nas ooozore nase ampak yedno: od trenotka. ko so postale sirote. oa do tedai. ko smo iim pripomogli do dobrega lastnega kruha. Če bi naš narod kdai zbiral denar, da b: tra naložil sebi v prid. za svoio obnovitev, za svoto okreoitev. bi naibolie storil, če bi ga naložil v telesno moč in duševno silo svoiih sirot. V doslednem času bomo potrebovali mnogo izobraženih obrtnih delavcev in pomočnikov. Potrebiuiemo iih že sedai mnogo, ootrebuiemo tudi drugih telesnih in duševnih delavcev, toda ta ootreba se bo še izdatno povečala. Že zdai. vedno bi morali misliti na to. In kako bi mogli bolie ukreniti ko. da bi svoiim sirotam pomagali, da bi postale izobraženi obrtni delavci in pomočniki.. Težie se to doseže, če so sirote porazde-liene med usmilene liudi. po raznih sirotišnicah po raznih zasilnih zavetiščih Mnoeo laže bi se to zgodilo v za to zgrajenih in ureicnih vzgaial;ščih. v katere bi se lahko vzoreieio co več sto sirot. V nekaterih vzgaiališčh bi se izobrazile sirote v raznih obrtnih strokah, v drugih v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinoreistvu. ži vinoreistvu zopet v drugih v eozdarstvu itd. Poleg teh bi bilo treba gospodinjskih, oa tudi drugih vzeaiališč za dekljce v katerih bi se izobraževale za svoi bodoči poklic Klicu nai za vse to skrbi država, se «i er ne more oporekati vendar na ie prav tako individualna je umljivo in ker naše podeželske šole navadno zadenejo piavo pot, zato tudi bilježijo uspehe. Da pa samo v Hudski šoli ne more dobiti kmetijski naraščaj dovolj stanovske naobrazbe in zavednosti, ie umljivo, ker z mladino ljudskošolske dobe nI mogoče obravnavati kakih kmetijsko-gospo-darskih ali drugih stanovskih vprašanj, vrhutega ima pa veliko preveč posla s splošno vzgojevahikn in izobraževalnim delom. Ze pred 44. leti se je pokazala poti eba. podati kmetskemu ljudstvu kolikor mogoče specijelno stanovske naobrazbe in dokazovati, da je ta potreba danes še veliko večja, bi bilo le prazno izgubljanje besedi, zato ie že davno sproženo vprašanje kmetijsko nadaljevalnih tečajev prišlo na novo v resno debato. Vidimo pa. da je od besedi do dejanj 44 let in še več. Da se že do danes niso udejstvili kmetijsko nadaljevalni tečaji, bi na prvi pogled zameril kmetskemu ljudstvu samemu. zakaj jih odločno ne zahteva, pa | kaj, temu ie tupatam že ljudska šola neznosna. zameril bi učiteljstvu. pa vem, da ne zna delati čudežev, zameriti pa moramo merodajnim v to poklicanim oblastem, ki še do danes niso na jasnem, kako in na katerem koncu naj se lotijo tega vprašanja, o kojega nujnosti in važnosti so prav tako prepričane, kakor mi. Potom kmetijsko nadaljevalnih teča-iev je dati kmetijskemu naraščaju priliko do stanovske naobrazbe in strokovnega upogleda v kmetijstvo, do tega zaključka smo srečno prišli in preko njega ne gre. Učitelj naj sam po svoji najboljši vednosti in vesti ustanavlja kmetijsko nadaljevalne tečaje, no, saj nekateri so jih že. pa jih bodo še, tudi iaz ga bom, če mi ne bodo navalili preveč drv pred noge. ampak ta način ustanavljanja je odvisen od kraja in terena, na katerem učitelj deluje, torej so tudi uspehi le enostranski in ne popolni. Vsa stvar izgleda, kakor da si merodajne oblasti natikajo učitelja na roko kot rokavico, s katero segajo potem v ogenj po kostanj. Verjemite, no pa saj veste, da ima učitelj na deželi vso dušo ln vse srce za kmetsko ljudstvo, on živi in dela zanj. ampak oblasti naj mu store vsaj malo v pomoč. Vse kaže. da do definitivne rešitve vprašanja idealnih kmetijsko nadaljevalnih tečajev, kakoršnj so bili zamišljeni po naduč. A. Skulj še dolgo časa ne bo prišlo, zdi se mi pa to tako važno in nujno, da bi bila jako umestna vsaj delna rešitev tega .vprašanja in sicer na ta način. da se sedanje ponavljalne šole z uradno odredbo takoj reorganizirajo po načrtu kmetijsko nadaljevalnih tečajev, katere bi poleg obveznih učencev neobvezno obiskovali tudi dečki od 14 do 16 leta. Na ta način bi dobili učitelji vsaj malo temelja, na katerega bi gradili, kajti doslej ie viselo vse preveč v zraku. To naj bi bila pa le prehodna rešitev. Pripravljen sem na mnogo raznih ugovorov, pa če ima kdo bolj pripraven in lažje iz-peljiv nasvet, kar na plan z njim. samo da pridemo kam naprej. Načrte za pouk v kmetijsko nadaljevalnih tečajih, ki so delo učiteljev krškega okraja, je dokončal kmetijski svetnik Rohrmann. Te načrte bi trebalo vidirati na zborovanjih učiteljskih društev in potem razposlati šolskim vodstvom v upo-1 rabo. Važno je tudi vprašanje učnih mooi. Kmetijsko nadaljevalne tečaje ie po mojem mnenju posplošiti in gledati, da če le ; mogoče poučuje v njih učitelj, ki ie obiskoval kmet. tečai za ljudskošolske uči-! telje ali pa že itak priznan učitelj stro-S kovnjak. Samo znanje kmetijstva, ki se : ga pridobi na učiteljišču bo le malo pre-: tesno in se tudi z ozirom na druge pred-! mete in kratko odmerjeni čas zadevni ; pouk na učiteljišču ne da dovolj razširiti. Preurediti bo treba kmetijske tečaje za ; liudskošolske učitelje tako, da bodo obiskovalci znanje kmetijstva lahko bogato j povečali in temeljito poglobili. Ne vem. i zakaj imajo nekateri tak strah pred temeljitim in globokim poukom v teh tečajih; prepričan sem. da ni nobenemu učitelju za patent kmetijskega strokovnja-1 šva. če tudi bi imel marsikdo pravico do njega. Ne vem. alibi šla zahteva, da naj se da učitelju, ki se je odločil delovati na deželi med kmetskim ljudstvom, prilika. da se pripravlja na svoje delo s temeljitim kmetijskim poukom, morda res predaleč in preko cilja. — dvomim jaz in še marsikdo. Glede učnih knjig ie omeniti, da Sti-asnyjevo „Berilo" in „Računica" izvrstno odgovarjata svojemu namenu v sedanjih ponavljalnih šolah in bi bili to zaenkrat tudi najboljši knjigi za kmetijsko-nadalje-valne tečaje, vendar pa bo treba naprositi gospoda nadzornika Stiasnega. da prične takoj zdrugo pomnoženo izdajo „Berila" in tudi „Računice". Berilo bo rabilo precej več strokovnih člankov iz vseh panog kmetijstva in računica naj bi vsebovala več strogo kmetijskih računskih primerov. Poleg učnih knjig za učence bo pa treba učiteljem strokovnih pomožnih knjig, s katerimi jim bo zdatno olajšano delo. Končno pa bodi na ves glas povedano, da je honorar za poučevanje na kmetijsko nadaljevalnih tečajih zjednačiti z onim na obrtno nadaljevalnih šolah. Uverjen je lahko vsakdo, da stori učitelj na deželi več kakor veleva mu stan, seveda brez energične opore od j strani merodajnih mest ne more prekora-; čiti vseh zaprek in bodo na ta način splošni in idealni kmetijsko nadaljevalni tečaji še dolgo le pobožna želja nekater-nikov. Teze: Štev. 1. 7. Oblasti nai skrbe za zadostno število učnih moči. t. j. takih učiteljev, ki s» obiskovali kmetijski tečaj, ali so pa priznani strokovnjaki. 8. Kmetijski tečaji za učitelje naj se razširijo in preuredijo tako. da bodo imeti obiskovalci priliko na učiteljišču in privatno pridobljeno znanje kmetijstva razširiti in poglobiti. 9. Kot učni knjigi zadostujeta zaenkrat Stiasnvjevo „Berilo" in „Računica" v tem obsegu vendar pa je gledati, d« pridemo čimprej do izpopolnjene izdaje teh dveh knjig. 10. Učiteljem kmetijsko nadaljevalnih tečajev je preskrbeti strokovnih pomožnih knjig. 11. Honorar za poučevanje ie zjednačiti z onim na obrtno nadaljevalnih šolah. 1. Potreba stanovske in strokovne naobrazbe kmetskega ljudstva je dokazana. 2. Podeželska narodna šola vzgajaj individualno v stanovskem zmislu. 3. Specijelno stanovsko naobrazbo pa je podati v kmetijsko nadaljevalnih tečajih in je glede njih ustanavljanja in organizacije priti čimpreje od besedi do dejanj. 4. Dokler se zainteresirane oblasti ne bodo resno lotile dela in dale učiteljstvu potrebne podlage na katero se naj opira, bodo uspehi na tem polju le enostranski in ne povoljni. 5. Do defenitivne rešitve tega vprašanja je sedaj obstoječo ponavljalno šolo z uradno odredbo takoj reorganizirati po načrtu za kmetijsko nadaljevalne tečaje, vendar pa naj bo to le prehodna rešitev. 6. Vidirati je na zborovanjih okr. učiteljskih društev že izdelane učne načrte in iih takoj vposlati šolskim vodstvom v i uporabo. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. VSEM OKRA INI M UČITEL JSKIM DRUŠTVOM! Pošljite čhnorei sezname ker iih ntifnn potrebujemo! — U. J. U. — oo-verienlštv« Ljubljana. Društvene yesti. f Radovljiško okrajno učiteljsko i uruštvo ima svoi občni zbor dne 15. ra-i nuarja 1.1. na Jesenicah. Ob 9. uri dop. je ! ocled tovarne, nato oa takoi zborovanie. j Kosilo ie pravočasno priiaviti šolskemu vodstvu na Jesenicah. + Občni zbor »Učiteljskega društva za mariborski šolski okran bode v četrtek 13. jan. ob i pol t-, uri v mali dvorani Narodnega doma v j Mariboru. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Poročil* ! tata tka in blagajnice. 3. Volitev oovesa odbora. 4. i Preda-vanje tov. Klemenčiča: »Sedanje stanj« j zemljepisne metode. 5. Pogovor o novih društve-| nih pravilih. 6. Volitev pevovedje. 7. Slučajnosti, i Pevci in pevke se zberejo pol ure poprej, pn»i ' se jfli naj vadijo pesmi in prineso prejete note | seboj. Spodaj v gostilni pa bode ob 10. uri od-borova seja. Pridite vsi! Marija Godec, predsednica. + Slovenjeblstriško učiteljsko društvo ima v četrtek dne 13. jan. t. I. ob 10. uri svoje glavno zborovanje v Slov. Bistrici. Vzpored: Pozdrav — dopisi — poročila -- še enkrat pretresovanje načrta novih društvenih pravit — pregled seznama članov društva in istega izpopolnitev — even-tuvalno predavanje — poročilo blaga/jničarja — Izvolitev novega odbora — slučajnosti. Posebnih povabil se ne bo razposlalo. Radi seznama članov mora biti udeležba polnoštevilna. Odbor. -f Novomeško učiteljsko društvo. S Zaradi ukinienia vlakov se preloži za 15. ; t. m določeno zborovanie na nedoločen i čas Zborovanie se naznani pravočasno v I Tovarišu. — Predsednik. + Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski sod-] ni okraj bode imelo v četrtek, dne 13. prosinca v ptujski Mladiki občni zbor. Začetek točno ob 10. I uri. Spored: 1. Prijava novih članov; 2. Odobri-| tev zadnjega zapisnika in društvenih pravil, ki jih : je sestavil društveni odbor: 3. Dopisi; 4. Tajro-' št v o in blagajniško poročilo; 5. Volitev novega j odbora; 6. Razne stanovske in šol. zadeve. Odbor pričakuje, da se bodo občnega zbora udeležili vsi zavedni tovariši(ice) iz Ptuja in ptujskega sodnega okraja. + UčK. društvo za ljubljansko okolico i« zborovalo 29. dec. 1920 v šoli na Ledini. Predsednik tov. Žirovnik pozdravi navzoče posebej še prisotnega novega okr. šol. nadzornika tov. Ra-peta. Ta se za pozdrav prisrčno zahvali ter v i vznešenih, pesniško navdahnjenih besedah izvaja, ! da hoče biti pravi prijatelj in svetovalec učiteljstvu. Pravi: Učitelji smo, prijatelji smo, tovariš smo! Delujmo skupno, vzajemno, da bomo vsi svet služili domovini sveti! Deiluimo vsi za pro-speh šole, podpirajmo drug drugega! Predsednik omeni, da je umrla na Vrhniki blaga zvesta, idealna tovarišica A. Pleškova. V čast njenemu spominu se navzoči dvignejo. Ker tajnik nima novega poročati radi tega, ker ni Imel društveni odbor od zadnjega obč. zbo-j ra nobene seje, važnejše stvari, kar se tiče šole S in učiteljstva pa so itak znane, predava predsed-i nik o šoli in metodi v obče. Njegova izvajanja so j vzbudila splošno zanimanje. — Nova društvena ; pravila sprejme obč zbor soglasno. Društveni i odbor ostane na željo navzočih, stari. Obč. zb >r i sprejme soglasno sledeče predloge: 1. Glede snovanja uradniških gospodarskih | zadrug se učiteljstvo okraja pridruži resolucijam j ljublj. učit. društva po izvanjanju tov. A. Škulja- 2. Ker učiteljstvo našega okraja nima svoji* zastopnikov v okr. šol. svetu, se UJU pov. Ljubljana naprosi, da izposluje pri viš. šol. svetu, d/ ta čimprej imenuje v ta zastop 2 zastopnika l* sicer tov. I. Zirovnika iz Borovnice in A. Korbar-ja iz Preserja. 3. UJU pov. Ljubljana se naprosi, da P»,r€' du-je, da se službena mesta pravočasno in red»» razpišejo, ker mnogo tovarišev(ic) čaka že 5 in več let po sposobnostnem izpitu na stal«3 mesta. — ____ i Si" i«) v. 1. UClTl'J JSKl rOVAKlh. rtae 6. januarja 1921, Stran S. 4. Učit. pari protestirajo proti laivMneimi lajšanju drag. doklad ženam-učiteljicam, gjjalco delo — enako plačilo.. Predsednik sklene obč. zbor, žedeč vs«m Sreč"0 in "veselo novo leto«. Tov. ravnatelju pinU)iku pa srčna hvala, da nam je preskrbe! jppio sobo za zborovanje. Tajnik. -1 Občni zbor »Društva slov. učiteljic« se ¡e yf5il dne 28. dec. 1920. na Šentjakobski šoli v pijani. Predsednica V. Zupančičeva opozarja u^lie'j!ce, da sodelujejo na literarnem in socrjal-nem poliu. Izda-tl bo treba letno poročilo, pripravili učih: knjige za gospodinjske šole. Učiteljica na; bi sodelovala v izobraževalath društvih, pri draitvih i'a zaščito dece. Na razdružitev ne mislimo, ampak na intenzivnejše delovanje po zgJedu Srbkinj, ki so si prav letos ustanovi' > ^Organizacijo učiteljica in zabavllja" in žrtvujejo za »jo £p!o po 2 D -mesečno. Tajnica M. Meiile-tova poroča o vlogah, ki jih Je društvo odposlalo oblastem v zaščito svojih pravic. Društvo Je pristopilo k Narod. žen. Savezu Srbkhija, Hrvatica i SlovenJdnJa, ki je imel svoj kongres mes. jul. 1920 v Zagrebu in odposlalo svojo zastopnico tucH na učit. kongres V Beogradu. Izrazi željo, da se do Ve!, noči sestavi kataster učiteljic v SloveniJ,, kakor je predlagala predsednica na zad. obč. zboru. Do zdaj se je odzval le litijski okraj. Blagajničarica E. Zerjavova poroča o društvenem denarnem stanju in poda nekaj nasvetov, kako naj postopajo poverjemice posameznih okrajev, da pridobe društvu več članic. Poročilo o žen. kongresu v Zagrebu je radi odsotnosti poročevalke odpadlo. Meste tega poroča tajnica o dopisu Narod. žen. Saveza, ki vabi tudi nas k sodelovanja. Vse delo je razdeljeno v 5 sekcij in sicer: 1. humana, 2. kulturna, 3. feministična, 4. lii-gijenska, 5. privredno ekonomska sekcija. Društvo sk'ene, da sodeluje pri 1. 2. >n 5. sekciji po paverjenicaJi učit. M. Ažmanova, M. Unvberger-jevi, A. Svetkovi m M. Sodnikovi. O učic. kongresu v Beogradu poroča učit. M Sodnikova. Na zanimivem poročHu se ji izreče zahvala. O ustroju gospodinjskih šol poroča učit. .1. Zemljar.ova in omenja hibe dotične vladne na-redbe, ki nima nič ozira na naše razmere. Pri nas ločimo namreč dve kategoriji gospodinj, šol: 1. kmetijsko-gospodinjske šole, 2. meščansko-gospodinjske šole, zadnje za uradniške, delavske in obrtne sloje. Ustroj 1. kategorije teh šol se bo obdelal od druge strani Načrt meščanslko-gospodinjskih šol pa bo sestavila poročevalka in društvo ga odpošlje na mero-oajno mesto. Nato so se izvršile volitve društvenega odbora. Ostale so vse prejšnje odbornice. le trjništvo je r>rervzela učit. R. Slnkoviceva. Določile so se tudi pcverjenice za posamezne okraje v Sloveniji. Letna članarina se Je zvišala na 12 K. Na obč. zboru se je dalje razmotrivalo o škodljivem upJrvM dnevne vožnje naših šolarjev z vlaki. Up} i vat i Je na starše, da preskrbe otrokom dnevno bivališče, ko zapuste šolo in čakajo na vlak. Naloga viš. šoL sveta pa je, da zahteva za šol. mladino posebne kuipeje. Koncem se je vršil razgovor o raznih dopustih učiteljic. Neutemeljene dopuste grajamo, ker silno škodujejo našemu ugledu. ^TlBlKžaB^gaMMIii^Mg^MBMagaBBMaBBMMEBSafcUi^feg^gi Kronika. = Ob 250 letnici smrti J. A. Komen- skegg. Po vsem češkoslovaškem svetu so prirejali zavedni Čehi v sredini preteklega meseca najdostojnejše proslave v spomin 250 letnice smrti enega svojih največjih duliov. Dokumentirali so pred vsem kulturnim svetom, kako znajo ceniti zasluge svojega velmoža. Tudi v Fulneku, malem mestu blizu moravsko-šlezijske meje, v najstarejši občini tako-zvanih čeških bratov, se je bil sestavil odbor, da proslavi spomin nesmrtnega moža. Nadel si je nalogo, da vzida Kolenskemu na šolskem poslopju spominsko ploščo v češkem jeziku, "ki naj bi Pričala poznim rodovom, da je v Fnlneku zjvel in deloval slavni češki pedagog. — •emški občinski odbor in krajnj šolski svet v Fulneku sta prošnjo morav.-šlezke zupe odbila s sledečimi dopisi: Neglede l!a to, da je prošnja sama na sebi neprimerna. ki bi v sed,anji dobi narodnostne nestrpnosti lahko povzročila različna ne-sporazumljenja, bi bila pritrjena češka -Pominska plošča oči vidno popačen je zgodovine, kar moramo zabraniti. Morska bratska občina v Fulneku je bila nemška, kakor tudi njena šola. Časti-^rednemu spominu Komenskega bi se gotovo škodovalo, če bi se hotelo zasti-atl zgodovinske resnice. — Mestni svet Piše: Spominske plošče ne dovolimo Zfdati iz sledečih razlogov: , 1- Radi barbarskega postopanja Če-,0v, z nemškimi spomeniki v nemških ^ajih. radi zaprtja več kot 700 nemških /V-redov, radi odstranjevanja nemških ■ ''ormativnih desk in nešteto nasili. ki so let borili Čehi Nemcem za zadnjih dveh V Nov. Jičinu so strgali vse nem- spominske plošče tako v Lavdonovi Su\j0t v hotelu cesarja Jožefa. Tam. v v lcndolu in Fulneku smo morali obiti spomenike cesarja Jožefa, da ne bi dražili narodnostni čut Čehov. 3. Tako popolnoma nemško mesto kot je Fulnek, ne more vsled ogorčenja, ki ie napolnilo nemška srca radi čeških nasili. podati roke za vzidanje češke spominske plošče v njegovih hišah in na njegovih spomenikih. Cehi naj se najpreje potrudijo, da odstranijo iz naših src vse ono ogorčenje in žalost, notem tim oridc-mo mi humani Nemci radi nasproti in tudi v čeških spominskih deskah ne bomo videli ogroženja za prastaro nemško mesto. — Koliko smo Zgubili. Po zanesliivih podatkih se nahaia 809.000 Jugoslovanov nod tuio oblastjo. Na Koroškem ta Štajerskem smo izeubiii v 'korist Avstrije 130.000 naših rojakov. V korist Madžarski iih ie v neokuoiranem delu Prakmuria In Zalaški županiti ostalo 20.000. v Italiji pa: v Reziji 'n Furianirii 56.000. na Goriškem 154.000. v Trstu 70.000. v Istri 260.000. na Kranjskem 83.000. na Koroškem 2000. v Zadru 7000. na otoku Lastovo 1500 in na Raki 25.000 — skupai 659.000. Vseh Slovencev »e poldrugi million, a dobra tretiina 575.000 ■MMMM«»^»»mCf1'aIM" III—■ Iz Jugoslavije. — Našim sotrodnikom in sotrudni- cam! Vsem tovarišem in tovarišicam. ki so nas v oretečenem letu s svoiim sotrud-n'štvom tako požrtvovalno podpirali. se ta niihov trud naiiskreneiše zahvaHu-icmo. Uverienl nai bodo. da so vršili s tem plemenito delo ter nomaeali dvigati naše stanovsko glasilo m notom tega ugled našega stanu. Upamo, da nam ostanek) zvesti tudfi v tekočem letu. Srčno želimo, c'a bi se iim nridružili še mnog' drugi: zlasti vabimo v svoi sot rud reški kro? mlaiše tovariše in tovarišice. Vsi in vse na delo za novzdigo narodnega šolstva in boljšo bodočnost našega stanu! — Uredništvo. — Pojasnilo. V 50. številki »Učit. Tovariša« preteklega tedna te bil obiavlien na uvodnem mestu članek ood naslovom »Profesor Vadntal«. Poverjeništvo UJU. v I iubliam iziavlta. da ie prišel Članek.z nieg>ovo vednostjo in na podlag« sklepa ožjega sosveta tega ooverieništva v list. kor si ie v svesti. da odirovarla članek stanovskim interesom celokuonega učiteli-stva. vsled česar tudi «oreiema oovenie-ništvo UJU odgovornost za vsebino članka z mirno vestjo na svoie rame. — Poverjeništvo UJL v Liubliani. dne 3. pro-snea 1921. — Protestiramo în ne priznavamo! Tako kliče „Slovenski Učitelj" v zadnji številki lanskega letnika, ker je minister prosvete na temelju § 32 zakona z dne 23. oktobra 1912 imenoval okraine šolske nadzornike za bivšo Kranjsko ter razveljavil imenovanja, ki jih je izvršil bivši poverjenik dr. Verstovšek. Da so ti nadzorniki „Slovenskemu Učitelju" usiljivci, da mi zastrupljamo mlado državo z nasiljem in krivico, ker hočemo, da naj velja zakon — to je končno umljivo. ker drugega dokaza razen pavšalnega natolcevanja ni pričakovati od našega česti-tega nasprotnika. Ne maramo in v tem tonu tudi ne moremo polemizirati z njim. Da pa bo enkrat te nadzorniške pravde konec, nai nam blagovoli kdorkoli odgovoriti kdo in kai je razveljavil zgoraj navedeno zaKon^o določilo in kdaj in kje je Narodno Vece v Zagrebu odobrilo aH vsaj vzelo na znanje naredbo št. 111, ki še n'anio gradil dr. Verstovšek svoio moč? To nam povejte, potem bomo radi priznali svojo zmoto! — Noya vlada v Beoeradu re sestav-tîena. Za ministra. Drosvele ie imenovan Svetczar Pribičevič dosedanji prosvetni minister, kar iemlte iucoslovansko uči-teljstvo vzradoščeno na znanje. Da bi nam bij le Drav dolco ohranien na čelu naše šolske uprave! t Armin Gradišnik. V nedeljo dne 2. t. m. je umrl v Lassnitzhohe pri Gradcu, kamor ie bil še! iskat zdravia radi živčne bolezni orezaslužni naš tovariš Armin Gradišnik, nadučiteli celiske okoliške šole. Pokojnik ie bil roien 1. 1858. kot sin zdravnika na Vranskem. Gimnaziio ie obiskoval v Celiti, učiteliišče v Ljubljani ter ie služboval kot učiteli v Senožečah, notem v Hrastniku, kier ie našel v tova-rišici Amaliii Drenikovi zvesto in ljubečo družico za živlienie. Leta 1897. ie bil imenovan nadučiteiiem na deški oikoliški šoli v Celju. Dcskler ni oriobčen življenjepis. k; bode oo zaslugi ocenil niepo.vo delo. bodi Dovdarieno samo to: Gradišnik ie bil kremenit značai navdušeno delaven za nanredek narodnega šolstva in neustrašen zagovornik naših stanovskih oravic. V zgodovini učiteliske orcanizaciie bode Gradišnikovo ime zapisano z zlatimi črkami: bil ie med ustanovitelji bivše naše »Zaveze«. Slava njegovemu spommu! Načrt zakona o narodnih šolah, ki ca fe na temeliu zakonskega načrta Prosvetnega odbora v Beoeradu predelala bivša naša Zaveza. ;e sedanie noverieni-štvo UJU v Liuhlteni razposlalo na razna ministrstva, narodne Doslance in vse parlamentarne klube. Kakor slišimo, ie bil načrt do večini sr>reiet z veliko Dozorno-stio in odobravanjem. Tako ie n. ur. za praznike Dreielo naše noverieništvo od poslanca dr. Boeumila Vošniaka sledeče b.skavo pijano: »IJdruženiu Jugoslovanskega uččtelistva! Snreimite na znanie da sen} se od nekdai neizmerno interesiral za sindikalne nodlaee Vašega programa. Vaš načrt sem že pred meseci študiral z natvečrm interesom. Bodite uverjeni. da stranka zemlioradurkov zasleduje Vaše sMbanie z naivečio pozornostjo.« — Načrt zakona o ljudskih šolah. „SI. Narod« poroča: Komisiia vseh predstavi-tehev ministrstva prosvete ie že v vseh podrobnostih izdelala načrt zakona o ljudskih šolah, ki bo ve-lial za vso državo. - Koroška ne sprejme slovenskih Hčiteliev. Pod tem naslovom piše »Jugo-slaviia«: »Naš višii šolski svet ie ukazal na Koroško pristojnemu slovenskemu uči-tePstvu nai prosi za službo i>ri deželnem šolskem svetu v Celovcu. Vse take proš-nle na so bile v Celovcu odbite, ker koroška vlada hoče imeti za učitelie le Nemce in struDene nemškutairie. Upamo, da bodo naše šolske oblasti dovoli odločne da izvajajo posledice. Na Kočevskem Imamo nemško učiteiistvo. ki ni niti iezikovno iisn-osoblieno za službovanje v Sloveniii. dočim ie naše učiteiistvo iz Koroške uspo-soblieno za slovenščino in nemščino. Dajte Kočevarie Avstrrii na razoolaeo. na Kočevsko na nai pridejo na njihova mesta koroški bfcunci.« Pametne besede, ki iih odobruiemo v vsem obsesru! — Obsojeni obrekovaici. Poročali srno že da ie ljubljansko okrajno sodišče obsodilo odgovornega urednika »Slovenca" na 400 K ali 40 dni zapora, urednika »Slov, Učitelja« na na 100 K oziroma 10 dni zapora, ker sta priobčila v svojih listih sramotilne napade na tri člane naSe orcranizaciie. Zadnia številka »Slov. U&-telna«. ki te oo doteem času že vendar enkrat izšla prinaša to zasluženo obsodbo, ki se glasi dostavno tako-le: »V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Ienacii La-bernik. roien II. septembra 1877 v Poljanah nad Skofio Loko. oženien. učiteli v I iubliani. pristoien tiekai. nekaznovan, ie kriv da ie zanemaril kot odgovorni urednik periiodiične tiskovine »Slovenski Učiteli« izhaiaioče v Liubliani. dolžno oazlii-viost. vsled česar so izšli v navedeni tiskovini na platnicah v št. 6. z dne 15. lunina 1920 članki proti zasebnim obtožite-Ham Engelbertu Ganglu. višjemu šolskemu nadzorniku. Luki Jelencu. ravnatelju meščanske šole in Jakobu Dimniku, ravnatelju mestne deške šole. vsem v Liubliani kv tvori,io oregrešek žaltenia časti in te s tem zagrešili prestopek v smislu člena III. zakona z dne 15. oktobra 1868, št. 142 drž. zak.. in se obsodi oo št. 5 navedenega zakona drugi odstavek, na sto kron denarne kazni, za slučaj neizterljivosti na 10 dni zapora ter po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega no sto nk a in izvršitve kazni, ter da to sodbo obiavi v »Slovenskem Učitelju« na svoje stroške v 14 dneh. ko oreime sodbo. Okrajno sodišče v Liubliani. odd. III.. dne 29. septembra 1920.« - Tov. Avgust Pire, ki je bil imenovan okramim šolskim nadzornikom za li-t:isk1 okrai se 'e nadzornkštvu odpovedal. ' ikrenilo se ie Potrebne .korake, da dobi v Kratkem času naslednika. — Odtegljaji Dri plačah so sledeči : Osebni davek od plače ood 3900.— D znaša mesečno 20 K. osebni davek od plače nad 3900.— D znaša mesečno 25 K. Invalidski davek od plače pod 3900.— D znaša mesečno 4 K. invalidski davek od plače nad 3900.— D znaša mesečno 8 K. 1. ia-¡iuari:i t. 1. se ie odtegnil invalidski davek za 1. 1920 (48 K ozir. 96 K) in za mesec ¡nnuar 1921. Odtegljaji osebnega in invalidskega davka so nrovizorični toliko časa. dokler ne dospeio od davčnih uradov nredoisi. Odteguie se tudi taksa od vsakokratnih oovišic. kar znaša eno dvanai-stino ooviška t. i enomesečni obrok. — Učiteljska skupščina v Beogradu. Dne 26. in 27. decembra ie zboroval v Beogradu Savez srbiianskijh učiteljev, ki ie z veliko večino — oroti glasovom komunistov — skienil likvidacijo Saveza in nrstop k Udruženiu iugoslovanskega uči-telistva. Na skupščini ie oodal tamik ministrstva prosvete in referent za liudsko šolstvo Jovan P. Jovanovič referat o reorganizaciji liudskega šolstva, oo referatu so bile SDreiete sledeče resolucije: 1. da vlada takoi predloži novi liudsko-šolski zakon; 2. da se onemogoča vsak vnliv klerikalizma na ljudsko šolstvo; 3. da prevzame notK^.no upravo liudskeca šolstva edinole država; 4. da se z zakonom enotno odredi n.redizobrazbo učitelfstva. Pri volitvi ooverieništva so bili izbrani tovariši: Mihallo Jovič. D. Sokolovič. Miloš Miloševič, Jovan Popov;č. Stevan Gjorgjevič, Mihailo Cvetkovič, M. Profi-rovič, M:Ian Kosanovič. Jela Ivancvička in Vasilija Stoianovič. — O priliki učiteljske skupščine r Beogradu ie izdat glavna odbor učiteliske- j ga Udružemia obširno poročilo o svpiem | delovanju v času od 10. avgusta 1919 do I 26. decembra 1920. Drobna brošura ob-) sega 26 strani ter nosi naslov: »Izveštai o ; radiu Glavnog Odbora Učiteliskog Udru-: ženia — XXII. Učiteljsko^ skuuštini«. — Na višjo neda^oško šolo v Beogra-I dii is imenovan za rektoria dr. Voiislav j Bakič. vseučiliškj profesor v pokoju, za prve redne profesorje na dr. Svetislav i Maksimovič. dr. Dušan Rojičič tn Sreten j lladžič za pedagoške predmete. Milenko | Vukičevič. J. Živanovič, D. Kostič, J. Dra-| vič in dr. D. Katič za naravoslovne mate-! matične in druge predmete. — Važna petdesetletnica. Dne 14. ja-| nnarla bodo praznovali naši srbski tova-! riši petdesetletnico prve učiteliske šiole ! (učiteljišča) v Srbiji. Tozadeven zakon te 1 h'l sptfi^et v skupščini dne 5. oktobra 1870. leta. a sankciioniran dne 14. januarja 1871. na dan sv. Save. — Pouk v ciriTic» se prične s prihodnjim šolskim letom na naših Itudskih šolah že v drugem -razredu ljudskih šol. Učiteiistvo se bo moralo do septembra priučiti cirilice v toliki meri. da bo moglo orevzeti tozadeven pouk na svoii šoli. — V ljubljanski okolici ie oddati 4 mesta v začasno nameščenie. Učne osebe, ki še niinaio mesta, nai se v to svrho ia-viip. pri g. okrai. šol. nadz. A. Rapetu na okrai. glavarstvu za liubli. okolico. — Razpis učiteljskih služb. V stalno namestitev se razoisuieio nastopne službe: na slovenski netrazredni liudski šoli v Kočevju mesto nadučitelja. mesti za dve :>čiteli:ci. me-sti za dva učitelia: na šest-cizredm deški liudski šoli v Ribn'ci mesti za dva učrtelia: na ■Sestrazredni dekliški liudski šol! v R i b n i c i tri mesta za učiteljice: učiteljski in voditehski mesti na slov. enorazirednicah vNovemkotu in v Š k r i 1 j u; učiteljsko in voditeljsko mesto na dvojezični enorazrednici v P o -lomu: učiteljsko mesto na slov. dvoraz-rednici na Travi. V Kočevju in Ribnici imajo ob enakih tx)goiih prednost prosilci, ki so usDosobliieni za pouk na obrtnih na-didievalnfh šolah. Prošnie ie vlagati do preaoisani poti do dne 25. ianuaria 1921 nri okrainem šolskem svetu v Kočeviu. — Na petrazredni šoli v Št. Jerneiuin na štirirazredui liudski šoli v B o š t a n 1 u se razoisuie oo ena služba učitelia. Prošnje ie vlagati oo nredoisani službeni noti do 16. ianuaria 1921 pri okrainem šolskem svetu v Krškem. — Smrtna kosa. Pri Sv. Miklavžu pri Mariboru na domu svoje matere ie umrl tov. Rudolf Gobec na sušici, ki si k) ie bil nakooal v volni. Bil ie še-le 32 let star. Zadnii čas te služboval v Brežicah. Blag mu spomin' -- Prošnja. V knjižnici UJU — ooverieništva Ljubljana rnanika letnik 1873. »f Jčiteliskega Tovariša«. Naprošamo one •ovariše ki imaio ta letnik na razpolago, da ga nam odstopijo oroti primerni odškodnini Priiave ie. poslati na uredništvo »Učiteljskega Tovariša.« — Podružnica Jugoslovanske Matice za sodni okiai Trebnie ie na ustanovnem občnem zboru 26. decembra izvolila ored-sedmkom tov. M. Kosca, uadučitelia v Trebniem. — Članarina in darila za učiteljski konvikt. Korbar Jožica iz Hrušice pri Ljubljani 8 K. — Šturmova Krista iz Bo-Lošketn ootoku 20 K: Budinekova Pavla Semen 30 K, oba z Lesc na Gorenjskem; Ivan Rant iz Radeč pri Zidanem mostu 10 K; Marija Onič-Cepuder iz Drage pri Loškem potoku 20 K; Budinikova Pavla iz Rateč-Planice pri Kranjski gori 15 K. Današnja zbirka je 121 K; uspeh darovana do današnjega ¡ine kron 9707.90. — Hvala! — Jugoslovanska Matica. Marija Onič-Cepudrova iz Drage pri Loškem potoku 20 K. Živela darovalka in nasledniki ! Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjetn navedene knjige, muzikalije, tiskovine Itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica 6. Zvonček 1920. Izšla je zadnja Številka tega najlepšega jugoslovanskega mladinskega glasila, ki prinaša sledečo vsebino: 1. Istarski guslar: Va- L S pag. Pesem. — 2. Miroslav Kunčič: Zimske j>es-nti. — 3. Fran Črnazoj: Naš -petelin. Povest. — 4. Andrej Rap£: Našel sem te, domovina. Bajka. — 5. Mise^ Podoba. — 6. Andrej Rape: Molitev. Pesem. — 7. Vera: Clranata. Povest. — S. Josip Korošec: Obrt hi trgovina v radovljiškem okraju. Poučni spis. — 9. Počitek. Podoba. — 10. Ivanka KaJinova: Božična noč. Pesem. — Miroslav Kunči-č: Oj, ti trata. Pesem. — 12. Pouk in zabava. — !3. Kotiček gospoda Doropoljske«a. — 14. Ob sklepu XXI. letaiika. — »Zvoaiček« stopa s tekočim letam v 22. leto svojega obstanka. Želeti je, da posveti slovensko učiteljstvo list« čim največjo pozornost in spravi list v miiogo-broinam številu v roke slovenske mladine. »Zvonček« stane odslej letno 40 K, polletno 20 K, četrtletno 10 K, posamezna številka 4 K. Na delo za mladi naraščaj našega naroda! Popotnik. Številki 10.-11. letnika 1920 imata sledečo vsebino: Pavel Flere: Osnova šolske reforme. — F. Grm: Vzroki pomanjkljivemu govoru ter določitev inteligence in sluha. — 3. F. Vaj-da: Še o štetju. Rudolf Rakuša: Mehanično prištevanje in odštevanje. — Albin Spreitz: Nekaj misli o zgodovinskem pouku v osnovni šoli. — Tone Gaspari: Psihični momenti agitacije na Koroškem. — Boljševiško šolstvo. — Dr. Fr. Der-ganc: Filozofski slovar. Popotnik. Štev. 12. letnika 1920. Bežkova Številka. — Pod spretnim uredništvom proi. dr. K. OavaJda je izšla 12. številka Popotnikov* kot samostojna »Bežkova številka«, ki obsega te-le zanimive sestavke: 1. Obletnica. — 2. \. Mikuš: Nekaj spominov na prijatelja Bežka. — 3. Fr. Govekar: Bežek urednik - pedagog. — 4. F. Gatigl: Sonata o borbi. (Spominu Viktorja Bežka). — 5. Dr. I. Bezjak: Bežek v pravdi za formalne stopnje. — 6. Dr. Simom Dolar: Bežek didaktik. — 7. K. Ozvald: Nekoliko merila ta pravično ocenjevanje Bežkovega Vzgojeslovja. — 8. —p: Viktor Bežek pa učiteljski zbor. — 9. Fr. Bevk: Moj ravnatelj. — 10. Jakob Zuoančič: Bežek v družbi prijateljev in znancev. — 11. Dr. Fr. Gosti: Bežkova bolezen in smrt. — V svojem poročilu o tej znameniti številki »Popotnika« poroča »Jutro« z dne 31. pr. m. sledeče laskarve besede: »Popotnik« spada med naše najvažnejše revije in je le škoda, da je izven učiteljskih krogov tako malo znan, kajti vprašanje šole in vzgoje je za nas tako važno, da bi se morali zani vsi zanimati. Sokollč, list za sokolski naraščaj. Leto II. — 1920. Uredil Ivan Bajželj. S številko 10. je zaključil „Sokolič" svoj drugi letnik ter prenehal Izihaijati kot izključno slovenski list za sokolski naraščaj. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokol-skega Saveza je namreč sklenilo, da bodi »Sokolič« v prihodnje skupno glasilo vsega sokolske-ga naraščaja v Jugoslaviji. Zato bo odslej prinašal članke in dopise tudi v srbohrvaščini ter bo tiskan v cirilici in latinici. Vabimo slov. uči-teljstvo in vse prijatelje sokolske ideje, da ostanejo listu še nadalje zvesti prijatelji ter mu pomagajo priklobiti novih naročnikov. »Sokolič« bo izhajal v letu 1921. vsak mesec v obsegu ene tiskane pole, in sicer 15. dan vsakega meseca. Ce-aa mu bo K, Naročnino prejema Učiteljska tiskarna v LJubljani. Ljubljanski Zvon. Vsebina enajste številke letnika 1920.: Vida Jerajeva: Tja k mučenici. — Miran Jarc: Gluhe noči. — Ivo Šorli: Gospa Sil-rija. Povest,- (Konec.) — Igo Gruden: Jutro na morju. — Miran Jarc: Pesem. — J. A. G., Iz Cimermanovega kroga. (Konec prihodnjič.) — Igo Gruden: Pogledal sem ti. — Milan Fabjan-čič: V plamenih. (Konec.) — Gustav Strniša: Dama. — Dr. Avgiust Zigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Konec prihodnjič.) — O. F.: Spomin na Ketteja in Murna. — Miran Jarc: V mraku ob akordih klavirja. — Ivan Zoreč: Francka. (Konec prihodnjič.) — France Ve-ber: Bergsonova teorija smešnega. (Konec prah.) — Frank) Roš: November na vasi. — Ivan Al-brecht: Tomijeve Tine mlada leta. (Konec prih.) — Pastuškin: Korčki in podlesek. — Alojzij GradniTc: Oj hodi, hodi. Književna poročila. Nove knjige. »Našim malčkom«. Naš znani skladatelj Jos. Pavčič je priredil našim malčkom pianistom zbirko najpriljiibljenejših šolskih pesmic, ki jo je založilo naše na polju zalaganja dobrih glasbenih del zelo znano podjetje Kleinmayr in Bamberg. Zbirka, okrašena od prav čednih v narodnem slogu slikanih vinjet M. Gasparija, obsega na 50 straneh 55 različnih pesmic, uporabljivih za klavir in petje. Pesmice so deloma starejšega, deloma novejšega izvora, tako Adamičeve, Seraj-nfkove, Nedvedove in drugih, precej jih je tudi narodnih. Ta najnovejši šolsko-pevski album bo razveselil vsakogar, ki sta mu petje in glasba sploh draga. Cena mu je 40 K, kar ni za tako lično delo ravno preveč. Priporočamo ga najtop-leje vsakomur; učiteljstvu bo pa poleg klavirske šole še posebno prav dober učni pripomoček. Poverjeništvo Udruženja jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani je zadela pre-bridka izguba. Dne 2. t. m. je umrl v zdravilišču Lassnitzhohe pri Gradcu početnik nase stanovske organizacije, nepozabni in nenadomestljivi tovariš, gospod Armin Gradišnik nadučitelj celjske okoliške šole. Svojim učencem najboljši učitelj, vsem nam najzvestejši tovariš neomadeževanega značaja, vzor človeka in moža. Poklical je v življenje „Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev", doživel mogočno Udruženje jugoslovanskega učiteljstva, zvest učiteljskim idealom do zadnjega diha. Slava njegovemu spominu! Poverjeništvo Udruženja jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, dne 4. januarja 1921. Strokovni tajnik: Poverjenik: R. Dostal. L. Jelene. Dohodki po izkazih od I. do LX. K 23.201 Izdatki K 14.803 Ostanek K 8.398 Delegacija v Mariboru je dne 28. avgusta 1920 račun odobrila. b) od 12. avgusta do 31. dec. 1920: Blagajniški ostanek K 8.398 Dohodki do izkazih od LXI. do LXX. K 8.320 K 16.718 Izdatki I Ostanek Skupni pregled. Dohodki ix) izkazih od I. do | LXX. : Izdatki j Ostanek v blagajni K 841 K 15.877 ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačni davek. (Sklep upravnega odboTa Zaveze z dne 27. dec. 1918.) Račun o dohodkih in stroških prostovoljnega or-ganizačnega davka a) za čas od 18. okt. 1918 do 12. avgusta 1920: K 31.521 __K 15.644 K 15.877 V Ljubljani, dne 31. decembra 1920. Luka Jelene, Rudolf Dostal. Ivan Petrič, poverjenik UJU. strok, tajnik. t. č. blagajnik. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last ;n založba UJU. — poverjeništva Liubliana. Tiska »Učitellska tiskarna« v Lkibllani. Stev. 1569/P. Razpis službe strokovnega učitel;a. Po pooblastilu višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 27. novembra 1920, štev. 14361, se razpisuje mesto strokovnega učitelja za II: skupino na tukajšnji deški meščanski šoli. Prosilci morajo biti usposobljeni za slovenski in za nemški učni jezik. Pravilno opremljene prošnje naj se vlaže po predpisani službeni poti najkasneje do dne 24. januarja 1921. pri okrajnem šolskem svetu v Ptuju. Okrajni šolski svet ptujski, dne 28. de-embra 1920. Predsednik: Dr. Pirkmaier, m. p. Koledarji zžTiiiu™ Jugoslovanski poslovni koledar (v obliki knjige) po K 30'— Jugoslovanski koledar (stenski blok k< ledar) „ K 30-— Slov. pisarniški koledar (tedenski) K 28-— Beležni koledar , , K 24- Stenski koledar (dvostranski na lepenki) „ K 10'— Žepni koltdarček v platno vezan „ K J8-— , n navadni „ K 12'— „ , mali . K 380 razprodaja „K n.iigarna Urit. tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Naši himni: 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran M L, II., III., V., VI. zvezek po.....„ 12— Mišjakov Julče: . . . L, II., III., IV , V, VI. zvezek po ...» 12-- Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po........12-— Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po....... 12*— „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po........... 12'— Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ................ 15"— Nadalje: Rab. Tag'«re: Povestice .....................» 12-— Dr. Ivo Šorli Bob in Tedl.................... 30.— Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica................... 12 — „ Bob za mladi zob (pesmice).............. 12 — Dr Ivan Lah: Dore......................* 10"— Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................» 3"— Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6"—, 8*40. 9"—, 25'—, 30"—. Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - - QrJclri llof štev. I., II. in III. stop. je pošla. Na razpolago OUl»Kl lih t. so pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. 0)6- 09 RISANKE iz finega risalnega pa- it! pirja 8 listov, z lepim || ovitkom a K 4'—. razprodaja f£f Učiteljska tiskarna || V Ljubljani. Pri večjtm naročilu popust! Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: jjj r^Alina caIt E. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. UUIIIld 3UIZ, Trdo vez K 18._ ......... fl+rricL»! o/lor DrugI predelani natis. Sestavila Marica Gregorlčeva (Stepančifeva). VUUSKI ouer ,grke za m|adin0 otroških vrtcev in ljudskih šol. Broš. K 16-—. M. PODKRRJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K. flamen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni šoli v Ljubljani, broi. K 14-—