446
Književnost.
bistrim  svojim   umom si je pridobil toliko, da ima sedaj velikanska posestva.
Posebno znamenitih krajev sicer ni ob tej progi, pač pa velikanski zakladi naravnega bogastva, ki je izkušajo različne tovarne izkoristiti. Pri postaji Leskovici je obširna tovarna za les, ki daleč presega Gorjanijevo na Gorjancih ali v Peščenku. V Pleternici je jednako velika tovarna za izdelovanje špirita in drugo.
Med počasno vožnjo, ki je menda še nekoliko bolj polževa nego na naši dolenjski železnici, me je zabaval neki žid-trgovec in hrvaški kmetje. Vse ga je častilo in hvalilo — malo da mu niso roke poljubovali, a ko je izstopil, niso mogli dosti slabega in sramotilnega povedati o „čifutu." Nisem si mogel drugače misliti, nego da morajo biti ti kmetje z zidom v denarnem sorodstvu. Ne vem, kaj bi bilo, ko bi bil mož slišal, kako so ga strupeno pikali s svojimi jeziki! — Med tem pa je jelo pikati nekaj drugega: kakor orehi debel led se je usipal na železnične vagone, bil po oknih, da je bila groza. Od strahu so utihnili doslej tako glasni kmetje in njihove žene, ki so se vračali iz semnja
Srbsko-hrvaška književnost.
Zanimljive priče i beleške is života znamenitih Srba. Skupio ih Dr. Ilija O g n a novic. Zagreb. Srbska štamparrja 1900. Str. 176. 8°. — V tej knjigi čitamo dogodke in anekdote desetero znamenitih Srbov, kateri so vse svoje delovanje posvetili napredku svojega naroda. S tega stališča je torej knjiga znamenje hvaležnosti srbskega naroda do svojih dobrotnikov. Pisava je lepa in mična.
Detinjstvo. Napisao P. Sreckovič. Drugo izdanje kr. srb. dvorske knjižare Mite Stajica u Beogradu. Cena 1 K. — Ti spomini iz detinstva imajo poleg mnogih zabavnih stvarij tudi še podatke za poznavanje običajev, življenja in kulturnih pojavov v Srbiji.
U slobodnim časovima. Knjiga za mladež, sa slikama, spremio Ž. O. D a č i č. Beograd. Štampano
v Našicah; čul si le vzdihe in željo: „Menda v našem selu ne bije!"
Pri postaji Caklinu se zavije prijazna dolina, po kateri se vije železnica proti jugu. Na levi so prav blizu nizki griči, a na severni in zahodni strani se razgled bolj in bolj odpira proti Požegi, za katerim mestom se vzdigajo visoke gore. Spominjal me je ta kraj prav živo nekaterih ljubkih dolin v naši mili domovini. V Pleternici, ki ima lepo veliko cerkev in razprostrano vojašnico, se cepi želez-nična proga na Požego. Veselil sem se, da bom po dolgi in sploh precej dolgočasni vožnji v tem domoljubnem mestu prenočil, a v veliko presenečenje sem zvedel, da je že odpihal vlak, ki bi me v nekaterih minutah tje potegnil. V Pleternici prenočiti ni kazalo; drugi dan iz Kapele Botrine, kamor sem moral sedaj z vlakom, vračati se po istem potu nazaj pa nisem maral: zato je bil kmalu storjen sklep, ki je moj prvotni načrt prevrnil. Počakal sem v gostilni blizu kolodvora polnočne ure, vsel se na vlak, ki je nekako ob tem času prisopihal semkaj od Broda, in se peljal kar naravnost v slovensko prestolnico, kamor sem prišel zdrav in zadovoljen, da sem zopet preživel  nekaj  dnij med  slavonskimi brati.
u državnoj štampariji kraljevine Srbije. 1900. Str. 95. Cena 8 dinarov. — V tej dobro urejeni čitanki za otroke so pesmi, povesti, pripovedke slike.
Odabrane srbske narodne pesme junačke najstarijega vremena sa omladinu priredio Ž. O. D. Beograd. Izdanje i štampa državne štamparije. 1900. Str. VIII.+ 126. Cena 50 d. — Za srbsko mladino ni primernejšega berila, nego so narodne srbske pesmi. Pobožnost, nravnost, ljubezen do naroda, junaštvo, požrtvovalnost in druge narodne vrline niso v nobenem umetnem delu tako dobro naslikane kakor v srbskih narodnih pesmih. Zbranih je v tej knjigi okoli 16 pesmij. Manj znanim besedam je dodan tolmač.
Kr. srbska akademija nauka u Beogradu je izdala te-le tri knjige:
Istorija srbskog ustanka od Lazara Arse-nijevica - Batalake.  Deo   prvi.   Beograd.   »Štampano
Književnost.
Književnost.
447
u štampariji kraljevine Srbije 1898. Cena 3 d. Stranij X + 484; — Drugi deo. 1899. Cena 3 d. Stranij 485—1020. Obe knjigi sta izdani iz Batalakovega fonda. Prirejena je na podlagi rokopisov pok. Arse-nijevida (f 15. jan. 1869), katere je hranil Dr. N. Krstic. Ta zgodovina in ostali rokopisi so dragoceni vir za poznavanje one dobe Karadžordževičeve v Srbiji, zato ker jih je spisal njegov sodobnik in v mnogih poslih tudi njegov sodeležnik. — Tretja knjiga je pa važen prilog srbske zgodovine v prvi polovici one dobe od tujega potovavca: Otona Dubi-slava plem. Pircha. Putovanje po Srbiji u godini 1829. Srbski prevod je priskrbel Dr. Dragiš T. Mijusko-vic. Izdanje akademije nauka. U Beogradu. Štam-pano v državni štampariji kraljevine Srbije. 1899. Cena 1-50 d. Str. IX + 247. Tej knjigi je dodana slika pisateljeva.
Pčelarska biblioteka VI. zvez.: Pravo o pčeli napisao Dr. Ž. Miladinovič. Cena 40 par. — Ta knjižnica, ponatisk iz „Srbskoga Pčelara", podaje v celoti opazovanja, tičoča se čebel od rimske dobe do danes. Vsebina bi bila boljša in zanimivejša, ako bi bila točno izvedena po načrtu, a prvi del je zelo skrajšan. Knjiga je zelo pripravna za tiste, ki se pečajo s čebelarstvom.
Srbska istorija u narodnim pesmama. Sa-stavio Pet. M. Niketič, učitelj. Nakladom knjižara Ve-limira Valožiča, u Beogradu. Štamparija kod „Pre-svete." Cena T20 d. Str. 116. — Izdajatelj te narodne zgodovine je odbral najznamenitejše narodne pesme od časov sv. Save do osvoboditve Niša, sestavivši jih v neko prozaično celoto. — Knjiga je okrašena s slikami, katere razsvetljujejo to ali ono narodno pesem ali zgodovinski dogodek.
M a k s i m Tripkovič, profesor kraljevske gimnazije v Belgradu, je izdal knjigo: Reforma Kalendara. V tej knjigi razpravlja poglavitne po-greške in nedostatke julijanskega koledara, želeč, da naj bi vsi kristijani imeli jeden koledar, kateri naj bi se ne smel nikdar menjati. Po tem projektu bi imeli leta dveh vrst kakor do sedaj: navadno leto z 365 dnevi, in prestopno s 366 dnevi. Prestopna so ona leta, katera se dele s 4 brez ostanka, iz-vzemši leta, s katerimi se končujejo stoletja (n. pr. 2000, 2100, 2200 itd.); ona bi bila prestopna, katera bi se delila z 9 brez ostanka ali z ostankom 4. Vsa ostala leta bi bila navadna. Na ta način bi odpajo po sedem dnij v vsaki dobi 900 julijanskih let. Srednja vrednost novega nasvetovanega leta je jed-naka s solnčnim ali tropskim letom v znesku: 365 dnij, 5 ur, 48 minut in 48 sekund. Iz sedanjega julijanskega koledara je potrebno 13 dnij izpustiti, da bi se zlagalo s časom nicejskega cerkvenega zbora (325. leta).
Jezično pitanje u Kraljevini Dalmaciji. Bi-lježke i Izprave. U Spljetu. Brzotiskom „Nar. Tiskare". 1900. - V to knjigo je povzel rajni dr. G. F. Bulat, predsednik dalmatinskega zbora, kratko zgodovino
borbe za narodni jezik v Dalmaciji, da bi namreč njegovi podani zapiski „ravno sedaj, ko je na dnevnem redu jezikovno vprašanje po celi monarhiji, mogli služiti kakor gradivo pri rešenju tega važnega vprašanja, in da bi bilo to rešeno, kakor zahteva pravica in potreba hrvaškega (oziroma tudi slovenskega) naroda."                                          Š.
Ruska književnost.
I. Križanovskaja je izdala v Petrogradu roman v dveh delih z naslovom: Želegnij Kancler drev-nago Egipta, v katerem je opisana zgodovina osvobojenja Egipta izpod 400 letnega jarma Hiksov.
—   A. I. vSvirskij je izdal ravno tam knjigo: Stnert-naja kasn i drugije rasskasi, kije zbornik raznih večinoma prav dobrih pripovedk, zajetih iz vsakdanjega življenja.
A. Kačanovskij je izdal v Kijevu 1. zv. Istoriji Serbiji s polovini 14. do konca IS. veka. — Ravno tam je izdal V. G. Korlenko Ju&no-russkije očerki i portreti ter Ukrajinskija bili (dogodbe). Pisatelj podaje tu javnosti toplo pisane članke o minulosti in sedanjosti Male Rusije, izmed katerih jih je mnogo posvetil pisateljem Levickemu, Borovikovskemu, Sevčenku, Kostomarovu i. dr.
V Petrogradu je izšlo osem zvezkov Sobranih Socinenij Vsevoloda Vladimiroviča Krestov-skega, čigar romani se splošno hvalijo. Tam je zagledal beli dan tudi prevod knjige Vernera Bom-barta: Očerki promišlennago rasvitija Germa-niji.
Naročniki tednika „Nive" dobe" v tekočem letu brezplačno prilogo Polnoje sobranije socinenij N. V. Gogolja. V prvih zvezkih so priobčene drobne pripovedke, „ Taras Bulba" in pričetek »Mrtvih duš".
— Naročniki ilustrovanega štirinajstdnevnika „Novyj Mir" dobe za prilogo dvanajst vezanih knjig »Biblioteke ruskih in tujezemskih pisateljev", med katerimi je šest knjig Socinenij I. I. Lasečnikova, in šest knjig Sobranih socinenij Henrika Heina (z ilustr.) Naročnina znaša za Rusijo 18, za tuje zemlje pa 24 rubljev na leto. Naroča se pri M. O. Volfu v Petrogradu. — Naročniki časopisa „Priroda i ljudi" dobe brezplačno dvanajst zvezkov „Biblioteke romanov", in sicer obsegajo prvi trije zvezki dela Falkenhorsta (Nežnoje serdce, Tanganajskij lev, Korsar pustyni), ostalih devet pa sbrane spise A. Lorisa (Kapitan Trafalgar, Radamehskij karlik, Izgnanniki zemlji, Iskatelji zolota, Atlantida, Rubin Velikago Lami, Tajna maga, Čerez okean in Naslednik Robinzona). Razven tega dobe še dvanajst ilustrovanih snopičev „Vsemirnago putešestvennika"; a to za ceno 6 — 8 rubljev na leto. Naroča se pri izdajatelju P. P. Sojkinu v Petrogradu.
Sedaj, ko se toliko razpravlja in piše po časnikih o Židih in njih verskih obredih, utegne marši-