the oldest and most popular slovenian newspaper IN united states of america. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gealo: Za vero !n narod — za pravico in resnico —- od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. J 0, > dr«' pope oP' pO- flpW jttf e«*] m ■P če*" »*c p" sv katerega vodstvo je na-Jeravalo tiskati 500,000 izvori poslati v sredo jutro v °ndon potom aeroplana, je °.]o namero moralo opustiti, *alti tiskarji, ki so člani franke unije tiskarjev, so zagro-/ 's stavko, ako bi list pustili tiskati. . London, Anglija. — Drugi ..an generalne stavke v Angliji® Potekel zelo nemirno. Pri-. 3e do spopadov med stavka-cHni in policisti. Poročilo pra-IoVl3. ^ večje število stavka- Cl" iskalo pomoči v bolnišnicah Tv, t ^ ' ^»e London Times je iz-i(;t * Zeio mali obliki, podoben kost -m 8xl3, običajna veli" la' Je 28 strani. Izdaja je bi-g°Ča S pomočJ'° multi" ^°ndon, Anglija. — Nobene-ni opaziti, ki bi vodil Ij $iru. Vlada in lastniki silo Sp0rtacijskih prilik si z vso )(| .^'zadevajo stavkajoče u-Hi .— zatreti hočejo ono katera je napovedala boj V^entarni vladi, j, Gazette, edini list, ki tf0 :'eI v Londonu v sredo jute^ je Prinesel članek, v kate-JiH je razvidno, kako gotov je l;arge Premier Baldwin. Clan-boj Javi sledeče: "Ta boj je H'an-6^ v°ditelji strokovnih l(0n. 'ZacU in parlamentom. — 86 ne more drugače, Sti..iZ zm&go parlamenta." m del" >jef M tir' V>s' eif; ti }Vci ;avkajoč °ci pristaniški de- ^ nameravali preprečiti kik^ živil na državnih tru- Ha 'a Je pa tak°j na lice N, ^olici.ia, ki je napravila dil' 1 n tem pa seveda ni šte-< 2 udar čihjn %tarCl P° Slavah stavkale veliko izmed njih za taij ." Poškodbe, da so jih mo- t> peljati v bolnišnico. "»Hn?0 Pravi, da je prišlo krajih v Londonu in Sj, do izgredov, ki so o-H ' takih prilikah, v !%ja jih je bi,a takoj * ni !la mestu in preprečila, V0vf'0 do hudih Posledic. - Uo da se je ve- 9 vc 0 i' . 1» u 'A /i, i y if1' k žlew:° Pravi, ll(vii0 7'lo prostovoljcev pri-a del0 kot stavkokazi. Icj „ so železniški usluž-tali n« "Jir^ mestih. vT-" na sv°jih •Nu. a,jo; Železničarji so pravi poroci- - d tako ■p cia raie odstopijo "od or-- '1e- kakor pa da bi se h k,0»ili sfo , - -.....M l karskemu povelju, n : »di.da je 10,000 čla- °Stanejoih Pod'ietij izjavi,°- So'^Jih m Pri svojem delu. poročilih ^ - -- |jui utiim posne-! a ^ ni uPanja, da bi se nalo končala. Vlada % Crav, ...........— ii'\ s stavkokazi prisiliti C 550 st'Q , bi popustilo, do-}S inCavkujoČi delavci soli-do v to> d» se boj nada-KOnčne zmage. n XXVIII. MEDNARODNI EV-HARISTIČNI KONGRES. Bivši ogrski premier se udeleži kongresa. — Cerkev Father Marquette na kongresu. -Med romarji tudi kardinal Charost, knezoškof iz Rennes EKSPLOZIJA V BAKRENEM RUDNIKU; DVA MRTVA. Prescott, Ariz. — V United Verde bakrenem rudniku je nastala eksplozija dinamita; dva delavca, sta ostala na mestu mrtva, dva sta pa zadobila tako težke poškodbe, da ni upanja, da bi okrevala. Rudnik se nahaja 35 milj od tukaj. V SOVJETSKI RUSIJI VLADA VESELJE. potu okrevanja. ai?to' — Stanje H Nt»ij bs*. socialistic \Nftor;katcri xSZy*deia- SlsJ^ja. Tako ne- Poročilo. je na se glasi Chicago, III. — Grof Albert Apponyi, bivši premier Madjar-ske, je izjavil, da se bo udeležil -z drugimi romarji evhari-stičnega kongresa v Chicago. Grof Apponyi je eden največjih madjarskih modernih državnikov, katerega so imenovali "veliki stari mož Evrope." On je graduant jezuitske univerze v Karlsburg. Grof je služil domovini skozi 50 let kot diplomat. On je bil načelnik delegacije na mirovni konferenci v Versailles in je podpisal z drugimi visokimi državniki mirovno pogodbo v palači Trianon leta 1919. Med drugimi znamenitosti na kongresu bomo tudi videli cerkvico, katoro je postavil Father Marquette 1674, kjer stoji danes nebotičnik, ki je last tovarnarja žvečilnega gumija Wrigley. Podobno cerkev bodo napravili, ki bo spominjala na tiste čase, ko se je brala prva sv. maša na kraju, kjer stoji danes palača, na tiste čase, ko je bila še sama prerija tam, kjer je danes veliko mesto Chicago. Father Marquette in dva njegova pomočnika so postavili tukaj prvo cerkev leta 1674. in istega leta 4. decembra se je tamkaj braLa prva sv. maša. — Spomenik, ki bo stal na mestu, kjer je stala nekoč ta cerkvica, se dela v Franciji, katerega bo francoska vlada poklonila našemu mestu. Spomenik je delal znameniti kipar Paul Bartlett, a je preje umrl nego dokončal svoje delo, katero pa je dovršil Marcel Knecht. Leta 1924., 4. decembra se je tukaj praznovala 250. obletnica, odkar se je v Chicago brala prva sv. maša. > Med romarji bo veliko število odličnih mož. Med temi bo tudi njega eminenca, Allessius kardinal Charost, knezoškof iz Rennes. Kardinal Charost je drugi francoski kardinal, ki se je odzval vabilu kardinala Mundeleina. Prvi je kardinal Dubois, knezoškof v Parizu. — Kardinal Charost je bil skozi 20 let profesor m raznih univerzah v Franciji. Iz Južne Amerike pride veliko število cerkvenih dostojanstvenikov na kongres. Iz Ceho-slovakije se jih je tudi že priglasilo veliko število. Med slednjimi bodo tudi opati dveh starodavnih čehoslovaških samo,-stanov, v katerih se držijo tradicij še izza časa več stoletij. Ed«n teh mož je opat Metod Zavoral, prednik starodavnega samostana Strahov, zavod, iz katerega je bilo poslano že veliko znamenitih pridigarjev po slovanskih deželah. Opat Zavoral je bil tudi nekoč izvoljen kot senator v Cehoslova- Voditelji sovjetske Rusije si na židovski način manejo roke v radosti nad industrijsko krizo, ki vlada v Angliji. Riga, Latvija. — Poročila iz Moskve pravijo, da vlada velika radost v sovjetskem taboru radi industrijskega boja, ,ki se je začel v Angliji. Komisarji prirejajo govore in naznanjajo dogodke svojim delavcem, katere seveda po svoje komentirajo. Komisar Stalin je v nekem govoru, ki ga je izvajal pred veliko maso delavstva, izrazil upanje, da bo stavka privedla v Angliji do proletarskega dik-tatorstva, sličnemu v Rusiji. Na tisoče komunističnih a-gentov dela noč in dan v Angliji zoper konservativne delavske voditelje, največ pa zoper bivšega premierja McDo-nalda. Vse take naziva Stalin — izdajavce delavskega razreda in socialne revolucije. Berlin, Nemčija. — Komunistični list "Rote Fahne" poživlja na mednarodno premogar-sko stavko. Vodilni članek se začenja — "Boj v Angliji je naš boj." GREEN NE ODOBRUJE STAVKE V ANGLIJI. Washington, D. C. — Wm. Green, predsednik ameriške delavske federacije, je izjavil, da ne odobruje stališča, katero je zavzelo angleško delavstvo, da je napovedalo generalno stavko. Med drugim tudi pravi, da im.a lahko taka stavka v tako velikem obsegu mučne posledice za delavstvo. Rekel je, da je navadno napoved generalne stavke toliko kakor napovedan boj vladi in obstoju vlade. Premogarji, pravi, da so u-pravičeni, da branijo svoje pravice .Izraža tudi željo, da bi se ta spor hitro in brez hudih posledic končal. Pristavlja, da nima ameriška delavska federacija ničesar skupnega z zvezo, h kateri spadajo angleške strokovne organizacije. -o- — Brest, Francija. — Stavka je izbruhnila na tukajšni lokalni železnici. Zmeda je nastala, ker je tamkaj veliko število turistov. japonski krasotici. Na sliki vidimo Setsu-ko, sedemnajstletno krasotico, hčerko Tsuneo Matsudaira, japonskega poslanika v Washingto-nu, katero si je izvolil za svojo nevesto princ Chichibu, drugi sin japonskega cesarja. Srečna nevesta je na levi, stoječa poleg svoje sestre, Masa-ko. Setsu-ko obiskuje sedaj šolo v Washing-tonu. KABINETNA KRIZA V BELGIJI NEIZOGIBNA. Bruselj, Belgija. — Baron E. Rilon-Jacquemyne, notranji minister, je podal ostavko, zatem pa tudi Henri Carton, minister za kolonije. Veliko se govori, da pri vladi ni nekaj v redu. Poročilo pravi, da je kriza neizogibna. KLANI V INDIANA PORA-ŽENI. Veliko je bilo število volivcev, ki so pokazali, da nečejo Klanov; zmagali so regularni republikanci z veliko ve- KRIŽEM SVETA. kiji. Za one, ki pridejo na kongres iz bližnjih krajev z avtomobili, bo preskrbljeno v Forest Preserves za prenočišče in vse potrebno. Tam bodo dobili mize, odeje in pečice. Inženirji so že na delu s pripravami, da bodo tjakaj speljali pitno vodo. Predsednik Anton J. Cermak bo šel v vsakem oziru udelež-nikom na roko. — Springfield, 111. — V II- liopolis v tukajšni bližini je izbruhnil ogenj v šoli. Poslopje je vpepeljeno. Velika je bila tudi nevarnost za v bližini stoječo katoliško cerkev, katero so pa oteli. Škoda je velika. — Chicago, 111. — Trije moški so odpeljali naznano kam lOletno deklico Junette Mar-ducci, na 2454 W. Adams cesti. Policija je bila takoj obveščena. — Sydney, N.S.W. — Od tukaj prihaja poročilo, da je v New South Wales stopilo na stavko 40,000 delavcev. Zahtevajo višjo plačo in skrajšanje delavnega časa. — Coshocton, O. — W. Green, predsednik ameriške delavske federacije, je izjavil, da bo preje konferiral z ostalimi uradniki federacije, pred-no bo podal svoje mnenje o stališču federacije glede stavke v Angliji. — Baltimore, Md. — Od tukaj poročajo, da je H.M. Rowe, sin premožnega trgovca, napadel svojega očeta in mu priza-djal težke poškodbe .Ko je sestra napadalca priskočila očetu na pomoč, je še njo težko ranil z nožem, pa tudi mati je zadobila težke poškodbe. Napadalec je pobegnil. Zakaj je to storil, poročilo ne pove. — Chicago, 111. — Mrs. Helen Beers, stara 91 let, na 2750 Jackson Blvd., je bila sama v kuhinji, kjer je uhajal plin iz peči. Našli so jo mrtvo. — Los Angeles, Cal. — Bilo je že poročano, da se je pri neki slavnosti podrl oder, na katerem je stalo veliko ljudi. Graditelj odra, Paul G. Mahoney, je bil za nesrečo odgovoren; obsojen je bil na 10 let ječe. Iz Jugoslavije POSTAJENAČELNIK V PRESTRANKU JE DOBIL IZ ZAGREBA PISMO, PODPISANO "TAT-GLAVAR," V KATEREM MU GROZI S SMRTJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. K napadu na postajo v Pre-stranku. "Edinost" in "Piccolo" poročata sledeče stvari, ki se tičejo napada na carinsko postajo v Prestranku: Te dni je prejel postajenačelnih v Prestranku iz Zagreba pismo, v katerem mu "Tat-glavar" grozi s smrtjo, ako bi italijanski fašisti ali finančni stražniki prekoračili mejo in maščevali ob napadu na postajo ubita finančna stražnika .Pismo tudi zahteva, da Italijani trupli Vilharja in Molka oblečejo in pokopljejo vsakega v lasten grob, ker bodo drugače neznanci prijeli dva Italijana Umrla je dne 14. m. m. na Bregu pri Ce-in živa pokopali v skupen grob. j ti" Marija Radej, znana pod Postajenačelnik je pismo izročil .splošnim imenom Boštjanova postojnskemu podprefektu. —j teta. Bila je vrtnarica, ki je s Na Javorniku tik meje so našli,trudom svojih rok živela na ta truplo mrtvega moškega, ki je način, da je prodajala pridelke bil na štirih mestih ranjen od ,iz svojega malega vrta na mest-krogel. Pri njem niso našli no-,netn trgu. Bila je po celem Bre-benih listin, ne denarja, ne o-'su zelo priljubljena in spošto-rožja, vendar domnevajo, da je vana oseba in je živela px*i svo-to eden izmed roparjev, ki so jih dveh nečakinjah, ki z vzor-bili napadli prestransko cari- n0 vztrajnostjo prepevata že narnico in bil pri zasledovanju dt^go vrsto let na koru pri karanjem Potem bi bil na svobodi pučinih. samo še eden izmed roparjev: -0- cino. Gary, Ind. — Poročila iz vo-livnih okrajev so žalostne vsebine za Ku Klux Klane. Republikanske organizacije so zmagale. Klani so poraženi. Še nikoli ni bilo tako velike udeležbe po voliščih. 40,000 volivcev se je registriralo, to je 7000 več kakor jih je bilo pri predsedniških volitvah. Lake okraj je do malega ves republikanski. Senator Watson je zmagal z veliko večino za nominacijo. V St. Paul, Minn., je izmed 104,000 volivcev, ki so se registrirali, ,le 55,000 prišlo na volišče. Lawrence C. Hogson, finančni komisar, je bil izvoljen z veliko večino. Njegov nasprotnik je bil Rev. T.Williams, pastor ljudske cerkve, katerega je podpiralo delavstvo. JOHN D. JR. KUPIL MESTNI BLOK ZA STANOVANJA UBOGIH. New York, N. Y. — John D. Rockefeller Jr. ima izdelan načrt, kako odpomoči revnejšim slojem do cenejšega stanovanja. Poročilo pravi, da je kupil v severnem delu Harlema celi mestni blok, kjer se bodo zgradile hiše za stanovanja z nizko najemnino. Za ta svet je dal pol milijona dolarjev. VOJAŠTVO V HERRINU POMNOŽENO. Marion, 111. — Semkaj je prišla stotnija vojakov, katere se pošilja s prohibicijskimi a-genti na suhaške pohode. Poročajo, da so nedavno agenti s pomočjo vojakov konfiscirali veliko množino prepovedane pijače. Državni pravdnik Ar- --o- lie Boswell je rekel, da ne bojo Umrl je v Stoprcah preje vodnehali, dokler popol-' nad Rogatcem v petek, 16. m.m. noma he pometejo z mokroto g. župnik Ivan Širec. Pogreb se v Williamson okraju. Na ne- je vršil v pondeljek v Stopr-kem pohodu je bil poleg tudi, cah ob pol 11. dopoldne. Rajni Klan Herman Whiteside, kateri župnik je bil rojen 17. decem-pa je izvršil napad na neko bra 1885 na Ptujski gori pri mlado deklico, za kar se bo1 Ptuju, v mašnika pa je bil po-moral zagovarjati pred sodi- svečen 25. julija 1908. Na^žup- niji sv. Antona v Stoprcah je služboval od 1. maja leta 1915. -o- f Alojzij Češarek. V Fari ob Kolpi je 15. aprila ob 4. uri zjutraj umrl ondot-ni župnik Alojzij Češarek, star 61 let. Pokojni je bil rojen v Ribnici dne 28. februarja 1865, v mašnika posvečen pa dne 23. julija 1891. Služboval je kot kaplan v Cerknici, v Boštanju in Logatcu ter kot ekspozit Suhoriji pri Košani. Kot župnik je služboval pri Špitaliču nad Kamnikom 5 let in sled- njič v Fari ob Kolpi od 1. 1902, torej celih 24 let. -o— J f Umrl je dne 15. m. m. v Šoštanju predsednik tamošnjega orlovskega odseka br. Martin Hrastnik, dolgoletni cerkveni pevec in vzoren mladenič. Vsa župnija žaluje nad njegovo nenadno smrtjo (zadela ga je kap) in njegovo bridko izgubo bo katoliški pokret v Šoštanju in okolici težko občutil. Gerželj. — Rafael Samsa, ki so ga jugoslovanske oblasti izročile italijanskim, je udeležbo pri napadu v Prestranku že priznal. — Vilharjevo ženo so bili najprej aretirali, ,a jo kasneje izpustili; ker so pa sumili, da namerava pobegniti v Jugoslavijo, so jo zopet zaprli. Pri preiskavi so našli v Vilharjevi hiši — tako poroča "Piccolo"_ imenik članov postojnske "Or-june," 42 po številu. Vse te kmete so zaprli, ne zato, ker bi bili na napadu v Prestranku neposredno udeleženi, marveč ker upajo dobiti od njih kake zanimive informacije. Vse te osebe so še v zaporu. — O Ger-želju vedo vsi povedati samo najboljše. Delal je na Lavren-čičevi žagi. Še na veliko soboto dopoldne je obdaroval svojega bratca z novo obleko. Služil je pri bersaglierih in napredoval za višjega korporala. Na veliko soboto zvečer je prišel domov, se hitro preoblekel in odšel od doma, ne da bi povedal kam je namenjen. scem. DANSKI EKSPORT TRPI VSLED STAVKE V ANGLIJI. Kopenhagen, Dansko. — Stavka v Angliji je prizadjala .hud udarec danskemu izvozu. •Dva parnika, natovorjena z ži- — New York, N. Y. — Miss Jvili in poljskimi pridelki, sta bi-Charlotte Vanderlip, hči Mr. la zadržana v Esbjerg, kjer so in Mrs. Frank A. Vanderlipa iz Scarborough, je vozila z avtom prehitro, za kar se bo mogla zagovarjati pred sodi diščem. Vozila je 50 milj na uro. j jima sporoč^i, da se blago ne ^bo dopustilo razložiti, ko prispejo v angleško pristanišče. — Ako bo stavka dolgo trajala, bodo danski kmetje zelo priza-;deti. Umrla je Trbovljah daleč naokrog znana gostilničarka in posestnica Marija Kramer iz Ret j a v 72. letu svoje starosti. Bila je krščanska žena in dobra gospodinja. -o- Pod konja zavozil s kolesom. G. Josip Stumicka, 261etni u-radnik, se je vozil na kolesu pO Gosposki ulici v Ljubljani poleg svojega prijatelja, oficirja, ki je jahal na konju. Nenadoma je konj poskočil v stran, česar Stumicka v pogovoru ni opazil ter je zavozil s kolesom naravnost pod konja. To je žival splašilo, da je poskočila in udarila nazaj. G. Stumicka je dobil močne udarce v nogo in glavo, padel s kolesa in obležal. Avi-ziran je bil takoj rešilni oddelek, ki je prepeljal ponesrečenca v bolnico. Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO. ITALIJO, ' AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne mM i pošto in zanesljivimi bankami v starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH nt zadnjo pošto točno in brez vsakegi odbitka. Naie cent za pošiljk« v dinarjlS M lirah ao bile včeraj sledeSc: Skupno ■ poštnino: 500 « Din. _ | 9.5J 1,000 — Din.__f 18.73 2,500 i- Din. , f 46.75 5,000 —t Din. _ $ 93.00 ' 10,000 m Din._____$185.00 100 i« Lir__9 4.70 200 « Lit___ $ 9.05 500 m Lir___| 21.75 1,000 — Lir______$ 42.25 Pri pošiljutvah nad 10,000 Din. at nad 2000 lir posebea popust. Ker se cena denarja čntokrat mt* nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zats se pošiljatve nakažejfl po cenah onega dne, ko mi aprejm* m o denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK U55 W. 42nd St. NEW YORK. N. Y, Amerikanski Slovenec Pnr| in Mjatar* jil »lovomki list y Ameriki. ' UatanoTljea lata Izhaja vtak dan raxun aedalj, pon-Valjkav tal isovov m »rtnlkU. Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in vpravej 1849 W. 22nd Si., Chicago, lil. Telefon: Canal 0094 Naročnina] Za celo letci _,__$S.OO pol leta___2.50 Za Chicago, Kanada In EvrppK Za celo leto , 6.00 Za pol leta _B.00 Th* firat ud th» »Id««* Sl» ▼en i an newspaper In AmaricC, Established J89L Iaasad daily, azcapt Sna day, day. tmi tiM day altar WMui Published by! EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication officaj 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. 'Phone: Canal 009«, .$5.00 . 2.50 Bnbacriptioal For one year _______ For half a year_____ Chicago, Canada and Enrapa; For one year „ 6.00 For half a yeaf _. 3.0Q DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlanl na ■radniitvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo fetevilkal v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Času primerno. kov priča to, da dobivamo čezdalje več naročnikov v Kanadi. Iz tega vzroka bi priporočali tudi prihodnji konvenciji K. S. K. Jednote, da naj raztegne svoje poslovanje tudi v Kanado, da se prihajajoče naše rojake Slovence in brate Hrvate dobi pod zastavo naše katoliške jednote. Čitateljem naznanjamo, da bomo priobčali članke o Kanadi tedensko v številki, ki bo imela prilogo. Čitajte pazno te članke, zakaj zanimivi so in iz njih bote črpali točne in prave informacije o Kanadi. Vrlemu novemu sotrudniku Rev. A. Mlinarju pa iskreno hvalo, ki je prevzel to nalogo, da se bo potrudil in v poljudni besedi opisal našemu narodu Kanado, ki je doslej nam vsem še malo poznana po razmerah in drugače. Dandanašji svet išče rešitve in tolažbe v golem brezčutnem materializmu. Kaj čuda, če jih na tej poti toliko omaga, toliko zgubi vero in zgubi vsako misel za višje nadnaravne ideale. Vsakdanje skušnje nas uče, vsakega izmed nas, da življenje, ki nima višjega nadnaravnega cilja, je življenje brez cilja, podobno ladiji sredi širnega morja, brez kompasa in drugega smernega vodstva, ki ne ve kam bi se obrnila, da bi priplula srečno do obrežja. Človek brez vere je enak stvor. Dokler je mlad in ga še ni usoda zanesla v kake večje preizkušnje se kaže junaka. Hiti naprej v materialističnem duhu, ki narekuje: pridobi kar moreš, uživaj svetne naslade, potem ko umrješ jih ne boš. To je smoter brezverskega materializma. Pa pridejo preizkušnje, mavrični odsev materialističnega življenja izgine, kakor mavrica na oblakih. Človeku preostane samo tema pod oblačnem nebu človeškega življenja. Tu ubogi 'sv. obhajilu. Nad 200 članov in človek začuti šele praznoto življenja, ako ni to življenje ime- Ičlanic KSKJ. je pokazalo, kako lo poleg golih materialističnih ciljev tudi višjih nadnaravnih potrebna so katoliška društva, ciljev, ki vodijo k vekovitemu onostranskemu življenju. iza ohranitev sv. vere. Z goto- Namen evharističnega kongresa, ki se bo vršil v Chicagi od gostjo lahko trdim, ko bi ne 20. do 24. junija t. j. prihodnji mesec ima zgolj en namen: po- imeli katoliških društev tukaj, ZANIMIVE VESTI IZ BRIDGEPORTA. Bridgeport, O. Dne 9. aprila so obiskali našo naselbino č. g. duhovni vodja KSKJ., Rev. J. J. Oman iz Clevelanda, O., da dajo priliko tukajšnim Slovencem opraviti svojo velikonočno versko dolžnost, in res so naši rojaki zopet pokazali, da so še vedno zvesti veri svojih staršev ter v večini prejeli sv. zakramente. Posebno lepo je bilo, ko so v nedeljo, 11 .aprila ob 9. uri pristopila tukajšna društva sv. Barbare št. 23. in sv. Ane št. 123 KSKJ. in mladinski oddelek skupno k kazati svetu pot ljubezni, ki vodi do sporazumov, miru in ljubezni. spoznanja, bi bilo že jako malo verskega življenja med nami. Naš navdu- ki iščejo resnice in se vračajo nazaj v naročje matere katol. cerkve, na kateri se uresničujejo Zveličarjeve besede, da jo peklenska vrata ne bodo premagala. V bližnjem mestu Wheeling, W. Va., je bila dne 20. aprila posvečena veličastna škofijska katedrala, ki je stala čez pol milijona dolarjev ter je ena najlepših hiš božjih daleč naokoli. Še drugoverci se izražajo, da so si katoličani v mestu Wheeling postavili nesmrtni spomenik verskega prepričanja. Pri slavnosti je bilo navzočih 8 škofov in nad 100 duhovnikov. Škof Schrembs iz Clevelanda je imel slavnostno pridigo. Gotovo ostane vsem udeležencem ta dogodek v spominu za vedno. Delavske razmere so pa čezdalje slabše v tej okolici, v zadnjem času so zopet zaprli več premogorovov, da sedaj le še krasoto župnijskega vrta pri- trobili vaše neslanosti in fraza- merjal najlepšim vrtom, a letos, kot kaže, ,ga bom moral postaviti v isto vrsto kot so Vr-tovi milijonarjev okrog New Yorka. Patrona sv. Jurija so letos v So. Chicagi zelo lepo praznovali. V petek in naslednja dva dneva je bila 40urna pobož-nost. Zlasti je bil zaključek lep. Mnogo belo oblečenih dečkov m še več deklic z belimi lilijami v roki je bilo v procesiji. Rev. Benigen Snoj, prokurator nje. Dopisnik pravi, da tetka Pro-svetka piše vse stvarno. Saj se vidi, da pišete vse stvarno, ko mi niste odgovorili niti na glavna vprašanja, temveč regljate venomer čiri-muri, kot žaba, ki kliče slabo vreme v posušeni mlaki; saj smo imeli zadosti slabega vremena tukaj v Col-linwoodu. Jaz sem vas pozval, da mi poveste, kje je tisto vaše obljubljeno odrešenje; — nobe- mm provincije Matere Božje v Le-'nega odgovora. Vprašal sem montu, je nosil presv. Rešnje vas nadalje, kako bi moral ži-Telo in mu je azistiralo 7 du- veti katoliški duhovnik, da bi hovnikov. Cerkev je bila praz- ustregel vašim željam; zopet nično ozaljšana in bajno raz- nobenega odgovora od vas, ker svetljena. Organist Košec je pa 'vi pišete seveda vse stvarno. — s svojim dičnim zborom pope-val, da se je ob tem ogrelo marsikako mrzlo srce. Zadnjo nedeljo so pa diletantje katol. dramatičnega društva v Chica- Da pa imenujete Amer. Slovenca stavkokaški list, to pa to, vam gre gladko izpod peresa, toda mi hočemo tudi dokaze, in vam jih kar tukaj zabrusimo v Evharistični kongress bo mednarodna manifestacija vseh šeni duhovni vodja so nam dali ljudi in narodov, ki verujejo v Njega Jezusa Kristusa Kralja'zopet veliko dobrih naukov v |eden dela polovico časa. Vsled nebes in zemlje. Miljoni se mu bodo klanjali, miljoni mu bodo Jcei-kvi in na skupnem sestanku tega smo hudo prizadeti, izkazovali najvišjo čast. . |V dvorani, kjer so v angleškem Slovenci rojaki, delavci trpini, tudi nad vami in v.ašimi dru- jeziku krepko pojasnili števil-žinami in nacl nami vsemi visi nezapopadena usoda življenja, nim udeležencem koristi in do-Ivruta je in neusmiljena. Vsi imamo svoje slabosti, imaš jih ti |brote, ki jih deli KSKJ., kar je gi igrali: "Moč uniforme." U- obraz; Amer. Slovenec, kateri deležba je bila obila. 'je pravi in iskreni prijatelj slo- Tudi glede evharističnega ! venskih delavcev, je bil prvi, ki kongresa so farani sv. Jurija se je spomnil v zadnji stavki jako na delu. revnih premogarskih družin ter Vsak hoče biti prvi in mno- nabiral milodare, kateri so tu-go storiti v čast Jezusu v presv. di dospeli potrebnim premogar-Rešnjem Telesu. Kakor veste jem. Ali ne bi bilo zelo lepo od še, je bila So. Chicaga na čast- jv,as prefriganih škricev, ki se nem četrtem mestu v kampanji, štejete za rešitelje delavstva, Naši ta "napredni" so otvo- ill kampanjo. Nimamo ničpi'0' i iti, vsakemu je prosto, da otvar-' ja kampanje, če tako hoče. Mi ne napadamo druge, kakor d''11' ; gi nas, kadar mi vodimo kak« kampanjo. Ampak na nekaj želimo opozoriti našo javno> in to je, kako lawndalski belo-hlačarji in frakarji katoličane neprestano obmetavajo s Pn' imkorn "nazadnjaki." Zdaj P' prikobacajo pri otvoritvi ka"1' panje in uporabijo naš način ^ njih kampanjo. Stvar ne P0-trebuje nikakega komeutaiJ3-ampak sama dovolj jasno i!0 vori, kdo druge posnema in k"0 je "nazadnjak!" * * * "Old Moulder," ki se t»k° rad oglaša v Žarkometu, ^ morda kako ogledalo. Ce Tega naši dobri uslužbenci tiskarne "Edinost" niso mogli prezreti. Zato so v dar in zahvalo za razširjanje Am. Slov. poklonili g. Benvenutu lepo srebrno čašo. Mi Chicažani se veselimo te poklonitve in radujemo se, ker se So. Chicago v vsakem oziru tako dviga in se zna zgoditi, da ko bi posegli malo v milijon-dolarski fond za uboge delavske družine ? Dopisnik povdarja v svojem dopisu ,češ, da mi ne spadamo v unijo. V kakšno unijo pa vi pripadate? Menda v "štapar-sko!" Jaz mislim, da "Svobodomi-selc" nima o uniji niti pojma. edu naj pa kakemu sos* Na3 * nima, reče, da mu ga posodi, dobro pogleda in videl bo, Old Moulder" precej " Dasi mu Molek brusi njegovo top« ga umno žaga. prestano žago, ne pomaga nič kakor po "cvekih." skače mft ker poleg brezposelnosti vlada tudi velika draginja. Vedno se piše o prosperiteti, ki je pa le na j papirju in pri kapitalistih, de- i bo naša Chicaga tu pri sv. Šte- |Ena največja unija na svetu je fianu in naselbina morala biti jkatoliška cerkev, katera nas precej oprezna. Se zna pripeti-j druži in veže, kakor mati svoje ti, da So. Chicago tudi v na- sinove in hčere. Drugič smo mi predku zna dobiti prvenstvo. I katoličani unija naprednih lju-Pozdrav vsem Slovencem v di, ki zmoremo svobodno misli-So. Chicago, posebno pa mo- ti v privatnih zadevah, in ki si jim tamošnjim prijateljem. Rev. John Miklavčič. -o- "Prosvetin" odgovor "sr^ temu Cernetu" je tako ki**? , in žalosten, da se Bog usjJ^" Cankarju in tistemu nia poduredniku, ki sta ga bo moral predsednik nadz ^ ga odbora še brati levite, ^ naj se bolj izvežbajo s\ v v • f SU^' poklice. Uboga revščina - ^ ^ no duševno pomanjkanje1 ^ vladati na Lawndale. In P° se še čudijo in čutijo užaJ., če jih kdo titulira z ničla®1' in imam jih jaz_kdo je brez njih? ! Treba je nam tolažbe in na vse navzoče napravilo dober lavski sloji smo pa le daleč od kdo jo nam nudi ? Jo nam nudi li materialistični svet ? Da, želodec in telo ti potolaži — duše in notranje zavesti pa nikdar! Zato tudi mi ameriški Slovenci, sklenimo vsi, kar nas govori slovenski jezik, kar nas je rodila slovenska mati, vsi, katerim le mogoče idimo na Evharistični kongres v Chicago, da se poklonimo z drugimi miljoni ljudi vred našemu najvišjemu Kralju Gospodu Jezusu Kristusu v presv. Evharistiji. Ob priliki tega kongresa bo pa tudi vseslovenski shod v velikanski dvorani, kjer bo prostora za več kot 5000 ljudi. Rojaki prihitite tudi na ta shod vsi, na katerem bodo pozdravili ameriške Slovence zastopniki stare domovine naše matere Slovenije. Kaj takega še ni bilo in tudi za nas, ki sedaj živimo nikdar več ne bo. Naj dnevi evharističnega kongresa ožive nanovo v slehernem slovenskem srcu v Ameriki vero slovenskih očetov in mater, naj nas zjedini zopet v eno, naj nam v tem velevažnem letu prievete nova slovenska pomlad, — pomlad edinosti, ljubezni in sloge po vzoru našega nebeškega Kralja Jezusa Kristusa. Naj nas ta slučaj zopet vse združi v pravi živi veri Kristusovi! -o- utis in bo brez dvoma pomaga-'nje in še nič ne kaže, da bi kmalu prišla. Prav veseli nas, da je Amer. Slovenec dosegel tako lepe lo k napredku naših društev. C. gospod so nam povedali tudi mnogo zanimivega iz njih Kanada« Kanada je veliki večini naših čitateljev še malo poznana in .vendar je to čudovita dežela, ki je vredna, da jo čitatelji spoznajo. Kakor smo že omenili, da so se priglasili našemu listu novi sotrudniki, tako imamo danes čast naznaniti čitateljem, da je prevzel nalogo opisati Kanado naš rojak Rev. A. Mlinar, ki zadnja leta pastiruje v Kanadi v farmarskih pokrajinah. On, ki živi v Kanadi in opazuje vse na lastne oči bo gotovo podal najjasnešjo, pa tudi najbolj resnično sliko Kanade. Povdarjamo še to, da se zadnje čase zelo priseljujejo Jugoslovani v Kanado, to je iz Jugoslavije. Združene države so svoja priseljeniška vrata zaprle in to je vzrok,da se razni narodi Irumoma selijo v Kanado. Da je med njimi mnogo naših roja- potovanja po stari domovini ter uspehe v minuli kampanji, da toplo pokladali na srce tu roje-jbo zanaprej se še bolj junaško nim slovenskim sinovom in hčeram lepoto naše "stare domovine in priporočali, da naj spoštujejo vedno jezik in domovino svojih staršev. Z velikim za- nimanjem smo poslušali č. gospoda, ki so nam našo staro domovino tako živo narisali in spomine naše obudili na našo mladost, ki smo jo preživeli v lepi ali žal vedno zatirani rojstni slovenski deželi. Iz srca se boril za resnico in pravico v korist katoliških Slovencev v A-meriki. Uljuden pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca in vsem dobro mislečim Sloven-j pristaš za njega v žakelj skočil ne damo sploh nič diktirati od nobenega osla iz Lawndale. "Svobodomiselc" iz Collinwooda omenja, da vsega prepira v Ameriki je kriva sloven-!1.1 j« sele vedo v Angliji, da vsa f8^ nost, vse bogastvo in vef , Miwi o.vv^. | žuljevih delavski .a. ska duhovščina; svobodomiselc -L . , ,, (n l ' - - Rntratin se lahko veseli »■<■ lahko se vozi v raZ ^J' LEVITI ZA "ANTONIUSA" IN VSO SVOBODOMISELNO BANDO. je pa pozabil pri tem povedati, j če je bila ta slov. duhovščina od rimsko - katoliških škofov ali pa so bili posve- Cleveland-Collinwood, O. Prosveta št. 97 je prinesla zopet dopis iz Collinwooda, kateri naj bi bil nekak odgovor v , , _ . . • i c.ago od kucegazda, ata Zafrk- na mojo zavrnitev rudecega ._ čeni na Lawndale Ave. v Chi- nika z ravno ker ne omeni Antoniusa. Ker vem1, da ima Antonius še nekaj drugih pod- ,....,. . , -v. ... , kie je bi a ta duhovščina orcli-repmkov, je sedaj en drug J _________j. istimi častmi in dopisnik kraja, eem. Michael Hočevar, in se podpisal "Svobodomiselc. Vsekakor mora biti že nekaj GLAS O SO. CHICAGI. Chicago, III. Prav čudno se mi zdi, da se nobeden nič ne oglasi od So. zahvaljujemo č. g. J. J. Omanu IChicage. Bom pa jaz par novic za vse lepe nauke in govore ter povedal. Farani sv. Jurija so trud, ki so ga z nami imeli ter na letni seji letos sklenili žup-iskreno želimo, da bi nas drugo jnišče postaviti na trdna tla in j je lepa, moje pisanje je bilo le leto zopet zdravi in čili ob- ga razširiti, da jih ne bo sram |odgovor na vaš dopis v Prosve-iskali. sprejeti najbolj odlične goste ^ti št. 73 in če smatrate to za na- Dne 21. aprila smo imeli v za časa kongresa. ZupnišCe so ,pad, potem ste se sami napadli, naši župniji sv. Antona, kakor'postavili na dober zidan fun-1 Nadalje se omenja v tistem tudi v sosedni župniji sv. Jože- jdament. G. župnik pravi, da se 'dopisu; da jaz ne znam pisati vmes, da si ne upajo z imenom na dan, pa to me prav malo zanima, glavno je, da jim odgovorim kar zaslužijo. Svobodomiselc pripoveduje v njegovem dopisu, da sem jih napadel v Amer. Slovencu; ta mrana, smo mi prepričani, da se je to zgodilo edino na Lawn-1 ; dale v Chicago, kjer je bil navzoč gotovo tudi novoust.dičeni škof iz Barbertona, in kojemu je dsistiral prav gotovo njegov Anglija šele zdaj . pravem pomenu besede, ' ^ delavstvo za državo. Zdf.^., kili Bogatin se lahko veseli J1^ va, avtomobilih, zadnje čase „ koplovih in velikih m° ^ ladjah, a vse to samo jj časa, dokler vse to vodi žuljeva delavska r° ^in Kadar pa ta zastane, 0 obtiči vse na mestu. Sed<1 • stoj na Angleškem ,ie _ nejši dokaz, kaj pomem stvo za svet. * * * ,jijaj0 Vsem onim, ki mi l,OSj.o10-razne prispevke za nl0j0.?fiHI» pn?or!V namestnik iz Collinwo6da, ga-,'- kratk^o sput Antonius Svobodomiselc.V Collinwoodu željno pričakuje- jo "Mimogrede, da so |jih prispevkih. Za toJ'0i^ fa sv. birmo. Ker je ni bilo že sedaj župnišče ne trese dosti sedem let, je bilo veliko števi- [več. 2upnišče so pa tudi razši-lo birmancev, med njimi tudi rili in so zgox*ej s tem pridobili mnogo odraščenih in spreobr- štiri lepe nove sobe. Prostor njencev, ki so v tem času pre-'okrog župnišča so počedili in stopili v sv. vero. Veselo zna- sedaj je jako lepo dvorišče tam. menje je, da navzlic vsem huj- ,Vrt je že začel obdelovati brat skanjem nasprotnikov katoli-iKandid in pravi, da bo letos še ške cerkve je vedno več tistih, lepši kot lani. Jaz sem lansko pisati kot vi, da bi nemoteno in podpisati svojega imena, saj nisem hodil k vam v šolo, da bi pisal to, kar vi učite. Iz tega se razvidi, da ste predrzni laž-njivci, zato pa tolažite vaše somišljenike, da j.az pisati ne znam, ker to bi bilo šele za vas prav, da bi nihče drugi ne znal , , . . v ((o , j ,naj noben prispevek n® jsjic mo, kedaj bo našega Svobodo-j ^ kot 1Q() besedi. if, miselca" doletela tista čast —i . , , ka1 , , , , sem prejel od enega .ji« škofa ,ko se bo prikazal z vsem i . . nKiaviti D , „» .. . , . napisane strani. ODjay ^ svojim vehčastvom in dekora- ^ dvakrat. > > cijam, k, jih je prejel od nje- - zato bodite > govega vladike, tata Zafrknika. ... „ , v,anišete j, j , . v , . .tudi vi. Kadar napi» ^ Radovedni smo, ce bo pnso- . . . . j„iiro P1 n> . . , , v.. , , ' dolgo stvar, jo doUiu 'jUi stvoval tudi božji volek ali mo- , •, „ nreP1' „ir . . . . . , . i te, prepišite m v p -tc n1' Iek, kateremu se je sedaj zme- tltAvnnU) salo v glavi, kakor mora sedaj i . . liofflfl Sk11 1 4 I sel prvotnega pisma- pi vsak trezno misleči Slovenec' , .

ld Ob velikih počitnicah so mi ' en teden ali več prosto. Takrat 'U v* z materjo mahnila v hribe h k!V jc V f k emu kmetu. Mati je .ali plcla. 1 jrl gala žeti. Jaz sem pa obiral sfl ulifl ijjf sil v košarah v hišo. Dobro ^.^br^i ki'at godilo. Za hrano so kmetj<; ^ beli, vsega je bilo dosti za j0^1' , zabeljeno je bilo. I)oma nam je vedno primanjkovalo. En dfljV ,0 ijjl^ * " r 1 11 prišli na mizo ajdovi štr-uklji*' selje v hiši, ker štruklji veljaj0 in praznično jed. (Dalje sledi). 1 ! 1 \ J 81 d; še H; iti P( ve da ca na lil Dli sv le od % «tv Vi ko bi, da bit t>n ie še cel 'D 'ik, del •Ho h % S t &0(j iitv, ko ti*) % v*č s s Ji 6j Hi, K "aSi V s s N ^ S I-41 le1c 0 C h 1 s \ Ph k AMERIKANSKI SLOVENEC e Y0- roar-Mi iru-ilco kaj iost elo-ane pri-pa i za polja, go- XXVIII. Evharistični kongres. SLAVNOSTNA OTVORITEV BOLNIŠNICE 2PA VETERANE. ima , ga sedu J sc ,d» ne-;ne-top" mu> bon-ver" nili' ein" ii-n«-da voj« tras-nor« jteiu je«e' ,i! nev šel« ikos- »•»i11 ol*0 DVE VAŽNI SEJI, Pretekli pondeljek zvečer obrali so se vsi predsedniki(ce) in tajniki (ce) vseh katoliških društev župnije sv. Štefan,a v Chicago, da nadaljujejo začeto delo s pripravami za evharistič-"i kongres. Tajnik tega odbora sporoča, da Je prinesla zadnja zabava združenih društev skoraj $600. Clstega dobička za pokritje stroškov shoda. Predsednik, Mr. Martin Kremesec, poroča, da toliko udeležbe še ni imela n°bena druga prireditev v na-®elbini in da bi se v tako mir-ne,n in tako prisrčnem načinu vršilo, kakor se je pri tej 2abavi. "Vsi smo čutili da de-amo za nekaj, kar je vzvišeno llad vse pozemsko." Izrekel je Zahvalo kakor odboru, tako vsem delavcem in želel, da bi a duh ostal vedno v naselbini, kakor se je pokazal sedaj. , Gospod župnik Rev. Zakraj-Sek pojasni v daljšem govoru !'es načrt velikanskega dela, kati Paradni odbor, ki bo skrbel za vse parade, okrasitev cerkvenih poslopij in ulic. 3. Zborovalni odbor, ki bo skrbel za red pri velikem ljudskem shodu v Dvorani Kolumbovih vitezov na Madison in Cicero Ave. Ta odbor bo imel na skrbi tudi zborovanje duhovnikov in zborovanja katoliških Slovencev v torek popoldne. 4. Odbor rediteljev za vseslovanski ljudski shod v sredo večer v Kolizeju za slovensko podsekcijo . 5. Odbor za avtomobile in prevoz gostov. 6. Odbor za stanovanja in prehrano gostov. 7. Odbor za udeležbo pri procesiji v Mundelein. 8. Odbor za informacije. Glede nameravane spominj-ske knjige, ki se naj izda ob tej priliki, da bi jo vsi udeleženci nesli seboj kot spomin na to slavnost, se je idejo pozdravilo in sklenilo sodelovati, kolikor Slika predstavlja zbrano množico, ki posluša slavnostni govor poveljnika ameriške legije John R. McQuigg, ki govori ob otvoritvi vladne bolnišnice za veterane zadnje vojne. Bolnišnica se nahaja v San Fernando, California. erega ima pred vsem naša Naselbina v Chicago sedaj, da 'J50^1 *lede 1 . slavnostij ga izvrši. "Pričakujemo naše '^odličnejše može iz domovi-lle> katerih se veselimo, kakor °troci brat svojega očeta, kakor le slov, svojega brata, sestra svo- sestre. Pričakujemo iz vseh ji * iji95' cl»v' ili* ^ , S** oP* otf K K l/ „j 3ll tC « iisg n11' bi" d di< $ nif ) k 'k A K enskih naselbin najodlič-Jjše naše rojake. Vse bo hite-v.Sem v Chicago in vsi bodo na-Sostje. Na našo faro pada se-naloga, kakoršna ni padla na nobeno drugo slovensko ^selbino v Ameriki. Ali jo bo-0 dostojno izvršili? Se bomo v,;at2ali v tem velikem času j Bomo te dni pokazali, tJSo katoliški Slovenci v Chi-go pravi katoličani, polni ju-Ijul a duba požrtvovalne ^ )Gzni ? Ali se bomo pa osra-®Vo ' bodo vs* nesli vsak v „e j0 naselbino o nas misel, ki 0(Ji;° častna za nas ? Veliko je ^ 1 da Je do sedaJ odpisalo ve-, vanje. V nedeljo, 20. junija bo sveti dosedaj, boste tudi vi rani. Dvorana naj bi se spre- liko scenskih župnikov, ki samo velik občni ljudski shod dvignili belo zastavo in vrgli naj bi se spr menila v lepo obednico za j pozdravljajo idejo, in obetajo S, v«eh in vsakega po- posebej čas. Sklene se, da se to priporoči cerkvenemu odboru v rešitev. Na vsaki način se mora izdati poseben znak z,a vse slovenske udeležence, da se bodo poznali med seboj tudi sredi mesta. Tudi ta točka se priporoča centralnemu odboru slovenske sekcije v rešitev. 1 G. župnik poziva navzoče i svoje sodelovanje. Sklenilo se je da se "Spominjska knjiga" izda in sicer z vsebino. 1. Amerika, Združene Države, prav kratka zgodovina države, statistika itd. 2. Katoliška cerkev v Ameriki. 3. Chi-caška škofija. 4. Slovensko naseljevanje v treh dobah. 5. Slovenske župnije. 6. Slovenske šole. 7. Slovenske organizacije. ženstvo naj pridno pripravila!8- Slovenski trgovci. — Med narodne noše, da se bo takrat slovenskimi naselbinami bodo naše ženstvo pokazalo v kolikor |doblle naselbine, ki bodo same največjem številu v narodni no- za to Poskrbele, primeren prosi, posebno pri velikem ljud- stor P°Pis in 'ako bodo trškem shodu v Kolumbovi dvo- C1 Poslali sv°ie °Slase> tudl ti rani, tako v sredo večer pri vsfe- Pridei° skuPai z naselbino. Ka-slovanskem shodu in pri proce-itere naselbine ne bodo ničesar 'poslale, bodo samo prav na kratko omenjene. Zato se še siji v Mundelein Po skoraj triurnem zborova- ko ^o,, C 8ebe začrtal vse delo v 0stih, ki se bo dalo pa ako homo za vsa- nju se je seja zaključila z moli- enkrat tem potem vse gg. žup- arii,-,;^ dobili delaven in V °dbor, ki ne bo kaditi Vh '^jel ruur' KI ne bo samo i! in dolžnosti, tem- "Hio: tvijo. zavedal, da ga moker ako bomo dali , -m, n. al<0 ga on ne bo iz- )e uttV N i Vedeti da nihče; vse, kar 0 in da b<> Co ' ' %i oJlfJ se ^volijo posa-Hjti7b°rt, v katerih jih mo-Sv llekaterih celo nad sto h Slo ie P° daljši debati /S I t se Prepuste vse to ustvom- Druga velevažna seja se je vršila v torek popoldne, katere so se udeležili vsi štirje slovenski župniki nadškofije Chicago, člani centralnega odbora slovenske sekcije. Tudi tukaj se'potrebni materjal. Zato ako ne navdušenjem pretresalo nike in voditelje naselbin poziva, da naj se takoj lotijo dela, pošljejo kratko zgodovino, slike cerkvenih stavb, in oglase. Odbor ima preveč dela, da bi mogel sam' iz vseh naselbin v tem kratkem času zbrati ves Piše naj se je z i vse, kar je potrebno, da se potem bodo katoliški Slovenci pokazali te dni v lepi luči kot pravi navdušeni katoličani. Tajnik poroča, da je dobil imenik priglašencev za kongres iz stare domovine. Mej drugimi pove, da bomo imeli dva škofa tukaj, d.a je dobil pismo od Pismo, v katerem sel dekana iz Žužemberka, g: Gni-^lu i« , Pomagajo prij dovca, da pride tudi njegov d. v0 in PHm da izvoli vsako erno število Članov ..... ezen odbor. Ko Se^izvolila člane v te odbore, za se imel bo °d0 j Posam \>8tv \t ki se n b0 Sprejemni od- svojo sejo, natančno odmer- delo ^olo^1.86 morajo izvoliti bo SPrejemni od^ 1aS k0P!Skrbel za sprejem ** h one v!dejo v Chicago, CN'a; n',1 Pl'ide-i° iz stare-hS i2\0tCm tudi one, ki KJ* njP'Ulllh naselbin. E-zaJ'fVa dolžnost pri-8oStovS^jem starokraj-p°zdrav,,i tečer. 2. bodo kake naselbine omenjene, kakor bi se same želele, naj se ne hudujejo na odbor, ker je delo preogromno, da bi vsega sam odbor mogel izvršiti. in banket, kjer bodo nastopali posamezni govorniki, in se bomo skupaj samo navduševali za naše katoliške ideale. Tu ne bo nikakega posvetovanja. Posvetovanje bo samo v torek. Do sedaj so pi-iglasila svoje delegate sledeča društva: 1. Sheboygan, Wis., št. 144. KSKJ.: Mihael Progar in Jakob Prestor. — Čast Sheboyganu! Prvi se je priglasil. 2. Elkhart, Ind., št. 182. K. SKJ.: Anton Štrukelj in Mrs. Marija Oblak. Bridgeville, Pa. — Malo pozno, pa vendar boljše pozno kot nikdar. Tu Vam pošiljam ček za $30.00, t. j. od mene $25.00 in od Miss Johana Lu-kek $5.00 za pokritje stroškov slovenske sekcije 28. mednar. evharističnega shoda. Bi me ja-ko veselilo, ako bi škof Jeglič ! prišel obiskat našo malo župr nijo. Čakal ga bo v New Yor-ku draft za $100.00 in mogoče | še kaj več faranov. Rad bi videl častitljivega starčka, ker na shod ne pridem. Sporočite mi čas, da ga bomo dostojno sprejeli. Moramo imeti birmo in kakšno veselje, ko bi škof Jeglič moral prevzeti za nas to opravilo. Ako bo sila za denar, puško v koruzo. Karol Skebe. Glede "Kažipot" k^kor ga je . predlagal Chicaški farni odbor,I «P^°vclte m bomo še kaj dali. Vas v Xtu, se bo še dalje posvetovalo pri prihodnji seji. Glede posameznih zborovanj, glede tvarine in govornikov, se bo sklepalo pri prihodnji seji. brat, škof Gnidovec iz Skoplja. Tako bomo imeli dva škofa in enega kanonika iz frančiškanskega provincijala, toraj štiri prelate. Tudi je gotovo, da bo udeležencev 76, kolikor jih je do sedaj sporočil odbor iz Ljubljane kot gotovo, da pridejo. Glede prihoda gostov iz Evrope poroča, da pridejo v New York šele 15. junija z "Olim-pik", toraj štiri dni pozneje, kakor se je preje mislilo. Tako se je moral spremeniti program v toliko, da se izpusti obisk Niagara Kails. Zato se bodo pa vozili po Lehigh Valley železnici, ki grr mimo padcev in se lliško samostojno društvo ali EKSPEDICIJE NA SEVERNI TEČAJ. Poleg raziskovalca Amund-sena, ki se pripravlja na odločilno ekspedicijo svoje akcije, stremeče za končno rešitvijo uganke o severnem tečaju, imamo letos še dve podjetji, ki hočeta več ali manj doseči isto, kar Norvežan Anrundsen. Obe konkurenčni ekspediciji — če ju sploh smemo tako imenovati — sta ameriškega izvora. Prvo vodi kapitan Wil-kins in pomaga mu poročnik Nielsen. Ta ekspedidija je znana zlasti po nesreči, ki se je nedavno pripetila njenemu časopisnemu poročevalcu, kateremu je propeler odtrgal glavo. Wilkins hoče leteti iz Fair-banksa r,a Alaski proti rtu Barrow. V tej smeri je poslal na pot poseben oddelek z vpre-i gami severnih psov. Podvzel je, že prvi polet in je z uspehi pri-lično zadovoljen. Njegov aparat je majhen in doslej dobro, funkcijonira. Za 1000 km zrač-| ne vožnje je potreboval samo, 6 ur in pol. Na tej poskusni ekspediciji se je Wilkins poškodoval le s tem ,da si je iz-pahnil levo roko. Njegov polet se bo mogel v najboljšem slučaju uresničiti šele mesecai maja. Tretji tekmec za dosego severnega tečaja je ameriški mornariški poročnik Byrd, ki Rev. Albin Moder. Rev. Modru se iskreno zahvaljujemo za take krasen duh sodelovanja in dobre volje za to tako veliko stvar. Ko bi na-Prihodnja seja se določi na šli povsodi enako dobro voljo, se je napotil proti cilju s par-pondeljek v župnišču v Wau- kaj bi se vse d.alo narediti. Ka- nikom "Chantier," ki plove v ko bi se proslavil nebeški evha- smeri od New Yorka proti ristični kralj in kako bi se po- Spitzbergom. Byrdov namen je častili naši gostje in kako bi se sestati se, ,če le mogoče z A-proslavilo dobro ime ameriških mundsenom in dogovorno z katoliških Slovencev. ^ 'njim doseči severni tečaj. Byrd Tajnik, jima na krovu ladje "Chantier" -o--dve letali Fokkerjevega tipa — Leningrad, Rusija. — in 46 mož broječo posadko. — Norge, vodilni zrakoplov A- Byrdovo akcijo podpira morna-lih.smo katoliška društva pro-j mundsenove ekspedicije, je bil riško ministrstvo Zedinjenih sili, da bi poslala na evharistič-j zopet zadržan in ni mogei v držav in podjetje navaja kot ni shod delegate kolikor jih pačj ponedeljek odpluti, kakor je svoj namen predvsem razisko-morejo. Čim več tem bolje. Prij bil namenjen. Vzrok: snežni vanje polarne klime, tem pa smo gotovo kako kato-j zameti. - £ ' keganu. VSEM KATOLIŠKIM DRUŠTVOM. Razposlali smo povabila na vsa naša katoliška društva vseh katoliških Jednot in tudi na samostojna društva, katerih naslove smo vedeli. V teh povabi- SlRITE "AMER. SLOVENCA." Oči celega sveta so dandanes obrnjene na Ameriko. Na ob-krožju pa so zadele te oči i na Kanado, ki se čedalje bolj razvija in vzbuja pozor ne le svojega soseda ampak cele Evrope na se. Ko sem bil v Ameriki, sem se ravnotako zanimal za bližnjo Kanado kakor svoj čas za daljno Ameriko. L. 1917 manjkalo mi je le denarja, da nisem šel, kjer sem sedaj. Čeravno bi rekel, da so bile tedaj razmere ugodnejše, vendar so ugodnosti dandanes ravno take, če jih človek le upošteva. Dostikrat sem mislil kaka je le Kanada — ali je res tuja dežela ? Sicer je na istem kontinentu pa im.a kakor vsaka druga država svoj lasten značaj, podnebje in zanimivo zgodovino. Koliko je upoštevanja vredna, to je po-') polno odvisno od okusa posameznika in pa vprašanja, koliko kdo od nje pričakuje. Nekaj posebnega ima pa vsaka dežela in Kanada za drugimi ni zaostala v tem oziru. Marsikateri čitatelj A. S. se mogoče zanima za Kanado in tem so te vrstice namenjene. Naj mi čitatelji oprostijo če ne dobijo zaželjenega utiša zavoljo pomanjkljivosti opisa. Po vsem pa hočem podati tako lice Kanade, kakor odgovarja po mojem prizadevanju resnici, zgodovini, značaju in pa nazi-ranju kanadskega ljudstva. Da se takoj v začetku znebimo najtežjega predsodka proti Kanadi, ki ljudi toliko straši glede Kanade, hočem svoje cenjene čitatelje takoj upeljati v našo kanadsko zimo. Enkrat mi je nekdo pravil, da je zima povsod mrzla razun v Kanadi, 'kjer je "zmrzjena" in sicer ta-|ko, da po zimi živina na pašah stoji kot steber zmrzjena. Ljudi po zimi pa menda sploh ni za videti, ker je tako mrzlo, da ko bi človek pljunil se ta plun-ček takoj v "ledček" spremeni jin se po tleh zakotoče. Zavoljo !te priproste vere tudi nisem hp-tel po zimi začeti pisati o Kanadi, ker sem se bal, da bi mi cenjeni čitatelji A. S. pri čita-nju o kanadski zimi — zmrznili ! S tem sem tudi jaz malo deležen nedolžne vere! Povsod se letos hvalijo z lepo zimo in pri nas je mogoče najlepša, kar je ljudi pomnijo. Čital sem pa o Chicago in vzhodnej Ameriki koliko ljudi je letošnjo zimo tam zmrznilo; pri nas nisem mogel najti enega smrtnega slučaja celo zimo — seve je tudi umevno, ker letos zime tako-rekoč nismo imeli. Regino je parkrat pritisnilo dol na 20 F. pa je, kar se bo Vam čudno zdelo, Regina bolj mrzla kot pa Saskatoon, ki je 160 milj severno od nje. Kdor misli, da je tembolj mrzlo čedalje greš na sever, se vara. V nekem oziru je tako ker je to odvisno od solnčnega gibanja, drugo pa je odvisno, kakor rečemo po naše "kakor veter piha." Meran na Tirolskem in pa Banff v Alberti sta obadva v pasu trde zime in obadva kraja imata zimo lepo kot pomlad. Winnipeg leži na jugu ob Sasketchewanu, pa je pravi "quartier" zime. Če "zimno" primerjamo Minneso-to z Sasketchewanom, tako smo mi na boljem. Minnesota je vlažna in po moji lastni skušnji gre tam mraz do mozka, pri nas komaj do kosti. Po letu se v Minnesoti ljudi ponoči kuhajo kot raki, mi pa mirno in lahko spimo, ker so noči hladne. Sa sketchewan je velika ravnina in veter ima proste peruti in kedar pride dol do 20 F. in ve ter potegne, je zima seve dosti občutljiva pa sem pri vsen\ tem raje po zimi tukaj kot tam, kajti kakor hitro se morem vetru odtegniti mi mraz ne more dosti storiti, v Minnesoti pa je peč edina rešilna pomoč. Jaz imam1 poleg tega še svoj lasten "meter" zimo meriti in to je čas, kako dolgo, da moram peč netili, da je za v sobi za obstati., Nikdo ne bo trdil, da je Washington, U. S. mrzla država, ker tam zime sploh ne poznajo. Ogenj pa gori tam od sredi septembra pa do maja, skoro 8 mesecev in to ne zavoljo velikega mrazu ampak vlažnosti podnebja. Sicer ni mraz, ampak za ostati brez peči ni. Če se poletu tam' dež vsuje, se mora zopet kuriti ker postane vse mo-krotno po sobah in človeka neka neprijetnost prime, ki ni z lepa za prenašat — toraj zopet ogenj v peč, da bo bolj prijetno. Tukaj netimo od oktobra do maja in če se hiša drži vedno malo topla, ne Stane dosti kurjave, ker suh zrak se hitrO ogreje. Zavoljo zime si severna !Amerika in pa Kanada lahko !prijateljsko roke stisnete in I brez zamere. Sicer pa pravijo |v Washingtonu da bolj ko tre-|bijo velikanske gozdove, tem I manj deža je tam, in pri nas, ,tem več ko se prerije, da pod I plug, tem mileji zima postaja. [Mislim, da je oboje meteorolo-|gično prav. Pri nas sta bila le Božič in pa Sv. Valentin malo imrzla, pa smo njim zategadelj že davno odpustili, ker pri nas je potem nastal čas, ki je do-malega prava vigred. Velika noč je bila tukaj 24 F., solnčna in seve brez snega. Drugače je pa z naših poletjem, tam pa ne bomo pustili, da jbi Kanada Ameriki roko poda-jla. Solnce pride po letu k nam na poset in ker nas celih 6. mes-'cev ni prav milo pogledalo se nam hoče tem milejši pokazati |v tem kratkem času. Junija in julija mesca človek lahko od 4< izjutraj pa do 10. zvečer čita; iker pa solnce celih 18 ur pose-jva nam postane včasih sitno kajti njegovi žarki pridejo pray [navzdol. Vendar nas tolažijo hladne noči. Ne vem, če je kje lepši polet-ije kot je v Kanadi. Setev se ^začne aprila mesca. Zemlja je jdosti vlažna, da rodi do junija. |Tedaj navadno dežuje. Če deža ni junija ali celo do pol julija, [začenja slabo kazati, kakor je to bilo v nekaterih krajih leta 1924. Po noči še rosa nekaj pomaga pa je preslaba za vročino po dnevu. V takih slučajih je seve letina slaba. Vendar je to le bolj slučajno in se farmer pri nas zanaša da dobi dve dobri letini iz treh. Poznam pa tudi kraj, kjer so še le po 5 le-jtih dobili dobro letino. To je i tam doli v kotu ravno nad Mon-jtano, zahodni del Sasketchewa-|na in izhodni del Alberte. Chinook veter jih ima popolno pod svojo komando. Izvanredno solnce požene toplomer tudi na 100 F. Pa le izjemno tako. Zanima nas v poletju, ko nas naši duhovniški sobratje vabijo v Ameriko, da bi mi tam za en mesec ali pa dva, prevzeli njih fare, oni pa naše zavoljo "spremembe zraka!" Odgovor je seve ona stara narodna ki smo jo peli: "Oj bratci predragi sem daleč od Vas, je mnogo hoda, nas loči bistra voda. Po perutih ljubezni pa pridem še k Vam, in v duhu Vam roko podam." Več po letu za naše onstranske brate ne moremo storiti. Huda zima včasih tukaj in pa gotovo neznosno poletje tam, bila bi žalostna usoda kanadskega svečenika. ,, (Dalje prihodnji petek.) -o- "Amer. Slovenec" je najstarejši slovenski list v Ameriki, zato zasluži, da ga vsakdo širi in priporoča! NA PRODAJ nova dvonadstropna stanovanjska hiša po 4 sobe, klet cementirana, furnace, električna svetloba in plin. Nahaja se v bližini tnansporta-cije, kjer je kara in bus. Tla trdi les, vse v dobrem stanju. Vprašajte na 1415 Cora St, Joliet, III., Phone 5562. s do s PEROTNINARSTYO ¥ AMERIŠKEM POLJEDELSTVU. Naša navadna perjad je prišla v Ameriko s prvimi naseljenci, ali perotninarstvo v modernem smislu se je začelo razvijati šele tekom zadnjega stoletja. Prvi ameriški naseljenci so smatrali kokošje meso za nižjo vrsto hrane, kajti razpolagali so z izobiljem divjih in okusnih ptic. Pred 1. 1825. je bilo perje za postelje in blazine najbolj popularen produkt ko-košjereje. Okolo 1. 1860. je ko-košjereja začela postajati bolj važna vsaj v bližini velemest. Prva dva patenta glede umetne valitve (inkubacije), sta bila izd.ana 1. 1847., dasi prvi praktični inkubator je bil iz-najden šele 40 let kasneje. Prva perotninarska razstava se je^obdržala 1. 1849. Leta 1873. je bilo organizirano društvo American Poultry Association, ki je postavilo standard, po katerem naj se v perotninarskih razstavah določijo nagrade za najboljšo perjad. Ta standard, ki je bil potem postopoma zboljšan, služi za navodilo v razvoju perotninarstva. Kokošjereja dandanes zavzema važno mesto v poljedelstvu. Po štetju 1. 1921. se je skoraj 91 odst. vseh farm v Združenih državah bavilo tudi s perotninarstvom in za veliko število farm je bilo perotninarstvo poglavitni pridelek, ki se je najbolj izplačal. Perjad vpo-rjablja ogromne količine odpadkov, povrh tega si sama išče svojo klajo in se deloma krmi od trave in drugih zelenjav ter od žuželk. Kokošjereja je vir gotovega dohodka takore-koč vsak mesec leta. Jajca in kokošje meso pa povrh tega napravljajo hrano farmarske družine bolj raznolično. Leta 1920. se je cenilo, da skupni pridelek perotninarstva je znašal čez tisoč milijonov dolarjev, dočim je gospodarstvo prineslo komaj 925 milijonov, sadjereja 681, krompir 340 in tobak 300 milijonov dolarjev. Iowa in Illinois sta poglavitni drž.avi za perotninar stvo. Izmed različnih vrst perotninarskih farm v Združ. državah kokoši predstavljajo skoraj 97 od sto skupnega števila per-jadi in 94 od sto skupne vrednosti. Štetje 1. 1920. je poroča-j lo 359 milijonov kokoši na ameriških farmah, 3,600,000 pura-! I nov, skoraj 3,000,000 gosi |2,800,000 rac, 2,400,000 pega-tov (guinea fowl), 1,500,000 'golobov in 231 nojev. V koliki meri, naj se perotninarstvo izplača, je odvisno I od mnogih činiteljev. Umna j kokošjereja po postavljenih standardih, dobri petelini za pleme, dobra izbira kuretine, tako da se izločijo kokoši, ki se ne izplačujejo, in pridelovanje j krme na sami farmi, to so nekatera izmed važnih okolnosti, i ki dolooajo uspeh kokošjerejca. Ameriški poljedelec je v srečnem položaju, da more vedno dobivati splošna navodila in |tudi strokovnjaški nasvet v po-edinem slučaju. Farmers' Bulletin, ki ga federalni poljedelski department izdaja brezplačno, je pravcat zlati rudnik, bar se tiče informacije poedi-nih vprašanj kokošjereje. Izmed raznih buletinov naj navedemo ilustrirani "Poultry Primer" (Farmers' Bulletin 1040) in mnogo brošuric spisanih od strokovnjakov o perotninar-skem gospodarstvu, o zgradbi kurnikov, inkubaciji, kokošjih boleznih itd. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. 4'Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ZALOGA MOLITVENI-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG. NEKAJ, KAR NE VE VSAK. S pomočjo najnovejših stro-j jev more' pek napraviti v sed-!mih minutah 470 hlebov, kar I je toliko kot je nekdaj v istem času izgotovilo 100 pekovskih i pomočnikov. Navadna muha zamahne s Iperoti v sekundi 330krat. Bu-čela še enkrat tolikokrat, metulj pa le devetkrat v sekundi. Lani je vsak sedež tretjega razreda na angleških železnicah donesel 25 funtov in 8 šilingov, t .j. $125, a sedeži prvega razreda povprečno "le" 24 funtov. V najmrzlejših pokrajinah Sibirije je včasih videti mavri-j 'co na popolnoma.jasnem nebu.j V Italiji imajo postavo, da 'se vsako cirkuško podjetje j strogo kaznuje, katero ne izpe-, lje progr.am, kakor je nazna-j njen z lepaki ali razkazuje slike, ki ne odgovarjajo resničnemu stanju. Dandanes bi vsi moški na •svetu ne bili kos nalogi, da bi z ročnim delom, torej brez strojev orali, sejali, želi itd., kolikor potrebuje človeštvo za preživljanje. A vsi moški in ženske celega sveta ne bi niti eno desetino tega ne napisali, k.ar se napiše s stroji, kopira in na-j tisne v* tiskarnah. VABILO. ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA ŠT. 80. K.S.K.J., V SO. CHICAGO, ILL. priredi VESELICO v cerkveni dvorani na 96. cesti in Ewing Avenue dne 9. maja ob 8. uri zvečer Vstopnina 50c za odrasle. Na programu je: 1. Pozdrav dobrodošlim glavnim uradnikom KSKJ. 2. Sprejem novih članic. 3. Otvoritev fantovskega oddelka. Ker je na tej veselici zajamčena vsem najboljša poštena zabava, se vabi vse iz domače naselbine, kakor tudi iz vse bližnje okolice vse rojake in rojakinjo, da nas posetijo prihodnjo nedeljo večer. Pridite! Ne bo Vam žal! Na svidenje! Za vse najboljše jamči ODBOR. POVESTI IN ROMANI. Avstrijska ekspedicija.....45 Beli rojaki ......................65 Bele noči..........................50 Barvaste črepinje ..........35 Fabijola, povest iz rimskih časov.......................45 Furij, De Amicis novela .. .75 Bitka pri Visu...................45 Boj s prirodo ..................$ .30 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, povest .................75 Črna smrt .........................75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe .50 Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50 Edip na Kolonu ...............30 Gladiatorji zgodovinski roman dva zvezka .......... 1.50 Gospodarica sveta ...........60 Igralec, spisal Dostojevski ...................................75 Izlet G. Broučka...............50 Iz življenja za življenje povesti I. in III. zv..........20 Junakinja iz Štajra ........ 1.50 Jurčičevi zbjrani spisi vsak zvezek .................... 1.00 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet ....................... 4. zv. Cvet in sad — Ilči . mestnega sodnika — Ivo-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................ 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetslcega cesarja — Mej dvema stoloma ................ 6. zv. Doktor Zober — Tugomer ......................... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenj^ političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Zenitev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca ..........................!..... Jaromil ............................30 Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kobzar.............................. 1.00 Krištof Kolumb...............60 Krivec ...........................50 Kratka povest o Antikristu ...................................30 Ljudska knjižica, 3. in 6. zvezek .......................... 1.00 Jernač zmagovač in Med Plazovi......................... 1.00 3. zv. Jernač Zmagovač .35 6. zv. Gozdarjev sin.....30 7. zv. Prihajač .......t...... 1.00 9. zv. Kako sem se jaz likal L, II. in III. zv. skup................................. 1.25 14. zv. Ljubljanske slike.. .75 15. zv. Juan Miseria.........50 Mimo ciljev.......................50 Moje življenje .................7ft Na krvavih poljanah ...... 1.50 Na negotovih potih...........30 Narod, ki izumira ...........25 Naše življenje, Ksaver Meško ............................ .75 Naša leta Pugelj .......... 1.00 Nihilist, povest .................40 Obiski, Cankar ................ 1.25 Odiseja .............................45 Oglenica, Fr. Zakrajšek.. .35 Ob tihih večerih, Meško vezana .........................yl.00 Poslednji dnevi Pompejov 2.00 Perpetua ali afrikanski mučenici .........................45 Pravljice Iztoka ...............75 Pri povesti o Petru velikem .75 Paberki iz Roza.................25 Po strani klobuk...............75 Pravljice, Wilde .....;.........50 Patria, povest iz irske junaške dobe .......................30 Podobe iz sanj .................60 1'od Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv......... 2.50 Pol litra vipavca ............ 1.00 Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 Različno blago, Slomšek 1.25 liablji, vez .......................75 Skrivnost najdenke...........50 Spake, vez.......... ........... 1.00 Sorodstvo. Povest .............45 Svetobor .......................60 Sisto E. Šesto ..................... Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto .................go Tatič, Bevk ......................... Taras Buljba povest.........75 Trenotki oddiha ...............40 Tunel.............................. 1.25 V Libijski puščavi.............20 Vera ................................75 V petih letih okrog sveta. 1.00 V tujih službah.................95 Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb .......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................45 Vzori in boji.................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli- aruzzi, Krilan ...................75 Zabavna knjižica: Ks. Meško ...........................90 Znamenje štirih .............35 Zgodovinske anekdote I. in II. zv........................75 Zmisel smrti .....................75 Zabavna Knjižica XXIV. zvezek ...........................75 Zločin v Orsivalu .............75 Zadnji dnevi v Ogleju.....85 Zgodba o nevidnem človeku'..............................50 Zgodbe zdravnika Muz- nika ..............................55 Za milijoni .......................75 ROMANI IN POVESTI. Božični darovi. Poučne pravljice za mladino.....25 Carski sel. Povest z ruskih poljan. I. in II. del. Vsak del po...................50 Colomba. Povest po znamenitem francos, pisatelju Prosper Merimee .65 Čujte nas. Kratke, zelo poučne zgodbice ...........25 Detela, Zbrani spisi. Hudi časi. Zgodovinska povest. Blage duše, veseloigra ................................ , Duh v Kentervilu. Angl. J pravljica ...................... Dušica. Roman v 3 delih Gozdarjev sin. Povest slo-j venskega mladeniča .... Jurčičevi zbrani spisi, 10. zvezek. Slovenski sve-tec in učitelj. Roman iz slov. zgodovine. Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih—. Kapetanova hči. Ruska povest............................ Mali klatež. Povest povzeta iz resničnega življenja ............................ Kazan, volčji pes. Kanadski roman .................... Kralj gora. Francoska povest ....................-........— Križev pot. Roman češkega duhovnika .............. Lisjakova hči. Povest iz ljubi j. življenja .......... Mati božja dobrega sveta. Povest izza turških bo- .70 .35 .90 .25 .lev Mladi gozdar. Izviren roman .............................. Narodna biblioteka: 7. snopič : Krvna osveta. Povest čerkesk. častnika.. 8. in 9. snopič: Nesrečni-ca. Povest iz rusk, življ. 12. snopič: Črtice iz življenja na kmfftih. Kratke, vesele povestice ..»............. 20. snopič: Amerika, ali povsod dohro, doma najboljše. Povest ................. 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. V srce segajoč roman .............................. 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slov. življenja .......................... '36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Velezanl- miva povest...................... 39. snopič: Solnce in senca. Gorenjska povest...... 40..snopič: S v i t o s 1 av. Burna povest Slovenca.... 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............. 58. snopič : Zaroka o polnoči. Povest slov. visoko-išolca.................................. 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti/............ j60. snopič: Emanek, lov-čev sin. Doživljaji malega dečka. Berač. Povest iz vaščanskega življenja Naseljenci. Amer. povest 1.00 1.00 .60 1.00 1.00 1.20 .50 .45 .45 .30 .45 .30 .30 .45 .30 .75 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .35 Na valovih južnega morja. Pripovedka .............35 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stoletja po Kr..............45 Pravljice. Po slovenskih narodnih pesmih .........90 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva .........................50 Pri stricu. Povest iz kmet- skega življenja .............45 Prst božji. Resnične do- godbe ............................ .35 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenj.a.....35 Tujski promet. Dolenjska povest .......................... 1.00 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga: Lux in tene-bris lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba.— Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva | huzarja .........................60 6. knjiga: Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti.........60 Vstajenje. Povest .............25 Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest iz ribniške doline.................. 1.00 Z ognjem in mečem. Povest iz davnih dni. S sli-ZNANSTVENEIN POUČNE KNJIGE. Zbirka domačih zdravil. Pripomočki, kako se lahko mnogokrat sami zdravite, brez stroškov za zdravnika.....85 Vzor—človek, ali osebnost kot ideal. Znanstvena razprava .......................50 O človeškem razumu. Poučna znanstvena razpr. 1.25 Analiza duševnega obzorja otroškega in duše-slovni proces učenja. Znanstvena razlaga 0- troške duše ...................50 Ročni slov.-angl. in angl.- slovenski slovar .............95 Slovensko-francoski slovar 2.00 POUČNE KNJIGE. Abecednik .........................45 Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma....? .75 Besednjak angleški — Webster mali 30c. vel. 1.00 Breskev in marelica.........40 Domači zdravnik, župnika Kneippa ...................... 1-50 Domači vrt ...................... 1-50 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja ...........10 Gradjanski katekizem.....10 Gi-sko - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez......... 5.00 Gospodarska geografija .. 1.25 Higijena na kmetih .........75 Hitri računar v Din vel... .75 V dolarski .....................75 Hrvatska čitanka,............ 1.50 Italijanščina za Slovence 1.00 Kako si ohranimo ljubo zdravje I. II. III. zv..........50 Kateheze za prvence.......35 Katekizem slov. - angl. .. .45 Knjiga o lepem vedenju.. 1.25 Knjiga uradnih vlog.........45 Knjigovodstvo................. 1.00 Kratka Katehetika .........20, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.............. 1.00 Kubična računica ...........75 Ljubavna in snubil, pisma .35 Mlekarstvo ..................... 1.00 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ 1.00 Naše gobe.................... 1.50 Ne.mščina brez učitelja .1. zvezek ...........................45 II. zvezek .........................45 Naša zdravila ...................60 Nauk o čebelarstvu .........50 Občinski red ....................45 Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva ...............• -75 Osnovni pojmi iz glasbene teorije...................... 1-25 Perutninar .........................90 Pregledna karta S. H. S... .25 Podkovstvo ......................75 Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah ........................ Praktični sadjar vez....... 2. Poštno izrazoslovje ......... Pravila za oliko................. Poljedelstvo 1. in II. zv. po ................................... PravosLavje ................... Rabojemno pravo ...v........ Reja domačih zajcev......... Slovenska slovnica .......... 1. Slovenski pravopis .......... . Slovarček- k Ovidijevim pesmim, Doki.................. Slov. stenografična čitanka ................................ . Slov. stenografija I. del... . Slov. stenografija II. del . Samoznaki slov. stenografije .................................. Srbska začetnica ............. Slovenska čitanka .............. Slov. kuharica, — S. M. Felicita ....................... 5. Travništvo ......................... Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del......... Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik............................... 1. Šopek samotarke.*............. Varčna kuharica.............. 1. Zaznamek okrajšave ko- respondenčnih pisem......... Zdravilna želišča ............. Ženinom in nevestam....... KNJIGE ZA MLADINO. AiigeljČek, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ......$ . Bob za mladino zob......... Dedek je pravil, trd. vez. . Da ste mi zdravi ............. Dane, Rape .................... Kralj zlate reke ..............$ . Kokošji rod ..................... Lesniki, Josip Stritar .... Mali Ave Maria, letnik 1917. 1918....................... 1. Martin Krpan ................... Mladim srcem ................ Obisk na pristavi.............. . Orlič, št. 1. do 7., posa- piczna št. po..................... Obnovljen vrtec .............. . Poredni smeh ................... Pomladančki ................... . Povestice ...................... , Prigode čebelice Maje.... Robinson, slike ................. Slepi Slavčki ..................... Tolovaj Matej .................. Vrtec trd. vez................. , Volk spokornik, ve......... Vitomilova železnica ...... Zabavni Usti .................... , Zgledi bogoljubnih otrok Zgodbe kraljeviča Marka RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. To- minšek............................. Brez vere Dr. M. O peka..$ , Etika Dr. France Weber.. 3, Franc Pire, življenjepis 1 Friderik Baraga, meh. vez................................. III. Slov. Kat. shod v Ljubljani ...................... Katoliški shod v Ljubljani .................................. 1 Kitajci in Japonci .......... Koledar dr. sv. Mohorja 1921................................ Krištof Kolumb, Odkritje Amerike ........................ Krščansko nravoslovje .... Kratka zgodovina Slov. Ilrv. in Srbov................. , Kratka zgodovina Slov. slovstva ........................ 1 Milosrčnost do živali, za mlade in stare................. , Mlada leta L knj. Dr. J. E. Kreka ...................... 1 Narodno gospodarski eseji ...................................... Naša pota, 1. in II. vz. oba Ob 50- letnici Dr. Janeza Kreka.............................. Občinsko posredništvo..... O dveh grehih Dr. M. Opeka ......................... Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih ................ 1, Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan.... 1 O sv. Cirilu in Metodu .. Peter Barbaric ................ Podobe iz misijonskih v A Z. 1 r l L H OUie/.it ........ . , Usnjate plat., zlata Platnene platnice, 55' nice z rdeča obreza ........""V lo Marija, Kraljica stc- /.. g učna knjižica za Maj1 ?0.(v stilce. Plat., rdeča o^l.^ji" Marija, Varhinja ned° p Molitvenik za mladm°- ^ platnice z zlato obreZ^ 0b' Usnjate platnice, jlM reza ......................V«, 5U>ve' Molitvenik za ameriške ^ ce. Vatirane pl*tmc ' p obreza ......................""s gli^' Bele koščene platnice- ^ zlata obreza ...........;"', $1' m zlat^pO reza .....................•• " Na Sveto Goro. PoUC»JL. Z Ijevanja z molitven'* rdeča obreza.........^ ^ Nebesa paš dom. ^ ^ okusna oblika. Us«®' obreza ....................... 00 PETJE IN CLASP Pesmarica Glas. Kamposteljski R 0 ' ctnA- ;/ Zbirka slov. narod- P MaMIubad 'V, julij-'1 j Pevska igna v 3 ^ ^j/ Naročilu je trcb»^ ,|i «* potrebno svoto v c®.jte ** .e ney ordru ter jo P0,,J ^ KNJIGARNO AM- 51 . „ A S«e 1849 W. 22nd jj Chicago. 1 K % , ( > S* $ s % Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ^njenih Državah verne Amerike SEDEŽ ■ JOLIET ILL. Inkor. v drž. 111. Inkor. v drž. Pa. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. Podpredsednik ...JOS, PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. lVw tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. pfcdsednik. 7 . ..............................jvo. o-i^nr-lm on oumimi 01., jonei, rJP'snikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. ,8aj'nik..............................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. "lovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI QDBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. El, --o- ttr ?. 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam Njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku i., »1,161.41. osimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo- s» S^nah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se 1 'n ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. hj- avaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se f^avarovalnina "a $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. 8ntttnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! ;ov: Fr. peng( ^ktrika kot izvor TOPLOTE, 'V i za večjo obremenitev mora tok i primerno bolj močno krvaveti. Če hočemo izpeljati električ-j ni tok od mesta, kjer ga proizvajamo, na večjo razdaljo, kjer ga hočemo praktično izra-r Je enemu sova, je dru- biti, nam je ta "davek za pot" o slavček," pravi Nemec,1 zelo neprijeten. Najraje bi na-J.Pravi: ena in ista narav- peli po potu prav tenko, t. j. ža[ '*azen napravlja prvemu1 poceni žico in napeljali po nji s in bolečino, koga druge- kolikor mogoče veliko toka: to-darj,a Veseli kot dobro došlo da ,žal, da to ne gre, ker se J10- Enkrat govori inženjeri nam potem ravno izgubi pre-it .^burjen o "izgubah,", več toka, to je, izpremeni se ?f|Q ^ pa proslavlja na vse ;nam pri pretakanju v toploto. liif" nf stu-stJ' 1.0« l.o" sije; 0.15 pO-,žie: n v P1'« : t f 'J KO.®5 n" P V?1, A O^J k n c/. sa jJu^ovite sile narave.. To- Čim močnejše tokove prevajam, toliko močnejšo žico moram vzeti, in konečno pridem do neke meje, kjer postanejo žice debeli drogovi in se vsa naprava tako močno podraži, ti Sv,, Prav za prav v nara-■ Mohr,;. - '^ul • ' nic' Prav nic se ne '-a C mi ljudje imenuj e-Ifj2^' so izpr^mem- m ^tič^r?1 n*so Prijetne in sim-k mo majhne količine toka z visokim naponom. Seveda ima v praksi tudi to svoje meje; do-čim namreč višja napetost za-branja, da se ne izpremeni spotoma preveč toka v gorkoto, pa pospešuje ravno ona sama na drugi strani "ubežnost" elektrike. Elektrika namreč v tem slučaju nagiba k čudni želji, zapustiti žico, čim se ji ponudi najmanjša priložnost, pri tem pa mnogokrat povzroča še veliko nesreče in škandale. Zatoi so določene meje tudi za nape-| tost elektrike, kakor tudi stališče varnosti za elektrovod, kakor tudi varnosti za ljudi, ki prihajajo ž njim v poslovni stik, ne smemo prestopati; seveda so pa te meje v novejšem času že neznansko visoke. Če nam je tudi zelo nevšečna prikazen, da se izpreminja na potu tok v gorkoto in se segrevajo žice k večjemu v veselje vrabcev po zimi, pa vendar na drugi strani izkoriščamo tudi to slabost in bolezen električnega toka. Če si zviješ iz železne ali kake druge kovinske žice, ki slabo prevaja elektriko, zavojnico (spiralo) in izpustiš skozi tok, dobiš na ta način e-lektrično pečico. Take žičnate zavojnice spravič lahko kar naravnost v dno ali stene loncev, likalnikov in podobnih priprav in imaš najlepšo priliko, da kuhaš, pečeš in likaš brez ognja. Ta uporaba elektrike je danes že močno razširjena, povsodi vidiš električne samovare za čaj in vsaka perica in šivilja ima svoj električni likalnik. — Mesto železne žice1 lahko vzamemo tudi druge snovi, ki stavijo toku močan upor in mu na ta način odvzemo mnogo gorkoto ; tako so na pr. sestavili oglju podoben prah "kryptol," ki služi za električno kurjavo. Dočim pa navadna električna kurjava še danes ni posebno ekonomična in racijonalna, je pa stvar vse drugače, kadar nam gre za veliko vročino. Če napeljemo električni tok skozi ^posebno tenke žice z velikim uporom, nastane tako velika vročina, da žice zažare: pred seboj imaš električno žarnico. Ker vsaka belo žareča snov zelo rada zgori, zato tega poizkusa ne delamo na prostem, ampak zapremo tenko žico ali nit v brezzračno stekleno žarnico, kjer ni nič kisika, ki je za gorenje neobhodno potreben. — Zdaj se nam mora električni tok pokoriti, to je: omejiti se mora na samo svetlobo. Mesto žice so jemali sprv^a, pa tudi še danes marsikje, tanke niti iz oglja, ki se obnašajo, kakor kovinske, t. j. da že ob prevajanju majhne množice toka zažare v blesteči svetlobi. Pozneje pa so spoznali, da je bolj praktično uporabljati žice iz kovine, seveda samo iz takih kovin, ki se le težko talijo; semkaj spada osmij, ki so ga našli šele pred nekaj desetletji, dalje še mlajši njegov bratec tantal, pred vsem pa voltram. Zadnji dve kovini potrebujeta mnogo manj toka, da pričneta belo žareti nego oglje, iz njiju narejene žarnice gorijo torej bolj varčno, ekonomično. Podobno se ponašajo tudi nekatere prsti, ki razgrete puščajo električni tok le nerade skozj, kar je popolnoma po na-jših načrtih, kajti tenke paličice ,narejene iz njih prično pri napeljavi električnega toka prav kmalu belo žareti. Na tej .podlagi so izdelane znane Nernstove svetilke. Kakor smo videli: čim večji je upor, ki se stavi električnemu toku, tim bolj se razgreje in razžari elektrovod. Najhujši upor pa stavi elektriki zrak, in to je zelo dobro; kajti sicer bi elektrika ne ostala v žicah, ampak bi jo urno pobrigala v zrak. Kaj pa, če postavimo električnemu toku nasproti le prav tanko plast zraka ? Ali se bo dal goniti tok, da jo vseka skozi in zrak krepko segreje ? — Tudi tu se je posrečilo, kakor vemo vsi, in naše prelestne obloč- nice po mestih in tovarnah so Izgrajene na tem dejstvu. Skozi dve ogljeni palici teče električni tok; njuni priojstrini konici sta oddaljeni le malo milimetrov druga od druge: če ju za trenotek spojimo in spustimo skozi tok, teče le-ta tudi naprej, četudi palici polagoma nekoliko oddaljimo. Toplota, ki nastane pri tem, je neznansko velika, na tisoče stopinj in povzroči, da ogljeni palčici pre-lestna zažarita, hoteč tekmova-.' ti s solncem. Visoke temperature, ki jih proizvajamo na ta način pa uporabljajo tudi drugače, da 11. pr. talijo težko raz-topne snovi, da z elektriko lo-tajo in varijo. Na ta način n.pr. varijo železniške tračnice, dele strojev, ki jih je težko demontirati in podobne stvari. V veliki meri uporabljajo danes električni tok, bodisi posredno ali neposredno za izdelovanje jekla. S pomočjo transformatorjev izpreminjajo električni izmenični tok zelo visoke napetosti in majhne jakosti v tok z majhnim naponom, pa neznansko veliko jakostjo. In ta mogočni električni tok prisilijo, da se razlije skozi surovo železo, ki se urno raztali, ne da bi ga bil ošinil kak plamenček. Iznašel je to električno topilnico Šved Kjellin. Iz vsega doslej povedanega posnemamo: Korist, ki jo imamo od toplote električnega toka, je tako velika, da v primeri z njo kar izginejo male njene neprijetnosti. Neskončna modrost nam daje v materi naravi krasno učiteljico skromnosti: Če hočeš, o^ človek, moje solnčne strani, vzami v ta kup ebenem tudi , ,. • 1 moje senčne plati, eno ni mogoče brez drugega! Toda bogato nas nagradi s prebitkom svojih prednosti, če se jih le lotimo od prave strani. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. BUNGALOW flaxlined calistone. vogal lota, vzhodno, dekorirano, drevesa za scnco, furnace heat. $8000, takoj $2000, ostalo $60.00 mesečno. 614 N. 15th Ave., Melrose Park, 111. __521-p,s,t PRAVI DOM. Pokličite Oak Park 6070, 6 sob, stucco, sun in spalni porči. Oil-OrMatic heat, železnica in "L" blizu; družabna soba in klet, moderno, v Al stanju garaža za dve kari. 143 N. Lombard Ave., Oak Park, 111. 519-p do p ZIDANA HIŠA 8 sob, hot water heat, olje. 2107 S. Springfield Ave. 517-p do p MALI OGLASI. HOTEL 105 sob, vse oddane, pri jezeru dobra transportacija, 10 minut do mesta, zelo poceni se odda. Vprašajte 410 Hyde Park Blvd. AtL 2603. 520-p do p PRODA zidano in leseno hišo, na isti loti, zelo poceni. 1847 Cornelia St., Chicago, 111. 473-p do p "NEW DUTCH COLONIAL" 6 velikih sob in sun parlor, kopel, dobro zidano, ognjišče, garaža, blizu šote in transp., lahki pogoji. C. G. Hum-barger, 442 Highland Ave., Downer? Grove, 111. Ph. Downers Grove 773-R. 511-p,s,t ZIDANA HIŠA 8 sob, 2 spalne, kopel in 3 spalne v 1. nadstr., 8 čevljev yi-soko; lepa kuhinja, pralnica, dobra klet, fini les, furnace heat, podstrešje. dvorišče in mala koča zadaj; prosto dolga, proda radi smrti starišfcv. Pridite na 5333 Emerald Ave., blok vzhodno od Halstcd. 503-p,s $250.00 GOTOVINE. Bungalow, 4 sobe, vse improvements. Cena $4150, $38.00 mesečno. E. Wild, 3209 N. 72nd Court. 505-p,s,t ZIDANA HIŠA 5 sob, vhod od strani, 37JA-- čevljev, garaža za 2 kari. moderno. $9500 11a lahke obroke. — 5626 S. Troy.—Rep. 6100. 506-p AKO IMATE $5800 lahko kupite moderno poslopje 6 sob, lota 28x150. 3320 Diskens Ave., Chicago, 111. __449-p do p NA PRODAJ v Geneva, 111., eno uro od Chicage v Fox River Valley, lepe hiše, različne cene. Le nekoliko gotovine treba. Tudi svet na prodaj in lote. Šole v bližini in transportacija. A. L. Carlisle, Geneva, 111. 448-p do p POSLOPJE 8 sob, kamenita podlaga, tla trdi les, v dobrem stanju, hot water heat, 35 čevljev front, alley tlakovana, garaža, transportacija. — 6811 Parnell Ave., Plione: Normal 6775.____498-sr do sr ZELO PO CENI moderna hiša 3 nadstropij po 5 in 4 sobe, pralnica, garaža. vse v najboljšem stanju. Mesečni dohodki $122.00. Vprašajte v 1. nadstr. 4053 W. 22nd St. _________502-sr,č,p DVONADSTROPNO POSLOPJE po 6 sob; porč za spati; moderno urejeno, trdi les tla. 56l4 N. Spauld-ing Ave. 501-sr-do sr ja^JegoVo prevajanje upo-!nek curek prav hitro ali pa H kakor ti je znano, |večji curek bolj polagoma; na ' Cen-G t2'0"3' najraje bakrene, podoben način moreš tudi dolo-jboii .a. kovina se obnaša čeno množino elektrike razpe-Vjv p.r^azno, pušča namreč ljati v določenem času s tem, i^p posebno radovolj- da poženeš močan tok z "niz-SlT1' Toda tudi ne popol- ko napetostjo ali nizkim napo-H-^ .°nj. Za vsako pot, ki 110m" skozi žico, ali pa šibek a , skozi bakreno žico, jtok z "visokim naponom." Čim acati svoj davek, od- višja je napetost, toliko slabej- ati % iriora k a del svoje elektrike, ši more biti tok, V .ena žica ni vneta za ' nja, ne shrani si elektri- da dosežeš enak vspeh. f »nrani si eieKtn- Žica se v obče ne meni dosti v ampak jo izpre- za napon, t. j. za hitrost, s ka- > vel ^i jo razdeli ,tero teče tok po nji, svoj davek ,"ji °dušno svoji okolici, zahteva le od množine toka, ki ^iiiiii'l0JŠi Je tok v Primeri teče skozi njo. Zato lahko le <}a vprerezom, toliko viš- zmanjšamo "izgube" v žicovo-^ .^i^Postavka (kvota), |dih na ta načifi, da razpeljava- jo. 4 r •j • • p / y / Oznanilo in zahvala naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znan-»tu Nemila smrt pretrgala nit življenja našemu sinčku, oziroma Jožefu Pečjaku l4j d tie ,n ncvr>i mučni bolezni influnetei izdihnil svojo nedolžno du-l8- apriia 1926. 'Hi^ien 1 Jcn j. ... j jJj>esCc D'l dne 19. marca 1919 v Johntown, Pa. Star je bil 7 let ill ,r' Iv, j? ^stu gre pred vsem najlepša hvala Mrs. M. Žnidaršič in 5'e ob st r Za ves truc'> sta Ba imc'> za ^asa njegove bolezni Vv ile»šo hni v času nieKOve smrti- %et"C: M Val° srno dolžni tudi vsem darovalcem krasnih vencev fit,. U Pokoj,'' m WIrs- Drašler, t. j. botroma, Mr. in Mrs. Math Pečjak, \ 1,1 Mrs 'n "JCRovi družini; nadalje Mr. in Mrs. Martinčič, 1 r Da« 0renc irl Mrs. A. Požun, ki je pomagala okrasiti mrtva- V> hvalo Sinčka' . k sv, lzr<'kamo tudi preč. r. dr. Kajiču za podelitev zakra- IŠ tu? jega V« ^ Hirt, ' VRem onim, ki so dali brezplačno avtomobile, ga ob-^ ^upaj, aRi, nepozabni sinček: Naj truplo Ti počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa naj raj uživa, xe pri Bogu veseli. Žalujoči ostali: A PEQJAK, stariši; STANKO, brat; CILKA, sestra ta olja in spremitev do groba, ■n onim, ki so dali brezplačno odru in spremili k večnemu počitku. Iskrena hva- v AC i >hn Pa 26. aprila 1926. 9. maja je Materinski dan. Vsaka mati dobi cvetko tekom predstave. VABILO — na — IGRO IN PLES katero priredi Dekliška Marijina Družba V KORIST EVHARISTICNEGA SHODA v nedeljo, 9. maja 1926 ob 3. uri popoldne v šolski dvorani 1. Pozdrav. 2. Dekliški Tamburaški Zbor. 3. Nagovor voditelja Marijine Družbe. 4. Igra "TUNING UP FOR THE WEDDING." Komedija v'enem dejanju. IGRALKE: Leatha Bassett, The bride ................................................Anna Pcrkd Nina, ............................................................Julia Pasdcrtz Emily, ..............................................................Anna Madic The Bride's Sisters Teddy, J „„ .„ . ......................................Lillian Zabkar Neddy, 'I lici wins ...................................Anna Tomazin Frieda,' The Twins' Chum ............................................Julia Tomazic Mrs. Ragen, Noi^hhor« ...............................................Mary Grill Mrs. Boyne, Nu«hbo,i ...........................................Lillian Simec Miss Trueby, Book Agent ....................................Angeline l'asdcrtz Delia, The Cook ..............................................................Mary Madic 5. Igra "NAJDENA HČI." V dveh dejanjih. IGRALKE: Kornelija, bogata Rimljanka ........................................Pauline Grill Irena, gospodična iz Kartagine ....................................Rose Onierzcl Huza, oskrbnica ....................................................................Mary Falle Irma, kristjanska služabnica ...................................Johana Mladič Elma, t ...........................Sophia Mladič Lija, poganske služabnico ..........................Mary M aro vie Afra, .........................Mary Pintar Solima, prejšnja sužnja, ki je pobegnila in ukradla KernelijJno hčer ...............................................1'aulinc Pibcr Med dejanji pevske točke. Pojejo: Justina Kosniach, Dorothy Banich, Pauline Grill. Obe igri sta nad vse zanimivi in program v splošnem tako bogat, da bo vsak zadovoljen. Prireditev je namenjena v korist Evharističnega Shoda, zato vabimo vse, da se gotovo udeležite. ODBOR. Furniture for the Play furnished by the GENERAL FURNITURE CO., Loomis St. & Blue Island Ave. NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE « F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. $12.800 MODERNO dvonadstr. po 5 sob, zidano, sun parlor, furnace heat, novo. 1642 N. I'arkside Ave., blizu North Ave. Spaulding 4678. 507-p,s,t MODERNA dvonadstr. zidana hiša 5 sob, hot water* heat, ognjišče, knjižnica, buffett. 4142 N. Albany Ave. 508-p do p PROPERTY" blizu parka, Junior visoke šole, lota 50x150, dvonadstr. hiša, 6. vel. sob, 1. nadstr., 4 vel. sobe 2., hot water heat, garaža za 3 kare, zidana. Stoji poldrugo leto, boljše kakor novo. 4519 ParkerAv. 504-p.s.t KATOLIČAN BREZ KATOLI-SKEGA LISTA JE NIČI LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. HIŠA, zidana, tri nadstropja, 35 čev-vljcv lota, po 5 sob stanovanja, kopalne sobe povsod. 8010 Evans Ave. Phone Triangle 4260. 466-p do p DVONADSTROPNA zidana hiša po 6 sob, moderna, zaprti porči za spati, hot water heat, blizu "L" postaje 5140 N. Kimball Ave., Chicago, 111. Lastnik 4848 N. Kcelcr Ave. 456-p do p HIŠA 7 SOB IRVING PARKTdobra transportacija, 4040 Kostner Ave. Palisade 1682 zv. ali nedeljo. ____ 493-tdot COLONIAL* BUNGALOW na 501? Catalpa in 5009 Balmoral, 5 in 7 sob, prodati mora takoj, gotovine $1000, ostalo na obroke. Kildarc 10302. 491-tdot FARME N A PRODAJ. PRODA 2 akra dobre farme, sadje, stroje, dobra ccsta. Ernest Timm, Lyndon postaja, Wisconsin. 450-p do p FRANK KRŽIČNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404. >8 AKROV 720 ČEVLJEV do jezera, 515 čevljev do ceste do 27 jez., 1 milja do Eagle River; idealni prostor za bivanje na deželi; klub i. dr.; velika poslopja, elektr. razsv., voda, dobre ceste, ribji lov, golf pol milje. Lastnik A. T. Nelson, lix 343, Eagle River, Wis., ali G. Nelson, 4144 Moody Ave. 518-p,s,t 80 AKROV ob dobri poti, samo proti gotovini. $125 za aker. 348 St. Anne, III.. 514-p MARATOON COUNTY, Wis., očiščena in nekaj šc zaraščene farme. $25 za aker in več. Win. Albrecht Jr. Wausau, Wis. 513-p,s,t _UGODNA PRILIKA. RESTAVRACIJA, dobro idoča kupčija, blizu "L," proda takoj. 2134 So. 62nd Ave., Berwyn, 111. 497-sr do sr 2 Domača trgovina za Domače potrebščine J. L. Telser FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111. Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 tJstanovl.ieno 1912. ALASKA IUHE OMARE ZA LED ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše. Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža. POSEBNA CENA $69.50 za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej. Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni 2 vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se! rzr, I DELICA 1'ESSEN trgovino zelo po ceni takoj odda R. Rvsdon, 721 W. 81st St. Vincennes 2686. 499-sr do sr MEAT MARKET, Delicatessen, stanovanje, parna toplota, na lepem kraju, za dva zakonska, vse proti gotovini. Odprto nedeljo. 319 E. 75th Street. Vincennes 0715. 516-pdop DELICATESSEN, GROCERY in sla-dolcd, candy, šolske potrebščine, 5 sob za stanovanje, $35.00. Cena $850. (>952 Aberdeen St._515-p,s,t GROCERY in MESNICA, proda vdova. lepa prilika, dobro idoča kupčija, ukliučeno poslopje na vogalu. 3500 N. 'Narrangasett Ave. 512-p,s POHIŠTVO NA PRODAJ. $700 H OB ART M. Cable Player, rol-nc in klop, kakor novo. Cena $325; mora takoj prodati. 1835 Fletcher Street, Chicago, 111. Phone Wellington 4174. 451-p od p SET ZA JEDILNO SOBO, orehov les, posteljnina, viktrola. Nizka cena. 3748 Pine Grove Ave. 484-s do s ELEKTR. viktrola, 100 rekordov, stari slonokoščeni set za spal. sobo, nova kuhinjska omara in miza, več sto raznih knjig in.kuhinjskih potrebščin, 200 Mason jars, obleka, baskets, ringer in več drugega. 848 Lakeside PI. 509-p,s,t DELO IN SLUŽBE. ČEVLJARSKI POMOČNIK za Poly-type in na Opper stroj. 24 E. Adams Street, 2. nadstr. 510-p Material garantira po nizkih cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 m DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 « [X 4» 4» th 4» 4» 4» 4" ❖ •?? ❖ 4» »Jb 4? 4» 4 4» 4« 4» 5K * , Jfc ^ ^ ^ vjw ^ ^ ^ ^ ^^ ^ jjf. ^ vji ^ ^ ^ ^ ^ IZD Al A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. V. SLEMENIK Stric Gregor je mož najboljših let, krepke, zdrave postave. Ne more imeti, bi vsakdo mislil, več kakor štirideset let, četudi jih šteje v resnici že dve nad petdeset. Kdor prvokrat pogleda v Gregorjevo lice, mora takoj spoznati, da je to lice zrcalo blage plemenite duše. Neprestrašenost se bere iz celega obličja in iz mirnega očesa se sveti tisti prijazni mili pogled, ki si na mah pridobi človeka. Obleka kaže, da je stric Gregor duhovnega stanu. Sedečemu Gregorju nasproti visi na steni podoba prelepe, cvetoče deklice. Tisti mili pogled seva iz velikih oči; čisto snežnobelo čelo venčajo svetločrni lasje ter se v obilici vi-jejo na tilnik. Menil bi človek, gledaje to podobo, da je podobar hotel pokazati vso svo-io umetnost, ter na platno pričarati podobo angela iz nebes, kakršen se v sanjah prikaže nedolžnemu otroku. Ozri se pa na Lavro, ki sedi zraven strica, in porečeš, da podoba na steni predstavlja čedno Gregorjevo nečakinjo. Res, to je podoba Lavrina, in vendar tudi ne. "Taka je bila tvoja dobra mati, Lavra," pravi stric, ko je že nekaj časa ogledoval podobo. "Da, ravno taka je bila v tvoji starosti. Ni mi žal za trud, ne za denarje, da sem bil dobil iz slavnega Rima, ki je domovina umetnikov, slovečega podobarja, da mi je naslikal podobo moje sestre Angelije. Ko smo bili z Benečani doplesali bojni ples ter ohole kramarje spodili od naših mej, smo obhajili ravno v tej hiši častni dan Angelijine poroke; in ko se je vse plavalo v veselju, sem dal odkriti to podobo--oj, tega dne ne zabim nikdar! Bil je lep dan mojega življenja!" Kadarkoli je stric Gegor govoril o svoji sestri, vsekdar je omenil njene poroke in podobe, in vsekdar se je veselja lesketalo njegovo oko. Navdušeno je popisoval najmanjšo stvarco, ki se je dotikala njegove povesti. Naj tukaj povemo nekoliko iz njegovega življenja. Oče Gregorjev in Angelijin je bil plemenit, premožen mož, čislan zavoljo svojih občeko-ristnih dejanj, s katerimi se je skazoval podpornika vsega, kar je bilo domovini v prid. Ravno tako je tudi pridno sukal meč zoper sovražnika ter marsikaterega Turčina poslal v krtovo deželo. Imel je ta korenjak posestvo na Dolenjskem, na katerem je s svojo rodbino preživel poletne mesece, ako so bile sicer okoliščine ugodne. Na prijetnem griču sredi vinogradov je stalo precej obširno poslopje, in spodaj se je vil potočič, ki na vsem svojem potu do izliva v Krko ni imel nič posebnega opraviti, samo da je nekaj streljajev od griča gonil ponižen mlin. Neko poletje, ko se ni bilo nadejati nepovabljenih turških gostov, pride cela rodbina tu sem, in zraven še nekaj domačih prijateljev. Mali Gregor zbere vrstnike krog sebe. Dečki sami ne vedo, kako novo igro bi še zopet in zopet igrali. "Zdaj sem iztuhtal, kaj moramo početi" zavpije Gregorček ter poleti navzdol k potoku in fantiči brze za njim. Odveze čoln in stopi vanj ; veslo v roki vabi tovariše k sebi; pa nihče izmed njih si ne upa udeležiti se vožnje, ker je voda bila narastla. Gregorček se je že večkrat vozil za kratek čas po potoku, a veslal je vedno z varno roko mlinski hlapec. Zdaj poskusi sam voditi čol-nič, ki prične počasno plavati z vodo naprej. Fantiči na bregu korakajo vštric čolna, čudeči se Gregorjevi srčnosti, ter veselja zaploskajo, kadar lahkotni čoln po dobrem potisle-ju poleti naprej. Le eden izmed njih, z imenom Branko, ga prosi, naj obrne čoln in vesla proti domu nazaj, češ, da ni sto korakov več do mlina. Pa Gregorček se svaritelju smeji, ker ga je vnela tovarišev pohvala. Moško goni dalje, kar se mu vsled prevelikega upiranja veslo iztrga iz rok, in malo, da se sam ne prekucne v vodo. Nastane krik, in kakor bi pihnil, se tovariši razlete na vse strani. Gregorček ne zna plavati in čoln se bolj in bolj bliža mlinskemu jezu, kjer mladega veslarja v penečih valovih čaka gotova smrt, zakaj silno žene voda črez jez in bode tudi čolnič čre-zenj potegnila v globočino. Edini Branko je bil ostal na bregu in urno spoznal veliko nevarnost, ki preti mlademu prijatelju. Pogleda daljino do čolna in prekrižavši se plane v vodo, kakršen je bil, plava za veslom, katero z velikim trudom privleče do čolna. Gregorček, skoraj obupen, zagrabi veslo, in kar je moči, priganja k bregu. Tri male korake je še do .jeza, zadnji čas je že bil, da mu je vrli Branko prinesel veslo. Ko mala dečka prideta na breg, si padeta v naročje Od tega dogodka sta bila Branko in Gregor vedno skupaj, in tako se je med njima uko-reninilo iskreno prijateljstvo. Skupaj sta živela ob času miru, skupaj hodila v boje zoper tlačitelje domovine. Tu so jo napadali lakom-ni Benečani, tam so hoteli razsajati divjaki iz Turčije; vsekdar je bilo treba v krepki roki držati meč, vedno je moral Slovenec biti pripravljen dragi domovini v bran. Gregor je bil srčno vesel, ko so se delale priprave za zaročbo sestre Angelije z Bran-ko-tom. Komu bi bil svojo sestro raje izročil v varstvo kakor junaškemu prijatelju od mladih let. Preden pa se izreče cerkveni blagoslov nad zvezo dveh si vdanih src, zahteva zopet domovina, da se ji priteče na pomoč. Kdor jo ljubi vestno, iskreno, bo na prvi klic hitel med njene branitelje in naj ima tudi zapustiti nevesto ali ljubljeno sestro, kakor Branko in Gregor. Vzela sta orožje ter šla nad sovražnika. Ilud boj se vname na meji; bogati Benečani so, kolikor je bilo dobiti kupljenih vojakov, poslali proti Slovencem ter še svojcev dodali lepo število. Zgodi se mfed trdovratnim bojem, da se Branko odtegne od svojih in svojega krdela. Urno ga obsujejo Benečani ter ga skušajo dobiti živega ali mrtvega. Dolgo se brani Branko ter ceplje glave osupnjenim na-skakovavcem, vendar prične pešati. Ko ga zagleda Gregor, pošlje vročo molitvico k božji porodnici, pa grmi prijatelju na pomoč. Raz-podi in potolče nekoliko sovražnikov ter pri-streže silen mah hrustega Benečana na Bran-ko-tovo glavo. Zopet zabliskne meč in Benečan se zvrne na tla. To videti in v begu iskati rešitve je bilo Benečanov najbližnje delo. Slovenci so zopet prišli zmagovavci domov. (Dalje sledi). "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- »tv. sobe 204 Phone: 4854 Odprto: od 9. zjutraj da 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. MMMlItSaMMMMIM DR. J. F. KONOPA ZDRA™*0D™ " X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 ČITATELJI! DR. H. ROSENBLITH iz Przemysla, Avstrija; špecijalist že 25 let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2101 W. ROOSEVELT ROAD Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni gura okrevanje. Dr. H. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in ranocelnik, 8—11 A. M. 2101 W. Roosevelt Rd. 2— 4 P. Al. Phone: Canal 3291 7— 9 zvečer. Vam zasi- Mokre noge! Nevarne- mokre noge! Razni nevarni prehladi, iz katerih se razvijeta influenca ali pljučnica, imajo svoj izvor v mokrih nogah. Drgnite podplate močno in temeljito z PAIN-EXPELLER Varstvena znamka Retf. U. S. Pat. Off. Drgnite, da ho koža zažarela, da bodo podplati rdeči in gorki. Niti pozimi, niti poleti ne imejte mokrih nog! Pain-Expeller prodajajo lekarnarji vsepovsod. 35 in 70 centov steklenica. Pravi ima varstveno znamko SIDRO. F. AD. RICHTER & CO. BERRY & SO. 5th STS. BROOKLYN, N. Y. m Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBTU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1902 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. 28. Evharistični kongres je pred durmi. Iz starega kraja se pripravlja na ta kongres okrog 100 odličnih zastopnikov slovenskega naroda. Veliko naših rojakov iz cele Amerike se bo zbralo v Chicago, da osebno prisostujejo tem iz-vanrednim slavnostim, kakršnih najbrže nihče izmed nas ne bo več doživel. Zastopniki celega sveta pridejo k tej veliki demonstraciji, kakršne svet še ni videl. Več milijonov udeležencev se pričakuje. ALI SI ŽE MISLIL na to, da boš želel dobrih, zanesljivih, hitrih poročil o vsem, kar se bo godilo v tem velikem času, zlasti poročila o naših slovenskih kongresnikih ? ALI SI ŽE' MISLIL na to, da bodo tvoji dragi v starem kraju o vsem tem željno pričakovali novic? Amerikanski Slovenec je edini slovenski list v Ameriki, ki bo dnevno prinašal novice o celem gibanju, o pripravah, o naših potnikih iz starega kraja in delovanju tamošnjega kongresnega oddelka, čikaškega slovenskega kongresnega odbora, o dnevnih dogodkih in sploh o vsem, kar, bo zanimivega o kongresu. ČE SE NISI naročen na Amerikanskega Slovenca, naroči ga takoj, da boš o vsem dobro poučen. Naroči ga svojim dragim V STVARI KRAJ, brezmejno ti bodo hvaležni. CE TVOJ PRIJATELJ ALI ZNANEC še nima A-merikanskega Slovenca, daj mu tale, da čita in opozori ga, da si tudi on list takoj naroči. Vsi ne moremo osebno na kongres, žal pa bo vsakemu, ki ne bo čital poročila v Amerikanskem Slovencu in v duhu preživljal vse dogodke. NAROČNINA za A. S. je $5.00 na leto za Ameriko, $6.00 za stari kraj in se pošilja na upravništvo: Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street Chicago, III. Ko ste ta cirkular prečitali, ga dajte svojemu znancu, naj tudi on čita. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St..........Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo JRoad — Phone Eddy 5849 .................................i........»,,'agji a OPISANO POLJE j J. M. Trunk. "Človek ima pravico, da misli,' kar hoče." Tako je znani sodnik na mla-deniškem sodišču v Denverju, J. Lindsey, zagovarjal umrlega Burbanka. To načelo je splošno' pravilno, saj pravi tudi apostol Pavel: "Ex fide justus — prepričanje opravičuje vsakega."; Objektivno more biti to prepričanje brani. Nikakor pa ne gre,' šeno. Posamezniku se mora pu-| stiti popolna svoboda, da ima! svoje prepričanje, in naj je to objektivno tudi zgrešeno, kakor ima na drugi strani zope^ vsak prostost, da svoje prepričanje hram". Nikakor pa ne gre,' da bi kdo za svoje prepričanje zahteval svobodo, a pri tem to svoje prepričanje hotel drugim usiliti, in posebno ne, kadar je to prepričanje objektivno zgrešeno, napačno. To pa je delal Luther Bur-bank in to dela tudi njegov za-' govornik Lindsey. Luther Burbank je rekel, cla je tudi Krist bil "infidel." Na kaj je Burbank svoje mnenje naslonil, ni povedal. Prav isto pa trdi tudi Lindsey, a zadnji pove tudi razlog. Po Lindseyu je Krist postal "infidel," ko je rekel: "Slišali ste, da je bi}o starim rečeno: oko za oko . . . jaz pa vam poVem." Objektivno je to zgrešeno. Mr. Lindsey ima zase lahko to prepričanje, a on ne sme tega prepričanja drugim' usiljevati, in njim prepustiti, da drugače mislijo, posebno, ker je v tem slučaju objektivno on v zmoti. Ta napaka se v vsakdanjem življenju ponavlja neštetokrat, ker ravno oni, ki zahtevajo svobodno mišljenje, hočejo svoje mišljenje drugim usiliti. Povsem druga plat je pa zagovarjanje mišljenja. Mi usta jamo in vas je strah . . . Tako si don^neva žarkome-tar, ko piše, da je "Pisanemu polju (slovenščina si je zlomila obe nogi) hudo, ker je Prosve-ta seznanila Slovence z Jos. McCabom." Dalje pravi, "da je bilo tudi hudo, ko je Pro-sveta poročala o nekem italijanskem duhovniku - profesorju, ki je bil pred kratkem izobčen iz cerkve, ker se je spri z dognvami." Ker se pač žarko-metar oprijema takih slam, da si poživi malo svojo korajžo, vidi na nasprotni strani polno strahov in hudo, hudo . . . Ako se on zadovolji s takimi dlakami, kaže, da je zelo skromen, a nikakor naj si ne do-mišljuje, da je koga radi nekaj odpadnikov strah. Sicer je pa zelo slabo spričevalo za njega, ako se mora zatekati k odpadlemu frančiškanu in k italijanskemu pretiju, ko "seznanja Slovence." Slovenska torba bo toraj silno — prazna. "Rdeče klerikalce" hoče pobiti s "črnimi sociji in boljše-viki." Primera šepa prav na obeh nogah. Ako kak komunist kaj pametnega pove, ali se kak socij spreobrne, in se to zabeleži od "črne" strani, je to nekaj povsem različnega od naravnost ginljive ljubezni, katero obsipava socijalist its' janskega odpadlega duhovi ka ali bivšega frančiškana. SAJ je stvar tako solzavo izgledala, da bi bil človek lahko misij* da pojde člankar v Rim cel« — romat k "skreganim dogmam," k frančiškanu je pa ^ šel, dasi ni bilo treba romarske palice, ker stvar je bila le Chicagu, kakor je sam poved«;, Kaj ko bi hudi jeziki utegu1" govoriti o "rdečih" — rornar' jih ? * * * Molekovega bunka niti malo"1' "Moj fajmošter, katerem« usojeno, da se mora kregati11 Italijanske Harmonike. Mi iztleljujemo in importira-mo vse vrste harmonike, prvovrstne, na roko delane Italian Accordeons, ki so najboljše na svetu. Jamčene 10 let. Naše cene so najnižje. Vsak kupec dobi brezplačen pouk. Pišite po cenik. RUATTA SERENELLI & CO. 1114 Blue Island Avenue, Chicago, 111. stare dni Žal, da se mor« kregati, a kaj bo, ko je £• lek tako zar .... in neu ••j da hoče cerkvi usiliti paga«^ praznike s pravljico o #osl j ribi! To je pravi bunkasti »I in niti malo ga ni. Kult je J lo podoben kultu, bo toraj daptiran kult. Malo se « 1 blišči ,utegne biti kak ^ ' pobe'* g. Molek ga na cesti pleh, ali še kaj s pa je ga- jnvin- "Najlepša je pa o zg°ao., stvu Kristove osebe," P1'^'.^ Molek, jaz pa samo dosta ( * da je to največji — bun te sorte bunk ni nikako o^, vprašanje, temveč goli, P1 bunk. v . Tako "kreganje" utrdi d ku — živce. Nekaj o — stiskanj"' trdi'«1 Prosveta je nekaj on«5' i Sheboygana in prišla je P p ba tisoč dolarjev za pet je trdila nekaj iz Pl,e. za drugi tisočak je bil P°nU3.e(, tu-dokaz. Ako je gospoda ko nesebična, da ne sP^L^i sočakov, bi imela dftfuji vsaj dokaz. Kaj še ? ^yjH žarkometar pravi b. ^ groše, Jeglič pride." HeJ>' rfli t, ci! Stiskajte, stiskajte • ^^ pri Prosveti smo že stis med noge. ^^^^Jbm | DRUŠTVO SV. D^Jf? 5 (Holy Family j št. 1. D. D. D. Joli«1' j9l4, i Ustanovljeno 2. nov- \i Geslo: "Vse za vero, ^ narod, vsi za enega« za vse." .1 Odbor za leto l9* gt(/ S: Predsednik........George Podpredsed.....John lv .'u ^ Tajnik Paul J- LaurJ yi<< ^ Zapisnikar........ Blagajnik ......L Reditelj ............ Mart* Nadzorniki: y Frank Vranichar. V Društvo šteje 507 članic ter 282 otrok. ^J ^ J0S' na mesec se P'ac» !H bolezni $1.00 bolniške v ^ na vsak delavni d»n. ^ ^ % rt 'I novitve do sedaj se i plačalo $14,495.00 Dne 1. julija lOf 3^ hajalo v blagajni paje > Rojaki pristopite v K<,» liko društvo, kjer l0 varujete za posmrtni niško podporo 0 n< Društvo plača iK J de za vsakega nove« pfiiJ kakor tudi Družba » . t" ne plača $1.00 nagjj> gi t $2.00 za vsakega n° v o didata, ki ga prid°° štvo. , jgieK /t Naš Mladinski ^ nudi lepo priliko, o 0d *frt Paul J. Laurich, ^ep^' Predsednik: 815 N. J 00 way; blagajnik: gt-sich, 401 Hutcliin80 JoHetu, 111. Vi »o 1r V S