Published and dlstribiUd onder pcrnit Ro. 208 aitlirizad by the Act if Oet. 6,1917, oifUe atthi Pest Office of Chicage.Hf. By order of the president, A. S. Burleson, Pestaiaster General
tf.jvrfji »lovenski tednik v Združenih diiavah
Uhaj*	•redo
Naročnina:
£ .........fl 50
u .........$2°°
NASLOV r* uredništva in uprav-
ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
"V
JT
OF THE GRAND CARNIOUAN^SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered — 8ocond-Cla» Matter Janoary 18. 1915. at the	-at Chietco, Illinoii, under the Act of Augtut 24, 1912.
The largest Slovenian Wdekly in the United
States of America.
Issued every Wednesday
Subscription price: For »»«nber», yearly.. $0 96
For noa members..... .50 Forsin Countries_____$2.00
OFFICE OF PUBLICATION:
1951 W. 22nd Place, Chicago, III.
Telephone: Canal 2487
No. 27.—Stev. 27.
____ ■ , ■:..!' --■» ■ 1--- — ~~~ ------ -
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROV1PED FQR1N SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
Chicago, 111., 9. julija (July) 1919.
Leto V. Volume V.
Razne vesti.
IBMA IZ STARE DOMOVINE.
Minuli teden je zavladalo ne-[>pi>no veselje med našimi roja-i po raznih slovenskih naselbi-Rh ker so prejeli po več kot t rinem feiolčanju zopet kako po rolo od svojcev iz domovine. Pi-a so romala n. pr. iz Kranjske ? Chicaga ravno 3 tedne. Marsikako žalostno novico je iz->del te dni iz starega kraja; ka->4je pa tudi oni vesel, ki ima >ma se vse svoje sorodnike žive. ič kaj povoljnih poročil ne pri-ij& i/, naše nove Slovenije. V oh-pišejo naši domači o neznosni aginji obleke in obuvala, pa tn-o draginji živil. Kdor je torej dil, ali kdor Se trdi, da imajo na-SBovenei v doiftovini vsega do-j >lj, da ne potrebujejo "cap" i 'id. tu je grd lažnik, neusmiljenec i abotnež.
j Pisma prihajajo običajno odrta in so bila od vojaške cenzu-t j pregledana, kar potrjuje na za-i Ipko opremljeni pečat v francos-lj>m jeziku. Posebno nam ugajajo "bve jugoslovanske znamke z na-' som "Država S. H. S." v cirilici « slovenščini. Na znamki je qz-; Jčen orjak, ki drži v rokah kon-pretrgane verige. V ozadju je mvideti velike žarke solnca, edstavljajoče svobodo, čati so samo slovenski.
Kakor znano, je sedaj pri jugoslovanski vladi naš rojak Dr. A. Korošec minister prehrane. Ni dvoma torej, da se nas rojak-mi-nister ne bo zavzel za stvar. Zaboje imajo nekateri gotovo že v rokah. Čakajte samo še 2 ali 3 tedne, pa Vam bomo črno na belem to dokazali. Stvar je šla res počasi vsled velikih ovir. Zadnje čase se ni moglo poslati v domovino niti pisem, kaj še le zaboje blaga? — O "kištarjih" se še kasneje kaj pomenimo.
Končno Vas prav uljudno vprašamo, kdaj bo dospela ona "legal na" svoboda v staro domovino, katero ste že pred več meseci obljubili? '
Pozdrav iz Jugoslavije. '
Poslanstvo Kraljstva Srbov, Hrvatov in Slovencev je dobilo od glavnega Zadružnega Saveza iz Belgrada sledečo brzojavko, katero prinašamo tukaj v izvirniku:
"Sve Jugoslovenske zadružne organizacije okupljene u Beogradu da u osnovanom Glavnom Za-družnom Savezu ujedine svoje snage te da uz ostala pitanja na zadružnom kongresu rasprave i pitanje kooperacija domovinsko^ zadrugarstva u ju gosi o venskim zemljama i tešnja dodira s njihovim organizacijama — šalju preko vaših uprava bratski pozdrav svc-mu našem troimenom narodu u o Poštni bema Amerikama uz lozinku: "Svi Čudno za jednog, je dan za sve!"
nam zdi, da ne rabi poStna ob- A leški ^^^ & Jugoslavijo.
pri priporočenih pismih tudi ^^ ^ Rnmunska p^po^i
Jugoslavijo.
Informacijski urad Legacije Sr-
v^nskih imen na onih malih runih listkih H. V rokah imamo ko piso iz Vrhnike in Železni-	.
,v. Oba rumena listka pačita pi-Hrvatov m Slovencev je do-o, ker nosita še redno nemško f » Belgrada dne 3. julija ka-unsko) ime: Oberlaibach in l>|ogram, da je dospel dne 25. ju-Ali bi ne bilo lepše rabiti mJa v »elgrad Sir Charles (les
Oraz, poslanik v elike Britanije za Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1stotako se temu uradu poroča, da sta Belgija in Rumunija uradno pripoznali Kraljestvo Srbov, 'Hrvatov in Slovencev.
leni
tljučno slovenska imena?
prihodnji številki bomo prisili nad vse zanimivo pismo ro-fkinje M. Znidaršie iz Stare Aran" št. 105 Vrhnika in od roj. Jo-Kleindienst v Knndiii pri No-
ii mestu. Obljubljeno nam jc še ^kaj važnih pisem, katere so pre-j
ii te dni naši naročniki v Jolietu.l MIROVNA POGODBA Z [Ket vsakdo izmed nas pisma iz	AVSTRIJO.
domovine gotovo z veseljem i Pariz, 7. julija. — Avstrijska t,' zato prosimo še ostale naroč- j mirovna pogodba bode jutri pred-, da naj jih nam dopošljejo za ložena avstrijskim delegatom; be-vo. Osebne (privatne) zadeve sedilo te pogodbe je že v tisku, o izpustili, vse druge važnosti j Mirovnih pogojev se Avstrij Obelodanili in pismo naslovlje- i (.em ne b0 izročilo s takimi cere-u takoj vrnili.	monijami, kako se je to vršilo z
ii in rojakinje! Pišite se- Nemci, ko so dne 28. junija v Ver-
v staro domovino, ker je zve-jsailles mir podpisali, ali tedaj, ko zopet otvorjena. Pišite v na-1 so se Avstrijski delegat je udeležili em, ali priporočenem pismu, i prve konferenčne seje. r hoče svojcem sedaj pomaga Avstrijci bodo imeli od 10 do 14 to lahko stori s tem, da jim po- ^ni časa, da preštudirajo nove do-e denar. Krone so izvanredno	ajj Postavke v mirovni po-
godbi, tikajoče se finančnih, ekonomskih in odškodninskih vprašanj. V novi pogodbi so označeni tudi vse drugačni pogoji, glede določitve mej, kakor so bili omenjeni v prvi pogodbi.
Veliki svet petorice bo jutri na-
! Rojaki
fzkega kurza. Vaši domači vam za vsako podporo iz srca hvn-ker živijo še vedno v sti-vsded rteznosne draginje in po-Njkanja obleke.
"Antikištarjem" v odgovor.
^Prosvetarje" in pristaše J. R. ielo skrbi, kje so oni številni oji, katere je poslal minuli inc-ehicaški Jugoslav Relief v sta-domovino. Boje se, če so jih ia "monarhisti" in "kralje-l" med potjo zapili, ali zaba-Kati?
.Da bodo naši gospodje "antiki-' laže spali, jih tem potom ljamo sledečo veselo novi-
Qsipod John R. Palandech v je dobil dne 3. t. m. od g. 8*vko Gruiča, jugoslovanske. poslanika v Washingtonu pis-datirano 2. julija z naznanila ie dospel parnik "Argen-srečno v Reko in da je od Hoover j eve administracije iftgoaiovanske vlade vse pre->; da bo dospel sleherni »K -
kista" v roke naslov-
daljeval svoje agende tikajoče se ogrskega vprašanja, odprte plovbe po Donavi in slične zadeve. Svojo končno besedo bo ta svet šele tedaj izrekel v zadevi Ogrov, ko dobi vsa poročila vojaških izvedencev v roke. Velika petorica je poslala namreč svoje može na 0-grsko, kjer preiskujejo spletke, povzročene po Bela Kun, ogrskem komunističnem zunanjem ministru, ki zabranjuje dovoz živil v Čehoslovakijo.
Plačevanje vojne odškodnine.
Pariz, 6. julija. — V kolikor se je zamoglo dosedaj doznati, bosta morali Nemška Avstrija in Ogrska prevzeti nase ves stari predvojni dolg bivše Avstro-Ogrske monarhije in vso odškodnino. Ker je naredila bivša Avstro-Ogrska nad 60 bilijonov kron vojnega dolga, se bo ta dolg sledeče razdelil 20 odst. te svote bodo morale
plačati vse nove držcve, ki so spadale prej k avstro-ogvski monarhiji, to bi znašalo torej 12 bilijonov kron; ostalih 80 odst. ali 48 bilijonov kron bodo morale pa plačati nova nemška avstrijska in ogrska republika.
Nemčija bo odobrile; mirovno pogodbe.
Basel, Švica, 6. jul. — Iz Wei-ma rja, glavnega mesta sedanje nemške republike prihaja semkaj poročilo, da je bila stavljena v nemškem narodnem svetu resolucija za sprejem, ali odobritev mirovne pogodbe z zavezniki, katero so nemški delegatje dne 28. junija že v Versailles podpisali.
Nemški zastopniki so te dni poslali veliki petoriei posebno noto, v kateri zahtevajo pojasnila, katere mirovne pogodbe mora narodni svet sprejeti? Nemški mirovni delegatje .so namreč podpisali tri listine: mirovno pogodbo, naknadni zapisnik in konvenčni sklep glede okupacije obrenskega ozemlja. List "Temps" zatrjuje, da bode moral nemški narodni svet o-dobriti vse te mirovne listine.
Važno zborovanje nemškega narodnega sveta.
Weimar, 6. jul. — Nemški narodni svet še vedno debatira o novi konstituciji, ali ustavi. Dosedaj ne je sprejelo točko, da postane lahko predsednik nemške republike' Vsak "kvalifičirarti državljan lad 35 let star, bodisi ze domačin, ali naturaliziran. Predsednika se mora izvoliti s splošnim glasovanjem.
Bolgari na vrsti.
London, 7. julija. — General Cretien, poveljnik zavezniške armade na Bolgarskem je obvesti! tamošnjega ministrskega predsednika, da bodo bolgarski mirovni delegatje kmalu v Pariz pozvani, vsled česar naj vlada skrbi za nominacijo in določitev istih.
Italija zalaga Ogre z municijo.
Pariz, 7. julija. — Mirovni konferenci je prišla na uho senzačna vest o nečuvenem in grdem postopanju Italijanov, ki pošiljajo zadnje čase skrivoma cele vagone o-rožja in streliva komunistom na Ogrsko samo radi tega, da bi Ogri laže nadaljevali vojno z Jugoslovani in Čehoslovaki.
Italijani se izgovarjajo, da se je tihotapstvo na Ogrsko vršilo brez? vednosti vladnih organov. Dalje zatrjujejo Italijani, da so jim Ogri in Nemci bolj pri srcu, kakor pa Jugoslovani vsled tega, ker je nevarnost panslavizma bolj nevarna kot je bila pa nevarnost germani-zma.
Bivši nemški prestolonaslednik v strahu.
London, 6. julija. — Ko se je te
j dni mudil nek časnikarski poročevalec pri bivšem nemškem prestolonasledniku, princu Friderik Viljemu, ga je dotičnik vprašal, če se kaj boji priti pred svetovni tribunal k sodbi, kakor bode prišel njegov oče in več nemških generalov. "Gospod" Friderik Viljem Hohenzollern je nato odgovoril : "Zavezniki me ne bodo nikdar živega iztirali; če me že dobijo, bodo našli le moje mrtvo truplo."
ten? demonstracijam jako nasprotovalo; prišlo bi celo do ^rvavih spopadov, če bi ne bili italijanski karabinerji ne pobegli vmes.
General Wrazioli, poveljnik zavezniške posadke v Reki je vložil vsled teh demonstracij pri francoskemu generalu oster protest.
Tukajšnji listi se dalje pritožujejo, da je že večkrat prijateljstvo med Francijo in Italijo samo ironija. Francozi se kažejo Italijanom le navidezno prijatelje ali zaveznike, kadar pa gre za interese Italije glede jadranskega vprašanja itd. so pa Francozi nasprotnega mišljenja.
Ponovni nemiri v Reki. Francozi bodo morali? zapustiti mesto.
Milan, 7. juliji. — Napetost med francoskim vojaštvom in I-talijani v Reki je dospela včeraj do svojega vrhunca s tem, da se je vnel vroč pocestni, boj. Francosko vojaštvo nastanjeno v Reki se je spoprijelo z laškimi pomorščaki. V tem boju so Francozom pomagali civilisti; ubitih je bilo 6 oseb, 20 pa ranjenih. Položaj postaja vedno bolj in bolj kritičen.
Krivdo vseh teh nemirov je pripisovati francoskim vojakom, ker so nastopjili prdti italijanskim žandarjem pri neki praski. Francozi so streljali na Italijane, na kar so se umaknili v svoje barake. Tudi iz harak jeJkreljato francosko vojaštvo na množino ljudstva, zbrano v onem kraju. Dalje je govorica, da so Francozi grdo ravnali z dvema italijanskima otrokama.
Vsled teh dogodkov je sprejel narodni svet mesta Reke resolucijo, v kateri zahteva takojšen odpoklic in odstranitev Francozov iz Reke, ker le-ti povzročajo nemir in ogrožajo prijateljsko zvezo med tema dvema narodoma.
Demonstracije v Reki. — Francoski vojaki klicali: "Živela Jugoslavija!"
Rim, 3. julija. — V časnikarskih krogih je zavladalo veliko razočaranje glasom došlih poročil o zadnjih demostracijah v Reki. V Reki so francoski vojaki korakali te dni po mestu in navdušeno kli-celi: "Živela Jugoslavija! — Živela Francija! Živela Jugoslavija in Reka. Doli z Italijo!"
Poročila se glasijo dalje, da je italijansko prebivalstvo v Reki
Kazen za povzročitelje vojne.
London, 7. julija. — Ker je v
mirovni pogodbi z Nemčijo določeno, da mora priti bivši nemški cesar, njegov sin (prestolonaslednik) in vsi njegovi sokrivci ter povzročitelji vojne pred svetovno sodišče ,bodo zavezniške velevla-sti že te dni zahtevale od Holand-ske, da jim izroči bivšega kaj-zerja.
Ta velezanimiva obravnava in sodba se bo vršila v Londonu. Kajzerja bodo kot vjetnika zaprli v znani londonski stolp, po obsodbi bo pa skoraj gotovo prepeljan na otok sv. Helene v prognanstvo — tja, kjer je končal svojo slavo tudi nekdanji Napoleon Bonaparte. Nemški zdravniki, zatrjujejo, da je jel bivšemu kajzerju zadnji čas pešati um, kar mu ne bo nič pomagalo. Prestolonaslednik se bo pa raje sam usmrtil, kot pa podal zaveznikom v roke.
Vseh skupaj bo stalo na zatožni klopi svetovnega tribunala 71 Nemcev; med temi so bolj važni in znani sledeči:
Bavarski princ Rupert, ker je povzročal deportaeije iz Lille, Ro-ubaix, Turiomg in drugih belgijskih mest.
General von Mackensen, vsled tatvine, požiga in eksekucij na Ru-munskem.
Von Buelow, vsled požiga mesteca Anderne in umora 100 oseb.
Baron von Laneken, načelnik nemškega političnega departmen-ta v Bruselju, ki je bil zapleten v umor znane Angležkinje EdKh Cavell in kapitana Fryatt.,
Admiral von Capell^ "glavna odgovorna oseba pri v£eh zločinih z podmorskimi čoftii.
Poročnik Wilhelm Wernher, Max .Valentine in von Forstner, k%r so potopili več ambulančnih parnikov.
Mayor von Manteuffel vsled vsled požiga Louvaina.
Major von Buelow, vsled opu-
stošenja mesta Aeschot in usmr-čenje 150 civilnih oseb.
General Olsen von Cassel, povzročil več grozodejstev v Doberi-ci.
Poročnik Radiger, vsled nečloveškega početja v Ruhleben.
Maj or von Goertz, vsled grozodejstev v Magdeburgu.
Brata Niemayer, ker sta v Holz-minden in Clausthal jetniških taboriščih slabo ravnala z angleškimi vjetniki.
General von Tesny, ker je dal ustreliti v Arlonu 112 oseb.
General von Ostrovsky, vsled pustošenja trga Deynze in masa-kriranja civilistov.
General von Liman Sanders, vsled klanja Armencev in Sircev in še nekaj drugih.
Bivši nemški kancler Von Beth-man-IIollweg, maršal Hindenburg in vseh 5 cesarjevih sinov se je že izrazilo, da naj se namesto kajzerja iste sodi ter kaznuje, samo da ne bo kajzerju treba prestati te sramote.
Princ Eitel Friderik je poslal tozadevno angleškemu kralju sledečo brzojavko:
"Na podlagi svoje naravne dolžnosti kot sin in kot častnik se ponujam samega sebe in vse svoje štiri mlajše bratje na razpolago vašemu Veličanstvu, namesto mojega cesarskega? očeta za sluč; da bi ga iztirali. Mi smo pri volji da se zanj žrtvujemo m ga s tem obvarujemo nečastne degradacije.
V imenu princa Adalbert, August, Wilhelm, Oscar in Joachima: Eitel Friderik iz Prusije."
Ljudski nemiri v Italiji.
Florenca, 5. julija. — Vsled velike draginje živil je nastala skoro po celi Italiji velika revolta. V tukajšnjem mestu in mnogih drugih krajih province Romagna so se osnovali sovi jet i, ki so prevzeli mestne uprave v svoje roke. V dokaz temu se dvigajo že marsikje rdeče zastave nad poslopji.
Te sovijetske organizacije so izdale stroge naredbe glede navijanja cen in kupičenja blaga v svr-ho oderuštva. Za vsak tak prestop je določena visoka kazen.
Iz mnogih trgovin in skladišč je ljudstvo pobralo vse zaloge jest vin, kar pa ni moglo odvesti tf sabo so uničili in požgali. Vsled teh nemirov je prišlo do spopada med žandarmerijo in civilisti. Danes je bilo v našem mestu ranjenih 20 oseb, ena pa ubita.
Vse zaplenjeno blago se prevaža v posebna skladišča delavske trgovske zbornice, nad katerim vihrajo rdeče zastave. Poleg blaga jemljejo puntarji trgovcem tudi denar.
Rim, 5. julija. — Iz strahu, da bi se tudi v Rimu ne pojavile demonstracije vsled prevelike draginje je vlada danes izdala ukaz, da se mora cena mesa iz ledenic znižati za 50 odstotkov po celi Italiji.
Časopisje namigava dalje rimskemu županu glede znižanja cen pri obleki in obuvalu. Vsakemu trgovcu, ki krši to naredbo in bi še dalje prodajal blago po starih cenah, naj se odvzame obrtno, dovoljenje.
Za danes je napovedana stavka delavcev v veliki mestni elektrarni ; vsled tega bo tramvajski promet počival, mesto bo pa zvečer brea luči.
Ljudstvo v Italiji postaja tudi vsled tega nejevoljno, ker vlada tekom minulih 4 let ni dosegla ni-kakih uspehov na diplomatskem, finančnem in ekonomskem polju ali vsled tega, ker še niso terito-rijalna vprašanja glede Italije rešena. Vse to lahko povzroči splošno revolucijo in preobrat sedanje vlade.
Nemške grozovitosti na Koroškem. *
"Domoljub" z dne 29. maja piše sledeče: -----------
Najvišjo srditost so izvrševali koroški Nemci proti slovenskim duhovnikom. Vsa župnišča v od Nemcev sedaj zasedenem slovenskem ozemlju so do zadnjega popolnoma oropana in izpraznjena. Celo okna in vrata so izbita, vse kakor eno samo pogorišče. Še peči in štedilnike so razbili in' odnesli. V Železni Kapli služi žup-nišče sedaj vojakom za stranišče itd.
Cerkve po tem ozemlju so vse /oskrunjene. V Št. Janžu v R., v Šmiheu pri Pliberku, v Libeli-čah, v Št. Jakobu v R. in drugod so nemški vojaki razsuli hostje po tleh in jih jedli. Odnesli so celo vrsto kelihov in monštcanc in iste oblečeni v mašniške obleke in plašče, prodajali okoli. Streljali so na sohe svetnikov in Marije, plesali po cerkvah in okrog cerkve s ke-lihi in monštrancami v rokah itd. V Svincu so iz ciborija iz kapele usmiljenih sester v Št. Rupertu popivali v gostilni. Vseh teh zločinov niti popisati ni mogoče. Skratka godil se je nemoteno najhujši vandalizem in največje barbarstvo nad vsem slovenskim prebivalstvom na Koroškem, zlasti pa nad njega voditelji..
Začeli so pa že tudi ropati pe nemških cerkvah. Tako so n. pr. od sobote na nedeljo v Št. Rupertu pri Beljaku oropali vse cerkvene posode, tudi ciborij in monštranco in tabernaklja s hostijami vred.
OSVOBODITEV SLOVENSKEGA KOROTANA.
Zmagovita naša ofenziva napreduje. General Smiljanič v Sinči-vesi. Koroški Slovenci pozdravljajo osvobodite-lja-generala. Ljubljana, 29. maja ob 18. uri. Danes dopoldne je general Smiljanič posetil Sinčoves. Prebivalstvo je navdušeno pozdravilo generala in mu izreklo zahvalo za osvobodite vod nemško-koroškega terorja.
NAŠE ČETE DOSEGLE DRAVO
Osvobojeni kraji: Spodnji Dravo-Grad, Guštanj, Pliberk, Črna, Železna Kaplja, Sinčaves, Galicija, Doberlaves.
Nemški odpor zlomljen! Ljubljana, dne 29. maja. — Ob 21:30 je došlo naslednje uradno poročilo:
Naše hrabre čete so s prirojenim jim navdušenjem zlomile vsak neprijateljski odpor in so dosegle Dravo.
S tem so rešile naš težko mučeni narod na Koroškem od nasilja in trpinčenja pobesnelih Nemcev, in so zopet prinesle svobodo Spodnjemu Dravogradu, Guštanju, Pliberku, Črni, Železni Kaplji, Sinče-vesi, Galiciji itd.
Še enkrat se je skupno prelivala kri Srbov, Hrvatov in Slovencev za celokupno ujedinjeno domovino.
ŠT. PAVEL ZAVZET. — NEMCI PROSILI ZA PREMIRJE.
in poslali delegacijo štirih članov in sicer konzula v nemškoavstrij-skem zunanjem ministrstvu Maksa Hoffingerja, rit mojstra dr. Jakoba ReinleiLa, generalštabnega podpolkovnika Sigmunda Knausa in majorja Josipa Haierja. Ukazano je, da se ta delegacija prepusti skozi naše predstraže. V najkrajšem času se bodo stavili tej delegaciji naši pogoji za ustavitev sovražnosti.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 3. junija ob pol 1. uri zjutraj poluradno:
Naše prodiranje se razvija u-spešno. Zavzeli smo Št. Pavel in Št. Jurij. Sovražnik se umika v neredu.
Naši letalci so s strojnicami obstreljevali umikajoče se sovražne kolone, sestavljene iz pehote, topništva, avtomobilov in jim prizadeli velike izgube.
Potrjuje se vest, da je pri sovražniku vsled stalnih porazov nastopila panika. Eden naših oddelkov je ujel tri častnike in 91 mož, zaplenil en gorski top, 15 strojnic, 450 pušk in mnogo streliva za havbice in gorske topove, i Nemci so zaprosili za premirje
Predsednik Wilson zopet doma.
Washington, D. C., 7. julija. —
Transportni parnik "George Washington", na katerem se nahaja predsednik Wilson in njegova družba, bo dospel jutri (v torek dne 8. t. m.) v New York in sicer ob pol 2. popoldne. — To zadnjo vest je danes naznanil mornaričai department.	^
Predsednikova poslanica kongresu.
Na krovu parnika "George Wa-Washington", 7. jul. — Predsednik WTilson se bo mudil jutri popoldne pri svojem povratku samo nekaj ur v New Yorku; na večer že odpotuje v Washington, ker namerava v četrtek, 10. t. m. oseb« no nastopiti v kongresni zbornici in prečitati svojo zanimivo poslanico. Poslanica na kongres je že dovršena in vsebuje okrog 5000 b^-sed. Čitanje te poslanice bo vzelo kake pol
Danes popoldne je. predsednik osebno govoril po brezžičnem telefonu z vladnimi uradniki v Washingtonu v zadevi njegove poslanice v skupnem kongresu.
Predsednikova poslanica bo predvsem vsebovala glavne točke, mirovne pogodbe in točke glede Lige narodov, katero Wilson toplo priporoča.
Predsednik Wilson ostane zatem v Washingtonu samo en teden, nakar bo nastopil svoje 4 te-dentko potovanje po vseh glavnih mestih Združenih držav. Namen tega potovanja bo, pojasniti ameriškemu ljudstvu mirovno pogodbo in Ligo narodov, katere naj bi Amerika brezpogojno odobrila.
Demobilizacija ameriške armade.
Washington, D. C., 5. julija. — Vojni department je v prilog demob ilizaci je ukrenil potrebne korake, da gre lahko na stalen dopust do 15.000 vojakov dnevno. Do danes je bilo demobiliziranih že 2,611.416 ameriških vojakov.
Če ne nastanejo kake posebne o-vire, bo demobilizacija končana ž* dne 19 avgusta t. 1. Do tedaj ho znašala skupna naroflna obrambna sila samo 233,000 mož ali ono število, katero je bilo določeno za dobo miru.
Prekoatlantski polet.
Mineola, N. Y., G. julija. — Angleški orjaški zrakoplov R-34 je dospel danes dopoldne ob pol 11. uri na Rooseveltovo zrakoplovno vežbališče.
Zrakoplov R-34 je nastopil svoj prekmorski polet dne 2. t. m. v East ortune na Škotskem ob 10:-48 zvečer (newyorski čas). svojo pot je rabil 108 ur in 12 minut ; skupna razdalja je znašala 3130 morskih vozlov ali približno 3,600 zemskih milj. Polet je oviralo slabo vreme, megla in nevihta, vsed česar je moral večkrat kreniti s prave smeri. Od Škotske do Trinity Bay N. F. je preletel*
ta zrakoplov 20$0 morskih vozlov, od tam do Mieole pa 1080.
R-34 se bo podal na svojo pot nazaj na Angleško dne 8. t. m.
Avstrijska valuta na newyoriOri borzi.
Nwe York, 2. julija. — Od meseca marca 1917. so, se danas na tukajšnji borzi prvič zopet kvoti-rale avstrijske krone in sicer je bila cena istim $4 in pol za 1 krono, v predvojnem času je bil kurz avstrijskih kron $20.26.
-t
^Kl-S h
m I
NAZN
Tem potom opozarj sv. Jožefa št. 53, W da se gotovo udelež društvene seje, kater; šila v nedeljo, dne 13 Na tej seji bo prečita čun, ter na dnevnem več važnih reči; tor ja, da se' gotovo vsa leži; kdor se te se_ brez tehtnega vzroka,'bode kaznovan po društvenih pnlHlih.
Nadalje opominjamtse one, kateri niso še spovednitlistkov oddali, da to store vsaj do nedelje opoludne.
S sobratskim pozd Matija Ivan
člane dr. tegan, 111, poluletne se bode vr-julija 1919. »lletni ra-lu je tudi e opozar-isrte ude ne udeleži
om
, tajnik.
va Marije J., nazn?.-eseČna sela
NAZN
Vsem članicam d Pomagaj št. 78, K. S. njam, da bode redna za mesec julij v soboto večer, 19 julija, ob pol 8. uri,, Ravno tako bode tudi tretjo sobito v meseci: za avgust in septem Vse članice so v «eje za gotovo udel Tiste, ki mi še nis vednega listka tej seji, to velja ki so na potnih ven Chicage, da mi Bitke pošljete do seje, drugače bom morala ravnati glede tega po pravilih.
Vsaka, ki dolguje na asesmen-tu, naj gotovo poravna dolg na seji dne 19. julija. S pozdravom do vseh članic.
Marija Blaj, tajnik.
Chioago, 111., 1. jul. 1919.
bljcne, da se ijo.
i oddale spo-;a, da to storite na (lja tudi za par onih, lih lista, oziroma iz-
dragi s obrat je in sosestre, Ua delo, katero smo zadnji čaš zamudili! Čitajte današnji uvodnik na 4. strani!)
Žalostno vest moram dalje poročati, da je dne 22. juniji popoldne ponesrečil in vtonil naš dobri brat Josip Bombach v najl<?p šl dobi svojega mladenilkega Življenja, star komaj 20 let. Pokojnik je bil brat Rev. A. L: Boni-bach-a in nečak Ifcev. K. Zakraj-šeka. Pokojni Josip Bombach je bil jako pohlevnega značaja. Z vsakim poznanim, ali nepoznanim je bil enako prijazen in gostoljuben mladenič: Rad je govoril sto j materini, ali slovenski jezik; nikdar ga ni manjkalo na društvenih sejah, vsake seje se je vdele-žil. Ali ni ga manjkalo tudi v cerkvi, kajti nikdar ni izostal od službe božje; ni iskal posvetnih zabav, ker njegova načela so bila: spolnovati četrto božjo in drugo cerkveno zapoved, spolnovati točno društvena in Jednotina pravila. Bil je delaven kot malokedo v
mo lepo slovensko cerkev in slovenskega, duhovnika. Zatorej — več nas bo, tem boljle bdino napredovali. Pozdrav rojakom Joe Orffešaf.
v z
GLASILO K. S. K. JEDNOTE. — 9. JULIJA 1919. ===== ~ ' 1 1 «——• *
tovarni in doma, zato ga vsi prav
NAZNANILO. Iz urada društva "Friderik Baraga" št. 93, Chisholm, Minn.
Člani tega društva st* vabljeni, da se vdeležite prihodnje seje dne 13. julija t. 1. ob 10. uri. dopoldne. Imamo za ra2motrivati več važnih stvari v korist društva.. Tako se bo na tej seji tudi pTečital polletni račun o delovanju ^društva.
Prosil bi sobrate našega društva, da bi bolj redno plačevali mesečne prispevke za društvo in Jed-noto, da ne bomo zakladali dolgu-jočih zneskov iz društvene blagajne. Odslej naprej bo sleherni suspendiran, ki ne bo asesmenta pravočasno plačal. Za odbor:
• John Kochevar, tajnik.
Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 101 Lorain, Ohio.
Cenjeni gospod urednik: —
Dovolite malo prostora v " Glasilu " naše priljubljene K. S. K. Jednote.
Cenjeni mi sobratje! Minilo je še le par dni, ko je mir zavladal med vojskujočimi se narodi. I rt tega miru smo si1 vsi želeli, kaj ne? Imeli smo tudi med nami dragi mi sobratje boj, katerega smo tudi hvala Bogu srečno prestali. Torej, tudi ta boj, ki je bil povzročen pri naši KSKJ (ne vem gotovo, ali vedoma, ali nevedo-ba?) se je danes končal za nas, dragi sobratje KSKJ s polno zmago za nas in vso Jednoto. In da se je ta boj tako hitro končal, se moramo zahvaliti našim dobrim in zvestim vodjem, ki so: naš sobrat glavni tajnik Josip Zalar, naš sobrat vrhovni zdravnik Dr. Martin Ivec in pa naš sobrat urednik "Glasila K. S. K. Jednote." Torej bodi na tem mestu vsem Vam izrečena prisrčha hvala za ves trud in vsa Vaša dobra pojasnila, katera ste neustrašeno poročali in nam sta zaeno svetovali.. Za ves ta Vaš trud Vam ostanemo hvaležni in pri prihodni konvenciji, upam da Vas ne bodo sobratje K. S. K. J. pozabili in Vam to d<So hvaležno poplačali. ("Dostavek u-redništva: Hvala Vam za Vaše laskavo priznanje. Nihče ni bolj vesel j, da je menda? konec temu boju, kakor baš urednik " Glasila," ko je bilo treba služiti kar več gospodarjem. Gordonski vozel je torej presekan. Zdaj pa,
težko pogrešamo.
Pogreb je bil dne 25. junija ob veliki udeležbi faranov in društvenih bratov, ki so ga na jako lep način spremili k večnemu počitku. Cerkveno opravilo je opravil za pokojnim domači gospod župnik ob asistenci čč. gg. duhovnikov, brata pokojnikovega Rev. A. L. Bombach, Rev. J. Logan, irskega župnika cerkve sv. Janeza in Rev. J. Skurja iz Collinwooda. Domači g. župnik Rev. Anton Berk je v svojih dveh govorih na kratko orisal tek pokojnikovega življenja in vse njegove vrline, kar naj bo sorodnikom pokojnika v -tolažbo, nam članom dr. sv. Cirila in Metoda in vsem ostalim mladeničem v naši slovenski naselbini pa v posnemanja in lep izgled.
In t«bi, nepozabni naš sobrat Jožef! Kaj naj ti v imenu bratov dr. sv. Cir. in Meoda tem potom kličem v slovo? Ne vem drugega in bolj primernega, kakor: Nepozabni pam sobrat Josip! Z Bogom! Počivaj v miru! Bog ti daj večni mir in pokoj in večna luč naj ti sveti!
Vsem bratom dr. sv. Cirila in Metoda št. 1.01 KSKJ v Lorain, Ohio, se tem potom prav iz srca zahvaljujem, da se dragi mi bratje zavedate danih obljub do spol-novanja društvenih in Jednotinih pravil, tako da sem prav vesel in Vam vsem iz srca hvaležen, da ste se vsi ravnali po mojem naročilu in tako brez vsakega godrnjanja opravili bratsko dolžnost napram našemu pokojnemu sobratu. Torej vsem, ki ste skozi 48 ur pre-čuli vam določene ure pri ranj-kemu in onim, ki ste pokojnika nesli k pogrebu ter ga spremili k večnemu počitku: Srčna hvala, bratje!
Henry Kompare, tajnik.
Chisholm, Minn.
Kakor povsod, tako so se tudi v našo naselbino vrnili že skoro vsi naši fantje in možje, kateri so služili v stric Samovi armadi na Francoskem. Med zadnjimi, ki so se vrnili, so sledeči: Anton Škrja-nec, Joseph Blatnik, John Schwei-ger, Frank Schweiger in John Pa-hulc. Gotovo je vsak vesel, ko smo dobili v svojo sredo zopet svoje prijatelje. Najbolj je pa menda vesela Mrs. J. Pahule, ker lansko leto komaj da sta preživela medene tedne, je že moral John v armado. Na Francoskem je bil 10 mesecev. Bo pa zdaj toliko več sreče.
V	nedeljo dne 29. junija je prav imenitno obhajal svoj imendau naš rojak Peter Staudohar. Zato slavnost je povabil več svojih prijateljev, ki so se odpeljali z automebili na Sturgeon Lake, kj°r so se prav dobro imeli. Gospodu Staudoharju želimo, da bi še mnogokrat zdrav in vesel praz-nofal svoj imendan.
V	kratkem bo od tukaj odšlo več rojakov v stari kraj ;želimo jim srečno pot!
Mr. John Hočevar je dobil pi-
dar v Ameriki, ne pa v boljše viski Rusiji.
Torej opominjamo še enkrat vsa krajevna društva in članstvo K. S. K. J., da te cirkularje vržete tja, kamor spadajo: v smeti! To bo najlepše plačilo za njih ostudne napade, ker nas vedno nazivajb ž "monarhisti", "kraljevaši" in "kištarji". Mi smo po večini ameriški državljani; s kralji nimamo ničesar več opraviti, že dolgo vrsto let. Če smo pa poslali kište blaga v pomoč bednim v staro do movino, smo pa na to še ponosni
miru najmanj poučen narod na memba napravila malo truda
.	___1___i_________r.« ™ A nn.nmani +	VinMP
listnica upravništva.
NAROČITE "GASILO" SVOJ CEM V EVROPO!
Ker je poštna zveza s starim krajem zopet otvorjena, se lahko pošilja tudi naše časnike v Jugo slavijo.
Članom in članicam K. S. K. " priporočamo vsled tega, da izne nadite kakega izmed svojcev, a T
Svetu; naenkrat pa smo opazili, da smo rabili soper Ruse isti bič, kakor Nemčija — silo, kakor da bi sila mogla dvigniti miroljuben U^tfDd U Razvalin razpočenega carfetva.
Nikakor ne mislim rešiti veliko vprašanje s pisanjem enega članka o boljševizmu, ampak ob kratkem povedati glavno misel, katera se jč izgubila tned ploho besed, katere so bile zapisane o Rusiji. Če hočemo nasprotovati boljševizmu v Rusiji ali izven Rusije, naj-sibo v Avstriji ali Nemčiji, na Balkanu ali v Turčiji ali — če preskoči svoje meje, v Italiji, na Francoskem, na Angleškem, ali celo pri nas, tedaj je samo eno zdravilo, ki se splača. To zdravilo pa ni sila, ampak delo. To vprašanje moramo rešiti s srcem, polnim sočutja, in ne z grožniami, sovraštvom ali maščevalnostjo.
Delo je podobno staremu in vspešnemu zdravilu zoper podgane — čistosti. Ne umori mrčesa,
znancev v domovini s tem, da na-	#
ročite zanj "Glasilo K. S. K. Jed- ayipak napravi da ne more zive-
note". Celoletna naročnina za nozemstvo znaša samo $2.—. Naš list je najccnejši slovenski tednik v Ameriki.
"Glasila K. S. K. Jednote" v starem kraju šc ne poznajo, ker je pričelo izhajati začetkom niinule svetovne vojne, ko je bila pošt-
Zdaj
i. ti .Delo je podobno zdravilu zoper onemoglost. Boljševizem je narodna on'emoglrtst. Vojska jc izčrpala vse moči iz evropskih narodov, doklej se niso zgrudili zmerno in pripravno delo je najboljše zdravilo za človeka. ' Če hočemo, da boljševizem ne
„ . .na zveza pretrgana. Zdaj ga pa smo iz starega kraja; poročajo| šil-m0 vsem znallim listom v mu, da je bil njegov mlajši brat Sj niji
Če
se moda spremeni, tedaj hoče vsakdo spremeniti tudi svojo obleko, četudi je še stara dobra in morda* lepša, kakor ona po novi modi. Če se pa gre za kaj dobrega, o tedaj pa ne. "Jaz sem se tako učil ali učila; ko sem bil jaz mlad ali mlada, smo tako delali; če jc bilo tačas dobro, zakaj bi pa sedaj ne bilo?" tako govori ljudstvo zlasti, kadar se gre za verske stvari, posebno če bi jih hotel na peljati k večji pobožnosti. Posebno težavo najde duhovnik tedaj, kadar hoče navajati ljudstvo k po gostemu ali vsakdanjemu svete' mu obhajilu. Kekateri duhovniki so veliko govorili o tem, drugi pa so že naprej obupali in sploh niso ničesar rekli in priporočali vsak danjega svetega obhajila, češ: bi vsakdo šel k spovedi in svetemu obhajilu vsaj enkrat na leto, pa bi bilo dobro." Res je, če človek hoče, govori raz prižnice o vsakdanjem svetem obhajilu, kar čuti v sebi, da se mu vsakdo po cerkv smeje, če ne vidno, pa saj v srcu Beseda božja ne pada na rodovit na tla, ampak na oster pesek. Člo vek govori in se trudi, da bi svoje vernike česa naučil, a ti ogledujejo stene in premišljujejo kaj bi našli, da bi po njihovem razumu ne bilo prav, da bi zunaj cerkve kazali svojo modrost s tem, da bi grajali duhovnika. K sveti maši
Anton v italijanskem ujetništvu. Toda pri Italijanih se mu ni do-padlo, zato jo je skrivaj od njih popihal, brez da bi se poslovil. Mladi junak je zdaj v jugoslovanski armadi.
Dne 20. julija bomo imeli v naši cerkvi sv. Jožefa sv.-birmo.
Ker mi je za danes novic zmanjkalo, zato končani, jih boni pa za \ prihodnjič kaj več nabral.
Poročevalec.
Naročnino pošljite po denarni nakaznici, čeku ali v gotovini na "Glasilo K. S. K. Jednote", 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Zdravilo za boljševi zem.
Rev. J. Plaznik.
II.
Če bi bila Nemčija imela modre državnike, namesto zmage željnih pan-germanov, bi bilo vse druga-
vecer, j ^ pos]a]a bila svoje zastopni-
Zanimivo predavanje.
Mladeniški klub sv. Štefana Chicagu priredi v četrtek
10. julija, ob pol osmih predava-j^ na Rusko kot prijatelje; oblju-nje v svoji klubov; zorani na,^. ^ m stradajoči usiji jedi in 1823 W. 22nd St. Predavala bosta	dm w jim v|goko ceno
naša vojaka Sergeant Gregoric m ^	Domatrali iim sejati
Private Frank Merlak o svojih doživljajih na Francoskem v vojski. Vstopnina je prosta in povabljeni so vsi župljani, moški in ženske, ki bi radi čuli kaj več o vojski. Klub bo pogostil navzoče s cigarami in pokrepčilom. — Rojaki, fantje in dekleta,, ki želite slišati kaj so vse naši fantje doživeli, pridite jih poslušat.
dobi korenin pri nas, ne smemo prjde le malokatero nedeljo, o delavnikih sploh ne govorim; toda če bi se pa duhovnik odstranil za en dan ali več, tedaj je pa hrup v župniji, kakšnega duhovnika imamo, da ta dan sploh ni bilo maše. Pa o tem se nisem namrtiil pisati. Nekaj vrst hočem posvetiti posebno onim ,kateri gredo večkrat, ali celo vsak dan k Sveti maši, ali bi saj lahko šli.
Trmoglavost, o kateri sem prej pisal, prevladuje tudi pri teh in
izrati sami Miklavža ter temu ali onemu kaj vreči v pest. Ne sila, ne urad za javne informacije in ne naše bogastvo ne bo pomagalo. Samo denar je ravnotako brezko-risten, kakor propaganda in sila. Kdor misli s propagando pomagati, bo pomagal toliko, kakor so Nemci pomagali Rusom. Za našim trudom mora biti pravo srce; zapovedovati morata razum in previdnost. Namen mora biti, da se
South Chicago, 111.
Gotovo je, da se rojak najbolj domačega počuti pri rojaku, pa naj bo že v Amer., kolikor časa hoče. Gotovo je tudi, da se razcepljeni ne moremo ohraniti. Kljub te mu pa vidimo, da Slovenci kaj malo gledajo na to, da bi se naselili skupaj. Iščejo delo po različnih malih krajih, kjer jele malo, ali pa nobenega rojaka. Pri vsem tem pa delajo tudi za malo plačo. Veliko rojakov dela še sedaj za 3 dolarje ali tri in pol na dan in se je menda še samo zato preselil v dotični kraj, da bi kaj malega zaslužil? Pri nas v So. Chicagi so plače od 4 dol in pol, do 5 in pol dolarja; kljub temu pa se skoiaj nikoK ne euje, da bi se kak rojak sem priselil. Dela se dovolj dobro in ko začno vse tovarne obratovati, bo delavcev še premalo; že sedaj pišejo listi, da bo treba dobiti črnce iz južnih krajev, ker ne-dostaja drugih delavcev. Tudi kraj je prijeten. Naj se nikdo ne boji chieaike vročine. Mi smo pri jezeru, od katerega vedno prihaja prijetna sapa poleti. V verskih o-zirih smo dobro preskrbljeni, ima-
ZAHVALA.
Dolžnost me veže, da se prav iskreno zahvaljujem Rev. J. Novaku, župniku v Willardu, Wis., za vso prijaznost in gostoljubnost za časa, ko-sem se mudil v Willardu. Dneve, ki sem jih prebil v Vaši družbi ne bo mnikdar pozabil.
Ravnotako srčna zahvala tudi družini F. Kobalovi za vso prijaznost in- postrežbo. T4pa zahvala sploh vsem družinam v WTillardu katere sem obiskal, ker vse ste mi bili tako prijazni, da so dnevi po čitnic le prehitro potekli. Zate vsem še enkrat: Srčna hvala!
. John Petrovčič.
Listniea uredništva.
Vsled pomanjkanja tiskarske ga papirja je izšla današnja ste vilka v povečani izdaji, ozirorr v 7 stolpcih (kolonah). Prihodnj; številka izide zopet v navadni ob liki. ' 1
Pozor krajevna društva in člani!
Prav te dni smo izvedeli, da razpošilja eksekutiva J. R. Z. na krajevna društva in članom K. S. K. J. neke vrste cirkularje in pisma V teh okrožnicah tožijo gospodje eksekutivarji vsled tega, ker nasn Jednota in naš list ne trobi v njih boljševiški rog.
Vse te cirkularje vržite proč: škoda zanje vsake besede na sejah. Naša Jednota ni nobena politična organizacija. Politično nazi-ranje je prepuščeno vsakemu posameznemu članu, saj živimo ven-
za pšenico; pomagali jim sejati žito; dali bi jim bili žito za seme, orodje za obdelovanje zemlje in gnojila; ,na trg postavili njihovo blago; dali jim delo v ruskih ali nemških tovarnah; odprli svoj trg ruskim izdelkom; tako bi bili povzročili blagostanje v Rusiji in zginila bi vsaka misel na vojsko. Ruski kmet bi bil morda edini na i vet u, kateri bi se ne bil brigal za vojsko. O boljševikih bi sploh ničesar ne vedeli še manj bi jim bili pa sledili. Boljševiki bi se ne bili vgnezdili v raznih središčih, pod pogojem seveda, da bi delavec prejel tudi svoj delež, da bi gospodar ne spravil ves dobiček v svoj žep.
Nemčija pa ni kaj podobnega storila. Če bi bil morda kdo glasoval za kaj podobnega, bi mu mi litarizem hitro zamašil usta. Pan-germanizem je okusil nekoliko zmage ter zahteval vse sadove krvave zmage. Zahteval je odškod niiio, zemljo, za maščevanje. Hotel je držati svoje škornje na na tleh ležečem sovražniku. Narekoval je brest-litovski "mir". Ta pogodba je presekala vsako mi -rovno zvezo med Rusijo in Nemčijo. Bila je zmagalčev mir, napoved vojne. Prebudil je celo mirnega ruskega kmeta. Dal je v roke boljševiškim agitatorjem v Petro gradu orožje, da so zabranili vsak mir in red v veliki puščavi človeštva, katero imenujemo Rusija. Ravno iz Brest-Litovska je Trotzky zažvižgal zmaju, boljševizmu, naj se prikaže iz svoje dupline. Železna roka pan-germaniz-ma je porinila vničcvalni meč Trotzkyju in Leninu.
Vsa ostala zgodovina nam jc šc .Vi v o pred očmi; škoda, da vemo le malo, kaj se je godilo v onih divjih dneh, in še od tega ne vemo polovice resnice.. Predno se jc svet zavedel, sta Lenin in Trotzki oropala Rusijo vfakc civilizacije. Naši slabo poučeni svetovalci so navdušeno'govoril za propagando za Rusijo, da bi tako pripeljali k
da jjudem dela, če ne bosta razum i žal> manj, kakor pri drugih, in previdnost propadla. Le delo yse svete ma£e in molitve pili niso mora uničiti glive javne gnilosti. | spreobrnile, ker ne hodijo v cer-zaceliti boljševiško rano, odpra- kev v/ pobožnosti in ljubezni do viti; anarhijo, kakor onemoglost presvetega Rešnjega Telesa, am-raU najprej hrane, potem pa pak -lz liavade. Da On tam gori v zmernega in rednega dela.
Predsednik Wilson je vzel s seboj v Evropo može, kateri so mobilizirali vojno obrt v Ameriki,
gredo lahko tudi čez teden k sveti ma-ii; to pa zato, ker želi sveta
Cerkev, da se vpelje stara navada, da vsakdo, kdor je pričujoč pri najsvetejši daritvi, prejme tudi sveto Rešuje Telo. Kdor ne stori tega, je podoben revežu, ki gre mimo zaklada, pa ga ne mara vzeti. Zakaj ga ne mara, ima v|č praznih izgovorov ,o katerih hočem kasneje več napisati.
Naštejmo danes še nekaj takih prazftih vzrokov, kakor: V
"Jaz ne hodim večkrat k svete-mu obhajilu, kčr se bojim, da bi prejel sveto obhajilo nevredno."
Sveti Pavel pravi: "Kdor je ta kruh in pije iz tega keliha nevredno ,je kriv telesa in krvi Gospo-dove."
Zakaj se pa bojiš prejeti sveto obhajilo nevredno, medtem, kc oni ne poznajo strahu, ki prejme-jo sveto Rešuje Telo samo enk*a> na leto? Komu veljajo zgoraj o men jene besede svetega Pavla: o nim, ki gredo pogosto k svetemi obhajilu, ali onim, ki gredo enkrat na leto? Gotovo da onim ki gredo samo enkrat na leto. Ent sveto obhajilo jc priprava na dm gega. Zato je lažje onim,prejet božjeropno sveto obhajilo, ki $ prejmejo enkrat na leto, kakor c nim, ki ga prejmejo večkrat.
Ta strah je prazen. Sveto obha jilo bi bilo nevredno tedaj, kada-si čisto gotov, da si storil smrtn greh. To je nauk svete Cerkv( proglašen na tridentinskem ce> kvenem zboru. "Da kdo ne prti me tako vzvišenega zakramenti nevredno in da ta zakrament tak nc povzroči pogubljenje za one& ki ga prejme, zato zbor določa.\4 morajo oni, ki so gotovi, da so st* rili smrtni greh, četudi imajo popolni kes. iti k spovedi, predno t približajo sveti jpizi." Iz tega s vidi, kaj je potrebno. Predno p k svetemu obhajilu, mora iti: »povedi oni, kdor je tako goto* da jc storil smrtni greh, da bik likO prisegel na to.
Ali je to dovolj, da kdo ne preme svetega obhajila nevredni Da, dovolj, kdor se boji, da bi sv*
te! j; Herbert C. Iloover, živilni u-j vekomaj." Kdor hoče torej živeti, pravitelj in Harry P. Efcivison od mora uživati ta kruh. Le malo je Amer. Rdečega Križa Ti možje J ljudi, kateri razumejo pomen teh lahko izvrše tako nalogo. Imajo j besed, le malo jih je, kateri se po-tudi priliko ,da napravijo načrt, gosto poslužujejo tega kruha, Ra-
tabernaklu prebiva, to jim še na j tega obhajila nevredno ne prejt, misel ne pride, še manj pa,da bi ima prazen strah, storili kaj Njemu na ljubo in v Zopet prazen izgovor: "Xev svojo lastno dušno korist. Če bi pam večkrat pristopiti k sveten mj)že, kakor so: Bernard M. Ba-jbili dobro poslušali besedo božjo obhajilu, ker se bojim, da storil ruch, vodja oddelka za vojno o-job nedeljah in jo v srcu nosili, bi j kak mali greh celo tedaj, ko p^ brt; J. Leonard Rcplogle vodja znali, da je Jezus nekoč naravnost ] stopa mk svetemu obhajilu." » jeklarskih naprav, Dr. Harry A* rekel; "Jaz sem kruh življenja...' Če je prav, da se varujemo v* Garfield, glavni kurilni upravi- ; Kdor jč od tega kruha, bo živel; ke najmanjše napake pri vsaka
svetem opravilu, s koliko večjil spoštovanjem se moramo pribiti šele Najsvetejšemu zakramentu, r— pravi tridentinski eerkvel zbor.
kako se bo ljudem dalo delo. jteri je, po besedah ZveličarjevihJ Treba je zbrati svoje misli, pj Pa ne samo v Rusiji. Za primero ! potreben za življenje. Zato imajo dno prejmemo Zveličarja in o^ vzemimo Belgijo. Lažje bo zbrisa- j Posebne izgovore. Le eden izmed jbati se vsega, kar bi Ga utepiil ti in popraviti podrtije, kakor teh izgovorov ima nekoliko vel ja-1 taliti, t .m c.stejsa so naša src, dejstvo, da je bilo ljudstvo zdoma ve; ta izgovor jc:	j ^j smo pripravljeni, tem v?
štiri leta in brez dela. Dokler nc Nc vem, kaj je smrtni greli. ™lost; Prejmemo. Kdor ima »
To je večkrat resnica. V šoli sc e ^reho ,la se,,1< freJe manJ,^ še sedaj malo pazi na to, da bi sc lostl< kl->ub tomu' da se mu mM otrok navadil razločevati med malimi in velikimi grehi, kakor sc adno otroka ne opomni, smrtno srreši. smrtno že	_
v mislih, željah in pogovorili zo-!da človek kaže spoštovanje * per šesto božjo zapoved. Kateki-jpresvetega Rešnjega Telesa? & zem pravi, da človek stori smrtni-kor uči sveti Tomaž, samo tega,4 greh, kadar prelomi božjo ali cer-!človek nalašč nc misli na sveM kveno postavo vedoma, prosto-1 stvari, ampak na to, kar hoče p* voljno in v važni reči. Take odgo- j<*i: Lahko pridejo druge mti
*	...	___ - ! I_ .a__-. • »i_____-i. .i______ tk
pripravijo nazaj velikih obrtnih središč, katera so napravila Belgijo nekak delavski čebelnjak, toliko časa ne bo pravega življenja na Belgijskem. Če hočejo pa tudi navad dati delo, morajo imeti državni- da človek s ke, ki se razumejo na obrt. Treba " je takoj dobiti potrebnih strojev,
pomnoži. Tudi ta strah jc prazen. Rav* to, da se človek boji raztreseno«, kaže spoštovanje. Česa je trek
vprašanje, če je le kdo more za njimi jc urejena amerikanska o-brt, katera bo pomagala. To obrtno vstajenje pomeni za prihod-njost Belgije več, kakor vsi govori, kaj naj vzamejo nevtralni Nizozemski, ali, kako bi razširili belgijske meje ter ji priklopili tuje narode v čudnem naziranju, da bi taka zmaga ozdravila vojna zla.
Neka) praznih izgovorov.
(Rev. J. Plaznik.)
Čudna stvar jc človeška trmoglavost. Človek največkrat ne vpraša svojega razuma, ampak se drži stare navade, če je že dobra ali ne, če mu, seveda, stara navada bolj ugaja in če bi mu spre-
matcrijala in napol zgotovljenih del in Belgija se bo dvignila v obrti.
Ti amerikanski voditelji, pravi -	# j, .. . , , **
iv ...	, v, v.. . . vore na otroci hitro uozabiio in katerih si človek nikakor ne z»
državniki v obrti, lahko rešijo tol >OIC l,d	111110 puzamjo m	x]nvJi
ni* ^ ip 1p kdo more z* morda jih čc nikoli razumli niso. T«kc misli sele pomnoze clorešl
Zato je treba pred vsem. da se ta-| zasluge, ker sc mora truditi, • ke stvari večkrat povdarjajo in!J1'1 opusti.
praktično pojasnijo. Kdor gre! Ali bi pošten kristjan mislil * večkrat k spovedi, tega že spoved- posvetne stvari, kadar drži m^ nik pozna in mu lahko pove, če ga i nik pred njim sveto hostijol spovedanec vpraša, ali so njegovi pravi: "Telo Gospoda našega grehi smrtni ali ne? Zato naj bi si zusa Kristusa naj ohrani tvojodj bil vsakdo na čistem o tem, kak- So za večno življenje." Če pa P^ šno je njegovo življenje, ali živi v smrtnih grehih ali ne. Da vsakdo to zna, je neobhodno potreb
"ji..	r- • i
de človeku tačas kaka nedostojJ misel v glavo, se ji gotovo ne prostovoljno udal. Take misli
no. Potrebno je zato, da zna, ali j strah pošilja hudobni duh. sme pristopiti k svetemu obhajilu {za Kristusom pravi namreč
Hd
v tii
i»• «3
ali ne. Potrebno jc tudi, da pozna človek svoje grehe in njihovo število, če hoče opraviti dobro spoved, kajti nihče ne more opraviti dobre spovedi, če ne pove prav Vseh smrtnih grehov in števila, če mu ni žal za prav vse smrtne grehe in če nc sklene v prihodnosti varovati se vseh smrtnih grehov.
Omeni! sem prej, da hočem nekaj napisati posebno za one, ki
vražnik dobro pozna sadove zdravilen vpliv svetega obhaj" zato skuša vedno in na vsak na^ odvrniti duše in jih držati tol> stran, kolikor mogoče."
(Dalje prihodnjič.)
Kdor povzroča in dela najm« hrupa, je včasih najbolj ali: tiha voda podira tudi ve bregove.

AGIT1RAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO!
iiiifljppi^
V znamenju časa.
(Napisat Fr. L.)
Zamišljeni, globoko zatopljeni v svoje moreče skrbi, ki jim jih »"klada sedanji žalostni in "veliki'" čas, so sedeli popotniki drug pnleg» drugega v nabito polnem vagonu. Največ je bilo žensk; sa nio nekaj starčkov in otrok in par mladeniče v in mož si videl med ivjimi.jToda ni res — vsi, vsi so bili starci, le niti enemu ni sevala iz oči zorna, brezskrbna mladost... In ko si gledal te razora ne. izsušene obraze, te globoko vdrte, v ža losti in skrbi sevajoče oči, ki so zi le nemo pred se v zaduhli zrak, s eti je zdelo, kot bi nad vsemi popotniki ležalo nekaj mučnega in strašnega, čemur ne najdeš imena : kot bi vsi bili obsojeni v gro-: ho trpljenje, ki nima konca in ne karja, in v bedo in pomanjkanje, ki jim dan na dan razjeda dušo in telo . . . Se celo pri' otrocih nisi v del iti<" brezskrbne, otroške radosti. nic smeha nisi videl na njihovih bledih, upalih ličieih; žalostno in možato-resno so gledali po navzočih in skoz motna okna daleč v solnčno naravo, kot bi hoteli iskati tam nečesa, za čimen, težijo vsa njihova mlada svčeca, odkar jim je bilo odvzeto .. .
\hik je sopihal počasi naprej, l-"t i)i čutil tudi on težo in gorje današnjih dni. Vodil je naše po-potr.ike po lepi, rodovitni ravnini, mjmo, poljan in travnikov in ličnih. belili vasie. Krasna je bila narava, ožarjena od vročega poletnega solnea toda kdo izmed popu; nil^ov !>i se mogel meniti za njeno krasoto? Vsakega so mučile tisočere skrbi, najbolj pa je mučilo vsakega vprašanje, ki si ga je stavil /e neštetokrat in ki mu še vedno ni niogel najti odgovora:
"Ivani—? kje najdemo cilj našemu potovanju?''
Hili so izgnani iz svojih rojst-niii domov in kam sedaj?
• o •
N vozu je vladala mučna tišina. Motilo jo je le drdranje kolesja in pnhanje stroja in le tuintam si še slišal kak pritajen vzdih in par kratkih pomenkov.
Na koncu klopi tik ob oknu je sedela poštama ženica, sključena
nad svojo 1	»orno prtljac:"- globoko
zatopljena	v žalostne misli. Ko-
maj slišno,	kot v strahu in v skrbi,
je iz g o v<i r j	jala besede, počasi in
nreniišljeiu	>
• "Edten*—	- dva — tri—"
Ctihniia	je za net kaj trenutkov
in kot bi se	domislila nekaj neraz-
umljivega	in nekaj izredno važ-
nega, so se	zopet začele gibati nje-
ne izsušene	u<tnR-e:
" Eden -	- dva — tri —"
Molk. :— Le ropot vozov in pu-hinje stroja se je slišalo — vedno ista, dolgočasna pesem. Zopet se je zganila ženica in zopet je začela ponavljati z vedno istim strahom in skrbnostjo*' počasi in premišljeno :
"Eden — dva — tri —" "Kaj vam je, mati Nič odgovora.
Videlo se ji je.
ni razumela vprašanja. Nekam začudeno «e je ozrla po sopotniku in zopet je povesila oči in začela zopet iznova tiho, počasi in pretrgano izgovarjati besede, kot bi lijtel* i/.liti vanje vso svojo dušo in vse svoje srce:
" Eden — dva —1 tri — "1'boga mati!''
Ob njeni levici je sedela deklica Medib II«- in njene temne, rdeče obrobljene oči so povedale pač vsakomur, da je mnogo, mnogo pretrpela in prejokala. Dasi bi ji ne mogli prisoditi niti 15 let. ven tiar iifbilo najti na njej nič otroško naivnega — in vse njene kretnje in ves njen izraz je pričal, da ni čutila v srcu nič več brezskrbne i.Radost i, da ji je strah, skrb m žalost ud uši la vse mladostno veselic i i t v .e veselje do življenja. Zamišljeno je gledala sedaj pred se, zflaj skozi okno v solnčno naravo; večkrat je uprla svoj žalostni po-«»-led k ubogi, stari ženici in ji z nežnim sočutjem, kakoršno je lastno le mladim, nepokvarjenim sr-•em gladila njeno velo in suho roko Bila je njena hčerka. "l bo»a mati! Kaj ji je? /alostno se je ozrla deklica na , . 'kiioeega sopotnika, ki je se-rjej nasproti in motril njo in . ;; mater z vprašnjocimi, so-,, , linli pogledi. Z jokajočim gia (m v kratkih, pretrgani h stav-ki™'in v dolgih presledkih je za-tla pripovedovati dolgo, žalostno
1 • „ Sivlienin. Med pn-VI.,.(1 »n svojega znljenj'	v
i)o\*ilovan jem so ji žalostn. spo-
p i«* preteklost večkrat ,,va-
lie ..,, njeno Me<K upadlo
liČece.	x
Imeli so hišico, krog nje vrt in polje. Oče jim je umrl že pred desetimi leti. Zelo so žalovali vsi za njim; posebno mamica se dolgo m mogla utolažiti. Toda čas je dober zdravnik in sčasoma se je utola-žila tudi mamica. Imela je še tri brate; vsi so bili starejši od nje. Vsi so se imeli radi, tako radi... Bratje so bili pridni in skrbno pomagali materi pri delu. Živeli so udobno, srečno_življenje.
A prišla je vojska ...
Ivan, njen starejši'brat, je moral k vojakom. Žalostno je bilo slovo. Kot bi že slutil, da se ne povrne nikdar več med drage svojce, se dolgo ni mogel ločiti od svoje ljubeče mamice, bratov in nje. Za Ivanom je bil k™*du poklican k vojakom drugi njen brat Stanko in za njim njen najmlajši brat Lojze. Sami ste tedaj ostali doma ona in mamica. Le vroča molitev in misel na ljubljene brate ju je še družila ž njimi. Pogostokrat so si dopisovali in bodrili drug drugega z upanicri na lepše dni, ko se bratje vrnejo k mamici in njej.
Toda niso se vrnili in nikdar se ne vrnejo več.
Drugo za drugim so prihajala poročila, žalostna in strašna. Ne bi jim mogle verjeti ne ona, ne mamica, če bi jih ne prebrale že tolikokrat. Kako si vendar kruto ti "polje slave''! Ze ko je prišla prva brzojavka, se mamica ni mogla dati utolažiti. Ko pa je izvedela, da je padel na jojišču njen slednji sin, se ji je omračil um ...
Vsi bratje mrtvi, mamica bolna in sedaj še to, še to! — Izgnani iz rojstne hiše, ki je mogoče v kratkem, ki je mogoče že sedaj — \up razvalin ...
In deklica je zaihtela in znova so se ji udrli potoki solza na njeno ipadlo ličece.
Dalje, vedno dalje se je pomikal vlak proti neznanemu cilju. -Zopet in zopet ista njegova dol-sočasna pesem. — Zopet in zopet pritajeni, v srce segajoči vzdihi trpečih beguncev. — Zopet in zopet je ponavljala mamica pretrgano in skrivnostno tiho, tiho:
"Eden — dva — tri! — Eden — dva — tri ...
P. S.:
Literatura ogrskih Slovencev.
Tudi na ogrskih planjavah onstran Mure se je med Slovenci v 18. stoletju pojavila slovstvena pomlad. Prekmurski Slovenci, ki so se v 17. stoletju večinoma polu-teranili, so rabili takrat splošno spise kranjskih protestantskih pi-ateljev: Trubarja, Dalmatina, Krelja in drugih. Ko so te knjige sčasoma pošle, so morali sami skrbeti za nadomestilo. Značilno je, da niso več pisali v jeziku %ranj-skih pisateljev 16. veka, ampak v svojem lastnem narečju. Slovstvo je bilo tudi tu omejeno na katekizme. zgodbe sv. pisma, molitve-nike in pesmarice.
Narečje prekmursko ali ogrskih Slovencev je jako čisto in lepo, ker (^grski jezik ne razjeda toliko organizma slovenskega jezika, zato je na primer Kiizmič pisal v bolj narodnem in čistem jeziku, nego kateri bodi drugi pisatelj iste dobe.
Vjeziku ogrskih Slovencev rabi se tudi ii, n. pr. tiijinec = tujec; dajalnikova končnica se glasi tudi na : ovi ali evi. n. pr. moževi sem oponašala. Imenovalnik v množini pri samostalnikih na k ima cke, n. pr. svedoeke, junacke, namesto svedocje, junaeje.
Ženski samostalniki s končnico a imajo v sorodniku končnico ov. n. pr. med M uro v. V mestniku množinskem se nahajajo oblike v nebesa j nam, v nebesih ;v imeno-valniku dvojinskem rabi množin-ska oblika s pristavkom: va, vi, n. pr. svojiva brata, dvej ladji sto ječevi.
Zaime kazalno ta, taf to se glasi-. ete, eta, eto, ali: te, ta, to; z* imeoziralno kteri, ktera, ktero: šteri, št era, stero.
Glagol ima v tretji osebf rano-žinski starejše krajše oblike: ido, psiijo; dostikrat se rabi deležje minolega časa začenši, splevši. Kakor v Halozah govori se na Prekmurskem: i jem, iješ ali tudi: idem, ideš itd.
Glagoli dovršniki se rabijo pravilno; glagoli: vladati, kraliivati, gospodovati vežejo se z sorodnikom.
Obilo lepili in kratkih izrazov je doma v ogrski slovenščini, n. pr. roditelji nam. starši, jahanee
nam. jezdni konj; prednjar nam
predhodnik itd.
Štefan Ktizmič je klasični pisatelj ogrskih Slovencev.' (Vidi "Časopis za zgodovino in narodot pisje" 1907, 177.) Kdaj se je porodil, ne vemo; bil je luteranski propovednik v Šurdi od leta 1755. do 1779. Izdal je:
Nouvi Zakon ali Testamentom Gospodua našega Jezusa Krisztu-sa zdaj oprvics z Grško ga na szta-ri szlovenszki jezik obrnyeni po Stevanu Kiizmicsi Surdanszkom. F. V. Ilalli Saksonskoj 1771. 8'. 854.
Predgovor je napisal Jožef Tor kos, propovednik v Šopronu. Drugi natis se je oskrbel v Požunu 1. 1817. Dalnji natis se je zopet oskrbel v Beču (Dunaj{ 1. 1883. V tej knjigi rabi mu tu pa tam spolnik. Kiizmič ni vedel za Dalmatina in Dalmatin za Kuzmiča ne; vsekako bi bil Kiizmoč koristil Dalmatinu.
Njegov naslednik je Mikloš Kiizmič, duhovnik župe sv. Benedikta; njemu je naročil vladika somboteljski, Sily Janoš, prevesti na "stari slovenski" jezik potrebne knjige. Zato pa je trebalo naj-poprej omikati prosto ljudstvo in za narodne šole spisati potrebne knjige; v to svrho spisal je:
1.)	ABC za Szlovencze na Vo-gerszkem, krog 1780. 1.
2.)	Szlovenszki silabikar z ste-roga sze decza šteti mor? naveziti, z nikimi rejcsinicami navktipe pod prespan stampanya dani. V So-proni pri stampari Siefs Josef Ja-nosi 1780. 8. 13.
3.)	Knjiga peszmena i molitvena.
4.)	Szveti Evangeliomi pouleg reda Himszkoga na vsze Nedele i Sfcvetesnve dni z obesi nszkoga szvetoga Piszma na szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi, plebanysi i Vi-ce-Esperesi. Z dopiiscsenyem Po glavarsztva. 1780. 8. 160 str.
To knjigo izdal je Kiizmič na željo vladike Janoša. Na novo jo je dal natisniti na svoje stroške grof llerzan Ferenc z Harrasa v Sombotelji po Siefs Antonu 1804f
Spolnik v tej knjigi nahajaš jako redko. Vzglede navajata Kanin Main.
5.)	Kratka\summa velikoga Ka-tekizmusa z szpitavanyem i odgovarjanjem mladiszti za navuk vn czascarski i kraleszki drsaauvaj. Sze najde v Radgoni pri Weitzin-ger Aloysii. 8. 112 str.
6.)	Sztaroga i nouvoga testamentoma szvete historie kratka summa na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi. szvetoga Benedeka Fare Duhovniki ino Krogline Szlouenszke Viceosporossa. Z do-puszsenyom Kraleszke Viszoke soule Stamparie, 8. 135.
Škoda, da sploh niso pridejane letnice.
7.)	Knjiga molitvena za bolnike.
8.)	Molitvena knjizuza za vsza-koga krisztjana, poszeKr\o zaSzlo-vence na Vogerskem; pr. knjiga molitvena, v steroj sze nahajajo razliezne ponižne molitvi, z dvojim pridavekom na liaszek szlo-venszkoga naroda na szvetloszt dana. 320 str.
Ta knjiga se je ponatisnila večkrat, in rabi katoliškim Slovencem. Da se razvidi slog, bodi za vzgled
"Vu onom vrejm^ni Po Ilero-desovoj szmrti ovo angljeo go-szpoduov sze je szkazao vu szneh Josefi v Egiptomi, govoreesi: szta-ni gori i vzemi dejte, i mater njegovo ino idi vu zemlou Izraels-zko: ar szo szpomrli, ki szo iszkaU diiso diteta. Steri gori sztanovsi vzeo je dejte i mater njegovo i prisao je v Izraelszko zemlou. Szlisavsi pa, ka bi Arhilausz kra-liivao v Judaei meszto, Herodesa oese szvojega, bojao sze je ta idti. I spomenjeno vu szneh odisao je na strani Galilaee. I pridomesi prebivao je v varasi, ki sze zove Nazareth: da bi sze szpunilo, ka je povedano po prorokej: ka de sze Xazarenszki zvao."
Ferenc Temlin doma iz vasi Krajine pri Radgoni, je izdal: "Gyorszki Katekizmus; z vogr-szkego" v Halli 1715. Ta naslov se navaja v Stevana Kuzmicsa knjigi: V vere krsztsenszke kratki navuk. Ilalle 1754.
Stevan Šijarto, učitelj v Piiein-cih, protestant, je izdal knjigo:
Mrtvec sne peszmi, stere szo szta-rih piszm vkiip pobrane, poboug-sane ino na haszek szlovenszkoga naroda .zdaj oprvics na szvetloszt dane po S. S. P. Stampane v Szom-boteli, pri Sziesz Antoni vu Leti 1796. .8. 175\
Alihal Sefer, porojen v Vaneei, i občini župe pečarovske, v Železni stolici. Bil je protestantovski du-
hovnik; nekaj njegovih pesnij in molitvic je vzel St. Kiizmisc v svo je knjige. Priredil je:
Red zvelicsansztva, poleg edno-ga znameniivanja toga najpogla-vitejsega recsenya jedro szvetoga piszma, vu sterom se voere naj-veksi artikuli gruentani jeszu, ravno i tak nistere kratke molitve i peszmi id. Stampano v Halli Sa-xonskoj v letu 1747. 12. 96.
Voere krsztanszke kratki navu-ki csiszte rejesi bože voe zebrani i nanyeu vszejm vernim vu vszk-hom szkiisavanyi na podperanye, vu nevouli na pomaganye vu szmrti na troust ino potom toga na veki vecsno, pouleg nisteri szem szpodobni molitev ino pei-szen; v Halli 1754m^'. 275». Deset listov je predg*v*>l-a, ki* g* je podpisal V- i.
V novejšem času dosta se je trudil Jožef Klekl, župnik pri sv. Se-bastijanu, izdavajoč "Devica" nc-vtepreno poprijeta. Manja zmo-zsna Goszpa Vogrska. Pobozsen meszecsen list. Redi ga Klekl Jožef (od V. let. 1909: Reditel Bassa Ivan, plebanos vu Bogojini). Klekl Jožef je tudi napisal: Hodi k oltarskomi svestvi! Milit vena kniga za vse najplemeni-tešše oltarsko svestvo Hibeče krščen i ke, posebno za mladino, za kot l ige "Altarskoga svestva" i Srca Jezusovoga" bratovščin. Dobi se pri piscu v Cerenšvovei (žup. Zala) gde je od 1910 vpo-koju.
Skuhala Peter, duhovnik nemškega viteškega reda in župnik velikonedeljski v pokoju zložil je: Popevke. Po muropoljskem ali pa-nonsko-slovenskem narečju — katere moremo tudi sem prištevati. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1907. Potem je Peter Skuhala še napisal neke pripovedke n. pr. st. 13. Naš dom VIII. (Maribor 1908.): "Kak so na Juškovcu", zatim st. 16. "Kak sta Drašekov Martinek pa Martinek Drašek na gostiivauje poza vala". V Ljubljanskem Zvonu 1910, 156—161 je Ant. Trstenjak napisal:
"Borovnjak Jožef. Iz življenja ogrskega Slovenca".
V časniku za zgodovino je narodopisje 1910. 10—128; 1911, 47 76 priredil je dr. K. Štrekel.j:
Legitimno in postavno.
Na milijone je oseb v Združenih državah in Kanadi, ki neobhodno potrebujejo kako zdravilo da jim očisti črevesje in pripomore k prebavi. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je za ta namen legitimno zdravilo, kajti izdeluje se iz grenke skorie, rož in korenin, ki so najbolj znane zdravniški vedi. Pomenljivo je, da je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino prvo,-ki je -bilo patentirano kot želodčno zdravilo in potrjeno po U. S. Internal Revenue Department, Washington, D. C., kot popolnoma v soglasju s prohibicijskimi postavami. Tega zdravila ne smete nikoli primerjati s "kamoflažnim likerjem." Namen tega zdravila je, da č\sti želodec; isto ni navadna pijača; vsled tega dobite to vino v vsaki lekarni kot ste ga dobivali dose-daj. Sestava Trinerjeve Angelica grenke tonike — izboruo krepče-valno zdravilo — je bila tudi-potrjena od oblasti dne 2. maja 1/19. Vsak leka rpar ima to toni-ko v zalogi. Joseph Triner Company, J333-43 S. Ashland Ave., Chicago, Ilk (Adv.)
ZAHVALA,
S srci, polnimi žalosti izrekamo zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem za tolažbo in sočutje ska-zano, ko nam je nemila smrt dne 22. junija vzela ljubljenega sina oziroma brata,
v	JOSIPA BOMBACH.
Posebna zahvala se izreka našemu župniku, č. g. A. Berku za tolaži j iv nagrobni govor in splošno pomoč; dru-stvenikom društva sv. Cirila in Metoda, K. S. K. J., ki so za vse lepo preskrbeli, in nepozabnega pokojnega, svojega društvenega sobrata spremili na njegovi zadnji zem-ski poti; članom društev "Marija Čistega Spočetja" K. S K'.J " Alojzija" J. S. K. J., "Bled" S. N. P. J., "Planinski Raj" in "Jugoslovan" ter, ter vsem posameznim prijateljem, za vence in sožalje.
Naj ostane pokojni nebozabni sin in brat vsem znifn-cem in prijateljem v blagem spominu posebno ob času
molitve.
Mr. in Mrs. Bombach, žalujoči oče in mati, sestre in bratje,
Lorain, Ohio, 27. junija 1919.
NA PRODAJ PO CENI
j LOTE NA PRODAJ
Na prodaj imam več lot na Far-mond parku. Krasna lega. Ugodni kupni pogoji. Lepa prilika za vsakega Slovenca za narediti dobiček pri teh lotah,- ker to zemljišče bo čez čas veliko dražje.
Vprašajte za pojasnila pri: John Papich, •
Joliet, 111.
je 68 akrov obsegajoče posestvo, ali farma v Crivitz, Wis., (Marinette County). Farma leži ob fronti jezera ob glavni cesti oči- 1607 N.Broadway, daljeno 2 milji od trga. 30 akrov| je izčiščenih ,Ostalih 38 akrov jef pa hrastov in "hemlock" gozd. Zemlja v ravnini, nižini, brez kamenja in močvirja. Proda se vsled i družinskih razmer po nizki ceni. | Pišite v slovenskem jeziku na
Mrs: Majers, 2015 So. Robey St., 2nd Floor, Chicago, 111.
SOLATNO OLJE
čisto, brez duha, priznano najboljše ,dobite pri
Ivanu Gottlieb, slovenska trgovina, 1821 W. 22nd St., Chicago, IB. Telef.: Canal 3073.
POMAGAJTE SVOJCEM * V STARI DOMOVINI!
Zdaj je zopet prilika, da pošljete svojim dragim 'J staro domovino kaj denarne podpore.
K 100.— VELJA SEDAJ SAMO $6.-^
ZAHVALA.
Točno poslovanje in vse pošiljatve so garantirane. Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja o?l
"Federal Reserve Board-a".
JOSIP ZALAR 1004 N> Chicago St., Joliet, 111.

Podpisana si štejeva v prijetno' dolžnost izrekati ponovno, ali | tem potom prisrčno zahvalo vsem najunim sorodnikom v Indianapo-	" ————————————	i-
lis. Ind. in Cleveland. Ohio. Kate- +++ ****** *** *** **
rc sva predzadnji teden obiskala ] in zopet videla po tolikih letih šej^^ Kuhar Stefan. Narodno blago | zdrave in vesele.	'	! ^
vogrskih Slovencov".
Kolikor je bilo mogoče slovstveno blago ogrskih Slovencev, razvidi se po zgoranjem. Zanimivo je, da je to literaturo izzvala konkurenca med "luterani" in "papinci", ko je Števau Kii/.-mič izdal svoje sveto pismo za namene razširjavanja luteranstva, je takoj njegov rojak (tako se pravi) Mikloš Kiizmič, katoliški župnik, izdal celi red slovenskih^du, ( knjig. Nekateri pravijo, da sta bila brata.
MOJEMU NARODU.
(Zložil Josip Stritar.)
Narodi boje bi jejo krvave, oblastno zemljo z mečem si delijo; narodom z jeklom pišejo postave, ki v sužnih sponah žalostno medli jo;
krvavi lavor si vi jo krog glave, pridobljen z jokom vdov in podrtijo;
brat z bratovo ktvjo si piše dela, da slava njih na veke bi živela!
In ti, moj rod? — Kjer sodijo
usode
narodov se, tam glas se tvoj ne
čuje;
trobojna tvoja kdaj zastava bode vihrala tam, kjer bojni bog kraljuje?
Kdaj ti ponosno vodil boš narode, kdaj pride doba, da Slovan kraljuje? — Oj tiho, če ti zdaj je sreča kriva, Slovana slava čaka nevenljiva!
Po svetu koder se oko ozira, razsaja maščevanje, srd, krivica; mogočni brata slabšega zatira, trpi človeštva večja polovica, sovraštva svet je poln in poln prepira,
v temo zavita sveta je resnica: Kdo v bran se stalil bode sili .jezni,
kdo luč prinesel bratovske lju-
• bežni ?
i * "H	"
Ti rod moj, mili rod! ti hudobije,-sovraštva razdejal boš earstvo
kleto.
Komu pač v prsih blažje, srce bije, komu za bratov srečo bplj je
vneto?
Ti boš pomiril smrtne razprtije, prinesel ljudstvom bratoljubje
sveto;
tvoj bode veuee zmage nekrvave: Naprej moj rod — "Naprej zasta-" va Slave!"
in vesele. Hvala za prijazen sprejem, lepo zbrati|postrežbo in gostoljubnost očetu Anton Struna, druž. Josjp Zevnik osobito Josip Gačniku (vsi v lis, Ind.) ker naju je tako pozno z ve člen* peljal s svojim avtomobilom na postajo.
Hvala moji sestri Marv Veii-kac In moji sestrični Mary Springer \cr Angeli Fink v Clevelan-ter vsem, katere sem obiskala. Kojih pa nisem mogla 6-biskatli pa mi blagohotno" oprostite, sem imela premalo časa zato.
Vseni skupaj kličeva: Z P»o-gom! Živeli!
Antonija in Frank Struna. Joliet. 111. 16. jim. 1919.
Jf
l ršul a ni j Jj
pa rojaku Indianapo-; W
V *
¥
¥
*
x
t
* ¥
ROJAKI JUGOSLOVANI!
Ako mislite potovati v staro domovino, obrnite se zaupno na podpisano jugoslovansko agencijo raznih parobrodnih druži).
Mi Vam damo brezplačno nasvete glede potovanja, glede pridobitve potrebnih potnih listin (posov) i. t. d.
Prodajemo parobrodne listke po izvirnih cenah.
Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu.
VAŽNO! VAŽNO! VAŽNO!
Meseca julija odplujejo sledeči potniški parniki iz New Yorka, za katere dobite pri nas potrebne karte (prevozne listke). Pišite nam v slovenskem jeziku za na-daljna pojasnila.
V Havre: 12. julija "S. S. Massilia". 17. julija "S. S. Saxonia".
V Liverpool: 26. julija' "S. S. Royal George".
Cona kart preko morja luke do luke:
$60 — III. razred. $85 — II. razred.
JOHN ZVETINA,
M. V. SKVARČA, poslovodja. 1726 So. Racine Ave.
CHICAGO, ILL.
Telefon: Canal 4503.
Meseca julija lahko kupi vsakdo
War Saving Stamps
(Vojno Varčevalne Znamke)
za nizko ceno:
$4.18
Dne L januarja 1924 vam bo vlada izplačala zanje $5.00
Kupujte W. S. S.
ali od1
SLOVENCI!
ne pozabite svojcev v domovini. Pošljite jim denar, podpirajte jih sedaj, .ko je sila največja. Krone so sedaj še zelo pod ceno: 7
100 KRON STANE SAMO DOL. 6.75.
Ako hočete potovati domov, obrnite se na na^;. Mnogoletno pečanje z bančnim in potniškim obrtom, izkusilo nas je tako, da moremo vsakega v resnici najboljše postreči. Imamo mesta na vsakem parniku.
Pišite na:	/
JOHN NEMETH STATE BANK
NEW YORK, IV. V.

"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo, "vna Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah
ameriških.
W
22nd Place,
Uredništvo in upravnistvo: Telefon: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Naročnina:
Za čli Za n£

na leto.
me
?tvo
RAND
..............$0.96
.............. 1.50
2.00
OFFICIAL ORGAN of the
\RNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
and Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price:
• \bers, per year........................................$0.96
..m.members .......................................... .. 1.50
i oreign Countries.................................•....... 2.00
81
Na delo!
na
k usnja nas uči, da ; ..	i-. t, ali vsaka ve-
i; »i sv« j« !abe, pa tudi • j«. ure posledice. Dobre in koristne posledice nrinule svetovne vojne je navedel dne 28. junija t. 1. naš ljubljeni -predsednik Woodrow Wilson v svoji poslanici na ameriško ljudstvo. To krasno poslanico smo priobčili v zadnji izdaji našega ista na prvi strani.
Slučajno, ali menda nalašč smo .i i ^e dni od sobrata tajnika - . i 01 značilen dopis, v ka-
•	.. '*nja, da je vesel, da je k.s i [»•. uši K. S, K. J. vspeš-
. ičan boj in prepir. Sobrat . ačenega društva je go-, » mislil na boj za uvedbo
•	(■ , jt e", katerega smo i-
. .t mesec. In prav je i-11 M' i a poročevalec!
kc/ je odkrita in resnična beseda Bogu in ljudem vedno lju-cr je doslej o našem minulem boju uredništvo "Glasila" le i.olj molčalo, zato pa hočemo sett t.daj "after the ball", ali 'post f est um' napisati nekaj vrstic v nadi, da iste ne bodo nikogar žalile. Urednik "Glasila" kot član in glavni uradnik KSKJ. i-ma tudi pravico izreči svoje skromno mnenje, toda šele seri »j. ko je zadeva končana in pri raju.
> , : ]» društev smo dobili še -vi 'j* amigljaje, da naj ,i i\ t■:ti< MaŠe-.-a sta'isea. kaj mi-. •■» ,	t\ o reinsurance?
tj <<rc i is n<» !og|i prav nič pi-;. ker ji- •lam hi; a vsa zadeva bolj nezriai a in bolj nejasna. Po-ja>ui!:i - • d«>biii iz <no sestav-. - >obr. gl. laj :i •.■ .	v štev. 24.
Tudi naš 11 /rhov: i zdravnik s.- m di.;..-. ""'rczai. Najbolj za--i.il,; i v ii vjiži ' je l»i;o pa poja-ra.i»\ika v štev. 25, e v državi Illin-prepovedan. Zdaj
nilo
ois postavno
V
ni 11 i. I j >mo torej vodi-ii /a-' )n.i 'M iatid smo prazno sla--, o i vtaii bob ob steno. Spraviti se ;e hotelo nekaj na površje, : :i dovoljeno. Zdaj je lahko uiii.ta <ela naša Bosna!
Žal, res žal, da ni bila v Spring fieldu ta postava že pred dobrim mesecem sprejeta. Koliko nepotrebnih stvari bi se bili lahko i-zognili! S tem smo dajali mi sami svojim nasprotnikom in našim neprijate'j<-rn lepo priliko, da so blatili vso našo podp. organizacijo po raznih drugih listih. Ali ni to bolelo vsakega člana K. S. K. J., ko je te stvari čital? Trdili so, da smo bankerotni, na robu propada, da smo nesložni, i. t. d. Vse te trditve so bile pa samo iz trte izvite laži. Naša Jednota lepo napreduje osobito v finančnem oziru. Od novega leta do 30. maia smo napredovali za celih $33,350.11 čeravno je v tem času izplačala K. S. K. J. $68,510.29 skupne podpore. Da nismo doslej nap* do vali še v članstvu, so bili •/a to važni neizogibni vzroki. Mi-nuia vojna, velike izgube na članstvu vsled minule epidemije; draginja in pa zadnji čas spor glede r- insurance. Zadnji spor se je rešil hvala Bogu povoljno in pravilno. Obveljala je ljudska volja, ali beseda članstva, ki je pri splošnem glasovanju zavrgla reinsurance s tako veliko večino.
Da odstranimo še en nedostatek in še eno oviro, je pa sedaj na nas samih ležeče. Ta zadeva je, da skrbimo za narastek Jednote v članstvu. A ko izvedemo še to, pa ostanemo zmagovalci na celi črti. Dragi nam sobratje in sosestre!
To je zdaj naša največja sveta naloga, ako bomo izvršili in dosegli to, bomo rešili deloma tudi vprašanje solventnosti K. S. K. J.
Že naš sobr. gl. tajnik je nam nedavno to razložil in jasno povedal, da bi morali spraviti v našo sredino veliko število mladih članov od 16. leta dalje recimo do 24. S tem bi zmanjšali povprečno obveznost pri posmrtnini, katero tvorijo že stari člani. Pri sestavi solventnosti, ali vrednosti Jednote dela največ koristi za solvent-nost veliko število mladih članov; čim več priletnih, ali starih članov je, toliko večja je odgovornost organizacije, ker bo treba toliko preje izplačati njih posmrt-nino. Če spravimo n. primer do 31. dec. 1919 tisoč novih članov sku-kaj v starosti od 16. do 24. leta, se bo skupna vrednost Jednote zdatno pomnožila in dosegla žc nad 90 odst. solventnosti. Za to bi imeli kredit v razredu B, s katerim smo že itak solventni. Procenti solventnosti tega razreda bi se povišali, ter s tem direktno zmanjšali primanjkljaj v razredu A, oziroma bi bil skupni povprečni odstotek obeh razredov za toliko večji.
Tisoč novih mladih članov do novega leta! To naj bo naše geslo. O reinsurance pa lepo molčimo in nehajmo pisati, ker ista je že propadla in tudi ni postavno dovoljena. Ako se za to agitacijo zavzamejo osobito večja društva je nam uspeh gotov. Na noge torej Cleveland, Pueblo, Joliet, Calumet. Pittsburg. To so naše gore listi, to so naše postojanke. Naredimo sedaj svoj lastni Victory Drive, ali tekmo za zmago: za dosego 1000 novih mladih članov(ic) tako bomo prišli Over the Top in kmalu dosegli 100% solventnosti. Vsako krajevno drnStvo naj gre na ta boj. Z združenimi močmi, z vsemi silami in banderom medsebojnega bratstva v roki, stopite na fronto. Ravnajte se po znanem geslu mesta* Chicago: "We will!"
—	"Mi hočemo!" '
Iz neprilike se lahko rešimo,
SAMO ČE HOČEMO. Nad 12,000 nas je skupaj. Če stopimo z gori-označenim praporjem, na katerem je tudi zapisano geslo naše Jednote: "Vse za vero, dom in narod!
—	v ospredje, bo zmaga zopet na naši strani. Kako lepo bomo kon <*em leta praznovali to zmago. Morda še bolj z veseljem in z večjim navdušenjem, kot smo oblia jali zmago svetovne vojne.
Zato je treba agilnosti, delova nja, reklame, izpodbude in agitacije. Predali Glasila so vsem članom in vsem društvom na razpolago. Pišite torej redno, list bo slične članke in stvari z največjim veseljem priobčeval.
Še nekaj je pri tem uvaževanja vrednega. To so lepe nagrade, katere je že zanaprej razpisal glavni urad za pridobivanje novih članov. Nagrade dobijo posamezniki, tako tudi društva.
Upamo ,da bode ta članak pre-čital sleherni član(ica) naše Jednote ,predvsem pa sobratje tajniki krajevnih društev. Opozorite nanj sobrate na sejah in započni-te "drive". Vsak novi član bo spadal v razred B, ki ima nad 100 odstotkov solventnosti.
Vsak oženjeni član(ica) KSKJ., ki ima svoje otroke že dorasle za razred A (od 16. leta dalje) naj jih da sedaj vpisati v društvo in našo Jednoto; ako se boste ravnali po tem našem nasvetu, nam je uspeh zagotovljen.
Uredništvo.
SLOVENSKO PREKMURJE V NEMŠKIH ROKAH.
Kdor pokliče pravočasno zdravnika, se s tem morda lahko iznebi pogrebnika.
Radgona, 1. junija. (Izvirno). Po semkaj došlih vesteh je bila v petek ob 13. uri v Murski Soboti na slovesen način proklami-rana priklopitev slovenskega Prekrmirja k Nemški Avstriji. Meja se je takoj odprla in se izvažajo že danes velike množine živil iz Prekmurja proti Gradcu. Ta drzen nemški manever je povzročil znani advokat dr. Obal v Murski Soboti. Zatrjuje se, da so boljševiški sovjeti v Prekmurju odstopili in so prevzeli upravo meščanski krogi, na čelu jim dr. Obal. Zadnji čas je da Jugoslavija prekriža nemške mahinacije in zasede Prekmurje.
LDIT Budimpešta, 31. maja. (ČTU) Ogrska vlada jc poslala nemško - avstrijskemu tajniku Bauerju noto, v kateri pravi: Ravnokar smo prejeli brzojavno poročilo, da so protirevolucionar-ji z avstrijskimi častniki na čelu vdrli v Prekmurje in proglasili sovjetska vlado ogrsko za odstavljeno. Ukrenili smo, kar je treba. Kaj namerava Nemška A v strija storiti proti tem častnikom?
• • *
Prekmurski Slovenec nam piše:
Vest, da sc jc slovensko Prekmurje priklopih) Nemški Avstriji, ni ravno nepričakovana. Ko so Prekmurci v začetku meseca maja t. 1. skušali z vstajo vreči boljševiški direktorij v M. Soboti in se priklopiti Jugoslaviji (kar so tudi majorju Revedy-ju povedali), je N. svet za Prekmurje prosil pomoči in deželni vladi v Ljubljani med drugim naznanil, da bo prisiljen taiste iskati pri Nemški Avstriji, ki jo je obljubila, če Jugoslavija ne bi mogla pomagati. Prekmurci pomoči sicer niso dobili ,kljub temu od Nemške Avstrije oficiljelno niso vendar ničesar prosili.
Nemci so gotovo prišli v Prekmurje s soljo, vžigalicami in podobnim. Prekmuree, ki uživa že več mesecev neslano hrano in mora iti, če hoče zakuriti, do tretjega, četrtega soseda z loncem po žerjavico, sc gotovo ne brani novega gospodarja; voditelji ljudstva so pa itak internirani. Seveda Nemcev ni gnala, mogoče velikodušnost, Prekmurcem s soljo pomagati, temveč predvsem prazen želodec.
Mažari so imeli Prekmurje tako dolgo v svojih rokah, ker jim ga nihče ni poskušal vzeti. Pravijo, da bi Jugoslavija Prekmurje že zasedla, če bi ga hotela sploh zasesti; Radgono da hoče imeti in je zato tudi ne pusti iz rok, Medji-murje da hoče tudi imeti, in ga je zato tudi zasedla, na Prekmurje da sploh ne misli. Kakor rečeno, so Ogri Prekmurje obdržali, ker jim ga nihče ni jemal. Bela Kun je vendar sam izjavil, da se Ogrska odpove neogrskim pokrajinam, ki jih odstopi sosednim dr žavam! Da se je v Prekmurju or ganiziralo vojaštvo za brambo, to je zasluga protestantovskega profesorja teologije dr. Obala (Slo venca), ki ima v komitati Vas (pred kratkim je bil še nadžupan komitata) velik vpliv in pa delo madžanona-boljševika Tkalca, ki je bil preje nadporočnik. Voja štvo je pa bilo vsak dan pripravljeno, da položi orožje. V ta namen so poslali meseca maja, ko se je bližal izbruh vstaje, deputacijo iz M. Sobote v Dokležovje, misleč, da bodo Jugoslovani tam vpadli. Ker do tega ni prišlo, je ostalo pri starem, dokler niso sedaj Nemci
URADNO NAZNANILO.
•S^ PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC.
'Sv	-—
Pristopili člani.
K društvu sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. št. 23046, Viktor Zupančič ,rojen 1913, R. 16, $1000.00. Sprejet 1. junija 1919. — Društvo šteje 483 članov(ic).
K društvu sv. Roka štev. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 23047, Joseph Marencel, rojen 1889,.R. 30, $1000.00. Cert. št. 23048, Joseph Evankovich, rojen 1880, R. 39, $1000.00. Sprejeta 13. aprila in 15. junija 1919. Društvo šteje 157 članov(ic)i
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich. Cert. št. 23049, Anton Štimac, rojen 1891, R. 28, $1000.00. Sprejet 25. junija 1919. Društvo šteje 52 članov(ic).
K društvAp^ Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 23050, Joseph Ambrozm, rojen 1891, R. 28, $1000.00. Sprejet 1. junija 1919. Društvo šteje 317 članov(ic).
K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 23051, August Silipeter, rojen 1888, R. 31, $1000.00. Sprejet 5. junija 1919. Društvo šteje 153 članov (ic).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans. Cert .št. 23052, Joseph Sainich, rojen 1902, R. 1[7, $500.00. Cert. št. 23053, John Bižal Jr., rojen 1903, R. 16, $1000400. Sprejet 1. junija 1919. Društvo šteje 81 članov (ic).
K društvu sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. št. 23054, Franc Češarek, rojen 1890, R. 28, $1000.00. Sprejet 1. junija 1919. Društvo šteje 218 članov(ic)!
K društvu Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev.
23055,	John Sterle, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 12. junija 1919. Društvo šteje 130 članov (ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. št.
23056,	Carl Klumar, rojen 1881, R. 38, $1000.00. Sprejet 1. junija 1919. Društvo šteje 125 članov(ic).
Kdruštv usv. Družine št. 151 v Indianapolis, lnd. Cert. št. 23057, John Somrak, rojen 1891, R. 28, $1000.00. Sprejet 1. junija 1919. — Društvo šteje 41 članov(ic).
K društvu sv. Mihaela št. 153 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 23058, John Modrič, rojen 1874, R. 45, $250.00. Sprejet 8. junija 1919. Dru štvo šteje 85 članov(ic).
K društvu sv. Srca Jezusovega šti 166 v So. Chicago, 111. Cert. št. 23059, Michael Yarbich, rojen 1892, R. 27, $1000.00. Cert .št. 23060, Toma Pleša, rojen 1883, R. 36, $1000.00. Sprejet 1. junija 1919. Dru štvo šteje 34 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 168 v S(j. Bethlehem, Pa. Cert. št. 23061, Charles Kuhar, rojen 1895, H. 24, $500.00. Sprejet 1. junija 1919. Društvo šteje 15 članov(ic).
Pristopile članice.
I t
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 8877, Mary Ambrožič, rojena 1902, R. 17, $1000.00. Sprejeta 1. junija 1919. Društvo šteje 317 članov (ic).
K društvu sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo. Cert. št. 8878, Jelena Maslo v, rojena 1895, K. 24, $1000.00. Sprejeta 8. junija 1919. Društvo šteje 52 članov (ic).
Kdruštvu sv. Ane št. 105 v New York, N. Y. Cert. št. 8879, Marija Slabieh. rojena 1886, R. 33. $1000.00. Cert. št. 8880, Ana Mole, rojena 1896, R. 23, $500.00. Cert. št. S881, F. Kress, rojena 1893, R. 25,
Hudo nam je, da so Nemci prej spoznali ugoden položaj za zase-denje kakor Jugoslovani. Kakor je ta priklopitev Prekmurja Nemški Avstriji le začasna, bo Nemcem dala vendar priložnost za re-kvizicijo žita in živil, s čimer so umevno takoj pričeli.
Ubogi Prekmurci! Kaj vse bo še prišlo nad vas, preden boste o-svobojeni?	J. G.
Hvali moža, pa tc ne bo nihče z lažnjivcem naziv al.
Marsikdo ima rajši pajnt težav in neprilik, kakor pa cel bušelj sreče in blagostanja.
Ne bodi nikdar prenagel. Peš bo šdospel bolj daleč, v enem dnevu, kakor pa če bi tekel; pri
tekanju lahko onemoreš in padeš. *
Molčanje je zlato. Molči, če te kdo prosi kaj denarja na posodo; s tem si prihraniš lahko več težko prisluženih dolarjev .
$500.00. Cert. št. 8882, Katarina Delač, rojena 1886, R. 33, $50000. Cert. št. 8883, Marija Čik, rojena 1880, R. 39, $500.00. Sprejete 8. ju-, nija 1919. Društvo šteje 75 članov (id).
K društvu sv. Genovefe št. 108 kr Joliet, 111. Cert. št. 8884, Mary Julia K rail, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 1. junija 1919. Društvo šteje 100 članov(ic).
Kdruštvu sv. Sr«*a Jezusovega št. 111 v Barberton, O. Cert. št. 8885, Frances Grum, rojena 1891, RL 28, $1000.00. Sprejeta 9. junija 1919. Društvo šteje 44 članov (ic).
K društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Cert. št. 8886, Fannie Rudolf, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Cert. št. 8887, Mary Zedar, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Cert. št. 88)88, Mary Grablovec, rojena 1902, R. 17, $1000.00. Cert .št. 8889, Anna Gerchman, rojena 1900, R. 19, $1000.00. Sprejete 15. junija 1919. Di uštvo šteje 158 članov(ic).
K društvu sv. Ane št. 134 v Indianapolis, lnd. Cert. št. 8890. Kristina Saligoi, rojena 1887, R. 32, $500.00. Sprejeta 8. junija 1919. Društvo šteje 39 Članov(ic).
K društvu sv. Ane št. 139 v Lja Salle, 111. Cert. št. 8891, Maria Baznik, rojena 1881, R. 38, $500.00. Sprejeta 8. junija 1919. Društvo šteje 49 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. št. Marija Klumar, rojena 1887, R. 32, $1000.00. Sprejeta 1. junija 1919. Društvo šteje 125 članov(ic).
K društvu sv. Družine št. 151 v Indianapolis, lnd. Cert .št. 8893, Mary Somrak, rojena 1900, R. 19, $1000.00. Sprejeta 1. junija 1919. Društvo šteje 41 članov(ie).
K društvu sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 8894, Jožefa Žele, rojena 1873, R. 46, $250.00. Sprejeta 2. junija 1919. Društvo šteje 208 članov(ic).
K društvu Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn. Cert. št. 8812, Ulašič Marija, rojena 1902, R. 16, $500.00. Sprejeta 24. marca 1919^ Društvo šteje 45 članov(ic).
Kdruštvu sv. Srce Jezusovo št. 166 v Sheboygan, Wis. Cert. št. 8895, Ana Yarbich, rojena 1893, R. 26, $1000.00. Cert. št. 8896, Mary Grahovae, rojena 1882, R. 32, $1000.00. Sprejeti 1. junija 1919. Društvo šteje 33 članov (ic).
Suspendovani člani zopet sprejeti.
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. št. 18416, Kerstnik Ivan, R. 31, $1000.00. Cert. št. 22225 Gosnič Anton, R. 38, $1000.00. Zopet sprejeta 8. junija 1919. Društvo šteje 231 članov (ic).
K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 20128, Peček Franc, R. 16, $1000.00. Zopet sprejet 7. junija 1919. Društvo šteje 491 članov (ic).
K društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. Cert.. št. 21897, Moravee Peter, R. 25, $1000.00. Zopet sprejet 8. junija 1919. Društvo šteje 278 članov (ic).
K društvu Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. št. 18953, Obrovac Emil, R. 32, $1000.00. Zopet sprejet 15. junija 1919. Društvo šteje 108 članov (ic).
K društvu Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. Cert. št. 8191, Kavčič Josip, R. 27, $1000.00. Zopet sprejet 18. junija 1919. — Društvo šteje 178 članov (ic).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 22396, Gajdek Ivan, R. 25, $1000.00. Zopet sprejet 1. junija 1919. Društvo šteje 140 članov (ic).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. Cert. št. 19738, Borkovič Štefan, R. 20, $1000.00. Cert. št. 21534, Majhan Tomaž, R. 24, $1000.00. Zopet sprejeta 15. junija 1919. Dr. šteje 120 članov(ic).
! K društvu Marije sv. Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. Cert. št. 22084, Senič Josip, R, 27, $1000.00. Zopet sprejet 27. junija 1919. Društvo šteje 130 članov(ic).
, K društvu Marije Majnika št. 154 v Peoria, 111. Cert. št. 21500 Maras Matija, R. 20, $1000.00. Cert. št. 20559, Čermel Josip, R. 34^ $500.00. Zopet sprejeta 8. junija 1919. Društvo šteje 12 članov (ic). i
Suspendovane članice zopet sprejete.
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Ce^ &.^lCW, G^nič Marija, R. 37, $500.00. Zopet sprejeta 8. junija 1919. Društvo Heje
232	gv Treh Krflljey gt 9g v Rockdale, 111. Cert. št. 4749,
Seme Katarina, R. 22, $500.00. Zopet sprejeta 10. junija 1919. Društvo
šteje 72 članov (ic).
K društvu sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. Cert. st. 5294,Meek Ana, R. 44, $1000.00. Zopet sprejeta 15. junija 1919. Društvo šteje 67
članov(ic).
K društvu Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. št. 7989, šuštanšič Marija, R. 23, $500.00. Zopet sprejeta 11. juniji! 191». Društvo šteje 67 članov (ic).
K društvu Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis. Cert. št. 5710, Kastelič Angela, R. 20, $500.00. Zopet sprejeta 22. junija 1919. Društvo šteje 24 članov(ic).
m
Prestopili člani.
Od društva sv. Janeza Krst. št. 13 v Biwabik, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 5995, Gorše Ivan, R. 44, $1000.00. Prestopil 16. junija 1919. Prvo društvo šteje 53, drugo 101 člana (ico).	«
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa., k društvu sv. Nikolaja št. 67 v Steelton, Pa. Cert. št. 12110, Kostelec Anton, R. 22, $1000.00. Prestopil 5. junija 1919. Prvo društvo šteje 284, drugo 51 članov(ic).	^ * Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minil., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 11442, Štrukelj Anton, R. 19, $1000.00. Prestopil 25. junija 1919. Prvo društvo šteje 196, drugo 102 člana(ici).
Od 'društva sv. Antona Padovanskega št. 72 v Ely, Minn., k društvu sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert. št. 21910, Perušek Ludvik, R. 36, $500.00. Prestopil 1. junija 1919. Prvo društvo šteje 85, drugo 71 članov(ic).
Od društva Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., k društvu sv. Barbare št. 40 v Hibing, Mytn. Cert. št. 20090, Potokar Martin, R. 31, $1000.00. Prestopil 19. junija 1919. Prvo društvo šteje 176, drugo 110 članov(ic).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountaiin, Mich., k društvu sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Cert. št. 7878, Grgurič Blaž, R. 26, $1000.00. Prestopil 2. junija 1919. Prvo društvo šteje 34, drugo 36 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., k društvu sv. pilila in Metoda št 144 v Sheboygan, Wis, Cert. št. 19747, Žagar'Jožef, R. 17, $500.00. Prestopil 16. junija 1919. Pro društvo šteje 89, drugo 126 članov (ic).
Od društva sv. Družine št. 136 v Willard. Wis., k društvu Marije Sedem Žalosti št. 131 v Aurora, Minn. Cert.. št. 7943, Jugovič Ivan, R. 20, $1000.00. Prestopile 23. junija 1919. Prvo društvo šteje 69, drugo 130 članov(ie).
Prestopile članice.
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny. Pa. ,k dru-šivu sv. Nikolaja št. 67 v Steelton, Pa. Cert. št. 3741, Kostelec Katarina, R. 20, $500.00. Prestopila 5. junija 1919. Prvo društvo šteje 283. drugo 52 članov(ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 6047, Kure Ana, R. 42, $1000.00. Prestopila 1. junija 1919. Prvo društvo šteje 194, drugo 321 članov(ic).
Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., k društvu Marije Sedem Žalosti v Aurora, Minn. Cert. št. 2701, Jugovič Marija, R. 20, $500.00. Prestopila 23. junija 1919. Prvo društvo šteje 68, drugo 131 članov(ic).
Od društva Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City. Pa., k društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Cert. št. 4771, Pungerchar Marija. R. 21, $500.00. Prestopila 15. junija 1919. Prvo društvo šteje 1^6, drugo 158 članov (ic).
Suspendovani člani.
V
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. št. 10223, (Jnidovec Franc, R. 26, $1000.00. Cert. št. 22516, Balaich Marko, R 24. $1000.00. Suspendovana 25. junija 1919. Društvo šteje 391 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. Cert. št. 14042, Erčul Ivan, R. 19, $1000.00. Suspendovan 8. junija 1919^Društvo šteje 106 članov(ic).
Od društva sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. Cert. št. 22037, Jurkas Martin, R. 16, $1000.00. Suspendovan 24. junija 1919. Društvo šteje 146 članov(ie).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111. Cert. š*. 22383, IJabič John, R. 16, $1000.00. Suspendovan 27. junija 1919. Društvo šteje 110 članov (ic).
Od društva sv. Janeza Krst. št. 14 v Bute. Mont. Cert št. 22231, Simonič Ivan, R. 23, $1000.00. Suspendovan 18. junija 1919. Društvo šteje 184 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 16 v Virgina, Minn. Cert. št. 'l73t>4, Frančiškovič Jurij, R. 30, $1000.00. Cert. št. 20980, Kovačič Tomaž, R. 35, $1000.00. Suspendovan 8. junija 1919. Dr. štčje 132 članov(ic).
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland. Ohio. Cert. št. 21855, Skulj Anton C., R. 17, $1000.00. Cert. št. 4278, Tekaučič Alojz/K. i?4. $1000.00. Suspendovana.21. junija 1919. Društvo šteje 489 člauov(ic).
Od društva sv. Frančiška Sal. st. 29 v Joliet, lil. Cert. št. 1H75, Kolich Maks, R. 23, $1000. Cert. št. 6565, Gale Alojz, R. 24. $1000.00. Cert. št. 10586, Lobas Jurij, R. 35, $1000.00. Suspendovani 23. junija 1919. Društvo šteje 319 članov(ic).
Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. Cert. št. 4146, Mihe-lič Miha, R, 23, $1000.00. Cert št. 1704, Sitar Matija, R. 23, $1000.00. Suspendovana 8. junija 1919. Društvo šteje 289 članov(ic).	\
Od društva Marije Device št. 3 3v Pittsburgh, Pa Cert. št. 5620, Andreško Stefan, R. 44, $1000.00. Cert. št. 9527. Spišič Mihael, R 24. $1000.00. Cert. št. 22053, Špehar Josip, R. 22, $1000.00. Suspendovani 5 junija 1919. Društvo šteje 155 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 39 v Riggs, Iowa. Cert. št. 10351. fles<*>-rič Jožef, R. 26, $1000.00. Cert. št. 10820, Loskey lan, R. 23, $1000.00. Suspendovana 15. junija 191?). Društvo šteje 18 članov(ic).
Od društva sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn. Cert. št. 2480, Praprotnik Štefan, R. 28, $1000.00. Cert. št. 17656, Mavrin M krt i V R. 39, $1000.00. Suspendovana 19. jun. 1919. Dr. šteje 107 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22243, Brank Anton, R. 31, $1000.00. Cert. št. 22480, Zaviršek Ivan, R. 39. $1000.00. Suspendovana 15. junija 1919. Društvo šteje 92 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, HI. Cert. Št. 19792, Floridan Matevž, R. 36, $1000.00. Suspendovan 1. junija 191*9 Društvo šteje 218 članov(ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont. Cert št. 15701, Sašek Anton, R. 26, $1000.00. Cert. št. 18980, Rebek Josip. R 25, $500.00. Cert. št. 20297, Klapan Jurij, R. 24, $1000.00. Suspendovani 21. junija 1919. Društvo šteje 53 članov(ic).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny. Pa. Cert. št. 21821, Kroselj Josip, R. 30, $1000.00. Cert. št. 22424, Bubanovič Marko, R. 32, $500.00. Suspendovana 8. junija 1919. Društvo šteje 282čla-nov(ic).	% 9
Od društva sv. Petra ip Pavla št. 51 v Iron Mountain, Mich. Cert. št. 18531, Videtich Josip, R. 39, $1000.00. Cert. št. 21281, Smoliner Jurij, R. 37, $500.00. Suspendovana 1. junija 1919. Društvo šteje 53 članov (ic).	t %
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 6285. Grum Franc, R, 24, $1000.00. Cert. št. 828, Makovec Matevž, R. 39, $1000.00. Suspendovana 12. junija 1919, Društvo šteje 187 članov(ic). . _ —

K« S- K.
Jednota
tlMUlttlllUllIlfllKUtf'******'" "" m^^aaaaaaaaaaaa^
Ustanovljena ▼ Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraua v Jolietu, *	driavi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
t
f ••
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. junija 1919 skupna izplačana podpora $1,665,194.37.
iT	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Sebiiellcr, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St.
II.	podpredsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. Jlavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: , Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Mart u Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math KostainAck, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John M ravin t z, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frantic, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
t	POROTNI ODBOR:
• Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4113 Butler St., Pittsburgh, Pa Anton Oregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
i	PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar. 82 Tortlandt St.. Hew York, N. Y. Joseph Rusa, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank riemel, Rock Springs, Wyo.
I	UREDNIK "GLASILA K. 8. K. JEDNOTE":
► Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canad 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče st Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chieago, 111.
Od društvo sv. Petra št, 30 v Calumet, Mich. Cert ŠI^2867, Mihe, lic Marija, R. 19, $101)0.00. Suspendovana 8. junija 1919. Društvo šteje
288 oTdraStva Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Pert. St. 5111, Spišič Franca, R. 23, $1000.00. Cert. št. 2002, Andresko Marija R 43, $500.00. Suspendovani 5. junija 1919. Dništvosteje 153 c *nov(ic).
Od društvo sv. Barbare št. 40 v Hibbi** Mmn. Certst.2257, Pra-protnik Franca, R. 19, $500.00. Suspendovana 19. junija 1919. I)ru«tvo
^d"Jožefa št. 53 v Waukegan, IU. Cert. št 2702, Grum Jožefa. R. 19, $500.00. Suspendovana 12. junija 1919. Društvo šteje
186 članov(ie).	.	~ v
O ddruštva sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Mmn. Cert. st.
3656, Breznik Jera, R. 34, $500.00. Suspendovana 19. junija 1919. -
Društvo šteje 61 članov(ic).	v
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. Cert št 2749, Klemene Cecilija, R. 37, $500.00. Suspendovana 14. jumja 1919. Društvo šteje 161 članov(ie).
Od društva Marije Vnebovzete št. 77 v *orest City, 1 a. ( ert st. 5179, Končar Franca, R. 23, $1000.00. SusptjndoT&na 8. junija 1919.
Društvo šteje 177 članov(ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Cert. st. <700, Narobe Marija, R. 18, $500.00. Suspendovana 30. junija 1919. Društvo
šteje 191 članov (ic).
' Od drutva Marije Pomagaj št. 78 v Chieago, 111. Cert. st. 82<>9, Vrščaj Ana R. 26, $500.00. Cert. št. 6313, Oblak Marija, R. 27, $1000. * Vrt. št. 8258, Rožič Karolina, li. 24, $1000.00. Suspendovane 1. junija
1919. Društvo šteje 192 čjanov(ic).
Od društva Marije Čistega Spočetja št. HO v So. Chicago, 111. Cert. št. 7731, Kumar Cecilija, R. 16, $1000.00. (Vrt. št. 7301,.Kumar Julija.
R	....................
;Od druStva sv. Ane St. 105 v New York N VcTT^"""""^
34 KMm SBMaat
vssa» "^RKSfaas
Od društva sv. Ane št 139 v i «	m n
Franca, B. 29. «,000.00. OdstopiSi m»Vn
članov (ic).	J J Iy- Dnwtvo fteje 49
$500.00 Odstopile 26. junija ,9,9'^votjl" ^ J O ddruitva sv. Ane št. 150 viCleveland, Ohio Cer^S . ,
?laiiov7!e*). * *1000 0° °dStUpila 19 » ^ ^T^tll
K. 19. $1000.00. Odstopile 2. junija 19,9. D
Znižali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Družine št. 5 v La Salle 111 Cert At 9nsi9 z r11' . f> » $500.00 na $250.00. Znižal 24. junija 1919 ^ i n društvu sv. Frančiška Sal. st. 29
Od društva .sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. Cert. št. 5712, Breznik Ivan. R. 33, $1000.00: Suspendovan 19. junija 1919. Društvo šteje 62 članov (ic).
Od društ va.sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. Cert. št. 5881, Ivle--riiene Josip, R. 38. $1000.(K). Suspendovan 14 junija 1919. Društvo šteje 162 članovi ic).
i. 16. $,000.00. Cert. št. :«<«. Starrevie Ana, K. 22, »1000.00. Hnnpeii- /-«'»»" franejaka 8.1 ft. 29 v Joliet, ,11. Cert. št. 47.
hvau'si. Junija 1919. Dn.šlvo šteje 154 članov (i,)	P^i druftv^s ^V^JT. ^^ W 1919.
Od društva sv. Alojzija št. 83 v Fleming, Kan. Cert. št. 3783, Boh-u	«v )• >anmkabal. st. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 118
,ar Ana K 23 $,000.00 Suspendovana 23. junija 1919. Društvo šteje """ . j« • 18, z $1000.00 na $500.00. Znižal 20. junija 1919.
» aru»tvu sv. Barbar« št. 97 v Mt. Olive III Cert št -m«. H. 27. z $1000.00 na $500.00. Znižala 22,'junija 191!»'.
demokratov, je pismo, katero je poslalo več nahujskanih ptujskih <oeijalistov upravniku Jugoslavije i iz katerega posnemamo naslednje stavke po Jugoslaviji •>d 22. maja: Nam tudi ni nobeden sovražnik, je Italijan ali Nemec."
..... ' Kaj pa mene skrbi zemlja,
;atera je zasedena. Delati mora-.no, smo pod Nemci oli Italijani...
Vi nas, mi vas, človek je človek eden ali drugi, ta odstavek lahko daš v tvoj lažnjivi časopis, da vaa bomo klali kmalu ko svinje."
V isti številki piše Jugoslavija: Gotovo se še vsak spominja shodov. katere so pred kratkem sklicali socijalni demokrati pred "Mestni Dom". Tam so javno hujskali in rovali proti državi, vpili, kako hudo je živeti v Jugoslaviji, kakošno pomanjkanje je vsepovsod, da grozi lakota in še mnogo drugih bedarij. Med ljudstvom je bilo pomešano vsepolno neniškutarjev, ki so se veselo me-li roke, ko so slišali klice najetih in med množico poslanih prodanih duš, ki so vpile: "Doli z Ju-
v Joliet, 111. Cert št 4761 j?0*'^01" "Jugoslavija nam je " - - -	''mačeha!" itd.
nar i
35 članov (ic)
Od društva sv
Antona Pad. št. H7 v Joliet, III. Cert. *t. 2555, Mi-
Od društva sv. Jožefa št. Keržič Anton
v Brooklyn, X. V..(Vrt. št. 15859. 24. $1000.00. Cert št. 22301, Poje Franc, R. 24. $1000. Cert. >t. 521) 1, Flak Josip, R. 33. $500.00. Suspendovani 19 junija 1919. Društ vo šteje 125 članov (ie).	n
<>d društva Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstovvii, Ohio. Cert. št. 18599, Rogina Št e fail, R 22, $1000.00. Suspendovan 15 junija 1919. Društvo šteje 107 članov(ic).
društva sv. Janeza Evang. št. 65 \ Milwaukee. Wis. Cert. šti
15470. Zerjov Franc, R. 24. $1000.00. Cert. št. 22139, Prah Josip, R. 33,• Drujtvo «teje 88 £lanie $1000.00. Suspendovana 18. junija 1019. Društvo šteje 148 članovi i«*)- ( )(j (i,.u'gtva sv \j;
<>d društva sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn. Cert. št. 6819, Že- |)0|r,.,. \nu j> 05 ^ ieznikar Franc, R. 23, $10(H).00. Suspendovan 9. junija 1919. Društvo	ifi članov(ic)
Terezija šteie 37 članov (ic).
Od društva sv. Barbare št. 97 v .Mt. Olive, IU. Cert. št. 4132, Tr-govčič Magdalena, R. 42, $1000.00, (Vrt. št. 5120, Belavič Katarina, R. 27, $1000.00. Cert. št. 3916, Kosovinc Marija. R. 22, $500.00. Cert. Št. 4901. (tojak Ana, R. 21, $500.00. (Vrt. št. 2069, Hribar Elizabeta, R. 39, $500.00. Suspendovane 1. junija 1919. Dr. šteje 121 članov(ic).
Od društva sv. Ane št. 105 v \cwK York, N. Y. Cert. št. 4729, Ce-, Mir Franca. R. 29, $500.00. Suspendovana H. junija 1919. Društvo šteje 75 članov(ic).
Od druslva sv .(lenovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. št. 6224, Jarc »"»vim zopet razvnel strankai-ski Franca, R. 21. $500.00. Suspendovana 23. maja 1919. Društvo šteje Hi- še ni izginila nevarnost. 104 članice.
Od društva sv. Veronika št. 115 v Kansas City, Kans. Cert. št 8233, Čop Terezija, K. 24, $1000.00. Suspendovana 24. junija 1919
Josip Zalar, gl. tajnik.
'B",;«11!« s stavko, ako bi ne hoteli od-
SLOVEnS ST0V NA Sl0Viti takih južnih dela v-oLOVENSKEM.	j cev, medtem ko so se drugih de-
~~	jansko lotili. Začeli so razširjati
Tiskovni urad S. N. Z. nehamo boljše vi ČU- nauke, tem
,	se posluževati tudi njih nie-
(Jil se x stari do ! tod. da bi vrgli Jugoslavijo v tak
kaos. kakoršen je danes v Rusiji.
, . .	^	Samo po sebi umevno in narav-
ki preti celokupnemu narodu. \'
,1 '' ceioKupnemu naroau. \ uo Je> da so starokryj,ki SO(.ijalui it. »ciglec zavzemanja naših krajev demokratje proti sedanji vladi. 9.; po Italijanih in Nemcih se slove«. jali lieodpustljivo pa je. da litijske stranke bore za nadvlado. ncLkajo narod, ne proii skupnemu Martina št. 126 v Mineral, Kans. Cert. št. 2887,: za to. da se jr mišljenje slo-Uovražniku, temveč k uporu proti
»teje 85 članovi ic
< >d dnistva sv. Jurija' ŠT. 7
Šteje 1<> članov (i
(>d društva sv. Asie št
v Toluca. 111. (Vrt. št. 6887, Simalj vec Marija. R. 21, $500.00. Suspendovana 22. junija 1919.
-	J--- -	v, I V ill < V V IV UpUl II
. $1000 00. Suspendovana 22. junija 1919. Društvo; venskega ljudstva tekoiu osvobo- domačim oblastim, podpirajoč ta-
Ivan, R. 29, $1000.00. Čeri. št. 6741. Ostanek Franc. R. 21, $500.00. šteje 76 članov(ic).
van. Suspei
dilue vojne zelo izpremeiiilo iu o-: ko ležnje ita|ijanov iu Nemcev, v 127 v Waukegan. Ill Cert. št. 5436. Lesko-jsujuioa*vujilo. Zlasti se prizadeva- katerih vidijo svoje prijatelje iu
Društvo j posamezniki, katerim je več i brate. O tem nam svedočijo
11a-
flovana 16. junija 1919. Društvo šteje 41 članov (ic).
Od društva sv. Cirila iti Metoda št. 135 v (iilbert. Minn. Cert. st.jkbrisli narotla, da bi dobili moč
za .strankarska načeia, kakor za j sledujanja dejstva, katera posna-
društva sv. Barbare št. 74 v Springfield, III. Cert. št. 22508. j 5959 Domanovski Marija. R. 37. $500.00. Suspendovana 16. junija ' v svoje roke, ker vedo. da bo na-.
Kužni: Franr, R 1«. $1000.00. ('ert. št. 19285. Kužnik Albert, R .16, 1919. Društvo šteje 99 članov (ic
memo po "Jugoslaviji". Ko so Nemci vsled slabe pri-
$1000 00 (Vrt. st. 22563, Kužnik Ivan. R. 17. $1000.00: Suspendovani 7. junija 1919. Društ vo šteje 50 članov(ic).
Od društva Marijo Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. Cert. št. 19731, Varše Jožef[ R. 16, $1000.00. Cert. št. 18820, Poglajen Franc, R. 16. $1000.00. (Vrt. št. 20100 spendovani21
Od društva Bobnar Iva
!ni|d. ko bo prišel do odločilne 1«- j pravljenosti Jugoslovanov in s
pomočjo izdajstva zasedli ves slo-
191!». Društ v
Od društva sv. Rozali.je št. 140 v Springfield, 111. Cert. št. 5368.|sede. odvrnil vse kju- je slabega, j Petan Štefanija, R. 16, $1000.00. Suspendovana 24. junija 1919. Dru-j ' štvo šteje 32 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. UK v Bridgeport .Conn. (Vrt. št. 8081, | kt| splošnega obupnega boja proti j ji in socijalni demokrat je na Je >. Leskovee Anton, R. H. $1000.00. Su- Vegi Ana, R. 27. $1000.00. Suspendovana 15. junija 1919. Društvo šte- j zunanjim sovražnikom in \ koli- senieah veselili, češ, da prihajajo •uštvo šteje 72 članov(ie).	je 81 članov(ie).	j kor ne nasprotuje koristim 11a '"rešitelji." Neki Levstik se je iz-
\ kolikor ne ovira tako priza- venski del Koroške ter se bližali [ddvanje za nadvlado kake stran-j kranjski meji, so se tega nemčur-
R
Alojzija št. 83 v Fleming, Kans. Cert. št. 13281. $1000.00. Cert. št. 9030, Regali Ivan. R. 42, $r,<X). Suspend« > v:: na 23. junij;« 1919. Društvo šteje 36 članov (ic).
<>d di-ušlva Marije Sodem Žalosti št. H4 v Triinountain, Mich. — 18479. Pintar Ludovik. R. 18. $500.00. Cert. št. 21168, Pintar \ 4*>. $500,00. Suspendovana 15. junija 1919. Društvo šteje
Od društva sv. Ane št 156 v Chisholm, Minn. Cert. št. 8130, Tan- j rotja. s tem. da bi ga izročili izko-jrazi! ko Karolina, R. 19, $1000.00. Cert. št. 8173. Magovetz Marta, R. 29.1 $1000.00. Cert. št. 8176. Bartol Antonia, R. 36. $500.00. Suspendovane j 20. junija 1919. Društvo šteje 70 članov« ic).
"Le mirni bodite, nam se riščevalcem v roke. bi bilo gotovo j ne pripeti ničesar: pokažemo jim dopustno, dasi sedaj še ni na me-irudečo zastavo, in prijatelji bo-
Cert. š Tomaž, li 33 članov (ic).
Od društva sv. \ntona Pad. št. 87 v Joliet, Tli. Cert. št. 8686, Mi kiir Ivan. li. 22. $lo<HMM). ( Vrt. sr. 22564, Agnič Math., H. 34, $1000.00. Cert. š' 20480. Adlješič Josip, R 20, $1000.00. Cert. št. 22635, Ozbolt Anton, R. 30. $1000.00. Cert. št. 18510, Stariha Jožef, R. 33, $1000.00 Suspendovani 20. junija 1919. Društvo šteje 115 članov(ie).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. (Vrt. št. 22566. Klemuiči - Dragotin, R 40, $1000.00. Suspendovan 15. junija 1919. Društvo šteje 119 članov(ie).
<>d društva sv. Barbare št. 97 v M«>un* Olive, 111. Cert. št. 6275. Hribar Anton, R. 39. $1000.00 Cei .št 15433, Brkovič Ivan, R. 35, $100000. Cert. st. 16899. Belavič Ivan, R.^3, $1000.00. Cert št. 9961, AndoWiek Valentin. R. 31. $1000.00. Cert, št. 12860, (iojak Matija, R. '20. $1000.00. Cert. št. 11519. Kosovinc Ivan, R 42, $1000.00. Cert. št. 10097. Kornovvsky August, R 37, $100000. CVrt. št. 9779, Plesnik Ivan. R 57. $1000 00. Cert. št. 11458, Trgovcich Marko, R. 39, $1000. Cert št 19376, Belavič JVlate, R. 29 $1000.00. Cert. št. 19604, Belavič| Josip U IS. $1000.00. Cert. št. 12083, Mak Franc, R. 41, $50000. Cert. št 9953. Knes Ivan, li. 26, $500.00. Suspendovani 1. junija 1919. Društvo šteje 26 članov (ic).
Od društva sv. Roka št 113 v Denver, Colo. Cert. št. 19645. Teka-\ e" Jožef, R 38. $1000.00. Suspendovan 21. junija 1919. Društvo .šteje 54 članov (ic).
Od društva sv. Martina št. 126 v Mineral, Kans. Cert. št v. 9858, Doleii'' Peter, R 30, $1000.00. Suspendovan 22. junija 1919. Društvo šteje 17 čliinov(ic)!.
'>d društva Marije Sedem Žalosti št. 131 v Aurora, Minn. Cert. št. 22467, Kovaeh Jo^ip, li 16, $1000.00 Suspendovan 27. junija 1919. Društvo šteje 129 elanovf ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v (iilbert, Minn. Cert. št. 19901, Domonovska Ivan. li 38, $1000.00. Cert. št. 20244. Plahutnik Ivan. li 27 $1000j00 U. 27. $1000.00 Suspendovana 16. junija 1919. Društvo šteje 100 Članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. š . 21791, Žniaue Anton, li. 34. $500.00. Suspendovan 21. junija 1919. Društvo šteje 124 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št. 146 \ Cleveland. Ohio. Cert. št. 18159, Vol. ;i"xek Ladislav. R. 22. $500.00. Suspendovan 15. junija 1919. Društvo šteje 99 članov(ie).
Od društva sv. Jožefa št 148 v Bridgeport. Conn. Cert. št. 21253. (Jerič Jožef. R 23, *1000.00. (Vrt. št. 22102, Zagorec Jožef, R. 38.
»tu. Posluževati se pa pri tem na-jmo!" Soeijalistovski general Alla Od društva Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. št.jsi|:„j|, hic'od'in zanemarjati vsled;kar pa se je moral povspeti viso-8870. Veršaj Amalija, li. 31, $500.00. Suspendovana 11. junija 1919.! strankarskega boja koristi cclo-jko nad vse; na javnem prostoru
Društvo šteje 66 članov (ic).
Od društva Marije Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans. Cert. št. 7895, llibler Katarina. R. 16, $1000.00. (Vrt. št. 7741, llibler Franca, R. 34, $1000.00. Suspendovana 1, junija 1919. Društvo; Šteje 21 članov (ic).
Odstopili člani
kiipnega naroda, je gotovo naj-j je govoril množicam, kako naj se večjega obsojanja vredno in po-jobnašajo napram bratom Nem-meni v sedanjem času izdajstvo, ccm s prijaznim pokroviteljskim Meščanske stranke v starem nasmehijajem 11a obrazu.
Od društva sv. .1; /,efa št. 12 v Forest City, Pa Cert. št. 15068, Lenarčič Ivan, R. 23, $1000.00. Odstopil 8. junija 1919. Društvo šteje 273 člaj^ov(ic).
Od društva sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. Cert. št. 22056, Ma-gašič Frane, Iv. 28, $1000.00. Odstopil 15. junija 1919. Društvo šteje 136 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont. Cert. št. 20109, Vertin Mihael, R. 29, $1000.00. Odstopil 21. junija 1919. Društvo šteje 52 članov(ic).
• Od društva sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee. Wis. Cert. št. 21220, Perše Frank, R. 37, $500.00. Odstopil 18. junija 1919. Društvo šteje 147 članov(ie).
Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan. 111. Crt. št. 17806, Bezpalee Math., R. 17, $1000.00. Odstopil 16. junija 1910. Društvo šteje 74 članov (ic).	i
Od društva sv. Treh Kraljev št. 08 v Rockdale, HI. Cert. št. 11288, Duša John, R. 28, $1000.00. Odstopil 15. junija 1919. Društvo šteje 71 članov(ie).
Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert. št. 22856, Merlak Jahn, R. 16, $500.00. Odstopil 1. junija 1919. Društvo šteje 68 članov (ic).
kraju so izpolnile tekom osvobodilne vojne svojo dolžnost v polni meri. Ljudstvo je. zaupalo svojim voditeljem, ker je videlo, da ga vodijo k svobodi: podpiralo .je moralno iu materijalno njih pri-
Da so socijalni demokrati pričeli tak(<j po mobilizacijskem razglasu hujskati ljudi, naj se ne odzovejo brambni dolžnosti, dokazuje jasno sledeče: na soe. dem. shodu na Jesenicah, ki se je vršil
16. maja je Anton Čuk iz Pev-rae pri Gorici hujskal pri južnem kolodvoru tam nahajajoče se vojake, kateri so imeli oditi 11a koroško fronto, da naj nikar ne o-didejo tja ali pa, da naj tam za to skrbe, da "pridejo sem Nemci, Icatcri so naši prijatelji." Čuk je bil aretiran, ravnotako tudi neki Karmelj, ker je vojakom, kateri :;o se peljali z dolenjsko železni- . co k orožnim vajam, rekel, da' so neumni, če se pozivu odzovejo, j Matija Brencelj, pleskar iz Bizo- • vika, pa je v Ljubljani propagiral misel, da se vpoklicani ne bi odzvali pozivu k orožnim vajam.
Tem takim hujskačem kjiče Jugoslavija : Zgodovina bo pisala obsodbo o vas Judežih, ki hočete za skledo socijalistične oblasti in razrednega terorja • izročiti slovenski narod madžarskim in nem- . škim "boljše vi kom", v resnici pa najhujšim narodnim šovinistom. Na drugem mestu pa pravi: Huj skajoee gibanje gotovih ljudi, ka terih voditelji igrajo z našim u-"im ljudstvom in imajo celo pra-vieo soodločevati o usodi našega celokupnega naroda, presega že ( vse meje. Odkrito povedalo, če bn šlo tako naprej.	• -
ob svoio svobodo. Naši zunanji sovražniki niso tako nevarni, kakor gad. katerega gojimo in eelo negujemo na svojih prsih. . . .
zadevanje, da se reši avstrijske- po mobilizacijskem razglasu, je ga jarma, kajti prepričano je bi !neki govornik iz Ljubljane krat-lo[ da vodi njih prvoboritelje 11aj-1komalo izjavil,, da 011 že ve, kaj iskrenejše domoljubje, ter je naj-j bi storil, če bi imel odriniti k vo-odločnejše obsodilo in sramotno J jakorn. isto naj store tudi drugi, zapustilo vse one, ki so delali j Neki Pirkar je pa v restavraciji
zapustilo pro!i stoletnemu idealu.
illumer pred mnogimi pričami do
Ali tudi političnih kričačev, ki kazoval, da 111 treba iti pocioroz-so brezdelno opazovali boj dru- je, češ: "Kaj bi hodih k vragih, ni manjkalo. To so bili soci- kom, saj smo vendar v svobodni i. . . . . , . • 1:1.. državi! —Ko se je kakih 10 soc.
demokratov spomnilo svoje naro-
j^lni demokrat je, katerim je bila pri srcu internacijonala, kakor
pa svoboda naroda, da so pozneje dne dolžnosti ter odšli z drugimi tudi njo samo zatajili, kakor "ka-|vrcd na Medji dol. se je predsed-ča no-e" ali S R. Z. boljševizem.!nik tamošnje soc. dem. organiza ko ga je pričela ameriška vlada cijc natančno informiral, kedo. I preganjati. Celi čas vojne ni :o ga- se je javil k narodni obran, ter je
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 21387, ,iili niti z mazincem, pač pa so se vtem tem dal ukor. zaupnika I 1-
nasprotno mnogi od njih prodali j dona in Sporna pa nahrulil s: vladi, kakor nemški Scheideman- "Fej, sramota za ct kajzerju. Pokazalo se je to pri mirovnih de-
Horvat Mihael, R. 29, $500.00. Cert. št. 19212, Zadravec Martin, R. 41. $500.00. Odstopil 26. junija 1919. Društvo šteje 79 članov(ic).
Od društva sv. Štefana št. 159 v Delagua, Colo. Cert. št. 21172. Milavec Andre.|, R. 24, $1000.00. Cert. št. 22035. Bratovič Ivan, R. 36, $1000.00. Odstopila 1. junija 1919. Društvo šteje 4 člane(Ice).
Odstopile članice.
vas!" Soc. dem. so sklenili, 'da ne pojdejo tudi o-ni na fronto, ampak oni se ne bodo borili z orožjem, ko itak nima-
! sramotno zapustili. Toliko Od društva sv. Štefana št. 1 v Chieago, 111. Cert. št. 5847, Bogolin -IP s0
raznih krušnih in monstracijah, na katere so sami h u iskali prebivalstvo, nato pa ga|mo niumcje, ampak sli bodo z ru-4 vami^tili Toliko glasne- dečo zastavo 111 svabom podali ro-
Ncža, R. 28. $500.00. Odstopila 7. junija 1919. Dr. šteje 231 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. št. 5446. Lenarčič Franca, R. 22, $1000.00. Odstopila 8. junija 1919. Društvo šteje 272 članov (ic).
kričali, da hočejo sklati- kc. Rekli so: "Z belo sasUvo jim
siOO.OO. Cert. št. '>2930, Domjanovič Franc, R. 33, $1000.00. Cert. št. 22931. (Joščič Viitko. R. 34. $1000.00. Suspendovan 15 junija 1919. Društvo šteje 82 članov(ic).
Suspendovane članice.
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert, št. 3072. Onidovcc Ana. R. 23, $1000.00. Suspendovana 27. junija 1919. Društvo šteje 390 članov(ie).
Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet. 111. Cert. št. 2933. 1 «obas Elizabeta, R. 24. $1000.00. Cert. št. 3279, Gale Amalija. R. 24, <1000 00. Suspendovani 23. junija 1919. Društvo šteje 317 članov(ic).
Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, IU. Cert. št. 3724. narodno čuteče Zalokar Marija. R. 25, $1000.00. Odstopila 23. junija 1919. Društvo Takm. ko ic o šteje 316 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chieago, III. Cert. ŠU 4073, Spehar Veronika, R. 21, $1000.00. Odstopila 1. junija 1919. Društvo šteje 217 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v E Helena, Mont. Cert. št. 2967, Goršič Franca. R. 20. $1000.00. Odstopila 21. junija 1919. Dru-6ivo šteje 51 članov(ic).
Od društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111. Cert. št. 3952. Duša Franca, R. 27, $1000.00. Odstopila 15. junija 1919. Društvo šteje 70 članov(ic).
i zvezde z neba za svoj narod, za rojdemo naproti, ko pa pridemo katero kričaliie na se ni zmenil :b:izu, razvijemo rudeco-,n brat-noben avstrijski krviški pes. ki je |je bomo. krvavo zasledoval vse
pismo iz domovine
v
katerega je prejel g. lfr. IIu<loverni k v Clevelandu, O. od svojib% sorodnikov u Slovenske Bistrice na Štajerskem.
SI. F4strici:. 29. maja, 1^19.
Dragi stric 111 teta!
Včeraj smo prejeli časopise in pa Vaša pis-ua od aprila. Sedaj sem doma, nisem več \ Ljubljani.
Mama je dobila razglednico od VaS. Promet je bi! zadnji čas z inozemstvom prekinjen. St>le sedaj je zopet Gtvorjen. Poizkusili bomo, če boste dobili to pismo.
Mama je v.,a vesela radi vaše pošiljatve zaboja. Vsak dan pričakujemo in se veselimo poslanih reči.
Najbolj r.aj ra^ešeljuje usnje. Čreviji stanejo tukaj od 180-200 kron par, 13a kako slabi. Cela pla-č;» bi šla s»i.i<» "'»uvaio. Sedaj ro bolj svobodno dihamo v naši •jubi Jugoslaviji. Tudi za živež "i več tak » hudo, dobi se, če prav
zelo-zelo diago.
tu na Ricji imamo še priliko opazovati jezo in onemoglost \ Nemcev). Ne gre jim v glavo, da je konec njihovega tira ust va. Vsi smo zavedni Jugoslovani in se veselimo naše mlade svobode.
V uradu je vse slovensko. Povsod čuješ l«' siovenski. uradni je zik. Kako blagodtjno vpliva to na
naša ušesa.
Mama Vam je gotovo popisala vse natančno naše življenje. Sedaj se vse nr. b<»ijc obrača.
Srčna hvula Vam za Vašo skrb in dobroto
Vas srčno ona pozdravlja, hvaležna	Anica.
zavedne.
S >oeijaldemokratsko stranko I so c zvezali tudi nemškutarji, ka-do-1 te rim daje ona zavetišče.'Jugosla
da
l-nnč«nJorvi del osvobodilne bor- vija' od 21. maja poroča, da so "i" lJ^ zonet kazati svo- dokazi na razpolago, da sprem-
^^D^s^r^nac^iljajo so, dem-v^n^
Potrpljenje je najbližja steza do vspelia in napredka.
Slava je podobna rastlini, katere ne moreš gojiti v rastlinjaku.
jonalci, katerim ni do naroda po-poplnoina nič. Pričeli so se posluževati nasilih sredstev, da ojacijo svojo stranko, grozeč delavcem, ki nočejo pristopiti v stranko, z bojkotom in z izgubo dela. ter so že zagrozili nekaterim delodajal
Ce hočeš kritizirati svojega g<»-taiike deoutacije v Ljubljano in ^podarja ,oddalji se od Jljofi
Belgrad, kjer jim gTedo na roke!celo miljo in šepetaj sam sebi in kjer dosledno preprečijo vsako	•
akcijo, ki meri na čiščenje naše- Da, Evlalija, — žena mora i« g-a naroda in na zajezitev rovar-jupati svojemu možu. Vendar pa skeg-a početja nadležnih tujcev j ni vedno na mestu, da mu to za-Še lepši dokaz rodoljuba soc. j upanje odkrito priznava.
zfom
nasilja
nov.
ITALIJA.
ozemlju, da morajo občinski uradi uvesti ^italijanski uradni jezika
. " Poziv Osrednji vladi.
» Bel grad, 16. marca 1019.
Interpelacija poslanca dr. Jos. Lovrenčiča in tovarišev na ministrskega predsednika, vodeeega posle ministrstva inastranskih del se glasi:
Ko so naši poslanci 30. maja 1917 podali zgodovinsko deklaracijo, je celokupni slovenski narod podprl izraz ljudske volje s stotisoči podpisov in se tako izjavljal solidarnega s svojimi zastopniki.
Takrat že so se vse občine na Goriškem izjavile za majniško deklaracijo, kljub temu, da j( bilo na Goriškem nastanjenih tisoče in tisoče vojaštva in da sc avstrijske oblasti zasledovale na še ljudi, kar jim ni bilo težko, kc so se sklicevalo na vojno ozemljt in odredbe, ki so veljale v_njem. Tudi begunci z Goriškega, ki sc morali zapustiti lodno grudo, st v tujini nabrali do zadnjega vsi podpise in tako dokumentirali svojo narodno zavednost in željo j po ujedinjenju.
Ob razsulu avstrijske armade in v onih burnih dneh, ko se je pripravljal — v prvi vrsti od nas ven — v Avstriji politični preobrat, so zbirali naši možje— od 17. oktobra 1918 dalje — po celi Goriški deželi podpise, s katerimi izjavljajo, da se mora slovenski del Goriške dežele z glavnim mestom Gorica utelesiti samostojni državi SHS ter odločno protestirajo proti aspiraeijam Italijanov na Goriško deželo in na mesto Gorica.
Doslej so došli iz Goriškega protezi iz 80 občin z nad 100.000 podpisi. nied temi je tudi protest Goriških mestnih Slovencev s 7000 podpisi. Omeniti je treba, da je dežela vsled vojnih dogodkov silno trpela ter da je morala svoje domove večina prebivalstva zapustiti svoje domove. Se danes živi nad 30.000 goriških Sloven-rev v begunstvu. Ako upoštevamo, da je izmed 105 slovenskih ,Ohčin/občin popolnoma porušenih, m polovice od ostalih več ali manj poškodovanih ter da so
enea gubenmtor Juki n r®?^ J* * odlokom kL W0 odredil da marajp biti v$i
uradni spisi, občinski pečati itd. sestavljeni, italijanski kl^tev omenjenih odredb so osebno odgovorni župani in občinski ge-reuti proti katerim se bo postopalo kar najstrožje."
Krajevna imena se sistematično ltahjanizirajo, kar je razvidno iz odloka železniškega ravnateljstva v Trstu, ki daje to v vednost progam v nemškem jeziku. Piedicolle naj znači Podbrdo, Monrupino Repen tabor,' Tbrre-nova Trnovo, Piedimelze Podmo-lec itd. Tako hočejo očividno vzbuditi videz italijanskega zemlja pred svetom.
Šolstvo je po večini na Goriškem, v Trstu, Istri in Dalmaciji onemogočeno. Po vaseh uvajajo ni internirali okoli 60 Slovencev italijanske kurze in ako nočejo | in .jih spravili v taborišča v starši pošiljati svoje dece v te Krminu, kjer so začelj že z potujčevalniee, zapro tudi slovensko šolo, kakor se je zgodilo
ne dnevnem redu. Ždaj zdaj tam* Kič nenavadnega niso persekucije in iuterniranje ljudi,, ki se upajo odločno ouqpovedati svojo narodnost, izjaviti se. za Jugoslavijo ali če da-oUo pri njih slovenski list. Da.
i - .	---ui«uiu Ji	'M<J* niuvcuaivi ust. ua.
okr^^* ** goriški, p^dijti^ii ««lo slaboumne internirajo kljub Jfi	ebči^M »ka*: zfc^vnisJfim spričevalom. Inter-
AKsceleikeft	i- t., ventorjem zla.ti ne prizanašajo
in odvedejo , najprej v tržaške zapore, od koder jih po večini de-portirajo v Italijo. V Trstu je na stotine naših ljudi iz raznih krajev in razni stanov — inteligenca, duhovniki, učitelji, kmetje, žene, otroci — internirani, kjer hirajo in umirajo v vlagi in nesnagi neoskrbova^ii in prepuščeni samim sebi. Zgodili so se slučaji, ko niso po več dni dobili ni-kake hrane, ki je tudi sicer tako pičla in slaba, da je ob njej vsak zapisan smrti.
Vse meje človečnosti presega ravnanje Italijanov z našimi de-portiranci v Italiji in se ne more drugače označiti kot z verstvo. Navajam podatke iz poročila dr. Zofrzija, dr. Stare tu. Takoj po okupaciji so ltaliju-
nji-
pada jugoslovanskih det oblasti zapustile Celovec. Mesrto je pred padcem.
Po drugih dunajskih vesteh so vzbudila katastrofalna poročila iz Koroške veliko pozornost v narodni skupščini. Profesor Ange-rer je izjavil, da se bo predal Celovec brez boja. Deželna vlada (koroška) je izdala že predvčerajšnjim navodila za slučaj evakuacije mesta in sklenila oddati mesto brez odpora. Smatra se za ugodneje, da zasedejo mesto srbske čete kakor pa kranjski Slovenci.
Poročila iz Celovca 30. maja: Ponoči se je slišal grom topov, ki je proti jutru ju^uehal. Ker so se pripravljale oblasti da za-puste mesto, .se je polastilo velikega dela prebivalstvu razburjenje. Mnogo družin je v velikih skrbeh zapustilo mesto in zbežalo čez Št. Vid. — Jako mnogo Celo včanov je bežalo čez Gornje Štajersko v Gradec. Jugoslovanske čete so dobile znatna ojače-nja.
Tiskovni Urad 8. N. Z.
(Po "Ljudskem Glasu" od 30.
Novo laika nasilatvo. — Italijani .so poklicali v zasedenem ozemlju vse možke od 18, do 4Ž. leta pod orožje. Pregleclovanje je v,
Krminu, odkoder jih cdžcncjo v Jaki*. ., .. . .
Pegaati logar sc zadnji čas zelo širi po Bosni in Hercegovini.
Koroški begunci..— Deželna vlada za Slovenijo je dovolila za oblačila bednim koroškim beguncem prispevek v znesku 20.000 kron. . , . _
Vojni njetniki se smejo ženiti. —Hrvatska pokrajinska vlacla je odpravila naredbo,, ki je prepovedala vojnim ujetnikom ženit ev z jugoslovanskimi državljankami.
Jugoslovanski les naj bi služil za vojno odškodnino Italiji! — "Italia Nuova" poroča, da so sklenile velike francoske tvrdke dogovor z društvom "Sava", v katerem so včlanjeni vsi jugoslovanski producentje lesa. Laški list: pravi, da bi se moral jugoslovan-
Vse te vesti ,e priobčijo brez j ^ ,1*g porftbiti ^ hp]&mo vojnih
pojasnila,
stroškov, ki jih bo imela plačati
n. pr. v Oblokah na Tolminskem. Drugod n. pr. na Slapu, v- Pod-brdu, Oseku itd. so enostovno zahtevali italijanski pouk. V kolikor in kjer pustijo slovenske šole. je to ie začasno, kar potrjuje "šolski načrt", sežanskega poveljstva, ki jasno pove, da trpi le začasno slovenski pouk, a izpodrinejo naj ga italijanski tečaji, ki Učiteljstvo, ki je skozi narodno, naj razrahljajo narodno zavest, preganjajo, kar priča isti načrt, ki imenoma navaja nadzornika Kanteta.
V Gorici sami ne puste otvoriti ni ene slovenske šole in tako mora biti dijaštvo, ki j eobiskovalo slovensko gimnazijo, moško in žensko učiteljišče, zavode šolskega, Gregorčičevega, Novega. Malega doma in Ciril-Metodovih šol, brez pouka. Sestre Uršulinke, ki so v samostanu privatno poučevale slovensko deeo, so morale s tem prenehati, ker so vdrli kara-binerji v samostan in jim zagrozili z izgonom, čc ne prenehajo.
Istotako je v Trstu 28 učnih zavodov — med njimi srbska šo-vsiea tega deloma zapuščene, dajla — zaprtih in čez 8000 naše de-je več tisoč prebivalcev vsled j ee brez pouka, eoidemij in nečloveškega ravna-1 „.Nič drugače ni v Istri in Dal-nja bivših avstrijskih oblasti v maeiji, kjer so predvsem naše taborišču* umrlo, da se nahaja j srednje šole zatvorjene in se Ijud-vsaj o', moških, se vedno v tu jske šole na razne načine onemo-jinstvu, je smatrati plebiscit za|gočuje. enoglasno izjavo
Italijani in naae prodiranje na Koroškem.
LDU Trst, 1. junija. Italijanski listi živahno komentirajo jugo-
mi nečloveško ravnati. V zamazanih prostorih, brez zadostne hrane in vsakega prostega gibanja so živeli. Poten;, ko so jih nekaj slovansko vojaško akcijo na Koroškem in alarmirajo V/nost proti tej akpiji, češ da bi uspeh te ofenzive bil v veliko škodo za I-talijo. posebno ako bi Jugoslova-
izpustili, so druge odvedli v Ca-stelfram-o in od tam 18. januarja 1919 v Angiari pri Leguagu. provinca Verona. Tu so jih zaprli
Avstro-Ogrska. Kakor se vidi, bi si Lahi prav radi nabrali kar največ našega lesa. Na zasedenem o-zemlju so v gozdovih napravili že tako ogromno škodo. Pa res niso neumni ti laški kapitalisti
Nas državni proračun za leto 1919-20. predloži z finančni mini- , ^ ster še ta tede nnarodnemu predstavništvu. Proračun izkazuje 799
v ozke kletke in uklenjene na ro-'ni Pr»š!i v posest Beljaka in Ce- milijonov dinarjev in 84 milijonov kah s težkimi verigami pustili 8 lovca. Zat.o kličejo enteuto, naj; kron primanjkljaja.
dni brez hrane. Ležati morajo na j nastopi proti tej akciji in ukre-gnili slami, raztreseni po gjlih'ne, da se ustavi prodiranje jugo-vlažnih tleh med nešteto golazni
slovanskih čet.
jo. Njih fizično in duševno trp- "Giornalc d'ltalia'^od 30. mn-ljcnje je tako grozno, da so no jaja prinaša daljši članek, ki se kateri že obnemogli popolnoma | m^i j)avi s tem vprašanjem. Najprej omenja, da dela Jugoslavija največje ovire gospodarskemu razvoju Italije, da hoče n. pr. u-ničiti italijansko lesno trgovino, ki je tak lepo cvetela v bivši liab-burški monarhiji, in sicer na ta nafiu. da je odpravila vse koncesije za izkoriščanje gozdov v
V Gorici so ustanovili edini slo-
venski list "Goriško stražo , izgovorom, da nimajo slovenskih
slovenskega
ljudstva na Goriškem, ki je znašalo po uradnem štetju iz 1. 1910. 177.0')() prebivalcev.	j cenzorjev, a so kmalu nato zače-
Ravno tako je slovensko in hr-jli izdajati italijanofiteki list "Go-vatsko prebivalstvo Trsta (70.-jriški Slovenec," ki ga silijo ljud 000) in Istre in Dalmacije od de- stvu in širijo tako svojo propa-klaracijc dalje vedno in povsod i gando. veličanstvo manifestiralo s podpi-; V Trstu so 29 decembra 1918 veiičanstno manifstiralo s podpi- navalili na slovensko tiskarno ri in na zborovanjih (n. pr. v j'1 Edinost", demolirali stroje, u-Trstu 30. maja 1918 ob obletnici! ničili papir z očividnim name-deklaracije, v Splitu septembra ' nom, da bi slovenskemu ljudstvu 1917; za ujedinjenje in proti ita- odvzeli zadnjo zaslombo v glasili janskini aspiraeijam po našem; lu "Edinosti", ki, kolikor pusti ozemlju, do katerega nima Italija j0. da je še izraza ljudskemu ne historično, ne etnografsko ni-j mnenju in težnjam, kakih pravic.	Isti dan je tržaška druhal
Avstrijska vlada, ki je že \\ spremstvu italijanskih vojakov 1915. mešetarila z našimi kra ji, j vdrla v škofijsko palačo in jo i nela več pravice odločati o na- barbarsko opustošila ter divje aem ozemlju, ki se je proglasila! postopala s škofovskim tajnikom jc ob polomu na Piavi. dasi ni j Pahorjem in hotentotsko izzivala T*\ T« u«	.lnločila z itali-'wknfa dr Karlina. Zadru je za-
in se jim je začelo mešati — blesti in da so pripravljeni — če bi ne bilo takojšnje odpomoči — rešiti se s samomorom.
V ozkih kletkah je zaprtih pc 20 ljudi, med katerimi razsn.i griža in bljuvanje krvi. A* bolj nisnico gredo samo umirajoči odkoder se ne vrnejo. V taboriščih jih umre dnevno 5 do 6 od lakote ^n velike izgube krvi. Vse moči teh nesrečnih žrtev so izčrpane. Strtih teles, z očmi. ki od blaznosti gore, leže ti reveži na srnili slami v lastni krvi in blatu in čakajo od dne do dne bltfe smrti rešitve. Doslej jih ni še nihče zaslišal, nihče povedal vzroka tega nečloveškega ravnanja. Med temi interniranci se nahajajo predsednik Narodnega sveta za Goriško odvetnik dr Karol Podgornik, državni pravd nik dr. Josip Zorzi. okrajni komisar Bogumil Berbuč, ing. Podgornik, grof Caronini in mnogo drugih, katerih imena nismo izvedeli.
Temu italijanskemu ravnanju se vedno pridružuje postopanje z našim interniranim vojaštvom, ki ga je v Spresianu približno 30.000. To vojaštvo se je ob polomu na tirolski fronti organiziralo, predalo Italijanom v upanju, da jih kot zaveznike pustijo v svobodno domovino. Pa po prvih dneh so začeli ravnati z njimi okrutno in nečloveško in na propust v domovino ni bilo več misliti. Odkar so se predali _dasi bi lahko se še tedaj umakni — niso spali pod streho, temveč vedno pod šotori v vsakem vremenu. Hrano dobivajo izredno slabo, obleka je na jih vsa »ni
Enoten šolski pouk v Jugoslaviji. — V ministrstvu za prosveto se pripravlja načrt sa ureditev enotnega šolskega pouka v državi SHZ. in sicer v srednjih in strokovnih šolali, kakor tudi na vseučiliščih. Tozadevna naredba stopi v življenje še tekom tega leta.
Trgovski promet med Jugoslavijo in Čeho-Slovaško je skoraj popolnoma prenehal, ker je kurz Čchoslovaške krone za 60 vinarjev višji od naše. Nova cena soli. — Finančno m:-pokrajinah. pripadajočih sedaj j nistrstvo je odredilo, da stane od Jugoslaviji. Koncesije, ki so jih 11. junija naprej v državnik skla-Italijani pridobili s svojim delom diščih 100 kg kamene soli 135 K,
Mokronog; Petrove Jakob, Polhe v gradeč.	: Umrli so v Ljubljani: Ivan Podjetnik, bivši čevljar, 82 let. — Ivana Gregurks, služkinja, 54 let — Sestra Teofila Dziadzija, usmi-ljenka, 34 let. — Marija Jjržiitoik, vdova umirovljenega železn. sprevodnika, 55 let. — Terezija Sta-jer. dninarica, 71 let. — Alojzij Verbič, trgovec, 34 let. — Cecilija Bogataj, zidarjeva žena, 40 let. — Anton Hribar, posestnikov sin, 15 let. — Marija Verbie, hči profesorja, 4 leta. — Elizabeta Šu-Šteršič, zasebnica, 58 let. — Frančiška Flere, žena poštnega ravnatelja, 54 let.—Tomaž Jankar, sluga Mestne hranilnice, 40 let.
Tihotapci in veriiniki. — Preko demarkacijske črte v zasedeno ozemlje sta hotela Miha Lam-pe in Franc Menart iz Logatca u-tihotapiti velike množine tobaka, ki so ga zaplenili. Splošno je znano, da nekatere trafike prodajajo tobak tem tihotapcem v veliki množini proti višjim cenam. — Matija Lenuzzi iz Broda ob Kolpi so zaplenili več sto zavitkov tobaka za pipo v vrednosti 400 kron.
Verižniško in tihotapsko gnezdo. "Kolizej" — ona mrka, temna kasarna na Marije Terezije cesti je pravopravčato zavetišče raznim verižnim navijalskim elel-mentom. V soboto na vse zgodaj zjutraj so redno vstopili trije po-. Jlicijski agentje v stanovanje, v 65. Preiskali so temeljito stanovanje podnajemnice, 27-letne elegantne gospodične — nemškute — Marije Kolb, Tirol-ke iz Halla. Ta gospodična se je marljivo bavila z veriženjem in tihotapstvom tobaka v nemško Avstrijo. Veriženje ji je donaša-lo lepe tisočake. Znala pa je tudi na rafiniran način varati obmej-
soli, katero najbolj drastično o-svetlil poslanec Aca Bogdanovie poudarjajoč, da je ljudstvo došlo na neko zborovanje radikalcev v Banjaluki z vrečicami za sol, v dobri veri, da se bo na tem zborovanja delila sol.
gomisarijat ministrstva sa-obračaja v I^ubljani. — Za nad-» ziranjc privatnih železnic v Sloveniji. zlasti južne železnice in za nadziranje avtomobilskega prometa v Ljubljani je bil ustanov-* ljen "Komisarijat za ministrstva saorf/račaja". Za komisarja je imenovan poverjenik g. Peter Ramovh.
Prvtf posojilo naše države v znesku ene milijarde. — Bel grad 31. maja. V dvajsetem členu zakonske predloge o proračunu za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev za Leto 1919-20. ki je predložen narodnemu predstavništvu.4 se pooblašča finančni minister, da more skleniti z inozemstvom pogodbo zaradi ene milijarde kre-^ dita v svrho prehrane in finančnih potreb države. To bi bilo prvo zunanje posojilo države S. II.
& — ' LIJ
Izvoz surovin iz Jugoslavije prepovedan. — Iz Bel grada javljajo, da je vlada izdala naredbo, s katero se zabranjuje izvoz vseh surovin. Doslej jc bil izvoz dovoljen, a izkazalo se jc, da je bil izvoz velikih množin surovin v škodo države.
AmeTiški petrolej. — Iz Amerike so prispele na Reko prve velike pošiljat ve petroleja za Jugoslavijo. Za Hrvatsko jc določenih 14.000 sodov.
Ameriški jekleni trust je podaril, kakor poroča Times iz Haaga, jugoslovanskemu pomožnemu skladu v Ameriki 20.000 šterlin-gov ($100.000).	^
Skupščina zadružcinh organi-
ze za samostojno, določila z itali janskim vojnim vodstvom demar-kacijsko črto. ki odgovarja italijanskim aspiraeijam. £ belimi zastavami so prišle italijanske četi v našo zemljo in ljudstvo jib > pozdra- l^o kot zaveznike. Pa le prehitro je spoznalo italijansko zahrbtnost in njihove impe rialistične namene in nakane. Po prvih dneh so sc začeli udejstvo-vati z nasiljem, drakonskimi odredbami. strahovlado, izkoriščanji in kulturni represalijauii nad Slovenei in Hrvati.
Osebna svoboda in svoboda iz-reienja narodnega prepričanja j* nemogoča v vsem okupiranem ozemlju Kranjske, Primorske ir Dalmacije, o Čemur pričajo številna poročila odboru za zasede no ozemlje v Ljubljani, ki so pc vsem verodostojna. \'sako izražanje za Jugoslavijo, pa naj bo v besedi ali v znaku ima za posledice kazensko postopanje in internacijo ter deportacije v Italijo. %
Kulturne represalije rastejo od dne do dne. Nasilno raznarodovanje je sistematično. Italijanske oblasti zahtevajo v zasedenem
in denarjem ter z vztrajnim bojem proti oviram in, nezaupnosti bivše avstrijske Vflpde. Druge težkoče da so se pojavile v obliki prohibitivnih carin za vse italijanske produkte in s prepovedjo transita po Jugoslaviji za italijansko blago. Skratka, pravi list, ker bodo Jugoslovani prisiljeni odreči ^ Trstu in Reki. bodo poskušali vse mogoče, da ovirajo gospodarski razvoj teh dveh luk, in to bodo storili tem lažje in z večjim uspehom, ako bodo vse obratne zveze Italije z notranjimi deželami tekle po jugoslovanskem ozemlju. O bistvu stvari same pa izvaja list, da se mora Italija odločno upreti vsakemu poizkusu Jugoslovanov, da bi se polastili Beljaka in Celovca, kajti škoda, ki bi iz tega izhajala, bi bila za Italijo večja nego za Nemško Avstrijo. Je sicer res. pravi list, da pripada odločitev o končnoveljavni posesti ozemlja bivše avštroogrske monarhije pariški konferenci, vendar je to le do gotove točke za Italijo dobro jamstvo proti jugoslovanskim spletkam. Italijani morajo na vsak način zabraniti Jugoslovanom. da bi z Beljakom in Celovcem ustvarili fait accompli; kajti sicer bi bilo spričo velikih pro
škofa dr. Karlina. V Zadru je eetkom t. m. italijanska sodrga navalila na bogoslovje in ga de-nioln*ala.	* ...
Italijanske oblasti se mešajo tudi v čisto cerkvene zadeve in hočejo odločati in diktirati svojo italijansko voljo. Tako n. pr. so na otoku Krku zahtevali od škofa Mahniča naj odstavi nekega župnika, ki je glagoljal in ni hotel celebrirati v latinskem jeziku. V zasedenem delu Kranjske so zahtevali, naj bi župnik predlagal pridige italijanski cenzuri.
Slovensko uradjiištvo pri tržaškem namestništvu ill pomorski vladi ter uradništvo in delavstvo pri državni železnici v Gorici so odpustili in sploh izganjajo vse slovenske uslužbence, če niso pristojni na Primorskem. Da, celo sodne uradnike odpuščajo, če zaslišavajo stranke slovensko, da si tozadevno ni izšla še nikala odredba. Tak sjučal je bil v iKopru. od koder je moral hrvatski soduik dr. Slavič.
Rekvizicije brez plačila in po-.
trgana in razdrapana in o perilr-ki jih uživajo Jugoslovani ni irovoritL Z bolniki postopajo |parizu skoro nemogoče prisi-
ni govorit l silno surovo. Če kdo oboli, mora ostati v šotoru, dokler popolnoma obnemore. Šele kdo je prepozno. ga spravijo v bolnico.
To so nekateri slučaji in dej stva — posameznih je nešteto — ki dovolj jasno pričajo, v kaki brezpravnosti, pod kakim terorjem in nasiljem živi jugoslovansko prebivalstvo v okupiranem ozemlju in kako groznim mukam so predani naši interniranci in vojaštvo naše v Italiji.
Vprašamo ministrskega predsednika. vodečega posle ministra inostranih dela. ali so mu te stvari znane in kaj je ukrenil tozadevno in če ni šc nič, kaj namerava ukreniti?
"Slovenec".
NAPREDOVANJE NA KORO škem
Ljubljanski dopisni urad poro ča iz poluradnega vira dne 2. junija ob 12. uri:
Naše čete napredujejo Glasom "Wiener Allgemeine
botnic, tatvine, posiljevanja, u-|Žeitung" so radi grozečega
na-
liti jih. da za puste zasedene točke. Ako znači veliko škodo že dejstvo, da mora ena najglavncj-ših železniških prog Avstrije, in sicer južna železnica Dunaj — Gradec — Ljubljana — Trst teči čez jugoslovansko ozemlje, bi bilo direktno prava katastrofa za Trst, če 'bi bila tjidi ,drviga železniška zveza s Tritfclfi, in sicer transalpinska, obsojena, da se mora podvreči v Celovcu jugoslovanski kontroli, in če bi bila izpostavljena nevarnosti, da bi bila lahko odstrižena od — kakor se izraža list — naših ljubeznivih sosedov. Ker se torej Italija v iaVanskem problemu nahaja proti celemu omrežju spletk in!
morsko soli 120 K in industrijske soli 60 K.
Brez nakaznic /e ;e prodaja v Ljubljani od 24. maja naprej moka in kruh. Tpamo, da so izginile za vedno.
Užitninski davek na Žganje. — Ker je žganje v vseh pokrajinah države SHS razen v Srbiji in Cr-nigori podvrženo užitnini. jo sklenilo finančno minnistrstvo, da so naknadno obdači tudi ono žganje, ki se importira iz Srbije, oziroma Črnegore.
V Pariz je odpotoval« nekaj zastopnikov vseh treh slovenskih strank. Pridružil sc jim je tudi knezoškof dr. B. Jeglič. To je zadnji obupni korak in poizkus, doseči pri ententi pravične meje našemu narodu. Želimo jim seveda največji vspeli, a bojimo se. da pri razbojnikih, ki hočejo danes komandirati vsemu svetu, ne bodo mnogo opravili.
Gozdni čuvaji sluge. — Načrt naredbe. po kateri se uvrščajo gpzdhi čuvaji med sluge, je džel-na vlada odobrila.
Vojna odškodnina državi SHS. — Naša mirovna delegacija zahteva za Srbijo 15 milijard vojne odškodnine.
Umrl je v Pragi g. Rudolf Franke, kaznilški preglednik in kape-tan v češko-slovaški vojski v 38. letu življenja všled posledic vojne. N. v. m. p.
Dr. Korošec in belgrajski maturanti. Klub belgraiskih maturantov je izvolil za svojega pokrovitelja min. podpredsednika dr. A. Korošca, ki je pokroviteljstvo tudi prevzel in obljubil, da bo skrbel za klub. Klub belgrajskih maturantov je tudi sklenil, da priredi potovanje v Zagreb, Ljubljano, Dubovnik, Mostar in Sarajevo.
Nova pomorska akademija. —
V Dubrovniku se otvori koncem avgusta nova pomorska akademija, v katero se bodo sprejemali dijaki z dovršenimi gimnazijskimi študijami. Učna doba bo trajala dve leti. Našim mladeničem in dekletom
ne kontrolne organe. Najela jeizacij države S1IS. se vrsi 14. juni-tovarišico, ki je v selitvenem via | ja * Belgradu. Poročal bo tudi <i. ku fungirala bolnico in je ležala j Avramovič o pomoči angleških na blazinah, napolnjenih s -toba- i poljedelcev našim gospodarje m. kom. Nepričakovana, nenadna j Avramovič se je te dni vrnil z preiskava je imela lep vspeh. Na-; mednarodnega zadružnega kon-šli so 30 kg cigaretnega finega j gresa v Londonu, tobaka in 10.000 kron denarja. Izvoz vina. — Vinogradniki za-Tobak in denar je policija zaple- htevajo, da se dovoli izvažanje nila; Marijo Kolb pa je poslala j vina. Doma vendar ne moremo na deželno sodišče, kjer ima pri- popiti vsega pridelka in pridelo-liko premišljevati o usodi lahke- Valci rabijo denar, tedaj ne nio-ga verižništva.	j rejo držati vina doma v kleteh.
Samostojna kmečka stranka.
zavratnosti, ene nevarnejše od j pošiljajo mnogo pozdravov s Ko-
druge. zaključuje list s pozivom na italijanske vladne može, da morajo imeti oči dobro odprte, ne samo da vidijo, kaj se godi na pariški konferenci, nego tudi spletkarjenje, ki se vrši na italijanski meji.	"
roškega sledeči fantje: -čet. Lav-rie Jakob, Loški potok, des. Pešec Ivan, Brest; des. Osmak Jožef, O-silniea; des. Koder Jakob, Gorju-še: str. Čuden Peter, Gorjuže; str. Korošec Ivan, Goi-juše;- str. Smrtnik'Anten, Horjul; Vozel Frane, Kresnice; Gačnik Mihael,
— Sklicatelji so za včeraj sklicali pri "Novem Svetu" v Ljubljani shod jugoslovanskih kmetov, katerega se je jako številno udeležila ljubljanska okolica. Program zborovanju je bil zelo dolg J in obširjen. obsegal je 17 točk. Sklenili so voditi posebno agrarno politiko in braniti interese posestnikov. Razni govorniki so zelo ostro nastopali proti sedanjemu načrtu agrarne reforme. Na shodu je govoril tudi zelo značilno Gustav Pire. ravnatelj kmetijske družbe. Ustanovila se jc "samostojna kmečka stranka", izvoljeno je bilo strankino načel-stvo in^cer za predsednika posestnik Jakob Kušar iz Notranje Gorice.
Na ljubljanski realki so na
hodniku v I. nadstropju prav le pe slike oziroma fotografffr, ki predstavljajo pristno slovenske pokrajine .imajo pa v poučilo gledalca nemške krajevne označbe.
Subskripcija 4% državnih bonov. — Pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah je bilo do inkl. 30. maja subskribiranih od 896 strank 12.-915.500 K 4% državnih bondov.
Tatvina tobaka. — Trafikantu Jakobu Severju na Krakovskem nasipu št. 10. je bilo ukradenih 250 zavojčkov hercegovažkega
tobaka. Škoda 675 K. (Zavojček stane torej 2.70 K.)
Goriški begunec J. Medved jc otvoril v Ljubljani, Sv. Petra na sip št. 7, trgovino z manufaktur-nim blagom na debelo.
Prepoved svobodne trgovine. — Zagreb, 31. maja. "Jutamji List" javlja iz Belgrada, da me-rodajni faktorji mislijo na prepoved svobodne trgovine, ki je doživela popolni fiasko. a zemljami preti pogibelj gladu. Minister za prehrano dr. Korošec je izjavil, da je primoran predlagati jnini strskemu svetu, da se uvede ome jitev v trgovini in prometu, kakor je bila popreje.
Vojaška živina za kmete. — Vojaška poveljstva so dobila nalog, da dajo kmetovalcem na razpolago živino, katere neobhodne ne potrebujejo. Vsak kmet mora prehranjevati izposojeno živino in vojake ter plačati dnevno en dinar odškodnine.
Pomanjkanje soli v Bosni. V Bosni vlada silno pomanjkanje
POD ITALIJANSKI JARMOM.
Zd"
en-čisto veli-natc-drij->b-
Italijanski vojni minister v Postojni.
Iz Postojne nam poročajo: Te dni je bil tu italijanski vojni minister general Caviglia. Nadzoroval je italijansko vojaštvo. Njegovo potovanje v zasedenem ozemlju je v zvezi z nameravano de-mobilizaeijo. ki naj bi se izvrši a v mesecu juniju.
Žalostne razmere v Tržiču na Primorskem.
Ljubljana. 2. junija. — demarkacijske črte nam poročajo: Italijanska vlada stoji na stališču, da ne more pomagati od vojne o-pustosenim krajem, dokler ni izvršena definitivna anekrija Pri-morja. Zato so ponekod silno lost ne razmere. Ne samo v sloj skih krajih, ampak tudi v č "furlanskem" Tržiču vlada \ ko pomankanje stavbnega rijala. Kar so popravile a ske oblasti, to razpada, ker /a niki ne morejo popraviti na lastno roko, italijanska vlada pa noče. V Tržiču je sedaj 3500 prebivalcev, ki nimaoj nezdravi! inne zdravnika, dasi ravno je polno 1»"L nikov. Tudi živeža primanjkuje, čeprav je Tržič v redni železniški zvezi z Italijo in Trstom. Ljudst vo je obupano in neprikrito zaba^ l.:a čez svoje "odrešitelje"
Strašen zlojin sc jc izvršil v Podložih pod Ptujsko Goro <b e „ 30. maja okrog 22. ure. Navadni kmečki fant, star komaj Is .u* kot orodje zlobne, že okrog -'0 let stare ženske umoril približno to- , ;iko starega posestnika Andi e J a Merzidovšeka. Nahujskala jc izprijenega mladeniča, da ga j^' bil. Kot plačilo mu je obljubil S00 K in svojo hčer.
Ustanovitev "Čitalnice' v Ro: jraški Slatini. ^-V četrtek na V nebo h od se je vršil ustanovni o.mu zbor "Čitalnice za Slatino in okolice. Posetili so nas tudi naši sosedje iz Rogatca in pevski zbor iz Celja. Zbrane goste je pozdravil v imenu pripravljalnega <»<lbora g. nadpoštar Fabiani. kije kratko očrtal namen novega društva. -to so se prečitala pravila. Oglasi; * lo se je nad 100 članov, med temi 6 ustanovnikov po 200 K.
Tako je treba! — Splitski trgovec s papirjem, Milisich, je imel v ♦ i <voji trgovini sliko avstrijskega
iffttiela ^v^ Jožefa- Ko je to 38 let. — Marjana Belec, dnina-•arin* PollolK je prišel komi- j rica, 52 let. —^apieiui sliko. Milisich je Vi Slovenski fantje v italijanskem
zaradi veleizdaje. I ujetništvu. Iz italijanskega ujet m(xternih kaznilcic.' ništva ubegli ujetnik 17. pešpolka
^^	_	_______......	rs** -j~_______ ... j___J______
1*1 naTrfter Za pravoso<^e 5e lžde-1 poroča: V taborišču 17. pp., v oko . „ ! na zgraditev modernih j lici Rive, je velikansko pomanjka-
kak^r§ne obst°je nal ,
Sfod'hm m Francos^em- V teh novrstnejše bolezni. Posebno so se iali k1 1 T	kaznjenci nava- razpasle uši, ki noč in dan ne dajo
fO bi h i m ^^ raznih obrtov. miru, tako, da ni možno spati" in \Vn<* - • t0re^ po^°^valnice-1se vojaki sedeč avtomatično gib-avajo se ustanoviti štirje 1 jejo in drgnejo. Govori nihče nič. ta i zavodu	| če pride laški oficir blizu in vidi
nemsko-koroškega vjetniška drgnjenje vojakov, ali če jih čedi-se je povrnil kapetan Rudolf Ba-tjo raz sebe, ga udari s palico po lu' P°:djnik alPinske čete. roki, da mu umahne. Vsled splo-wavni •• Naprej" (socijalistični j sne slabosti jih ie že veliko obo-<Wpuk zagovarja stanovanjsko lelo in so jih v skrajnem času bedo nemškega stotnika, ki ima spravili nekaj po bolnicah, sam za se na razpolago štiri sobe. | Sosvet okrajnega zastopa ptuj-Rodbine železničarjev-begimcev jskega. Za prisednike v sosvet o-se 'a o rajo gnesti in stiskati v ži- j krajnega zastopa ntniskoga so i-finskih vagonih na glavnem kolo- menovani: Ferdo Pšunder, župnik dvoru. Ker je "Naprej" zgovoien pri Sv .Bolfenk uv Slov. goricah, zagovornik socijalne pravičnosti, j dr. Ivan Fermeve, odvetnik v Ptuja begunci prosimo, da izposluje ju, Ant. Kovačee, veleposestnik v pri »oeijalnem skrbstvu naselitev Velovleku, Janez Toman, župnik v teh sobah. — Begunci železni- na Ilajdinu, Ivan Vršič, posestnik carj{-	v Novivasi pri Sv. Marku, Alojzij
(Stotnik, katerega zagovarja Sagaj, kaplan pri Št. Janžu na 'Napej', je Rudolf Lassnig, stanu- Dravskem polju, Anton Koreje v hiši izdajatelja Jugoslavije, njak, gostilničar pri Sv. Barbari Ta bivši avstrijski stotnik jc silo ! v Halozah in Jurij Topolovec, verna vlomil vrata ter si krivičnoileposestnik na Ptujski gori. lasti za se štiri sobe, medtem ko j Trst kot mednarodno svobodno more lastnik hiše s celo družino mesto. "Reiehspost'r se ponovno in sorodnico z dvema ot rokama, vrača na vprašanje o izhodu Nem-skupaj 11 oseb, stanovati v treh ške Avstrije na morje. Opozarja, sobah. Proti Lassnigu so vložene kako silna in nengnana je ta tež-šliri.tožiie, "Naprej" pa se je zo- nja v vsakem narodu. Za Nemško pet enkrat izkazal, da mu je več Avstrijo 'more priti v poštev le za nemškutarje, kakor za Sloven- i Trst. Toda ne Trst pod italijan-fe.)	sko oblastjo. Trst se bo mogel raz-
Italijanska predrznost ali ne- vijati le kot tarifna luka, toje le previdnost. — V soboto ob 19. uri kot luka. ki je tesno zvezana z o-je šel na trotarju v Frančiškanski zadjem potom ugodne železniške uBci, nasproti kavarne Union, I. j tarifne politike. Tega Trst kot ita-
van Kobalt. Kar pridirja avtomobil z italijanskimi častniki in zavije tako nerodo, da je zavozil na trotoar in povozil Kobalta. IV
iijanska luka ne bo imel in zato ne bo mogel konkurirati niti z Benetkami. Zgodilo se mu bo, kakor je nekoč rekel neki iredentist: "Na
ampak bo italijanska." Ako se en tenta že noče zganiti z ozirom na Nemško Avstrijo, naj se zgane zaradi lastnih koristi in miru Ev-
š kodo val ga je lahko ter mu strgal tržaškem tlaku bo rastla trava, oneko. Kdo mu bo plačal škodo? Zadnji ("as postajajo Italijani v Ljubljani zelo predrzni ter očividno iščejo konfliktov. Prosimo vse, ohranite hladno kri ter se ne daj-jroP°- Prepričala se je že, do kake te zapeljati k neprevidnostim, stopnje more narasti nasprotje Vlak slučai predrznosti ali "ne-jmed Jugoslovani in Italijani. Oo-previdnosti*' teh izzivačev pa na- tovo .ie< da si Jugoslavija nikoli znanite takoj policiji in vojaški no dala dopasti italijanskega oblasti, ki bo poskrbela, da pošto- Trsta in bo iz tega vedno zajema-panje teh ljudi primerno osvetli la razloge za nove spore. In ravno-
tako Trst nikdar ne more postati jugoslovanski (?!), ne da bi pregloboko zadeli čustva Italije. Ta-
v Rimu in Parizu. Proti zakotni prostituciji. —
Množe se odločni protesti proti za- .	v v
. . • ... ... . . •	. ko ie Trst, lezcc v sferi ostro kri-
kotni prostituciji, ki se je pričela „ . Jv„ •	,
. ,	zajocih se interesov treh narodov:
ziasti bujno razvijati na raznih J	..	...
nenisko-avstrijskega, ltalijanske-
"plesirih zabavah". Resni zdravniki krogi s strahom konstati-rajo, da so se v zadnjih mesecih
ga in jugoslovanskega, od narave
in v imenu evropskega mini dolo-
.	,	i u i čen v to, da naj bodo to nevtralna
zelo razpasle razne spolne bolezni,	' .. .J .	..
1	, . ^ , , tla med nprni tremi, katerih no-
Izpremembe v osobju. Odstavljeni od deželne vlade ft\ Sloveni-v
beden ni sposoben (?!), da bi ga posedoval sam. Trst kot medna-
JOV Ljubljani se: Pnmanja ma rodno svobodno mest0 je rešitev, riborske javne bolnišnice dr. Iva kj ]Q zahtevata eksistenčno pravo rd Thalmann m dr. Oskar Fiia- Nemške Avstrije in mir vrope. fero, nadalje primarij celjske jav-	^^
ne bolnišnice dr. Edv. (Jollitsch. Državno imetje sovražnih držav
Za koncipista mestnega magistra- Je zaplenjeno. Vsa imovina šota v Celju je imenovan dr. Vlad.' vražnih držav in njih podanikov Fohn Alojzij From, učitelj pri v Hrvatski, Slavoniji in Medji-Sv Lenartu v Slov. goricah, je i-!^rju se zapleni; trgovske hišo menovan za začasnega šolskegain hpostapja, inventar, vodjr> na (lvorazrednici pri Sj ,
Kungoti Elizabeta From, učite- Atrijska podjetja s celo imovino liica pri Sv. Lenartu v Slov. gori ;111 zgradbami zemljo, gozdo^ cah. je imenovana za učiteljico prf nulmki se razlastijo. Sv. J\ungoti. Za strokovno učit" 1200 Slovencev v Kočevju! Po ljico na ptujski dekliški meščan-1 poročilu, došlem poverjeniku za ski soli je imenovana I. Kobal; za pravosodje se .je ugotovilo potom učitelja na slovenski mešani šoli v neuradne štetve v mestu Kočevju Ptuju je imenovan Avguštin Pe-1200 Slovencev, katerim stoji na ček bivši učitelj v Sežani. — Višji sproti samo nekoliko večje število šolski svet je preklical namestitev Nemcev. Deželna vlada je sklenila Elizabete Kukovčevc kot strokov potrebne korake v osveženje ob-ne učiteljice na dekliški meščan jčinskega odbora potom kooptlra-ski šoli v Mariboru ter jo preme- nja primernega števila Slovencev.
stil nazaj na ljudsko šolo v Sto-i	-—
v i	, (Po Mariborski straži od 5.maja.)
Slovenski napisi v Mariboru. I Ceplenje proti črnim kozam.—
Me tni magistrat je izdal naredbo Deželna vlada za slovenske kraje glasom katere si morajo vsi obrt je odredila, da sc mora vsaka ose-niki do najdalje dne 30. junija 1 • a
v političnem okraju maribor-
1 Priskrbeti pravilne nove napise jskem, katera ni bila proti osepni-pisane v slovenščini/ Označba obr- cam uspešno cepljena v zadnjih
pisa\
tov a l i šča v nemškem prepovedana.
jeziku
(e (iveh letih, zopet cepiti. Ta nared-
ba je izšla, ker so se v različnih
. .. p krajih mariborskega okraja po-Umrli so v Ljubljani: I<abio javile (tvue koze in radi tega ker
laffio, trgovcev sin, 16 meseceu |preti nevarnost> da se ta najne-
Marija < Jlavan, sprevodni k<u • varnejša bolezen še bolj razši-44 let. - Jera Bizjak, šivilja. ^ -n na-
na, 44
ta način uniči naše ljud-
ta način zatrenje te kužne bolezni. Edino sredstvo proti tej naj-
d«,, brivcev sin, 3 mesece. - Marž Žnidaršič, hiialk«, ii let.
Bdvanl Iloschitseh, prisiljene«', M	bo,ezni je cepljenje.
let. - Neža Železnik. delavka d*	"Jugoslavije" od 21. maja.
_ Jernej Perhavc. tovarmsk.	" * ,J njiini! _
iTec. 30 let. - J<*P A »J« ^
?šie. posestnikov s,n. 1 leto. -jzij Vadnov, ključavničar, 24 'J Marija Civha, delavka, 65
1* t_ Uršula Berlan, Inralka. oJ
£ _ Katarina Papi«. delavka,
V Albanijo z njimi! — Stroge vladne odredbe proti hujskanju so nekaj pomagale, vendar se pa najdejo še skriti hujskači. Naleti se povsod nanje, posebno priljubljeno polje so jim gostilne in briv-
nice. So to ljudje, ki celo vojsko niso nič delali in tucfi sedaj teriu-harijo, ker mislijo, da jih m6ra? država zastonj rediti. Posedajo1 pri vinu ift žjjanju ih sejejo plevel, ker dobro ve<5o, če se jim huj-skarije posrečijo, bodo za nje zopet nebesa brezdelja in postopanja. Najboljše zdravilo za te in pa vse one, ki se hočejo odteg niti vojaški službi, bi bilo, da se ;,ih zbere v posebne kazenske kom panije in se jih pošlje v Albanij^o. Prlklopili bi se jim pa tudi vsi rni nemškutarji, ki imajo še vedno skrito orožje in munici jo pripravljeno za eventualni prevrat, -ifarš tja doli v albanske hribe, tam je pravo zdravilišče za vse one lopove in bedake, ki napačno razumejo pojem svobode.
Draginja mesa. — Vnovčeval-nica za živino in mast bo prodajala od vštet sobote 24. maja t. 1. naprej v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani vsem javnim uradnikom in uslužbencem, vsem javnim inHibožnim zavodom goveje zadnje meso s priklado po 15 K za kg ter goveje sprednje meso s priklado po 13 kron za irg. Vsak upravičenec se mora izkazati v mesnici z legitimacijo, to s potrdilom svojega urada, da t£in službuje.
Interesantno dejstvo. Iz Luga-i;a se poroča: V že skoraj 2 meseca trajajočem veleizdajskim procesu Cavalini in sodrugi je pričlo 18. t. m. med zaslišanjem bivšega ministra Martinija do ugotovitve interesantnega dejstva, da je sedanji minister za zunanje stvari baron Sonnino §e pred 18. r.vgustom 1914. delal na to, da stopi Italija v svetovni vojni na Stran Nemčije.
Častnikom jugoslovanske prostovoljske legije, ki so vstopili kot ujetniki v Rusiji v prostovoljno legijo, nakaže vojaške int^ndan-ea za Slovenijo, kakor sc nam po-loča, vse pristojbine za čas ujet-| ništva in sicer od dneva prihoda v ujetništvo do vstopa v prostovoljsko legijo.
Pozabljiv navijalec. Za 10.000 kron bankovcev je v nedeljo proti 15. uri pozabil neki trgovec na stranišču kavarne Union,
Vojaški dopusti za poljedelska dela. — Poveljstvša polkov, zavodov, oddelkov itd. dovoljujejo moštvu dopuste do 14 dni, in sicer v prvi vrsti samostojnim kmetom in rokodelcem, ki so potrebni za popravo kmetijskega orodja, potem sinovom kmetov-gospedar-jev in slednjič kmečkim delavcem, za katere prosi gospodar. Moštvo iz zaledja ima pravico do dopusta le v tem slučaju, ako se izkaže s potrdilom župana .
Odslovljeni notarji. — Deželna vlada za Slovenijo je odrekla po verilo sledečim notarjem: dr. Adolfu Mravlaggu v Laškem, dr. Konradu Stoecklingerju v Mar-berku. Vilibaldu" Svobodi v Konjicah, dr. Hermanu Wiesthaler-ju v Mariboru in dr. Hansu Win-klerju v Slovenjgradcu.
Glasba. — V Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani je izšla "Staroslovenska maša na čast sv. Cirilu in Metodu" za mešani zbor z orgijami, zložil dr. Fr. Kimo-vec, in "Bratje. Slovenci smo!" mala jugoslovanska koračnica, po narodnem napevu za klavir in harmonij in dvoglasno petje priredil Stanko Premrl.
Razpis državnega posojila. —
Ministrstvo za finance v Belgra-du je razpisalo dvesto milijonsko državno posojilo. Podpise sprejema podružnica Ljubljanske kreditne banke.
una ta način, da je.odpravila vse' ljale, da zapuste mesto, se je ve
koncesije za izkoriščanje gozdov, v pokrajinah, pripadajočih sedaj Jugoslaviji, koncesije, ki so si jih, Italijani pridobili s svojim delom in denarjem ter z vstrajnim bojem proti oviram in nezaupnostim bivše avstrijske vlade.
Druge težkoče pa so sc pojavile v obliki prohibitivirih cariu za vse italijanske produkte in s prepovedjo transita po Jugoslaviji za italijanskd blago. Skratka, pravi list, da se mora Italija odločno u preti vsakemu poizkusu Jugoslo vanov, da bi se polastili Beljaka in Celovca, kajti škoda, ki bi iz tega izhajala, bi bila za Italijo večjo nego za nemško Avstrijo. Je sicer res, pravi ljist, da pripada odločitev o komično vqjjj^vi posesti ozemlja bivše avstroogrske monarhije pariški konferenci, vendar jc to le do gotove točke za I-talijo dobro jamstvo proti jugoslovanskim spletkam. '
Italijani morajo na vsak način zabraniti Jugoslovanom, da bi z Beljakov in Celovcem ustvarili fait accompli; kajti sicer bi bilo vspričo velikih protekcij, ki jih v živajo Jugoslovani v Parizu, sko-ro nemogoče prisiliti jih, da zapuste zasedene točke.
Ako znači veliko škodo, že dejstvo, da mora ena najglavnejših železniških prog Avstrije, in sicer južna železnica, Dunaj—Gradec— Ljubljana—Trst teče Čez jugoslovansko ozemlje, bi bila direktna katastrofa za Trst, če bi bila tudi druga železniška zveza s Trstom, in sicer translpinska, obsojena, da se mora podvreči v Celovcu jugoslovanski kontroli, in če bi bila izpostavljena nevarnon-sti, da bi bila lahko odstrižena od —kakor se izraža list—naših ljul beziijivih sosedov.
Ker se torej Italija v jadranskem problemu nahaja proti celemu omrežju spletk in zavratnosti, ene nevarnejše od druge, zaključuje list s pozivom na italijanske vladne može, da morajo imeti oči odprte, ne samo da vidijo, kaj se godi na pariški konferenci, nego tudi spletkarjenje, ki se vrši na italijanski meji.
VSPEŠNO PRODIRANJE JUG. ČET NA KOROŠKEM.
likega dela prebivalstva polastilo razburjenje. Mnogo družin je v Velikih skrbeh zapustilo mesto in zbežalo črez Št. Vid. Jako mnogo Cclovčanov je zbežalo črez Gorenje Štajersko v Gradec.	<

THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA.)
CHISHOLM, MINN.
je velika, zanesljiva in močna banka. Naš kapital je $100,000-00; nase premoženje miljon in pol dolarjev. Vsaka vloga, še tako velika je varna pri nas, nobena premajhna; da bj je z veseljem ne sprejeli. Vaš rojak, Jacob Os-bolt, vam bo šel v vseh bančnih opravkih na r&ko- pridite do njega. MI POŠILJAMO DENAR V VSE SLOVANSKE KRAJE. Banka je odprta dnevno od 9. do 3. v tsoboto zvečer od 1. do 8. ure
POZOR ROJAKI!
Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi ku piti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto vati.
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer ¥arme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si bo-srte gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, Willard. Wis.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM 2A. LOSTI" ST. 50. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH. PA.
ITALIJA ALAMIRA IN PROTESTIRA PROTI JUG. OFENZIVI NA KOROŠKEM. — ITALIJANI BRANIJO ZASEDBO BELJAKA IN CELOVCA.
ima stojo rodno mesečno sojo mko drugo nedeljo ▼ mesecu t Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Buklor St., Pittsburgh, Pa.
Iz "Jugoslavije" od 3. junija.
Ljubljana, 3; junija. Ljublj. Dop. Urad priobčuje ob pol eni liri naslednje poročilo: Naše prodiranje se razvija vspešno. Zavzeli
smo Št. Pavel in Št. Jurij. Sovraž i Zastopnik: jurij Gre^uraš, 4517 nik se umika v neredu. Naši letal-! Butler St., Pittsburgh, Pa. ci so s strojnicami obstreljevali Drust. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, umikajoče se sovražne kolone, se- 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Uradniki za leto 1910!
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempns. 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
stoječe iz pehote, topništva in avtomobilov, in povzročili velike izgube. Potrjujejo se vesti, da je zajel 3. oficirje in stalnih porazov nastopila panika. Eden naših od-
dani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste
dclknv ip taipl 3 ofieirie in 91 pri nobenem društvu,spadajočem h K. aeiKov je zajel 6. oncirje in s> Kt j. ae uijudno vabij0 po<i zastavo
mož ter zaplenil 1 gorski top, lo j zg0raj omenjenega društva.
strojnic, 450 pušk ter mnogo streliva za havbice in gorske potove. Nemci so zaprosili za premirje in poslali delegacijo 4 članov in sicer; konzula v nemškoavstrijskem ministrstvu Maksa Hoffingerja, ritmojstra dr. Jakoba Reinleina, generalštabnega podpolkovnika Sigmunda Knausa in majorja Josipa Ilaierja. Ukazano je, da se ta delegacija prepusti skozi maše predstraže. V najkrajšem času sc bodo stavili tej delegaciji naši pogoji za ustavitev sovražnosti.
Glasom "Wiener Allgemeine Zeitung" so zaradi grozečega napada jugoslovanskih čet oblasti zapustile Celovec. Mesto je pred padcem.
Nemško poročilo iz Celovca z dne 30. maja: Ponoči se je slišal grom topov, ki pa je' proti jutru ponehal. Ker so se oblasti priprav-
Za vsa pojasnila se obrnite na ifo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., isti dan ko sboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
POZOR! POZOR!
Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu).
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju.
Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.,
New York, N. Y.
Trs.t, 1. junija. Italijanski listi živahno komentirajo jugoslovanske vojaško akcijo na Koroškem in alarmirajo javnost proti tej akciji, češ, da bi vspeh te ofenzive bil v veliko škodo za Italijo, posebno ako bi Jugoslovani prišli v posest Beljaka in Celovca. Zato kličejo entento, naj nastopi proti tej akciji ter ukrene, da se ustavi prodiranje jugoslovanskih čet.
Giornale d'ltalia od 30. maja prinaša daljši članek, ki se peča srtem vprašanjem.
Najprej omenja, da dela Jugoslavija največje ovire gospodarskemu razvoju Italije, da hoče na nr. uničiti italijansko lesno trgovino, ki je tako lepo cvetela v bivši habsburški monarhiji, in sicer
Denarne pošfljatve
za :—
mm, ŠTAJERSKO, HRVATSKO SLftOWO, BOSMO
pošilja po pošti in k&blju pod našo garancijo. DANAŠNJE CENE:
Kron 100...........$ 4.80
1,000 ........ .. 46.00
1(^000 ........... 455.00
STATE and^ings BANK
1935-37 Mihy&ultee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 3:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.

zdravje v družinah
Komfort za noge.
Ako so Vam ranjene noge ali ss Vam pote ter na ta na&n povzročajo občutne bolečnifid, ki 2go in ustvarjajo srbijenje, ako nabreknejo noge v čevlijn in rane povzročajo pri hoji trplenje. ne eagajte. Dobite pri Vašemu lekarnarju
Severa's Foot Powder
(Severov Prašek za noge) in komfort za Vaše noge bo zagotovljen. To je prijeten prašek za noge. Malo posutega praška med prsti in na vrh ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čevelj ali nogovico ifo-vzroči čudc&e. Cena 26 centi in Te davka.
Kila umori 7000 Ifadfi ■t lete.
Sedem tt«o« o»eb umrje na leto «•—J kilo,—t*ko se fflasijo namreč mrtTUkl lUti. čemu T Ker »o nesrečniki mulI »cM i»nemarili. ali M pa niso do.ti osirali M
oteklino na obolelem delu tele»a utiranja, ali kila. Kako je pa ■ Vami t Ali >e , tudi Vi *«n*marj»te a tem. da nosite le kako obvexo, ali kaj dru«ce»aT Taka obveza je «imo za tilo, podobna slabi opori pri veliki steni, da »e ne poruši. Taka obveza n« more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Ce se preveč stisnete z obvezo, ustavlja tj cirkulacijo krvi; taka obveza dr*ne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prebrane.
Veda in umetnost je pa isnaila naiUu ki vsemu temu odpomaara. Vsakdo ** nosi sedaj kako obvezo, ali pas »if* kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvaao PLAPAO metodo, ki je najtolj umetna, lop*Čna in ur pel na pri domačemu zdravljenja kile. Ta način ja ft* svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se je tesno k telesu pritisne, se ne premakne ■ prostora, vsled tega tudi bolnika nil ne teii. Ta blazinica je mebka kot Aa-met. lahka pri no«nji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite ae torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vaa isto ne bo vedno teftilo. Poiljite svoje ime in naslov la dsaaa na naslov: PLAPAO CO.. Block 3267, St. Louis, Mo, da Vam polijemo ZASTONJ na poskutnjo Plapao in vsa potrebna navodila.
NOVICA!
NOVICA!
POZOB ROJAKI!
Iz pravega pristnega hmelja in MALTA MALVAZ MALT E^JRACTA si vsak lahko naredi doma 6 galonov najboljšega hmelovca za $1.50. Poskusite enkrat, da se prepričate. Natančna navodila pošljemo z naročnino. Naročnine za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z naročnino vred pošljite money order, bančni ček ali draft. — Vse posiljatve se naj naslovijo na:
M. Mladič J, Verderbar Co., 2603 So. Lav,nda!e Ave, Chicago, ni. (nninc.)
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gTedo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
J
Mi plačujemo na hranilne vlog«
po
ki jih pripišemo k glavnici
ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nad-zorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke jcene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar ▼ staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
n	SlS. |Sl9 . I
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kipitii $150.000.00. Prebitek $360.000.00.

Emil Bachman inc.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih društv. potrebščin. So toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naro* čilom pri nas in dobro boste postrežem.
MINERS STATE BANK.
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam jezopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar poSjamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljate v.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vase uloge so pri nas absolutno varne.
1 Za pojasnila nam pišite v slovenščini«
■ *
ZNAMENJE ŠTIRIH
Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
■ ■
(Dalje.)
"Torej dobro.' Misliva na položaj malega Jonatana in glejva na celo stvar z njegovega stališča. On pride na Angleško z dvojnim namenom: zopet nazaj dobiti, kar po praviei smatra za svojo last, in pa maščevati se nad človekom, ki sja je grdo ogoljufal. Ko izve, kje stanuje Šolto, skuša, kar je prav verjetno, stopiti v zvezo s kakim človekom v Šoltovi hiši. Go*pa Bernstone je omenila hišnega služabnika z imenom Lal Hao, ki pa o njem ni vedela prav nič dobrega povedati. Najti skriti zaklad, je bila za Jonatana gotovo nemogoča stvar. Saj ni vedela zanj živa duša razven majorja samega in pa še enega zvestega služabnika.
1*__Z »a/Li i A tvi	\ OAl-\1r
nima sedaj nobeden tako izvanre-dnega podjetja, kakor ravno midva. Kaj pa pištolo imate pri sebi?"
"Kajpada, nosim jo nabito seboj."
Potegnil je svoj samokres iz žepa in ko je nabil dva strela, ga je vtaknil zopet nazaj v žep pri suknji.
Med tem časom sva sledila Dia-ni po napol poljskih, napol mestnih potih med mnogimi pristavami. Nato pa sva prišla do pravilnih ulic, kjer so se že gibali delavci in vozniki semintja in zaspane ženske so odpirale okna ter pometale prage. V gostilni na oglu je bi lo že vse oživelo. Čmerni
moški so prihajali iz nje, brisa je ki pa je sedaj že mrtev. Naenkrat j8* P° svojem jutranjem-namaka-izve Jonatan. da je major na snirt-jnju" brade ob rokave. Psi so rani postelji. Ves blazen od strahuj dovedno hiteli skupaj gledat nas da bo z majorjevo smrtjo za ved- tri- Toda Diana, ki ji ni bilo pano ostal zaklad zakrit in zakopan, j™ daleč okrog, se ni ozrla ne na
ljala Diano do mesta, kjer se je bila zmotila, je nekaj časa krožila daleč naokrog, naenkrat pa u-brala čisto novo smer.
"Če naju pes le tje ne privede, odkoder so sodček kreozota pri-pejali" sem opomnil.
"Tega sem se tudi jaz bal, toda glejte, žival gre po tlaku, kakor ljudje hodijo, dočim je voz s sodom šel po cesti. Ne, ne. nič strahu, sedaj smo na pravi poti."
Nova sled naju je vodila navzdol proti Temzi na Belmontov trg in v Prince-Street. Na koncu "Široke (Broad) ulice jo je žival zavila naravnost proti reki, kjer je stala majhna lesena ladjedelnica. Diana naju je vodila prav do brega, tu pa je obstala in cvileč zrla preko temne re ke.
"Sreča nama ni mila,'' reče Holmes. "Tu sta ubežnika najela ladijo."
Več različnih čolnov in ladjic je stalo deloma na vodi deloma na suhem v ladjedelnici. Peljala sva Dja.no od enega čolna do drugega, toda čeprav je pridno vohala, vendar ni dala nobenega znamenja od sebe.
vzroka. Kako neki morete vedeti, da je »bil mož z leseno nogo, ki je prišel ponoči? Jaz ne razumem, l;ako morete to s tako go-tovosjo trditi."
"Po glasu sera pa izpoznala, gospod; kajti on govori nekako debelo in zamolklo. Potrgal je na okno, — bilo je okoli treh zjutraj. "Vstani prijatelj," je zakli cal, "čas je, da greš na stražo." Moj stari pa je vzbudil Zona — to je nioj najstarejši sin — in odšla sta, ne da bi mi privoščil eno besedico. Slišala sem, kako je tuji dedec štorkljal s svojo leseno nogo po kamenju."
"Ali je bil mož z leseno nogo sam?"	^
"Tega Vaiii ne "Worem povedati, gospod. .Jaz nisem slišala nobenega. druzega."
"Zal mi je, gospa Smith, prav rad bi bil dobil parobrod, ker ljudje ga sploh hvalijo — pa kako se že imenuje?"
"Aurora, gospod."
"Saj res! — Pa to ni tista stara, zelena ladja z rumenim pasom, in s prav širokim treba bom?"
"O, nikakor ne: to Vam je li.'*
PAVBIN8K0 IN POSOJILNO tUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL.
Staro čez 10 let. Prvo, najstarejše in največj® slovensko dro« Stvo te vrste v Chicagu. Posluje v navadnih prostorih vsak torek
zvečer od pol 8. do' 9. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek mesecu januarja, aprila, julija, is oktobra.
Posojuje denar po 0 procentov od trto na hiše, ali knjige. • •
Dne 31. decembra 1918 je imelo; društvo posojenega.
Na posestva ____$ 95,200.00
Na knjige .... 8.600.00
stala na in lahka stvarca kakor
Skupaj ........ 1103.800.00
Uradniki tega društva »o večinoma vsi hišni posestniki, ter jamčijo m varnost društvn z vijem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil dosedaj.
Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 \V. 2'J. Pl. — Telefon: Canal 71 SO. John Ter-Relich, blagajnik.
Nadzorniki: Anton Oregcrich, Anton Kreme sec, Martin Senlca, Frank Grill, Maks Omerzcl, A. BaUsteg In Ajiton Banica.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
pravila, lično izdelana pinna,
kuve^ef^al^^i^ vs^o^J^	^AiMriki,	^
HXmmmim. 2146-SO Bine Island Ave. Chicago. DL
TZ bode izgotovila vse^kovine v g^^^t
cene, točnosti in okusnega del«. <'» P vFmalem tepnem formati Vplačilne knjiiice za člane in clamci. »zdelNakaznice z* bla-in trdo vezane Dalje .^amov^lo^ zelo p	ildatkoT, ter ^
gajnike za i^evanje	večje in ma.jše in posebru.
botnice. Tiskane mamo Udi Bgnua^ , £	Uhko vedno ^
pole za vodstvo članov, da se im»	r
tančen pregled Števila članov po skladih, ali razredih.
tančen preg ^	^^ drufitvu yzorec gorinAvedenlk
tiskovin na ogled brezplačno!	m „«♦«»»
OPOMBA: V naši tiskarni te tiska "GFlaailo K. 8. K. Jednote .
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvalka	^
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam , slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hi«ah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Kupujte Vojno - varčevalne znamke!

gre noter. Poln sovraštva in jeze| do mrtveca se splazi ponoči v sobo, premeče vse papirje, upajoč, da najde kako pisanje glede za-
Kmalu sva spoznala, da ,ta člo-|3»J° <e ladJe na nro ali tudi na f!am' <la 'l,0Ste km;!,u ka! ,izv<Hl<'
" Xad vrati drugi napis na-|li o svojem možu. Jaz pojdeni 11:1
veka, ki sva ju zasledovala, hodila vse križam semtertja; najl>r
dan.
i ma pa je povedal, da imajo lu tu-j ravnost ol> reki navzdol in če
ioni kaj videl Vašo "Anroro,'
koli' nista šla po veliki cesti, če »te j premoga, ki je ležal ob
firegu.
klada, in pusti kot znak svoje-a S samo *» to. da M zibala pref« parobrod k.r sva sire,- lahko obiska list s pomenljivimi beseda- Kanjah in jim zmeš^^^^H^^^^^^ mi "znamenje štirih". Major Šolto je ušel jezi Jonatanovi in umrl naravne smrti; pa tudi, ko bi bil on ubil majorja, bi to v njegovih očeh ne bil podel umor. ampak bi ga imel le za pravično kazen, ki bi
dobila kakšno stransko v isti sme ri. Na koncu Kamingtonskih ulit sta jo zavila na levo. Tam, kjer | nemir. Miles Street drži na Knights Place, se je Diana naenkrat ustavila.
*! Holmes se je počasi oziral okrog sebe in na obrazu se mu je brni
jo bil izvršil kot zastopnik ostalih nato pa begala semtertja. eno uho treh tovarišev. Dostikrat hudodel- jej je stalo po konci, drugo pa jej ci čudno sami sebe varajo in sto- je viselo dol :prava podoba pasje re kakšno reč. ki je potem povod. |neoodloenosti. Nato se je začela da pridejo v roke pravice. Ali plaziti naokrog. Zdaj pa zdaj po-morete slediti mojim mislim, go- j gleduje na naju. ko da bi hotela
To je pa slabo," je rekel.
|"Hudobneža sta bolj zvita, kakor sem mislil .Poskusila sta izbrisati sled. Zdi se mi, da je bilo vse to že vnaprej dogovorjeno."
V tem trenutku so se odprla hišna vrata in majhen paglavec
mu bom že naznanil ,<la ste v skrbeli. Cm dimnik ima, ali l<a'<<-ste že rekli?" - ■
"Da, črn dimnik, z belini pa som."
"Da, da, saj res. Crn je <»1, Rtraneh. Z llogom, gospa Smiili. — Sedaj se bodeva z ladjo popeljala, g. doktor, krmar že «\i ka." — \'sedla sva se v ladji na klop. "Pijva stvar pri takih Ijn deli je, ' je rekel Holmes, "tla se
spod doktor?" "Brez težave.'
iskati pomoči v svoji zadregi. "Kaj spaka
kakih šest let je priskakljal vun, j jim ne pokaže, da je njihovo pri za njim pa je prišla dobro rejena j povedovauje kake vrednost i ali
"Kaj je torej po smrti major- j godrnjal Hoi j®vi preostajalo Jonatanu druze-;sta miJe'a ga, kakor da skrivaj zasleduje iv zrakoplovu vse skrivne poskuse, ki sta jih de
L-o t^, inU nr ip 7'^:' rdečelična ženska z veliko gobo! važnosti za nas. (V lo zapazijo
Ka UČI llllci [H ■> . .|t f.l	:	.	v .	. ,
oinics. "Pa menda ni- v roki.	umolknejo in molče kot zid. t <
voza ali se odpeljala "Takoj sem, Jakec, da te umi- jih pa poslušas. kakor proti vu.ji
jem," je zaklicala; "ti poredne/.! izveš vse, kar želiš."
Zaupno zdravilo prinaša iznenadanja.
tfkoro *e no l»t s* Trinerjeva r.dravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tndi radi pravega Taroku. ker zaupnost indelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo |i«ivisHuje ««n je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo »e dolgo aoper draginjo ua vsili Številnih potrebfieinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in morali -M.0 one nekoliko povtfati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v »kom priti. Zal« pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za aje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino 1
ti
"Morda sta se tu nekoliko od-
lala majorjeva sinova, da bi našla P™1* fm pripomnil jaz. zaklad. Morda je tudi zapustil An | "O, je ze vse dobro^ /c zopet !e-in se le od časa do časa vra- i ti naprej!' je reke, Holmes m se
k
čal. Kakor hitro sta sinova zasledila zazidano podstrešje, je Jo-natan takoj izvedel, najbrže po! svojem zavezniku, ki ga je imel vjj hiši .Jonatan s svojo leseno nogo nikakor ne bi bil dovolj močan,
jem, je Ko se povrne oče in te vidi tako umazanega, jih boš dobil." "Hoj, ti dečko!" je rekel Hol-
" Torej, sedaj veva, kam mo
rava meriti, sem rekt
ke!
cam
jaz.
oddehnil.
V resnici je začela Diana zopet slediti. Še enkrat je povohala o-krog sebe, nato pa se je spustila še z večjo silo in odločnostjo v dir nego prej. Bila je zopet na tako
"No, kaj bi vi, gospod dokloi mes prijazmo in zvito. "Lica ka-j sedaj nadalje naredili"' kor kri in mleko! N'o, Jakec, kaj ".faz bi si izposodil ladjo in bi
da bi dospel visoko gori v sobo. gotovi sledi, da jej še nosa ni bi-
kjer je stanoval Jernej Šolto. Za lo treba držati pri tleh, pa«; pa je
rizla vrvico m se skusala lzt.rga-
»vetile: morava biti po
to si privzame spretnega tovariša. |"
ti. Holmesu s:o se oci kar svetile
.;i premaga to težkočo, toda pri tem stopi s svojo boso nogo v kri-j ^lepal sem, da zot. Tako nam mora pomagati se- njegovem mnenju ze na daj Diana, in tako morate tudi vi,Jnajine Potl H gospod doktor, šepati s svojo bo lno nogo čest milj daleč."
"Toda zločina ni izvršil Jonatan, ampak njegov pomagač," sem pripomnil jaz, . "Prav go celo temu na
---—. L.^.. - tol-
liočeš da ti dam?"
Deček je nekoliko pomislil. "Kronico" (šiling), je rekel. "Morda pa še kaj druzega '"
acijo
sledil "Aurori" po reki navzdol.
"Oho, prijatelj, to ne bi bila lahka stvar. Saj ne veste, kje no ste pili na suho; onstran mostu s(
lore j ima tak«, /.aupunje ia vnpeh med svetom, ker nčini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih j« devetJeuct odutotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti i fc.-lodec in »»dat rani is notranjščina drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen lirlo^' ziolvomih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leln so prosti vsakoršne ne-potrebne ntešaniee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo *are/-e rudeče vino. V zadevi zabu^anusti, uepr»-bavnosti, glavobola, pol-glavobola, norveznosti, navaaae biaboče, kakor tudi , » v J.clodeuib nej'rilikah, ki rade nadlegujejo ienske ob premembi zitja ali rudarje in anMre delavre, ko delajo , ' in vdihnvajo plin, čo rabite ta lek, boste našli ▼ njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
"O, da, dve kronici," je naglo miljo daleč vrsle pristanišča dr.!
in gotovo pomoč.
prodere vselej v koren bolečina, cato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gletnjev in drugih, najhitrejša Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgneuje ftiveev in aa ma-
vzkliknil mali porednež.
go za drugim. l)a vse preišče va,
"No, dobro. Na, vjemi! — bi potrebovala cele dneve, ako bi Prijaznega otroka imate, gospa se lotila sama tega dela."
Smith."
"Hvala Bogu, res, in tudi d:)-!
Obrnile se torej na policijo!" "Ne, do le bom obrnil najbrže
koncu
Tako do^pemo do gostilne 'Pri belem orlu'; tu pa jo pes kar naen krat ubere, ko da je divji, .skozi stransko ulico naravnost na pro-Istrano Nelsonovo dvorišče, kjer
volj močan je za svoja leta. Ko- j šele nazadnje. Vbil sem si v gla maj, se pusti strahovati, posebno j vo, da Hočem stvar izpeljati brc? ee moža ni cel dan doma."	policije, posebno zdaj, ko sva
"Kaj ga ni doma?" je vprašal i prišla že tako daleč." Holmes, kakor poparjen, "zal j "Kaj pa, ko bi naprosila na mi je, rad bi ž njim govoril." j čelnike pristanišč, da naju olive "Že od včeraj zjutraj ga ni.! st i jo. če je ta in ta parobrod
111 jaz'	i,0 delavci že pridno ;le!ali. SVozi! gospod, in mene že skrbi, ker gajondi?"
tovo> Jonatan je ]n'ižagal1je \n rcs)-e je hitela Diana tako dolgo ni. — (V bi rada ka-1 "Ta bi bila šele lepa! Najin la^proten, kar se da naprej nato sicozi oz H o "ulico do! ko" lad jo. Vama lahko jaz postre-j begunca bi takoj izvedelij, da i
med
cal
epati iz tega, ker je taKo stopi- ehoda okrog, ko je prišel v sobo. Go-j , , , .
dvema kupoma; zem
ma je nekdo za petami in bi zbe
desk kjer ic slednjič skočila z i "Izposodil bi si rad njegov pa j zala najbrže v tujino. Dokler
... 1 1	,,»	.............>.ntl\,tn
tovo ni imel namena, svojo kozo |zmaga,lavnim lajanjem na velik robrod
postaviti v nevarnost, pa tudi 1111ki je Še stal na samokolnici, "Ravno s parobrodom jc od-gojil nobenega posebnega sovra- kakor ^ prijeljan. Jezik ji jc šel. To me lahko skrbi, kajti do-štva do Jerneja &olto. sina ma*;mo|ei \7 o-oben. oči so se jej blis-|bro ven. da ima premalo premo-jorjevega. Zato bi bil on gotovo	ta;"0 -]Q ',ta]., Diana na so-; ga, da bi dospel do Woohvicha
rajši videl, da bi bil tovariš ne- du poR|edova|a sedaj Holme-: (Vulviea ) in zopet nazaj. Ko bi srečneža samo zvezal in mu zama- ^	ter pričakovala! bil vzel ladjo, bi bila stvar dru-
šil usta. Toda, ni se dalo več po- kakega :.namenja priznanja. Dogejgačna. S to je že dostikrat ja-magati. Divjos; Jonatonovega to-	];o!o samoko{;ii(,0< Vse jejdral po opravkih celo do Grave-
variša se je pokazala z vso silo in ;bi]o prepojeno s temno tekočin i sem1* in če je imel ondi veliko strup je storil svoje delo: tako je L^ ^ okolica je cli aia po krcozo-1 opraviti, je ostal tudi čez noč.
pustil Jonatan svoj znak tu, spustil je najprej zaboj z zakladom po vrvi na ila ter se nato tudi sam 1 spustil doli. Tako torej so se vrši- j li dogodki do sedaj, vsaj kolikor jih morem jaz raztolmačiti? Kar j se tiče njegove zunanje postave, mora biti kajpak mož srednjih let in zagorelega obraza, ker je dalje časa živel v vročih krajih, namreč na Andamanih.*) (* Otoki v Bengalskem zalivu z angleško naselbino za kaznjence.) Njegova velikost se da lahko izmeriti po velikosti njegovih korakov, in da ga diči precejšnja brada, tudi vemo. Saj je Tadej Šolto pre<f vsem zapazil njegov bradati obraz, ko ga je videl pri oknu. Ne vem, ali je sicer še kaj, kar bi bilo treba razjasniti."
"Kaj pa je z njegovim tovarišem?"
"A, tako. Pri njem pač ne bo velikih skrivnosti. Takoi boste izvedeli dovolj. Kako prijetno jutro je danes! Glejte, kako bel o-blaček plava po nebu, zlati soln-čni žarki pa se dvigajo nad soparno londonsko meglo. Stavil hi, da izmed vseh ljudi, katere obseva
tu.
Nekoliko časa sva stala s Hol-j Parobrod pa, če nima premoga.
mesom nemo drug poleg drugega, mu nič ne koristi.
potem pa sva sejghuno zakrohota-la.
OSMO POGLAVJE.
Pri Smithovi ladjedelnici ob Temzi.
"Kaj pa zdaj?" sem vprašal.
"Morda ga je pa na neki postaji ob Temzi naložil."
"Mogoče, toda to ni njegova navada, kajti vedno se krega, koliko mora dati ,če ga kupi le par vreč. Veste, gospod, pa še nekaj druzega me skrbi: z možem je
"Diana ne ve naprej; ali boste j na parobrodu tudi neki tujec, ki še stavili vanjo tako velike upe?"
"Žival je ravnala po svoji razsodnosti, " je pripomnil Holmes ter postavil psa s soda na tla.
. ima leseno nogo in prav grd obraz in prav čudno zavija. Kaj ima neki ta človek opraviti z mojim možem?"
"Mož z leseno nogo?" — je
"Sedaj prevažajo po Londonu i vzkliknil Holmes in debelo pogle-veliko kreozota, da polivajo židal.
njim les: ni torej čuda. če je na- <<Da gospod, neki rjaveč z o-šo sled križala druga. 1'boga Dia- j Vrazom, kakor opica je že prej na je pri tem nedolžna."	~ g	* 1
"Ali naj sedaj iščeva zopet prvotno sled?"
"Da, in ta k sreči ni posebno daleč. Psa je na oglu trga "Knight" gotovo to zmotilo, ker ste se ondi ločili dve sledi v ravno nasprotni smeri. Izbrala svy napačno, in sedaj nama jc treba le nazaj na staro."
To ni bilo težko. Ko sva pripe-
večkrat poprac:eval po mojem možu, prejšnjo noč ga je prišel pa zopet klicat; moj mož je pač moral vedeti, da bo prišel, kajti imel je parobrod pripravljen. Jaz Vam naravnost povem, gospod, da mi vsa ta stvar ni nič
k. w v ,,
aj vsee.
"Toda, gospa Smith," je rekel Holmes in skomizgnil z ram a na "Vi se vznemirjate pač brez
še čutita varna, se jima gotovo ne bo mudilo. Državni policist Jone Athelnoy bo gotovo dal v časopi se ,kako ju policija zasleduje ptička se mu bosta pa v pest smejala. vedoč, da ic policija sicer zelo pridna, loda na napačni po ti, in čutila se bosi a le še bolj varna; nn naju pa ne bosta Čisio nič mislila."
"Kaj naj sedaj počneva?" sem vprašal, ka sva izstopila pri postaji "Millbank".
"Najbolje je, da najameva voz in se peljeva domu; tam si dava prinesti zajuterk in nato nekoliko zadremljeva, kajti prav mogoče je, da bodeva morala dre vi biti zopet na nogah. — He, fija-kar, peljite naju na na bližnjo telegrafsko postajo Diafta pa ostana z namar^rtegne nama še dobro služiti."
Ustavila sva se pri poštnem u-radu v Petrovi ulici in Holmes je oddal brzojavko.
"Komu menite, da sem brzo-javil ?" je vprašal, ko sva so dalje peljala.
"Kako naj to vem !"
(Dalje prihodnjič.)
zanje po kopanju uog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno r.dravi)o za navadno rabo znotraj. Posebuu /a izpiranje grla in ost; istotako za čiačenje ran, izputWajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi se v vneh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRENERJE VA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Aahland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857
Marija Sluga
I82S W 22nd SI. CklMg«. IIL
Telephone Canal 4739
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
ne uljudno priporoča slo venskim in krvaikim že nam in owrskiin Slovenkam.
>>
Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila
ima, Že l4'T *ag?telieV: Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po-sebnem zaščitnem skladu.
J
i!
3%
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
Nirastli obresti se pelletne pripisujejo k glavnici, eli pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,
LJUDSKA BANKA'
Illinois.