Slike iz vojne* Vojskovodja pohvali slovenske piomrje. Pionir Matija Napofcnlk, doma iz T e p a n j s kega r r h a pri Konjicah, je poslal ravnatelju nafie tiskarne g. dr. «ke r o v Š e k u s severnega bojišča sledeče pismo s prošnjo, da ga izroči našemu uredništvu: Ljubi MSlov, Gospodar"! Kolikokrat sem Te čital prej doma v civilu', se poufteval, tolažil, zabaval in kratkočasil pri Tebi! A tudi sadaj v vojaški suknji si še tem večji iaoj prijatelj. Ko sem še bil v Ptuju, sem dobival ,,Slov, Gospodarja" redno od ravnatelja tiskarne gosp, drs Jerovšeka. Komaj sem ga čakal, v prvem prostem času sem ga z zanimanjeoui čitai. Tudi tovariši so se kar trgali zanj. Prinesel nain je marsikatero novico iz domačega kraja in tudi z boinega polja. Posebno so me zanimali podlistki in pisma, ki so opisovali razne hrabrostne 6i'ne naSih. vojakov na bojišču, Pišejo jih naši slovenski lantje iz švarmlinije, kater.m ne zmanjka poguma, kakor vidijm. sedaj tvikai na lastne oči. Ko sem bil podpisani odbran k marščeti, smo se pripravili za resen korak v vojsko z vsern potrebnim za dušo in telo. Peljali srno se skozi Maribor, Gradec, cesarsko mesto Dmiaj ;n dalje po Moravski in Sleziji na boj.no polje. Na vseh kolodvorih srno bili dobro postreženi. N_a vojsko odhajajo&ega vojaka pač na postajah postrežba in krepčila dobrih ljudi zelo razveselu Po tridnevni vožnji smo srečno in pogumno došli do svoje stotnije. Tukaj živimo prav po vojskino, vse se mora za dobro vzeti. Velikonoč smo prav lepo obhajali, imeli' smo sveto mašo v neki mali vasici. Cerkev je lesena, a znotraj prav lična. Udeležba je bila nebrojna, večinoma samo vojaštvo, Z gorečim srcem tu še tembolj prosimo Boga za zmago Avstrlje. Tudi sovražno in naše streljanje se je prekinilo za 24 ur, da smo mogli na obeh straneh vsak svoie žrtve boja minulih dni pokopati. Med borecima se črtama so vojaki' nar«dili na kole velikansko pisanko Zveličarjevega vstajenja. Kraji so tukaj prav pusti, najvefi je gozdovja. iTa dežela je paS kakor nalašč za vojsko. Postrežba je povoljna. Tudi z vinsko kapljo nam dobri gospod stotnik dovolj zmerno postreže, da si od dela utrujene ude poživimo in okrepčamo. Dne 2. aprila nas je obiskal eksc«lenca gospod feldmaršallajtnant pri delu in kopanju strelskih jarkov. Pri tej priložnosti je izrekel najvišjo pohvalo prvi' kompaniji, pri kateri podpisani sedaj služimo. Poznejo nas je tudi pismeno pohvalil. Pismo se je pred nami javno prečitalo. Ta pohvala je zopet dokaz, kaj pošten Sloveneo zmore in zna. ,,Gospodar.jevo'< uredništvo, vse naročnike in feitatelje .,Slovenskega Gospodarja" srfv.io pozdravliamo iz daljnega bojnega polja. Pionirji: Maitiia Napotnik iz Konjic, Jožef Cvetko iz Polenšaka pri Ptuju, Frano Vrenko iz Polja pri Podčetrtlai, Janez Klane6ek od Sv. Jurja ob Ščavnici, Martin Zorman od Sv. Benedikta v Slov. gor., Henrik Vidmar iz Zre5 pri Konjicah in Alojzii Crepinko, c in kr. narednik, domn iz Skorbe pri Ptuju. Dtfstavek pregledovaloa vojaških pisem: K predsto.je6emu še pristavim, da# je bila 3. pionirska stotnija za izvanredno hrabrost pred sovražnikom od vrhovnega armadnega poveljstva častno pnhvaljena in da je veliko mož obdarovanih z brabrostnimi križci, oziroma svfitinjaimi vseh vrst. Pri tet stotniji služijo Stajcrci, Kranjci in Korošci, v e 5 i Doma S 1 o t e q c i. Alojzij Cr«piiiko, c. in kr. pio. nirski narediiik, kot pregledovalec pisein na bojišču. Pismo siovenskega zrakopiovca. Jakob Fras, donia od Sv. Raperta v Slov.gor., dodeljen avstrijskemu zraikoplovnemu oddelku, stotn. štev. 8, vojna pošta štev. 101, piše z dne 25. sušca sledeče: Bilo mi je nekako tesuo pri srcu, ko sem dne 6. sušea morai zapustiti solnčno Gorico ter se odpeljati na severno bojišče. Ko sem se peljal skozi domače raesto Mai-ibor, sem meuda za^njič obSudoval krasoto n&še mile slovenske domovine. Bilo je y nedeljo, zjutraj ob 5. uri; ravno so zvonovi po vseh mariborskih cerkvali vabili veruike k rani službi božji. Še enkrat sem si zaželel biti pri sv. mafei, preden se podam na pot, iz katere se ne povrnem morda nikdar več. A črni konj ni hotel dolgo čakati, kmalu jo odpiha i.roti severu. Z Bogom, torej, draga domovina! Z Bogom Slovienske gorice in kf-asno zeleno Pohorje! Veiiicokrat sein bil na tvojih vrhovib.. Z Bogom, Ijubi stariši, brata iii sestra! Z Bogom, dragi prijatelji, s kojimi sem preživel toliko veselih ur! Tako sem se v duhu poslavijal od vseh. Ko sem se peijal proti Kapfenbergu na Gornjem Stajerskem, je začelo snežiti in je suežilo celo pot do Moravske-Ostrove. Kmalu bom torej v deželi, kjer tako neusmiljeno gospodari smrt. Radovedno začel sem gledati skozi okno, če se morda že ne pokaže kje kak ruski stric^ a zaman. Po petdnevni voznji sem kpnefino srečno dospel k svoji stotniji, k svojim Ijubira zrakoplovom, " Kje da smo, Vam pa ne smem poročati. Ko sem se dne 12. marca zjutraj zbudil, sem začutil silen mraz. Nisem si i>rvi hip mogel domisliti, kjo da sem. Skoeirn po koncu iji iz voza. Zunaj je močno snežilo. Torej danes še ne bo nič z letan.jem. Tri dni nisem doživel nič posebnega. Dne 15. marca pa je bil krasen daii. Že zgodaj zjutraj smo pripravili zrakoplove in najdi gledat, kaj li počenja stric Rus. Opazili nismo nič kaj posebnega, za to se vrnemo nazaj. Bili smo že blizu nafiega taborišča, kar pripiha za nami ruski zrakoplov. 2e od daleč ga smo spoznali ter ga začeli pozdravljati s svinčenkami, katere pa mu niso kaj posebno dišiale, kajti bitro se je obtrnil nazaj ter jo popihal, od koder je prišel. Danes, ko to pišem, je Marijin praznik. 0, kako sem se druga leta tega dneva veselil, ko sem v družbi sviojib. tovarišev zapel kako pesmico Mariji na čast. Kmialu bo Velika no6. Ne vem pa kje in kakjo jo bom praznoval nai*jXi.zem]ji. V.kraju, kjer se nahajamo, stanujejo večinoma Poljaki. Bliža se pomlad in ti ubogi ljudje ne vedo, bi li začeli obdelova^ti svojo zemljo ali ne. Učim se tudi pridno poljski. Kakor daleč sega oko, je sama ravnina. Svet je vlažen, sneg se je začel tajati in vsled tega je grozno blato in voda. Oh, ko bi vendar že vsi naši ljudje spoznali, kakšno domovino !da imajo, ne bi je tako malomarno prodajali. Mislim, da bi začeli gojiti veejo ljubezen do nje. Tudi ,,Stražo" in ,,,Slovenskega Gospodarja" čitam. Dobim ju od prijatelja, Pošiljam tudi vsem cenjenim čitateljem ,,Straže" in ,,iSlovenskega Gospod." iskrene pozdnave! Ob priložnosti ve5. Srce mi hrepeni po domovini... Topničar Josip Plšek, bivši na&elnik celjskega ..Drla'", piše dne 27. raarca svoji materi, gostilničarki v Cretu pri Celju: Draga mama! Vaše pistno, za katero Vam prav prisrčna hvala, sem prejel. Istotako tudi Ivankino karfo. Ko berem Vaše pismo, mi kapljajo solze na vr. ste, katere je pisala Vaša zlatavredna roka. Pisal sem Vam karto, da smo že od 21. marca na maršu. Sli smo oelo noč. Po dnevi smo streljali in začeli malo kopati, da bi se vsaj za silo skrili pod zemljo. A to ni trajalo dolgo, treba je bilo zopet naprej. Potem smo vetidar drugo hb6 lahko par ur spali v nekem hlevu, a vse je bilo dobro, samo da smo smeli spati. Clovek jo tako izmučen, da kar na golili tleh leži in zaspi. — Spočil sem "^e vendar vsaj malo. Drugo jutro zopet zgodaj naprej! Tako gre dan za dnem in še po iioči. Nihče, kdor si sam ne skusi, ne ve, kako je Inido na vojski. Blato tako, da sem si lahko škorne sezul. Pri streljanju se nam pogreza lop do pesti. Vefikrat spimo kar v gozdu ali pa Še celo pod milim »lebom. Prehlajen sem tudi čisto, Bog ve, kako dolgo se bom otepal. Mrazi me, kašljam, da hoče vse z mene strgati, a tu ni zdravila; pa saj tudi ne pomaga nič, Ustnice imam raznokano in krastave od mrzlega vetra. Ma maršu se ni mogofie umiti. Kumern in za^ rašen sera kakor puščavnik, blaten čezvrh glave. Na. ravnost ustrašili bi se, 6e bi me zagledali, Rekli1 bi, to ni mogoče, da bi bil Pepe, a žal jo resnica. Jesti se mi ni6 ne Ijubi. Kako bo pa človek jedel, 6e komaj čaka, da bi se vlegel. Tukaj ni moje ljube mame, ki bi mi dala zdravila ali skuhala krepčilen Saj ter me odela z gorko odejo. Tu so le trda tla mrzla odeja in pa bridko ure. Ko bi prišel kateri od Vas le za en dan sem, bi imel že vsega zadosti in bi tudi gotovo drugačen postal. ,,Kdor moliti ne zna, naj se na vojsko poda." Pa še tukaj jih je ranogo -vmes, ki se ne zmenijo za nieesar. Ali kaj bo v v&6nastt, j« tprašanje. Ravno ob 3. uri popoldne je, ko Vam pigom & solzami v očeh to pismo. Stari spomini se mi vzbujajo in srce moje neizrečeno hrepeni po Ijubent slovenskem domu. Naj bi še doma toliko d&lal, niti senca ni proti temu3 kar mora človttk: tu pr«,. stati. Tako, da bi se kamnu smilil na cesti. V dopisiiei sem Vam že tudi pisal, kako so nas obstreljevaM 1^3. inarca, da je neslo blato po nas kakor dež in sama Marija me je takrat ob^varovala, da uiser* dobil kos granate v hrbet, Padel je čisto tik mene. Jaz ps se tudi vsak dan priporočim Mariji, da ns,« varuj® pred nezgodo. Da bi bil v trenutku mrteT, ako bi me bil zadel kos šrapnela, je gotovo, ali pa bi mi bil» odbilo nogo. Ko bi pač ljubi Bog na eno stran preio. žil ta težki vojni križ. Gotovo pa tudi pomagajo Vaše molitve. Tako se klatimo po tem ljubem svetu k»kor oigani. Nikjer ni miru. Ljubše bi, mi bilo, kakor ceB svet, samo da bi bil enkrait doma. Kako rad bi Vam pomagal koma! Kolikokrat si misrm: Uboga, moj* mamca in z njo vred moram trpeti tudi jaz! Vsak VaŠ opomin mi pride tako globoko do sroa, da res vst nekako bolj voljno prenašam. Mislim si, 6e mi mogo6e Ijubi Bog ni odločil dalje živeti, naj bo pa krons tem lepša gori nad zvezdami. Saj imam tam že tudS mnogo prijaieljev. Se rajši bi1 pa poprej Tidel moj ljubi domači slovenski kraj. Jutri je cvetna nedelja. Kako sem včasih z veseljem nesel baitaro. Kj# aem pe. sedaj! Želim Vam vsem prav vesele velikonoCne praaaike, upajoft, da jih boste vsaj nekoliko boljše obhajali, kakor jaz. Lani smo bili skupno vsi pri eni mizi, letos se pa spomnite, da se Vaš Pepe pomika pc blatnih karpatskih cestah, VelikonoSno jagnje bo !©«• fos zame prazni želodec. Alelujo bodo tu peli topovimesto zvonov. Bog daj, da bi zapeli skoro pesem rairu. Sprejmite prav prisrčne pozdrave od Vašega hva ležnega in v duhu Vas poljubljajočega Pepeta. Sovražnik nas pozna. Pismo Franca Ocvirk svojemu stricu Maksu O^. evirk, župniku pri Sv. Andražn nad Polzelo. Ocvirfc se je boril na francosko-nemškem bojišču, predno jE' odšel k Hindenbnrgovi armadi. Vaše pi&tno, Ijubi stric, me je prav raa^veselilo; bil je glas iz ljube, daline domovine. Bivamo že nekaj dni daleč od bojn© irte v inestu Roulers in čakamo novega povelja. To mesto |e prav lepo in šteje 20.000 prebivalcev; trgorina je % polnem teku. Res, fiudno je; nedaleč od tukai so Ž8? hudi boji, sli&i se gromenje topov, a mfiS5ani f$$ n* zmenijo za vojni ples. VečSna jib. pravi, da bi bil& bolje, ako ostanejo pod Nemčijo; so francoskega jeaSu ka. V tem mestu smo praznovali 27. januarja rojstnl dan nernškega cesarja. Sto mož od naše težke baterije smo bih poklioani k paradi, Na velikem trgn sredt mesta smo se zbrali ter čakali dogodkov. Govorila sta dva 86. gg. kurata in potem naš poveljnik. Govori so bili tako vznešeni, tako plamteči ljubezni do domovl" ne, da bo vsakdo še bolj ljubil svojo domovino, 'Opisaiti Vam še moram nekaj od pretekJega časa, predn® Se, ko smo dospeli v to mesto Roulers, Sedem tednov; smo bili v bojni 5rti pri mestu Ostende. Ni mogoče popisati, kako velikansko škodo smo sovražniku napra* vili, veliko težkih sovražnikovih. baterij smo popolna. ma unlčili. Mesto Nieuport pri morju smo skoraj 6t» sto porušili. Ravno tu so se Franoozi in Angleži n« prostem polju utrdili; mi smo tukaj dobili nove boni» be, lažje kakor one, ki smo jih rabili pri, trdnjavalt. Antwerpen in Maubeuge. Učinek teh bomb je naravnost strašen; bomba raztrga. razkoplje in vzdigne mehko z-emljg daleč n® okrog. Sovražnikve, dasmomiATStriJ* c i, t i s t i, k i. j i m n a j v e 6 škode pnzadenemo. Kolikokrat smo bili v ognju granait! Dosti jih je padlo pred na. mi in za nami; samo Bogu se imaino zahvaliti za sre. eo, katera nas je dos'edaj spremljala. Vseh narodnosti nas je tukaj, Slovenci, Hrvati., N&moi, Ogri, Italijani. Tudi je dosti, vohunov, zjlasti za naše težke b»terije; ti vohuni priha.iaio v nemški uniformi. Enega smo mi zasacili na opazovališču, Nemci pa več. Zata se našim težkim baterijam nihoe ne sme približatt brez legitimacije, Povedano nam je, da nas še hujjB. boji čakajo. Ples bo krvavi, zmaga pa •* slayi. Najljubšamije materna bespda. Pismo slovenskega topničarja Janeza Antons Dvoršak iz Hoč, ki je dodeljen municijski koloni n» severnem bojišču, se glasi: Dragi domači! Naznanjam Vam, da sem zopoi na počitku, Začetkom marca smo se pel'ali s slrelivom v ognjeno črto. Zima je bila strašno huda. Vse delosmo morali opravljati po noSi, ker nas je sovražniit vedno zasledoval. Ali' hvala Bogu, vse srao dobro izf* vršili. 'Ob koncu našega posla smo bili pohvaljeni od generala samega, ker smo naše delo dobro in hitrt* opravili. Ker pa smo vse težave mirno in roljno pre» našali, smo dobili sedaj počitek. Na Marijin pTaznllž dne 25. maroa je bila grozna bitka. Dva polka sta bila skoro čisto uničena. Veliko šte^alo mrlifteT je b&l& tedaj pokopanih. O koncu vojske še ni govora. Zdrar «em Sft, za Ear se imam zahvaliti dobrotljivemu Bogft. Snegn je tukaj toliko, da ga imamo z.a deset let dovolj. Ve6krat smo morali vojsko radi smega prenehati, ker nam je topove čisto zamedlo, mrzlo pa je bilo tako, da ]e kar pokalo. Nekofc so prišli itrije infanteristi k nam že napol zmrzli;; eden od teh je imel čisto fcrne prste od mraza, niti sleči se ni mogel veft sam. Jaz sem mu z vsem dobro postregel, tudi nasitffl sem vse tri, ker sem ravno žgance kuhal, Godi se mi zdaj preeej boljše, ker dobivanio ve6 hrane, pa tudi sami smo kaj prebrisani, Kadar smo lačni, pa. hitro iztaknemo kakgno stvar, da si napravimo kosiilo. Veasih imamo tudi srečo, da «e uddežimo sv. maSe in pridige. Toda samo enkraH sem bil tako srečen, da sem sl-:Sal na bojtefiu slovensko pridigo. Akoravno raziraiem že vefc jezikov, mi je vendar najliubši moj milodonefti slovenski materni jezik, kateri mi sega najgloblje v sree, Omenjam še tudi, da sem ,,Slo. venskega Gospodarja" že tudi dobil. Citam ga z velikim zanimanjenu fskreno pozdravljam Vas domača jn tudi vse bralce ,,Slov, Gospodarja". ,,K Rusom ne greva v vas" .TopniCar korporal Franc Zličar, gostilnifear in posest .ik na Ponikvi, piše dne 25. maroai V r e 6 k ov i obiteBji na Razikovžah pri S v. J, u r j u o b j u ž n i ž e 1 e z n i o i: Ljubi moji sorodniki! Vojskinih novosti Vam ne bom pcročal, ker vem, da Citate časop»se.. Vse grozote, katere sem že ali Se bom tukaj doživel, Vam bom ustmeno razložil, ako mi bo roka Vsegaimogočnega tako mila, da botn Se enkrat \idel drago domovino in svoje domače. Zadnji. čas S0 natojam v Karpatih ob ogrsko-gaDško-bukovinski meji. Hvala Bogu, jaz sem še pri popo'nem zdravju, Dodeljen sem že ves čas vojske muncijski tolorr,. Kdt vojak prve municijske kolone sem vefiinoma vsak dan v bojni fir-ti. Dovažamo streirvo k topovom. Zato so mi že pa tudi mnogokrat sovražni šrapneli nad mojo glavo peli smrtno pesem. Pa ljubi Bog nie je dosedaj Se viedno srečnega in zdravega ohranil. Trdno pa tudi upam, da se^po končani zmagoslavni vojski zdrav vrmem. 0 Marija, Mati moja vamiljena, oh, sprosi mi od Jezusa, da vrrnem sr&čen se in zdrav skor spet v domači kraj! Saj v tebe Mati upam vse vse, da srečno vrneš me. Drugače se imam Se tudi dokaj dobro, nekoliko sem že nappedoval, tako, da ne more vsaka metla pometati z menoj, Iz kraja v kraj me prenaša moj ,,švarc", s katerim se jako dobro razumeva, Zakaj bi te ne ljubil, konjKek moj. Zavriskal sem na glas: ,,K Rusom pafi ne greva v vas!" Po domovini zelo hrepenimo vsi, kajtl stvar traja že res dolgo. Sroe mi vedno poje: OB premlla domovina, Mili moj slovenski kraj, Kjer ie zibka moja tekla Bod' gomila moja kdaj! Tolko torej o mojem življenju zadnji 6as, Pišl(e kaj! Pozdravi in glasovi iz domovine so nam bojevnikom najmilejši glas v tej krvavi borbi, v"a§ sorodnik France. Kdaj bo rair? Svicarskemu listu ,.Journal de Geneve" poroča oseba, ki ima zv-eze s franooskšmi in belgijskimi vladnimi krogi: Francoski in angleški vladni krog': so preprifiani, da bo vojska mesca oktobra konC a n a, Vojskovalci nimajo poguma, da bi od 6et in prebivalstva zahtevah še en zimski boi. Francija in Anglija se bosta zadovoljili tudi z razroeroma majhnim uspehom, samo da jima ne bo treba nadaljevati vojske, Katoliška škofa pri nemškem cesarju. Pretekli teden sta prispela v nemški glavni vojni stan kolinski nadškof kardinal Hartmann in tre-virski škoi Korum, da čestitata oesarju povodom njegovega rojstnega dne. Cesar ju je zelo prsrčno sprejel. Govori' se, da je pri cesarju kolinski nadškof v posebno velikih čislih. Italija. Med nami krožijo vsakovrstue vznemirljive novice o Italiji. Kakor se je vsakdo lahko prepri'fial, s) vse te novioe bile dosedaj izttnišljene. Mi svet remo., da se naši ljudje ogibajo raznašaJoev takih novic in jih na noben n-ačin ne razširjajo. Kar bo treba, nam bo naznanila vlada, vse drugo je v sedanjem CasM nezamesljivo. Rimski litst ,,Giornale d'Italia" svetuje italijanski javrosti, jiaj ostane mirna in naj le zaupai vladi, ki koui oJUJno svojo pot. Isto v«lja za našo avstrijslo bolgarskih postavah, ki ga bo dobila. Srbija je z odgovorom zadovolj• a, ne taVo države trosporazuma, osob to me Rusiia. Iz Petrogrrda pretijo celo Bolgoiriii, da bolo pretrgfli vs1 d nlomait ?• e aveze z Bolgari. Narnen je cčividen. Pris:Jiti liočejo Bolgarljo v vojsko, ker upajo, da bi pote-m tudi Rniminija in Grčija posegli1 vmes. Na Grškem. Pre"š lji miiii.strski predsednk Venizelos &e umakne iz poi:t;fti]€ga življenja,, ker se mu je dokazab, da je hotol Boigari.i odstopiti s«daj v grški posesti se naliaiao^P mateionske okraje. S tem je hotel pridobiti Bo'gari:o, da osta':e mirna, ako bi se Grčijn uieležlla TO.;ske o-> stra i trosporazuma. Venizelos odpotuje v Ameriko. Ž njim ;zgubii Srbija in trosporaziiin veiike.ua prijatel>, za nas1 pa se je položaj zoiret z!>o\;šal. Turske želje. Turki upa.'o ra srefion i,zi;l sedanie vojske. Tako pi.šo n. pr. turški 1 st ,,.Ta' in"r da 'Purčija ne sme prej prenelui/i z vosko, dokler re lw sigurna, da bo prihodnja, ni3ja med Ru-si o in Turči.o na Kavkazu jzorska višina na KaAkaza. Turfija ne bo poprej odnelnla. dokler ne bo Rus'ja v. Crncjn mor.u poraže.ia :n dokler ne bocio ruska pristi.nišča v Odesi1, Sebastopiolu in N-ikola-jp\--n tn-rftk'a la>it. fto le, ko se, to izvede, bo Turč.ja lahko niirna in bo uživala mir. Anglija že misli na konec vojne. Iz Berolina poročajo: ,,/Morning PoSt" priobčuje Manek o pripravali zvezift ,,,City von Londo.i" za to 114.900 mark za okras;tev veli'kih prostorov v hiši .,Mansion", Odbor pravi, da so vlsi Clani soglasno mnenja, da se more z delom takoj pričeti. ,,Smatramp proslavo sklepa mtru. Ta zveza priporoča izdati svoza svojo dolžncst, pnpraviti se za 6as, ko se bo vojna konČaLa in bo v deželi zfarviladal mir, ko s« bodo v notranjosti mesta London vj prvi vrsti vršile veselic«. Hiša ,,Mansion" bo takrat kot uradno stanovanje lordmajorja, središče mnogoštevilbeih prtred^jtev, ki se bcdo po vojni prirejale." Španski grozi lakota L;st ,,Journal" poroča iz Lizbone: Tra!no slabo vreime. zadnji'h šest mesecev je povzročilo poljedelstvu vel ko škode. Sodijo, da bo leto l&lo Mo lakote. Oko. lica pri Santarem je podobna velikemu jeaeru, V dolini Tajo je veliko milj obdelanega polja in vinogradov pod vodo, Nemiri na Purtugalskem. Zadnje nemire na Portngalskeni so baje povzro6 li franeoski in angteški agentje, Francija i,n Anglija se hudujeta, ker sedanje miuistrstvo ne pripusti, da bi se Portugalska udeležila vojske ob strani teh dveh držav.