Emailirec Celje - skladišče D-Per 214/1985 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 6-7 - 15. APRIL 1985 Obiskali so nas Dušan Alimpič in Vinko Hafner v EMO Gostje na obisku v naši delovni organizaciji - od leve: Edi Stepišnik, predsednik celjske občinske skupščine, Nuša Kerševan, podpredsednica zvezne skupščine, Dušan Alimpič, predsednik zvezne skupščine in Janko Pristovšek, direktor TOZD Posoda. Izvršni svet o našem poslovanju IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE CELJE JE RAZPRAVLJAL O POSLOVANJU DO EMO V LETU 1984 IN GOSPODARSKEM PLANU ZA LETO 1985 V mesecu marcu je bilo več razprav s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti Celja o doseženih poslovnih rezultatih DO EMO v preteklem letu, o problemih, katere dnevno rešujemo in o naših načrtih v letošnjem letu, z namenom, da se seznanijo s položajem in načrtih za nadaljnji razvoj DO. Ob koncu teh razprav je še IS Skupščine občine Celje razpravljal o rezultatih poslovanja DO EMO v letu 1984 in gospodarskem planu za leto 1985 in sprejel naslednje sklepe: 1. Izvršni svet sprejme informacijo o rezultatih poslovanja v delovni organizaciji EMO v letu 1984 in gospodarskem planu za leto 1985. 2. Izvršni svet ocenjuje, da so začrtani cilji in naloge delovne organizacije EMO za leto 1985 ambiciozno zastavljeni tako, da bo njihova realizacija omogočila izboljšanje rezultatov ter pomenila osnovo za uspešnejši nadaljnji razvoj delovne organizacije. Zato daje kolektivu polno podporo pri izvajanju aktivnosti in naporih za realizacijo začrtanih ciljev. 3. Izvršni svet zadolžuje občinski komite za družbeno ekonomski razvoj, da mesečno spremlja poslovanje delovne organizacije EMO in izvršnemu svetu po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. S temi sklepi nas IS Skupščine občine Celje, kot izvršilni organ Škupščine občine Celje odgovoren za stanje in razmere v občini, obvezuje za realizacijo sprejetih planskih nalog, ker bo le realizacija teh omogočila rešitev ključnih problemov devizne in dinarske likvidnosti in nadaljnjega razvoja delovne organizacije. To pa za nas pomeni toliko večjo odgovornost za izpeljevanje planskih nalog. Drago MRAVLAK V torek, 19.3.1985 sta se na krajšem delovnem obisku v Celju mudila predsednik in podpredsednica skupščine SFRJ Dušan Alimpič in Nuša Kerševan v spremstvu predsednika in podpredsednice republiške skupščine Vinka Hafnerja in Silve Jereb. Osrednji namen obiska je bil razgovor s člani politične koordinacije, predsedstva občinske skupščine, krajevnih skupnosti in konference delegacij o delovanju delegatskega sistema od občine do federacije. Gostje so obiskali tudi našo delovno organizacijo. V razgovoru z njimi so sodelovali glavni direktor Franci Gazvoda, pomočnik glavnega direktorja za plan in realizacijo nalog Drago Mravlak in člani politične koordinacije. Dušana Alimpiča so najbolj zanimali ukrepi z varčevanjem energije in ekološko sanacijo okolja. S tem v zvezi je glavni direktor goste seznanil z našimi prizadevanji, da bi čim bolj zmanjšali tehnološko zaostalost, o us- Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Celje Zvone Hudej, glavni direktor EMO Franci Gazvoda in predsednik skupščine SRS Vinko Hafner med ogledom tehnološko posodobljene TOZD Posoda. pehih, ki smo jih dosegli z zmanjšanjem lastne porabe energije, o velikih korakih, ki smo jih storili na področju proizvodnje toplotnih naprav, ki omogočajo kurjenje lesnih odpadkov, trstičja, kuruznice, ipd. Opozoril je tudi na resne probleme, ki jih imamo z zagotavljanjem nadomestnih delov za stroje in naprave iz uvoza, tudi, če gre za manjše vrednosti in na nujnost večje stimulacije izvoznikov. Gostje so si ogledali tudi proizvodne obrate prenovljene TOZD Posoda. Štafeta mladosti na Kot že vsa leta doslej bo tudi letos zvezna štafeta mladosti obiskala vse občine v naši državi. Tudi v Sloveniji jo bodo mladinci ponesli po vseh triinšeste-desetih občinah, saj so na posvetu vodstev občinskih konferenc ZSMS zavrnili predlog, da bi štafeta izmenoma potovala le po polovici občin. Mladinci so sprejeli takšen sklep predvsem zaradi tega, ker letos praznujemo štiridesetletnico osvoboditve in tudi prve štafete, ki so jo kragujevški mladinci ponesli Maršalu Titu. Sklep predsedstva občinske konference mladih iz Celja, ki so se letos želeli odpovedati sprejemu štafete v občini -zato, da bi prihodnje leto ostala v občini dlje časa - so tako zavrnili. Štafeta mladosti bo potovala po vseh slovenskih občinah in tudi po celjski. Pot zvezne štafete mladosti bo torej v letošnjem jubilejnem letu ostala takšna kot je bila doslej, čeprav je predlog mladincev, ki se zavzemajo za drugo različico, ver- jetno vsebinsko bogatejši. Z daljšim postankom štafete se namreč v kraju lahko njen pomen bolj poudari in približa ljudem. S hitrimi in površnimi prehodi pa štafeta mladosti vse bolj postaja le formalni izraz mladosti, vse bolj izgublja svojo vrednost in pomen bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti. Na celjskem območju bodo zvezno štafeto mladosti prvi sprejeli mladinci mozirske in velenjske občine. Dan kasneje, 20. aprila, bo štafeta potovala po konjiški, šentjurski, laški celjski in žalski občini, šmarski mladinci pa jo bodo sprejeli 22. aprila. Štiri desetletja štafete mladosti 23. aprila 1985 je bilo v Kragujevcu nadvse slovesno. Prebivalci mesta ter bližnje in daljnje okolice so pospremili na pot letošnjo zvezno štafeto mladosti, simbol privrženosti Titovemu delu in poti, privrženosti samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji. Slovesno je bilo še toliko bolj, ker je štafeta mladosti odšla na pot iz kraja, od koder je 25. maja 1945 mladina s štafeto tudi prvič poslala pozdrave in voščila predsedniku Titu za njegov rojstni dan. OSREDNJA KNJ. CELJE Zanimivosti od tu in tam FRANKFURT 1985 Parada izdelkov za gospodinjstvo Na pravkar končanem mednarodnem sejmu v Frankfurtu je na površini ca. 245.000 m2 svoje izdelke razstavljalo 4300 proizvajalcev, med njimi tudi EMO. Na spodnjih fotografijah prikazujemo nekaj novitet in ostalih zanimivih izdelkov, ki so jih na tem sejmu prikazala tuja konkurenčna podjetja. Posoda iz nerjavne pločevine 18/10, debelina dna 6 mm - izdeluje firma Berudes. Ponev za namizni »gril« - izdelava iz 2 mm jeklene pločevine, uporablja se lahko tudi v pečnici ali na štedilnikih vseh vrst - izdeluje firma BSW. Sodobno oblikovane keramične vaze dekorirane z valovitimi črtami. Garnitura posode za pripravo špargljev - izdeluje firma Spring. Emajliran lonec z vložkom za kuhanje špagetov na italijanski način in lasagna-pekač - izdeluje firma Beka. »Vroči lonec« - 3,5 litrska posoda, ki služi za vzdrževanje toplote (kuhane hrenovke, klobase, juhe in slično) ali kot posoda za pripravo punčev in toplih bovl. Emajliran lonec s pokrovom iz nerjavne pločevine ima lesene ročaje in se prodaja s pripadajočim priborom - tem-norjavo lakiran gorilnik, ponik-Ijan špiritni gorilnik in kovaške klešče. Belina, ki spet postaja priljubljena - popolnoma bel porcelanski servis okrašen s samo eno rahlo, modro črto. Večnamenska emajlirana po- soda - izdeluje firma Baumann I Jr : ' . . ■Pr ': C''. ■ . Naše dopustovanje I : ; : Í i « Poletje se bliža in prene-kateri naš sodelavec oz. sodelavka že razmišlja o dopustu. To je čas, ko se bo večina naših sodelavcev namenila v bližnje in bolj oddaljene kraje. Nekateri na morje, drugi v planine, tretji na obiske k sorodnikom ali prijateljem, odvisno od želja oziroma v zadnjem času vse bolj od finančnih možnosti, ki nam z vsakim dnem bolj določajo, kaj bomo počeli v prostih dneh. Nemalo bo po vsej verjetnosti tudi sodelavcev, ki bodo proste dni porabili za opravljanje naj različnejših del doma in se bodo le za kakšen dan ali dva odpravili na krajši izlet. Kako bomo letos EMOVCI preživljali dopust je težko reči. Vsak od nas ima svoje lastne želje in možnosti. Položaj, kakršen je in vsakodnevne podražitve osnovnih KRAJ IN CENA LETOVANJA (1. pred in po-sezona , 8., Izmena) sezona 2. do 7. izmena Počit, dom CRIKVENICA (31 ležišč) Člani kolektiva, otroci nad 12 let in upokoj. Emo 650,- 750,- otroci od 3 do 12 let 450,- 570,- zakonski partner zaposlen v drugi DO in ostali 800,- 950,- koristniki otroci od 3 do 12 let 650,- 750,- NOVIGRAD 400,- 650.- Kamp Lanterna 4 prikolice VRSAR kamp Turist 1 prikolica 400,- 650,- OTOK RAB kamp Rajska plaža Lopar 1 prikolica 400,- 650,- ATOMSKE TOPLICE 1 prikolica 400,- KAMP KAČJAK 4 prikolice 300.- stvari, ki so potrebne za življenje, so bistveno odločile kje bomo preživeli dopust in kako dolgo. Zaradi tega je povsem razumljivo, da bo tudi letos veliko zanimanje za letovanje v našem domu v Crikvenici in naših prikolicah, ki so postavljene v avtokampih v bližnjih obmorskih krajih v Istri in Kvarner-ju. V naši delovni organizaciji smo v sezoni 1985 organizirali letovanje v 8 izmenah po deset dni. V primeru, da bo zanimanje za letovanje večje in prijavljenih več kot 25 oseb bodo organizirane še dodatne izmene in sicer pred in po sezoni. IZMENE LETOVANJA I. od 20. 6. - 30. 6., II. od 30. 6. do 10. 7., III. od 10. 7. do 20. 7., IV. od 20. 7. do 30. 7., V. od 30.7. do 9.8., VI. od 9. 8. do 19. 8., VII. od 19. 8. do 29.8., Vlil. od 29.8. do 8. 9. Pri večjem interesu za letovanje v Crikvenici, kot imamo na razpolago ležišč, se bodo najela dodatna ležišča v bližini doma in to v primeru 70 % zasedenosti dodatnih ležišč že pri vpisu. Letovalci v kamp prikolicah lahko pričnejo koriščenje že od 27. aprila 1985. Vse koristnike kamp prikolic opozarjamo, da pri prijavah upoštevajo, da je dovoljeno bivanje v eni prikolici največ petim osebam. Članom kolektiva, ki bodo koristili počitniške kapacitete, je v sezoni 1985 omogočeno odplačevanje s tem, da se prvi obrok odtegne pri OD 17.5.1985, zadnji pa 17. 9. 1985. Možnost obročnega odplačevanja bodo imeli tisti člani kolektiva, katerih OD ne presega dvakratnega republiškega povprečja v letu 1984. Slab materialni položaj upokojencev Cene so navedene za 1 penzion (poč. dom) oz. po prikolici za 1 dan. Letovalci plačajo tur. takso po osebi, k ceni penziona. Iz leta v leto ugotavljamo, da se materialni položaj upokojencev slabša. Pokojnine bi morali bolj tekoče usklajevati z rastjo osebnih dohodkov. Vedno večje število uživalcev pokojnin ima posledico v tem, da sedanji obseg sredstev pokojninsko SPREMEMBA TERMINSKEGA KOLEDARJA za delavce DSSS Delavski svet DSSS je v ponedeljek 25. 3.1985 na 12. redni seji obravnaval in potrdil naslednje spremembe terminskega koledarja za leto 1985: 1.23. 3. se spremeni v delovno soboto 2. 20. 4. se spremeni v prosto soboto 3. 27. 4. se spremeni v plačan praznik 4. 22. 6. se spremeni v delovno soboto 5. 23. 11. se spremeni v prosto soboto 6. 30. 11. se spremeni v plačan praznik V skladu z zgoraj navedenimi spremembami bi bil koledar sestavljen takole: Mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 dodatki (redno, popoldansko, nedeljsko delo, nadure Delovne ure 176 176 184 160 160 184 168 184 184 184 160 184 pa samo, če so v skladu z Plačane ure Plañir, del. obvez. 192 176 184 184 184 184 184 184 184 184 184 184 zakonom in OD, ki je bil naknadno izplačan po zaključ- v podalj. del. času — 16 16 — “ 24 8 8 16 — 8 24 nem računu), ki ga je zavarovanec prejel od leta 1966 Glede na to, da je potrebno v juniju in decembru 1985 opraviti 24-urno planirano delovno obveznost v skladu s pravilnikom o premakljivem delovnem času, predlagamo, da se v juniju dela prva sobota (delovna sobota) v mesecu decembru pa zadnja sobota (delovna sobota). Vse ostale manjkajoče ure pa je potrebno opraviti po določbah pravilnika o premakljivem delovnem času. invalidskega zavoda ne zadošča za uveljavitev 75 % tekoče uskladitve pokojnin z rastjo OD med letom. Povprečne pokojnine so približno za tretjino nižje od povprečnega OD. Ob nenehnem padajočem realnem OD zaposlenih, je padanje življenjskega standarda upokojencev še občutnejše. O tej problematiki je razpravljalo tudi predsedstvo KOOZS DO EMO, saj je še bolj zaskrbljujoč položaj naših upokojencev, ki kljub polni delovni dobi dobivajo minimalne pokojnine. Za pojasnilo smo prosili strokovno službo, ki nam je podala naslednjo obrazložitev: »V pokojninsko osnovo se dalje, pri čemer se upošteva 10-letno povprečje, ki je za zavarovanca najugodnejše. Pokojnina je zato odmerjena na podlagi prejetih osebnih dohodkov z upoštevanjem valorizacijskih faktorjev, kar z drugo besedo pomeni, da je odraz OD naše DO. Višine pokojnin so izračunane v skladu z zakonskimi predpisi in je pokazalo, da je sistem odmere pravilen. Posredujemo vam tudi primer izračunane pokojnine, npr. ključavničarja pod enakimi pogoji iz naše DO in ene večjih DO v Celju. V drugi DO bi imel tak de- lavec s polno pokojninsko dobo povprečno pokojninsko osnovo 20.187,00 din in bi znašala pokojnina 17.187,52 din. V EMO pa bi bila pokojnin- ska osnova 18.534,32 din in bi pokojnina znašala 15.754,00 din. To pa jasno pove, da so bili OD v naši DO vseskozi nižji od drugih DO.« Glede na gornjo ugotovitev je naša naloga doseči planirane cilje, saj le na osnovi boljših rezultatov lahko dosežemo boljše nagrajevanje in s tem povečamo sedaj nizke pokojninske osnove. B. Z. Razvojno delo in patent Kaj ne moremo patentirati no. Vsi našteti kriteriji oziroma pogoji morajo biti izpolnjeni. Izum, ki naj bi ga patentno zavarovali, mora izpolnjevati pet kriterijev: 1. mora biti nov, 2. predstavljati mora rešitev tehničnega problema, V prejšnjih poglavjih smo spoznali kaj je patent, kaj pomeni za neko delovno organizacijo ter kaj je patent kot informacija in kako priti do nje. V nadaljevanju pa se bomo posvetili pridobivanju patentnih pravic, seveda če smo prišli do ideje, torej do izuma. 3. biti mora rezultat ustvarjalnega dela, 4. biti mora industrijsko in tehnično izvedljiv, 5. uporaben v industrijski ali kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti. Najprej moramo vedeti, da vsako idejo ali vsak izum ne moremo patentirati. Nov Zakon o izumih, tehničnih izboljšavah in znakih razlikovanja (ZITIZR) jasno opredeljuje kaj je patent, kaj sta model in vzorec, kaj le blagovna ali storitvena znamka, označba porekla proizvoda in slično. Nadalje ZITIZR jasno opredeljuje tudi pogoje izuma kot so novost glede na znano stanje tehnike, dovolj velika inventivnost in pa tehnična izvedljivost izuma in pa kaj s patentom ne moremo zavarovati. Zakon določa, da s patentom ne moremo zavarovati: 1. izume, katerih objava ali uporaba nasprotuje zakonu ali morali socialistične samoupravne družbe. Določbo verjetno ni treba posebej razlagati, saj so razlogi za »nepatentibilnost« jasni. Predvsem gre za etičnomoral-ne, formalno pravne, človekoljubne, zdravstvene in splošno obrambne razloge. 2. kemične izdelke, razen kemičnih postopkov za njihovo pridobivanje. 3. zlitine, razen postopkov za njihovo pridobivanje. Predvsem gospodarski razlogi narekujejo izvzetje patentnega varstva za zlitine in kemične LAYOUT OF AN IPG izdelke. Zaščita neke kemične snovi namreč onemogoča izumljanje novih postopkov za pridobivanje iste snovi. Nov postopek, čeprav boljši, enostavnejši in cenejši, enostavno ni uporaben, ker ne smemo izdelovati snov, ki je patentno zaščitena. Isto velja za zlitino. Takšno patentiranje bi lahko zavrlo razvoj in lastno raziskovalno delo. 4. farmacevtske in živilske izdelke za ljudi in živali, razen kemičnih postopkov za njihovo pridobivanje. Razlogi so človekoljubne narave, saj bi bilo nehumano patentno zaščititi zdravilo, na primer za raka, v trgovsko zanimivih državah. 5. izume, ki se nanašajo na pridobivanje in izkoriščanje jedrskega goriva. 6. naprave in sredstva za varstvo pred kontaminacijo in postopke za pridobivanje teh sredstev. 7. rastlinske in živalske vrste, biološki postopki za njihovo pridobivanje in mikroorganizmi, razen postopkov za pridobivanje mikroorganizmov in postopkov za pridobivanje izdelkov s pomočjo mikroorganizmov. I C R O F I C H E SERVICE INPUTTING FILE \ NUMBER OF WEEK INPUTTING PERIOD INPADOC ADDRESS MICROFICHE NUMBER SORTING KEY + INDEX PAGE * SORTING KEY: IPG-SN3 - Publication Country, Number of Document IPG-SCS - Int.Cl. Symbols IPG-SAS - Name of Applicant in standardized form IPG-STA - Publication Country, Publication Date Mikrofilmska kartica z bazo patentnih podatkov. Pri nas torej navedenih izumov ne moremo patentno zaščititi, povsod po svetu pa ni tako. V državah realnega socializma na primer štejejo med izume tudi nove rastlinske hibride, kmetijske kulture ali živalske pasme. Razlog je v različnem pojmovanju »tehničnosti« izuma. 8. zmesi dveh ali več snovi. Razlog, da zmesi dveh ali več snovi ne moremo patentirati leži v podatku, da je bilo v zadnjih desetih letih vloženih le 18 domačih patentnih prijav in kar 1027 tujih. Če na navedene izume gledamo s stališča izdelavnega programa EMO, potem moramo biti pazljivi le pri točkah, ki obravnavata kemične izdelke in zmes dveh ali več snovi. Preprosto povedano, če bi v EMO razvili nov emajl, takšen, ki ga še ne poznajo nikjer po svetu, bi recepta za ta emajl ne mogli patentno zavarovati. Iz tega sklepanja pa spet sledi, lahko patentno zaščitimo skoraj vsako našo napravo, izdelek ali postopek, seveda če smo ga izumili. In tu smo pri bistvu celotne zadeve. Če smo predhodno govorili o tem, kaj ne moremo patentno zavarovati, smo govorili o izumih, ki jih ne moremo patentno zavarovati. Razumljivo pa je, da nekaj, kar ni izum, tudi ne moremo patentno zavarovati. Preprosto povedano: LE IZUM LAHKO PATENTIRAMO, VENDAR NE VSAKEGA. Razumljivo je, da se takoj vprašamo, kaj le izum in kaj ni? Kako naj vemo ali naša ideja spada med izume ali mogoče med modele, tehnične izboljšave, avtorske pravice in podobno. ZITIZR opredeljuje ta problem na več načinov: - s patentom se zavaruje izum, ki pomeni novo rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je rezultat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv in ki se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali v kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti. Ne štejejo se za izume načela in pravila, znanstvena odkritja in računalniški programi. Ta načelna opredelitev izuma je značilna za večino pravnih in izumiteljskih zakonov povsod po svetu. V njej so navedeni osnovni kriteriji (pogoji, lastnosti, prvine), ki jih mora izum imeti, da ga iahko patentno zavarujemo. Ti pogoji so določeni materialno, kumulativno in taksativ- Omenjeni kriteriji pa niso pomembni samo za opredeljevanje izuma in patentnega zavarovanja, temveč tudi za konkretno sestavljanje patentne prijave, zato je prav, da si jih podrobneje pogledamo. Kdaj je izum nov? Izum je nov, če pred vložitvijo patentne prijave ni bil obsežen s stanjem tehnike. Šteje se, da je izum obsežen s stanjem tehnike: 1. če je postal dostopen javnosti z objavo, razstavitvijo, prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča uporabo strokovnjakom, 2. če se bistveno ne razlikuje od tistih, ki so bili prej prijavljeni ali so bili pred vložitvijo patentne prijave dostopni javnosti, razen tistih, za katere je bila prijava umaknjena pred objavo odločbe, s katero se prizna patent. Izjema je le izum, ki je postal dostopen javnosti, brez izumiteljevega dovoljenja vendar največ 6 mesecev pred vložitvijo patentne prijave. Podatki iz tuje literature kažejo, da je kar 90 % vseh patentnih prijav zavrženih prav zaradi tega ker izum ni bil izviren, ni bil nov. Novost je ena izmed najpomembnejših prvin, ki jih mora imeti izum, da bi ga lahko patentno zavarovali. Ali je izum nov ali ni ugotovil referent ustrezne državne ustanove in sicer na podlagi naše patentne prijave in naše zahteve. Temu pravimo »popolni preizkus« in je ena od bistvenih novosti novega ZITIZR. Razumljivo je, da moramo zato že sami ugotoviti izvirnost našega izuma, seveda po naših močeh in v okviru našega poznavanja stanja tehnike. Nesmiselno od neke druge, saj bo to referent kasneje pri popolnem preizkusu brez dvoma ugotovil. Večkrat se zgodi, da kakšna OZD ali TOZD napiše patentno prijavo samo zato, da se pohvali, češ imamo toliko in toliko patentnih prijav, čeprav je vsem jasno, da ni nobenih možnosti, da bi dejansko pridobili patentne pravice. Če govorimo o stanju tehnike, potem je treba vedeti, da stanje tehnike zajema vse panoge, veje, stroke in podobno in je izum kaj hitro dosežen, čeprav se nam zdi nemogoče. Za ilustracijo naj navedemo resnični primer. Potem, ko je začel veljati zakon o gradnji protiatomskih zaklonišč, so gradbeni- ki zašli na povsem novo strokovno področje ter pri tem prišli seveda do novih izumov. Tako je nekdo izumil posebna hermetična vrata za zapiranje zaklonišča. Takšnih vrat do tedaj v gradbeništvu niso poznali, zato je izumitelj prosil za patentno zaščito. Že sodelavec Patentne pisarne Ljubljana, ki mu je pomagal sestavljati patentno prijavo, pa je kmalu ugotovil, da takšna vrata že dalj časa uporabljajo v mornarici in sicer pri podmornicah. S patentno, zaščito seveda ni bilo nič. Če podrobneje pogledamo kdaj je lahko izum dosežen s stanjem tehnike, ugotovimo, da moramo biti izredno pazljivi, komu in na kakšen način prikazujemo naš izum. Dovolj je že, da vsebino izuma objavimo v tovarniškem glasilu, pa za referenta ni več nov. Zgodilo se je že, da je nekdo iz nevoščljivosti objavil izum svojega sodelavca, da bi preprečil pridobivanje patentnih pravic. Prav zato zakon tudi predvideva dobo 6 mesecev, tako da oškodovani izumitelj še vedno lahko prijavi izum. majvečkrat pa se zgodi, da vsebino izuma objavijo v dnevnem časopisju še preden začne veljati patentna prijava, predvsem zaradi nepoznavanja zakonskih določil. Kdaj izum predstavlja rešitev opredeljenega tehničnega problema? Formulacijo »rešitev opredeljenega tehničnega problema« tolmačimo tako, da za izum ne šteje katerakoli rešitev kakršnegakoli problema, temveč le tista, ki rešuje konkreten tehnični problem. Pri tem so objekti našega patentnega prava predvsem nove naprave, priprave, stroji, izdelki, prilagoditve in razvrstitve posameznih tehničnih prvin za doseganje določenega tehničnega problema. Kdaj je izum rezultat ustvarjalnega dela? To zahtevo uvajajo novejši zakoni in je prav tako izredno pomembna pri presoji patenti-bilnosti izuma. Preprosto povedano zahteva ta kriterij ne samo novost glede na stanje tehnike, temveč tudi dovolj velik ustvarjalni odmik od stanja tehnike (inventiva step). Miselni napor, udejavnjen v izumu, mora torej imeti ustvarjalno obeležje, kar pomeni, da rešitev tehničnega problema očitno ne izhaja iz znanega stanja tehnike. Naj navedemo primer, ki vsaj delno ilustrira gornji kriterij. Imamo stroj, ki žanje pšenico ter stroj, ki jo nato izlušči in razporedi v vreče. Strokovnjak lahko izumi nov stroj, v katerem bosta združeni funkciji obeh prejšnjih strojev. Čeprav je konstruiranje novega stroja zahtevno intelektualno delo in čeprav bo novi stroj prinesel uporabniku veliko koristi, pa vseeno ni ideja dovolj ustvarjalna, da bi izum dobil patentno zaščito, saj stroj deluje na podlagi znanega stanja tehnike. Razumljivo je, da je celo refe- (Nadaljevanje na 5. strani) Razvojno delo in patent (Nadaljevanje s 4. strani) rentu na Zveznem zavodu za patente težko določiti ustrezno ustvarjalno višino izuma, toliko težje pa je samemu izumitelju. Kdaj je izum industrijsko in tehnično izvedljiv? Ta kriterij je dialektično povezan z zahtevo o proizvodni uporabnosti s čimer mislimo enostavno na to, da izumljeno napravo lahko izdelamo z znanimi stroji in orodjem. Kdaj je patent uporaben? Patentno zaščito bo užival le tak patent, katerega uporabnost lahko izkoristimo za krepitev materialne podlage združenega dela. Iz navedenega lahko že precej jasno izluščimo razliko med izumom, tehnično izboljšavo, modelom in podobno. To pa je tudi osnova za odločitev ali začnemo pisati patentno prijavo ali ne. Bojan Sešel Ignac Jevnišek Iz razvojne službe: Predlog za vas Poleg nasoljevanja, je dimljenje najstarejši način priprave rib za kasnejšo uporabo. Že Feničani so uspešno prodajali ribe po takrat znanih deželah. V srednjem veku so bile cenjene dimljene ribe iz severnih dežel, predvsem iz Skandinavije. Potem, ko je začelo prodiranje hladilne tehnike, pa je dimljenje, kot način konzerviranja, skoraj prenehalo. Na Norveškem pa so si ribiči vseskozi pripravljali ribe s pomočjo vročega dima, le da so jih takoj pojedli; torej njihov namen ni bil konzerviranje, temveč izboljšanje okusa. Prav to vroče dimljenje pa je postalo v zadnjih letih zanimivo tudi za druge in se je razširilo po vsej zahodni Evropi. Vroče dimljena riba je izredno okusna. To pa še ni vse. Ribje meso je že samo Nova preizkuševalnica toplotnih naprav Pred dobrima dvema mesecema so pričeli delavci gradbenega podjetja Obnova z urejevanjem zgradbe oziroma prostorov bivše elektrodelavnice ter skladišča starih orodij in modelov. Z adaptacijo teh prostorov je omogočena izvedba že pred leti projektirane preizkuševalce toplotnih naprav, ureditev prototipne delavnice in laboratorija za varstvo okolja. V tem primeru gre nedvomno za veliko pridobitev v korist vseh nas, saj bomo praktično brez novogradenj lahko za stalno zaokrožili dejavnost razvojne službe na nivoju DO. najbolj zdravo, saj vsebuje najmanj strupenih snovi, najmanj netopljivih maščob in na drugi strani največ mineralnih snovi in vitaminov od vseh vrst mesa. Pri vročem dimljenju pa se vse te snovi tudi ohranijo saj se ne morejo izlužiti v vodo kot pri kuhanju ali uničiti zaradi visoke temperature, kot pri pečenju. Dimimo lahko vse vrste rib, vendar so najokusnejše skuše, tune, jegulje in brancini od morskih, ter postrvi, ščuke in jesetri od sladkovodnih rib. KAKO PRIPRAVIMO RIBE? Priprava je važnejša kot samo vroče dimljenje. Ribe oluskamo, izvlečemo drobovino in jih dobro operemo. Manjše ribe (postrvi ali skuše) samo podolgem zarežemo, večje pa razrežemo ali filetiramo. Nato jih močno nasolimo zunaj in znotraj ter jih pustimo vsaj dve uri tako nasoljene. Nato jih operemo in osušimo. Pravilo je, da jih moramo na vetru sušiti vsaj tri ure, vendar nas prazen želodec prisili, da jih enostavneje obrišemo s krpo. Kakorkoli že, res je, da se suho meso pri dimljenju le malo zmehča. KAKŠNA JE NAPRAVA ZA DIMLJENJE? Zelo preprosta je in sestoji iz posode, žičnega vložka in pokrova. Dodamo ji lahko tudi poseben pladenj, tako da mast ne more kapljati na dno posode. Pladenj si lahko izdelamo sami iz aluminijaste ali nerjavne pločevine. Ugotovili smo, da je za vroče dimljenje zelo primeren naš TRIUMF pekač. Na priloženi skici so vidni sestavni deli. KAJ DAJE DIM? Uporabimo žagovino, ki jo potresemo po dnu našega pekača. Dobra je žagovina bukve, hrasta, javorja, oreha in podobnih dreves, dočim vsebuje žagovina iglavcev preveč smoie in postanejo ribe grenke. Da se razvije dim moramo pekač segrevati. Pomembno je, da ne segrevamo preveč, saj mora žagovina tleti počasi. Na ribe namreč ne delujemo z direktno toploto temveč preko segretega dima. Efekt takšnega dimljenja je naravnost neverjeten. Ribe so izredno okusne, zdrave, zraven tega pa tudi lepe zlatorumene barve. smetano ali krompir. Da pa mora riba trikrat plavati pa že vsi vemo. Mogoče le to, da k dimljeni ribi prija tudi pivo s črnim kruhom. Bojan Sešel Ignac Jevnišek KJE IN S ČIM KURIMO? Prednost TRIUMF pekača je v tem, da ga lahko damo v vsako plastično vrečko ter ga lahko uporabimo na izletu, na dopustu, pri kampiranju, na terasi, vrtu ali balkonu. Če nismo preveč občutljivi, ga lahko uporabimo tudi v kuhinji, saj se dim, ki je ušel, hitro porazgubi. V naravi kurimo s plinskim »kamp« gorilnikom ali s špi-ritnim gorilnikom. Ta razvije ravno pravo mero toplote. Doma ga postavimo na električni štedilnik, na največjo grelno ploščo. V začetku vključimo višjo stopnjo, nato pa ogrevanje zmanjšamo. IN KAKO DIMIMO? Telo pekača postavimo na izvor ogrevanja. V njega na-sujemo 2-3 pesti žagovine. Na žagovino položimo pladenj, na njega žični vložek, na vložek pa položimo ribe. Nato pekač pokrijemo. Čas dimljenja je odvisen od velikosti rib in traja 30-45 minut. Da je riba gotova ugotovimo tako, da ji z lahkoto izpulimo hrbtno plavut. Vroče dimljene ribe lahko serviramo takoj, čeprav so okusnejše potem, ko se shladijo. Zraven lahko dodamo francosko solato, paradižnikovo solato, majonezo, i ' A MIEIUMIHMM. | TIS«? M > 5tn mimnfmonm TROPHV POR TfCHfiOlOCV W, G£RMANY 1984 Kako smo gospodarili Z bilanco leta 1984 ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, ker nismo izpolnili osnovnih planskih nalog. Da bodo pogoji gospodarjenja v letu 1984 težji kot v letu 1983, nam je bilo jasno že ob sprejetju gospodarskega načrta in se kljub temu nismo temeljiteje pripravili, da bi se lažje soočali in reševali težke pogoje gospodarjenja. Posebej kot sestavni del »gospodarskega načrta« smo sprejeli še »dodatne naloge« po posameznih področjih vse z namenom oziroma ciljem doseči ugodne poslovne rezultate. Realizacijo teh »dodatnih nalog« podajamo v nadaljevanju. FINANČNI REZULTAT v 000 din Plan za leto 1984 je predstavljal minimum, za katerega bi se morali boriti, da bi lažje z manj problemi stopali v leto 1985, dejansko pa je »bera« sledeča: Ustvarili smo sicer pozitivne razlike v višini 164 mio din, vendar znašajo obveznosti iz poslovnega sklada za leto 1984 289 mio din; iz številk torej izhaja, da smo ob koncu leta še revnejši za 125 mio din. Povzetek poslovanja v letu 1984 je sledeč: A) PODROČJE PROIZVODNJE IN RAZVOJA Proizvodnja po količini Načrtovani plan proizvodnje, po količini, je dosežen le s 94 % zaradi nedoseganja planov: TOZD ODPRESKI izključno zaradi upadanja povpraševanja po obstoječem programu. TOZD EMOKONTEJNER -nedoseganje izhaja zaradi nedoseganja , plana pocinkanih storitev (zmanjšano povpraševanje) ter REMONTA Koper zaradi neizpeljave investicije in s tem manjšega obsega storitev. TOZD KOTLI - proizvodnja je bila zavestno omejevana zaradi problemov pri prodaji, ker bi sicer delali proizvodnjo za zalogo in bi z večanjem proizvodnje večali še izgubo. Fizična produktivnost je dosežena na plan 100,5%, odstopanja se kažejo pri TOZD, ki tudi plan po količini niso dosegle. Napram letu 1983 so vsi proizvodni TOZD, razen TOZD KOTLI, povečali produktivnost. Kvaliteta proizvodnje Načrtovanih ciljev glede doseganja normativov slabe kvalitete nismo dosegli, nasprotno procenti doseganja slabe kvalitete so napram letu 1983 občutno višji. Ni pa v porastu samo II. in lil. kvaliteta naših proizvodov, ampak tudi število in vrednost reklamacij. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so v porastu reklamacije na naših izdelkih (APK, STiRIA, KORUZNIK, APK kotli), kar pomeni, da tehnološko in konstrukcijsko nedodelane proizvode uvajamo v proizvodnjo. S takim načinom dela si ustvarjamo nepopravljivo škodo tako direktno v izgubi in še posredno v izgubi trga. V tabeli izgube zaradi slabe kvalitete ni prikazana celotna izguba, to pa zaradi tega ne, ker se stroški obdelave, dodelave, ponovnega cinkanja, zaradi neustrezne kvalitete posebej ne evidentirajo, prav tako ne razpolagamo, z vsoto vseh reklamacij, ki se rešujejo na najrazličnejše načine, tako z zniževanjem cen, kot z drugimi načini. Grobo lahko ocenjujemo, da je vsota, ki je izguba zaradi slabe kvalitete, ogromna in bi morali v letu 1985 na tem področju nekaj ukreniti, tako v cilju zmanjševanja le-te kot tudi natančnejšega spremljanja višine in vrste. B) RAZVOJ V okviru plana razvojno-raz-iskovalnega dela za leto 1984 so bile realizirane sledeče naloge: 1. Program posode, trite in emajli: V okviru planskih nalog so bile izvedene naloge iz programa ekonom lonca (naprava za sočenje, emajliran tlačni lonec itd.), razvoj kavine ročke, prenova artiklov 144, 290, 310, ter na sanitarnem programu polnilni ventil, tuš kad, dvojni vložek itd. Izdelan je bil tudi kompletni elaborat za DO Boris Kidrič Struga in tri variante tehnološkega dela investicijskega elaborata za trite. 2. Program priprave in naprave Dokumentacijsko so bile obdelane sledeče naloge: Podajalna linija 300 mm in 600 mm, sistem za vlaganje in transport orodij, rekonstrukcija, Elementi Izvršitev 1983 Plan 1984 Izvršitev 1984 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 1. CELOTNI PRIHODEK 6,521.941 12,051.185 10,650.532 163 88 2. PORABLJENA SREDSTVA 4,847.357 9,174.445 7,892.497 163 86 3. DOHODEK 1,674.584 2,876.740 2,758.035 165 96 Del dohodka za: DSSS 225.273 351.019 389.266 173 111 prispevke: osnova BOD 114.987 154.520 181.646 158 118 osn. dohodek 40.781 76.267 62.412 153 82 osn. davč. osn. 46.067 88.080 76.845 167 87 osnova PS 6.308 11.935 10.287 163 86 Odloki 4.830 6.562 5.624 116 96 Pogodbe 43.846 52.771 56.344 129 107 Obresti 290.213 530.834 576.993 199 107 Del dohodka za sovlagatelje - 34.082 - - - Obvez, iz dohodka skupaj 772.305 1,306.070 1,359.417 176 104 4. ČISTI DOHODEK 902.277 1,570.670 1.398.618 155 59 5. OSTANEK ZA SKLADE 107.170 466.278 272.801 254 59 6. IZGUBA - - 108.284 . - - Rezervni sklad 28.646 66.894 72.247 252 108 Sklad skupne porabe 50.000 67.933 67.999 136 100 Poslovni sklad 28.524 331.451 132.555 464 40 RAZLIKA 5-6 “ - 164.517 - ~ preoblikovalnih klopi, stiskalnica za montažo radiatorskih baterij, vlagalna naprava za po-Imost, naprava za vlaganje ron-del v stiskalnico, stroj za upogibanje cevi, izdelane naprave -stroj za robljenje nerjavečih obročev, stroj za pranje posode. 3. Program transporta in skladiščenja: Na nalogi racionalizacije transporta je bil izdelan kotalni prekucnik (šasija TAM 190T), keson 15 m3, keson 30 m3. Gotova dokumentacija za kotalni prekucnik za šasijo Magi-rus 320 in specialni kesoni za KOTO-Lj. odstavni kesoni ter del dokumentacije za kontejner s potisno ploščo ter stacionarne stiskalne naprave. Opravljene so bile tudi raziskovalne naloge za smotrno ravnanje z odpadki Občine Celje ter racionalizacija transporta v Celju. Izdelana dokumentacija za hladilni kontejner, kontejnerska akumulatorska postaja ter skladišče agresivnih snovi, kakor tudi tekoče naloge na silos-nem programu. 4. Program toplotne tehnike: - Naprave za široko potrošnjo - kovinske peči Styria, peč s kotlovskim vložkom Central 23 - novi design, Emoterm električni radiator, električni toplovodni bojler, pretočni stenski plinski kotel in delo na razvoju atmosferskega plinskega kotla za izvoz. Raziskave tečejo na nalogi Nova grelna telesa. - Individualni program je obsegal dela na nalogi kotla na zvrtinčeno plast - postavljeno postrojenje v TEO Šentjur, razvit kotel AVP 500 in preizkušen AVP 1100. Opravljena so bila tudi dela na projektu nove pre-izkuševalnice, ki je v izgradnji. Toplotni merilni laboratorij je preizkušal in izvajal meritve na vseh izdelkih iz programa sanitarne in toplotne tehnike. - Inventivna dejavnost: Registrirano 90 novih predlogov, od katerih je za leto 1984 ocenjeno 70 s skupno gospodarsko koristjo 25,053.470 dinarjev. - INVESTICIJE Razen za TOZD POSODA investicije po TOZD niso bile izvršene, ker naročila oziroma plačila še ne pomenijo izpolnitev plana investicij. Investicija za TOZD POSODO je pri kraju, prekoračitev (finančna) je nastala pri uvoznem delu zaradi večje spremembe tečaja valute, kot je bilo načrtovano. Razen TOZD POSODE je bila pomembnejša investicija načrtovana še za TOZD ORODJARNO, in sicer nabava koordinatnega stroja, kar se prenaša v leto 1985, za ostale TOZD pa so bile načrtovane najnujnejše dopolnitve, pa še te niso izpolnjene in v glavnem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, delno pa zaradi dolgih dobavnih rokov. - ZAPOSLENI Stanje zaposlenih ob koncu leta 1984 se je zmanjšalo na-pram stanju konec leta 1983 za 22 zaposlenih, napram planu pa nismo zaposlili 129 delavcev. Tako je zaposlenost padla za 1 %. Plan zaposlenih nismo dosegli zaradi: v TOZD POSODI zaradi načrtovane investicije, ki predvideva manjše število zaposlenih in se načrtno ni zaposlovalo, v TOZD KOTLI zaradi specifičnih zahtev po kadrih, ki so deficitarni,v TOZD EMOKON-TEJNER zaradi nedovoljenega kadriranja mlajših oseb od 18 let in delno specifičnih profilov, ostali TOZD pa niso postavljali zahtev po pridobivanju zaposlenih, iz česar izhaja, da je bil plan kadrov predimenzioniran in nerealen. Z ozirom na opredelitev dela pa smo povečali število zaposlenih napram planu pri »čisti« režiji, to povečanje izhaja na »račun« razporeditve pripravnikov, ker v planu za leto 1984 niso bili vsi pripravniki razporejeni. Število režijskih delavcev na kreativnih delovnih mestih, ki se v skladu z našo poslovno politiko lahko veča, vendar bi morali ustrezno temu na drugih mestih zmanjševati oziroma ne kadrirati. - PODROČJE TRŽENJA - PRODAJA Posledica neizpolnjevanja planov proizvodnje so neizpolnjeni plani prodaje, saj je prodaja dosežena na domačem tržišču le 83 %, na inozemskem tržišču pa 67 %. Vzroki nedoseganja prodaje na domačem tržišču so: premajhna agresivnost prodaje, zaradi česar tudi proizvodni plani niso doseženi. Prepočasno reagiranje in odziv na zahteve trga, v propagandi, ki je premalo prisotna v konkretnem propagiranju izdelkov. Na inozemskem tržišču pa zaradi nedodelanih in nedorečenih programov za izvoz, nekonkurenčnosti, tako glede cene kot slabe kvalitete. Iz realizacije plana izhaja, da je le-ta še nižja od realizacije v letu 1983, zaradi česar imamo velike težave pri uvozu pri zagotavljanju likvidnosti ter večje stroške poslovanja. Padanje izvoza pomeni, da smo v letu 1983 povečali našo devizno zadolženost za 5,005.268 in v letu 1984 za 2,730.182 $, kar pomeni, da stopamo v naslednje srednjeročno obdobje z veliko devizno zadolženostjo in ob kateri bi se morali pošteno zamisliti. V letu 1984 je bil dan poudarek tržnim raziskavam za domače tržišče, predvsem novim proizvodom in tistim, ki so prišli v krizo zaradi najrazličnejših vzrokov. Potrebna je obširnejša in sistematična bodelava domačega in inozemskega tržišča. Da smo prodajo slabše realizirali kot proizvodnjo, nam kaže tudi porast zalog, saj so napram koncu let 1983 porasle za 78 %. Z upoštevanjem zalog polizdelkov kotlov pa je ta porast še višji, so se zaloge polizdelkov kotlov povečale napram 31. 12. 1984 za 220 %. Na področju domače nabave smo imeli občasne težave pri zagotavljanju določenih vrst materiala, le-teh pa proizvodnja ni preveč občutila. Pomanjkanje materiala smo reševali na najrazličnejše načine (nakupi v Z. STRUKTURA STROŠKI v 000 din Izvršitev Plan Izvršitev Indeks Elementi 1983 1984 1984 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljen mat. in surovine 2,503.374 5,563.790 4,831.497 193 87 - odmik plan cen mat. 256.709 - -457.847 — _ Porab, energ. 291.884 586.605 526.830 181 90 Transp. štor. 31.427 38.193 45.366 144 119 Str. inv vzdrž. OS 113.309 199.151 189.357 167 95 Druge proizv. storitve 871.422 1,528.781 1,591.706 183 104 Izdatki varstva pri delu 27.618 39.132 53.047 192 136 Izdatki za prehrano delavcev 32.473 53.545 51.035 157 95 Amort. po pred. st 214.821 325.294 330.953 154 102 Povr. za prevoz na delo 16.442 20.731 27.138 165 131 SKUPAJ 4,494.327 8,581.756 7,396.446 165 86 trgovini, sposojevanje) kar je si- Kazalniki gospodarjenja za To stanje moramo v letu 1985 cer dražilo proizvodnjo, vendar proizvodnja ni obstala. - UVOZ Zagotavljanje nabave iz uvoza iz uvoza je bilo zelo otežko-čeno zaradi pomanjkanja tako deviznih kot dinarskih sredstev. Uvoz iz konvertibilnega področja je bil na ravni leta 1983, močno pa je povečan klirinški uvoz. Struktura uvoza pa je bila naslednja: 57 % uvoza smo izvršili indirektno in 43 % direktno. Procent indirektnega uvoza je tako velik, zato, ker določenih materialov kot delovna organizacija ne moremo uvažati in smo jih prisiljeni uvažati preko drugih uvoznikov, določene nabave pa so nam »pripeljali« drugi uvozniki, od katerih sedaj ne odstopijo. Za leto 1984 smo si postavili cilj boljše obračanje vseh vrst zalog, dejansko pa smo obračanje pri vseh vrstah zalog občutno poslabšali. Slabše obračanje zalog materiala je posledica: a) načina nabave - dolgi roki od plačila do fizičnega prevzema (predelava pločevine) b) povečanjem zalog materiala, ker je nabava materiala nabavljala po planu, plan proizvodnje pa ni bil izpolnjen. Če ne bomo na področju zalog dosegli planiranih vezav bodo znašale samo obresti za prevelike zaloge letno 400 mio din ali toliko, kolikor znaša izplačilo dvomesečnega bruto osebnega dohodka (iz poročila finančne službe). obdobje I—IX za DO v primerjavi z dejavnostjo, v katero smo razvrščeni, kažejo sledečo sliko: 1. Dohodek na delavca dosegamo komaj 87 % in to predvsem nedoseženega dohodka v TOZD KOTLI, ki je imel v obdobju I—IX izgubo na substanci. 2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi - pri tem kazalniku, smo napram dejavnosti bojši za 8 %, kazalnik kaže boljše izkoriščanje poslovnih sredstev napram dejavnosti. 3. Celotni prihodek s porabljenimi sredstvi - kazalnik DO je slabši od dejavnosti, pove nam, da v naši DO ustvarjamo premalo celotnega prihodka napram porabljenim sredstvom oz. da bo potrebno temeljito prečistiti proizvodni program glede na akumulacijo. Povprečni OD delovne organizacije je po višini skoraj na ravni dejavnosti, podobno velja tudi za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Akumulacija na delavca je v dejavnosti skoraj 7-krat večja, tu ni možna niti primerjava, podobno velja za donosnost poslovnih sredstev, saj ustvarimo več kot 4-krat manj akumulacije na poslovna sredstva, kot v dejavnosti. Primerjalni kazalniki nam kažejo skoraj podobno stanje kot za leto 1983 in kažejo na kritično stanje delovne organizacije. bistveno popraviti. Da bi to dosegli, smo si splanom za leto 1985, postavili cilje in naloge, katere bomo tekoče kontrolirali in ukrepali. Leto 1985 mora biti na vseh področjih uspešnejše za delovno organizacijo. Posamezne naloge smo reševali: 1. Dnevno spremljanje izpolnjevanje plana proizvodnje, domače prodaje in izvoza. Tekoče spremljanje proizvodnje, domače prodaje in izvoza je uvedeno v vseh TOZD. TOZD KOTLI in TOZD ORODJARNA spremljata doseganje plana proizvodnje tedensko, vse ostale TOZD pa dnevno. V nekaterih TOZD so zagotovili z javno razobešenimi grafikoni, v katere dnevno vrisujejo dosežene rezultate preteklega dne in kumulativne rezultate, do preteklega dne, da so bili delavci v TOZD dnevno seznanjeni z doseganjem plana proizvodnje. V vseh TOZD še niso zagotovili, da bi bili delavci dnevno seznanjeni z doseženo planirano proizvodnjo, prav tako tudi niso v vseh TOZD takoj ukrepali, če planirane proizvodnje niso dosegali, zato moramo to zagotoviti v prvem četrtletju letošnjega leta. 2. Koncept izvozne dejavnosti in določitve konkretnih nalog za pospeševanje izvoza za vse programe. ZAPOSLENI .i, , . , . Stanje zaposlenih konec meseca Ze v uvodu je omenjeno, da je _____________________ bilo poslovanje v letu 1984 na žalost neuspešno, prvenstveno zaradi nedoseganja proizvod- 31.12.83 31.3.84 30. 6. 84 30. 9. 84 31. 12. 84 1 2 3 4 5 nih in prodajnih planov, negospodarnega obnašanja do zalog, kar nam je povečalo obresti napram planu, povečanje terjatev domačih in inozemskih in s tem povečanje neplačane realizacije ter izguba v TOZD KOTLI. TOZD FRITE, ORODJARNA in SIT so ustvarile akumulacijo v višini, ki zadošča za pokrivanje obveznosti iz poslovnega sklada, vsi ostali pa so zaključili na meji rentabilnosti. 3.052 3.041 3.029 3.061 3.030 Fluktuacija Stanje zaposlenih Prišli Odšli Stanje zaposlenih 31. 12. 1983 286 308 31. 12. 1984 3.052 3.030 STANJE DELOVNE SILE 1983 1984 V tabeli primerjalnih kazalcev so zajeta v akumulaciji sredstva rezervnega in poslovnega sklada, v neto akumulaciji pa se ta Čista proizv. Proizv. režija Čista režija 1785 794 580 1691 794 590 sredstva zmanjšajo za posojilo nerazvitim in posojila po predpisih DPS. SKUPAJ 3159 3030 (Nadaljevanje na 8. strani) Kako smo gospodarili (Nadaljevanje s 7. strani) Koncept izvozne dejavnosti in konkretne naloge za pospeševanje izvoza so definirane za vse programe. Nekatere izmed nalog so bile že realizirane, večina nalog pa je stalnega značaja in se njihova realizacija stalno izvaja oziroma ponavlja. Izvršena je bila že kontrola realizacije teh nalog. 3. Organizacijska povezava kadrovske dopolnitve in zagotovitve pogojev za razvojno dejavnost. V lanskem letu smo združili celoten razvoj za vse TOZD v skupno razvojno službo. Izdelana je bila tudi organizacija Razvojne službe kot celote z vsemi njenimi deli. Predlog je bil pripravljen že do septembra, vendar do danes šeni bil sprejet na kolegiju in samoupravnih organih. Razvojno službo smo v letu 1985 kadrovsko dopolnili s 23 delavci in to delno z organizacijskimi spremembami - prenos del in nalog iz TOZD KOTLI (6) v drugem kvartalu in s kadrovanjem 8 novih delavcev. Med novosprejetimi sta še dva pripravnika VII. in V. stro-kovnostne stopnje. Do konca leta je bil izdelan srednjeročni razvojni program s strani razvojne službe, tega pa še ni obravnavala nobena ustrezna služba v EMO tako, da usklajen program srednjeročnega razvoja še ni pripravljen. 6. Izdelava strategije nabave za pomembnejše reprodukcijske materiale. Za nekatere pomembnejše vrste reprodukcijskega materiala je služba nabave pripravila strategije nabave, vendar je naša vsakdanja praksa, ki je posledica zaostrenih razmer pri zagotavljanju deviz, cenovni politiki in politiki obrestnih mer, narekovala dnevno prilagajanje razmeram v cilju zagotavljanja reprodukcijskih materialov za normalen potek proizvodnje. Naloga je tako še vedno odprta in nerešena. 7. Kakovostno in v določenem roku izvršiti tehnološko modernizacijo proizvodnega procesa posode. Tehnološka modernizacija v TOZD POSODI je bila opravljena po prvotno sprejetem planu tako, da smo predviden plan za okoli 30 dni prehiteli, celotna tehnološka modernizacija še ni končana in se po planu nadalju- IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA Elementi Izvršitev 1983 Struk- tura Izvršitev 1984 Struk- tura Indeks 4:2 0 1 2 3 4 5 Poprečno število zap. Število delovnih dni Število plač. dni 1. Opravljene ure 3.070 264 274 4,787.412 72,0 3.033 265 274 4,810.781 73 101 - proizvodne 2,412.403 36,0 2,457.763 37,3 104 - režijske 2,375.009 36,0 2,353.018 35,7 99 2. Nadure - proizvodne - režijske 3. Neopravljene ure 141.951 107.897 34.054 1,679.286 25,3 179.877 140.825 39.052 1,603.913 24,3 96 - odmor 311.581 4,9 312.596 4,7 96 - državni prazniki 227.678 3,3 213.937 3,2 97 - redni let. dopust 576.680 8,6 550.963 8,4 98 - hranarina 526.553 7,9 490.230 7,5 95 - ost. plač. izost. 36.795 0,6 36.187 0,5 83 4. Refundacije 8.280 0,1 7.700 0,1 100 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav. zav. 43.802 0,7 33.683 0,5 71 6. Porodniška 103.527 1,5 104.338 1,7 113 7. Neoprav. ure, za katere ni nad. OD 29.285 0,4 24.673 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 6,651.592 100,0 6,585.087 100,0 100 SKUPNO ŠTEVILO UR 6,793.543 6,764.964 terminalov. V celoti niso bili dokončani le določeni vpogledi v bazo podatkov, kar bo končano s 1.3.1985. Predvidoma s 1.4. 1985 se prenašajo na novi računalnik še zadnji dve obdelavi, to je fakturiranje in kalkulacije. 9. Izdelava nove mikroorgani-zacije DO, s katalogom del in nalog ob proučitvi in na osnovi saturacije delovnega časa. Cilj v celoti ni izpolnjen, predvsem zaradi neuspeha referenduma, za katerega je že bila pripravljena mikrostruktura po TOZD, pa tudi zaradi dela na koncentraciji prodajne funkcije, kar je prav tako onemogočalo delo dokončati. Vendar so vsi katalogi del oz. mikrostrukture pripravljene in ob potrditvi nove organiziranosti DSSS, se bodo v marcu 1985 potrjevali tudi katalogi TOZD oz. njihove mikrostrukture po skupinah, oddelkih, obratih. 10. Uvedba novega interno stimulativnega vrednotenja delovnih nalog in nagrajevanja V gospodarskem planu za leto 1984 smo si na področju nagrajevanja postavili, kot temeljno nalogo, stimulirati težko proizvodno, specialistično in kreativno delo.Ta cilj smo želeli doseči z uvajanjem nove metode vrednotenja del in nalog. Vse aktivnosti v zvezi z novo metodo so potekale do referendumskih odločitev v mesecu juniju. Zaradi nesprejemanja novega modela vrednotenja smo v drugi polovici leta reševali problematiko vrednotenja del in nalog v okviru obstoječe metode indeksnih vrednosti, v kolikor je le-ta dopuščala za stimulativno nagrajevanje delavcev po sistemu napredovanja je v izdelavi predlog razporeditve del in nalog po zahtevnostnih stopnjah v okviru katerih bo delavec lahko napredoval. Na področju stimulativnega nagrajevanja po sistemu »Ugotavljanja delovne uspešnosti« je izdelan predlog dopolnitve sistema za vse TOZD in DSSS s cilji, da bi ta sistem nagrajevanja postal še stimulativnejši. Tako so v fazi samoupravnega sprejemanja naslednja temeljna določila, s katerimi se bo prečistil in ustrezno dopolnil obstoječi sistem nagrajevanja po U. D. U. - Za vsa merila bodo postavljena enotna izhodišča definiranja,- vsa merila bodo v bodoče definirana kot odprta merila v okviru odprte mase, - kjer je to mogoče, bodo postavljena individualna merila; za poslovodne kadre, prodajne in izvozne referente, nosilce stroškov, za ostale delavce bodo še naprej postavljena merila za ustrezne skupine delavcev, - razen za poslovodne kadre, kjer se bodo tudi v bodoče izračunavali vrednostni kazalci uspešnosti gospodarjenja, se bodo za ostale delavce upoštevali v glavnem fizični kazalci. 11. Uskladitev opisa delovnih nalog na novih osnovah za potrebe vrednotenja, varstva pri delu, zdravstvene službe in kadrovsko socialnih služb. Naloga v celoti ni končana, predvsem zaradi drugih nalog okrog centralizacije prodaje in tehnologije. V letu 1984 smo si zadali nalogo, da obstoječe opise del in nalog, ki zajemajo le opis operacij dela dopolnimo še z vrsto podatkov, ki so pomembni za področje delovnih razmerij, planiranja kadrov, ugotavljanje zahtevnosti dela, izobraževanja, varstva pri delu itd. V ta namen je bil izdelan predlog Pravilnika o razvidu del in nalog in organizacije, kjer so podrobno opredeljeni vsi elementi opisa del in nalog. Na osnovi tega bo izdelana »kartica dekal«, kjer bodo na enem mestu zbrani vsi potrebni podatki o delu. 12. Izdelava analize in predloga uvedbe novega načina varovanja DOV preteklem letu ni bila v celoti realizirana. Elaborat IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE Proizvodnja - količinsko Glede na plan 1984 in dogovorjeno dinamiko s službo, smo v celoti izpolnili plan. 4. Izdelava koncepta zagotavljanja tržnih informacij za oblikovanje razvojne strategije in poslovne odločitve. Izdelan je koncept zagotavljanja tržnih informacij za oblikovanje razvojne strategije in za poslovne odločitve do 30. 4. 1984. Na osnovi osvojenega programa je začela marketing služba z oktobrom 1984 tekoče zagotavljati konjunkturne informacije v obliki mesečnega biltena. 5. Izdelava srednjeročnega piana razvoja. je v letošnjem letu. Predvidevamo, da bo celotna rekonstrukcija končana do konca meseca aprila, ko naj bi bili vsi deli TOZD Posode ponovno dani v uporabo. 8. Dokončno posodobiti informacijski sistem DO z aktiviranjem nove računalniške opreme. Delo je potekalo z večjimi ali manjšimi težavami, vendar po programu z manjšimi zakasnitvami. V novembru je potekalo poskusno materialno poslovanje, s 1.1.1985 pa teče celoten materialni obračun že preko nove računlaniške opreme, se pravi Interaktivno s pomočjo TOZD PROGRAM Enota mere Od tega Skupna slaba kval. ---------- Izguba zaradi % slabe slabe kvalitete kvalitetepo neto cenah (v 000) FRITE t 8.263 34 0,41 4.896 POSODA Alu program t 77 4 5,19 797 Emajlirana posoda t 4.962 836 16,84 155.409 Sanitarije t 1.311 11 0,84 309 RADIATORJI Trika t 2.414 10 0,4 79 Emoterm 1.075 73 6,8 15.948 KOTLI Reklamacije 000 - - - 45.351 ORODJARNA Reklamacije 000 - - - 482 OD P REŠKI Kolesa kom. 61.382 353 0.6 2.972 Odpreski ton 894 3 0,3 760 KONTEJNER Pocinkovalnica I t 9.200 73,6 0,8 33.267 Nanos cinka - SKUPAJ 260.270 o fizično tehničnem varovanju je v končni fazi izdelave. V obdobju pred izdelavo elaborata se je zataknilo pri podpisu pogodbe (ni bila podpisana), kasneje pa v sami DO VARNOST zaradi daljše odsotnosti z dela strokovnega delavca, ki je elaborat delal. Aktivnosti - organizacijsko tehnične izboljšave, ki sledijo temu, so v programu za leto 1985. 13. Nadaljnja dograditev in uveljavitev računovodstva, predvsem stroškovnega računovodstva kot enega ključnih virov informacij o poslovanju TOZD in DO Dograjevanje in uveljavitev stroškovnega računovodstva teče sproti in sistematično tako, da se že velik del teh podatkov uporablja za poslovne odločitve oz. za kontrolo poslovnega procesa. Ocenjujemo vseeno, da je ta uveljavitev še premajhna tudi zaradi določene »neresnosti« in nepravilnosti vhodnih podatkov. Večji korak bo potrebno napraviti v letu 1985 z dokončnim defin ira-njem odgovornosti oseb in ukrepanjem ob odstopanjih od plana, kakor tudi z uvedbo nove računalniške tehnologije (storitve, odstopi planskih cen itd.) 14. Pripraviti in izvesti organizacijske dopolnitve za boljšo plansko disciplino. Realizacija tega cilja še vedno ni v celoti urejena zaradi drugih nalog na nagrajevanju in organizaciji. Dosegli smo vidne premike, kot so izdelava devizne bilance, sistem začasnih (ocenjenih) obračunov, novo evidentiranje predelav itd. Večje spremembe smo želeli narediti v zadnjem kvartalu z reorganizacijo na področju OPP in TPP, vendar se bo to realiziralo v drugačni obliki šele v tem letu. Naloga ni prekinjena in teče stalno naprej, kajti tudi dnevnih problemov je toliko, da ne more biti končana. 15. Ureditev delovnih in ma- terialnih normativov, kar je predpogoj za pravilno planiranje, določanje kalkulacij in nagrajevanje. V letu 1984 so bile narejene analize izkoristka delovnega časa v TOZD ODPRESKI, RADIATORJI, EMOKONTEJNER in dani normativi za določanje proizvodnih časov za TOZD ORODJARNO. Ta analiza ni bila še opravljena za TOZD POSODO, ker je bila v rekonstrukciji tako, da bomo z delom nadaljevali v letošnjem letu in da bomo v letošnjem letu nadaljevali z izdelavo novih časovnih normativov po vseh TOZD, kar bi trajalo preko celega leta. Pri delu na področju ureditve normativov dela in materiala za sprotno izvajanje dogovorjenega tokokroga dokumentacije in sprotnega ažuri-ranja dokumentacije na računalniku večjih problemov ni, celo število ocenjenih artiklov je sorazmerno zelo majhno. Vsebina normativov dela in materiala je drugo vprašanje, saj so neažurirani, vsebujejo zastarele in neažurirane podatke tako, da je s tega vidika tehnološka dokumentacija skrajno neurejena. PRIMERJALNI KAZALNIKI ZA LETO 1984 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI ELEMENTI 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. Celotni prihodek v 000 din 604.696 1,313.391 217 2,023.706 3,065.804 152 563.759 1,091.159 194 1,074.383 1,486.638 138 Dohodek v 000 din 122.719 339.245 276 573.972 1,010.892 176 93.568 174.431 186 233.456 167.035 72 Čisti dohodek v 000 din 76.276 216.288 283 325.238 505.535 155 40.770 68.886 169 66.301 -13.791 - Ustvarjena akumulacija v 000 din 23.304 124.719 535 13.728 36.023 262 244 1.351 554 821 -108.284 - Dohodek na delavca v din 1,831.629 4,405.775 240 429.620 775.819 181 577.580 1,002.477 173 1,001.954 704.789 79 Čisti doh./delavca v din 1,138.448 2,808.935 247 243.442 387.978 159 251.666 395.896 157 284.553 - - OD in sred. SSP/delav. v din 790.642 1,189.201 150 232.567 360.332 155 250.160 365.994 146 281.029 398.703 142 Ustvarjena akumulac. na del. v din 347.806 1,619.732 466 10.275 27.646 269 1.506 7.764 516 3.523 - - vkalkul. ur. zaposl. 67 77 115 1.336 1.303 98 162 174 107 233 237 102 Povpreč. mes. neto OD v din 19.044 30.841 162 13.564 21.124 156 14.341 22.466 157 16.381 24.722 151 Indeks fizične prod. Indeks - 102,2 - - 103,4 105,9 - 91,0 - ODPRESKI ORODJARNA EMOKONTEJNER SIT ELEMENTI 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. Celotni prihodek v 000 din 445.893 680.663 153 14.189 201.019 142 646.315 1,062.301 164 146.086 241.446 166 Dohodek v 000 din 105.332 142.016 135 68.796 107.943 157 141.482 234.580 166 36.908 74.614 203 Čisti dohodek v 000 din 54.746 64.557 118 46.957 66.919 143 54.892 84.830 155 25.074 50.983 204 Ustvarjena akumulacija v 000 din 12.849 15.053 117 4.096 9.297 227 23 571 37 381 10.039 - Dohodek na delavca v din 1,120.553 1,479.332 132 568.000 938.634 165 686.806 1,155.567 168 512.613 1,022.116 199 Čisti doh. na delavca v din 582.404 672.468 115 388.074 581.904 150 266.458 417.883 157 348.251 698.396 201 OD in sred. SSP na delav. v din 445.706 515.667 116 337.247 472.756 140 266.346 415.070 155 342.954 560.886 164 Ustvar. akum. na del. v din 136.691 156.802 115 33.851 80.843 239 111 2.812 - 5.297 137.510 - Popreč. štev. del. na podlagi štev. vkalkul. ur. zaposl. 94 96 102 121 115 95 206 203 98 72 73 101 Povpr. mes. neto OD v din 16.011 25.867 162 17.555 29.077 166 15.903 24.759 157 19.070 27.515 144 Indeks fizične prod. indeks. 116,6 - - - - 107,6 “ - ERC VZDRŽEVANJE DSSS SKUPAJ ELEMENTI 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. 1983 1984 Ind. Celotni prihodek v 000 din 47.306 77.258 163 567.301 987.106 174 260.607 443.748 170 6,521.942 10,650.533 163 Dohodek v 000 din 19.133 32.417 169 119.994 207.654 173 159.225 267.208 168 1,674.585 2,758.035 165 Čisti dohodek v 000 din 12.218 19.977 164 71.906 118.283 164 127.900 216.146 169 902.278 1,398.613 155 Ustvarjena akumulacija v 000 din 914 1.297 142 811 6.451 795 - - - 57.171 96.517 178 Doh. na delavca v din 637.767 982.333 154 535.690 872.495 163 396.082 611.460 154 568.234 923.655 163 Čisti doh. na delavca v din 407.267 605.364 149 321.009 496.987 155 318.159 494.613 155 306.169 468.390 153 OD in sred. SSP na del. v din 376.800 566.061 150 317.390 469.880 148 318.159 494.613 155 286.768 436.067 152 Ustvar. akumulac. na delavca v din 30.467 39.303 129 3.621 27.107 748 - - 19.400 32.323 167 Ustvar. akumulac. na delavca štev. vkalkul. ur zaposl. 30 33 110 224 238 106 402 437 109 2.947 2.986 101 Popr. mes. OD neto v din 19.657 31.360 160 17.575 26.827 153 17.570 28.395 162 15.407 24.232 157 Ind. fizične prod. indeks - - - _ “ — 100,9 " Novo pri izobraževanju IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH PO USO PROGRAMIH (PROGRAM ZA USPOSABLJANJE PO IZPOLNJENI OSNOVNOŠOLSKI OBVEZNOSTI) IN (SKRAJŠANIH) PROGRAMIH. Osnovni namen USO programov je usposabljanje delavcev za dela in naloge oziroma poklice, določene z nomenklaturo poklicev na I. in II. stopnji zahtevnosti dela. Namenjeni so delavcem, ki si niso pridobili nobene strokovne izobrazbe. V USO program se lahko vključijo osebe, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in so zdravstveno oziroma psihofizično sposobne. Trajanje USO programov je odvisno od zahtevnosti del in nalog oz. poklica, za katerega se kandidat izobražuje in drugih pogojev dela. To je od treh mesecev za dela in naloge I. stopnje zahtevnosti dela do 9 mesecev za II. stopnjo zahtevnosti dela. Trajanje izobraževanja po programu je odvisno od or- ganizacijske oblike usposabljanja (tečaji, seminarji, kombinirano) in dnevne obremenitve udeležencev. V USO programe se vključujejo delavci, v SKR pa učenci. USO programe izvajajo OZD, SKR pa šole. Doslej sprejeti USO programi vključujejo programe osnovne šole za odrasle za tiste udeležence, ki niso uspešno zaključili osnovne šole. Sprejeti SKR programi izobražujejo le za dela in naloge II. stopnje zahtevnosti in vključujejo znanje osnovne šole. Zato diplomanti SKR programov lahko nadaljujejo izobraževanje po programih oz. smereh, ki omogočajo pridobiti strokovno izobrazbo za opravljanje del in nalog (poklica) na III. in IV. stopnje zahtevnosti. Delavci, ki so uspešno končali USO program pa nimajo te možnosti, če niso uspešno zaključili osnovno šolo. Razlika je očitna tudi v stopnji usposobljenosti. USO programi usposabljajo za samostojno opravljanje določenih del in nalog oz. poklica, SKR programi pa za začetek dela v določenem poklici' oz. stroki. Tako predlagamo, da se v kadrovski evidenci pregleda izobrazba zaposlenih delavcev in na podlagi teh podatkov ugotovimo za katere oblike izobraževanja bi se odločili. Predlagamo, da se delavci, ki imajo končano osnovno šolo vključijo v srednje programe, drugi delavci pa v SKR programe. USO programi pridejo v poštev le za pridobitev izobrazbe (vla-gači, rezači, vozniki viličarjev). Tako obliko izobraževanja izvajamo v lastni režiji, preko DU in drugih institucij že vrsto tet, glede na potrebe in zahteve TOZD. Gospodarski plan za leto 1985 S pripravo plana za leto 1985 smo pričeli že v mesecu avgustu z namenom, da ga pripravimo čim kvalitetnejšega, dosegljivega in realnega. V času izdelave so bile potrebne korekcije, uskladitve, dopolnitve tako po posameznih elementih kot po posameznih planih. Končni cilj, katerega smo si zastavili, je rezultat neštetih vsklajevanj, združevanj (stroškov) in podobno. Prav je, da smo tej fazi namenili toliko časa zato, da ne bo potrebno v času izvajanja dokazovanje. Plani za vse TOZD so bili gotovi konec meseca decembra 1984, za TOZD KOTLE pa seje izdelal sanacijski program s posebnim poudarkom na tržnem delu, (ker je ta funkcija najbolj kritična). Izdelava je zakasnila zaradi izdelave sanacijskega programa s posebnim poudarkom na tržnih raziskavah. To navajamo zaradi tega, ker smo v veliki zamudi napram sprejetim rokovniku o izdelavi oziroma roku izdelave. Predlagani plan za leto 1985 predstavlja minimum, katerega je realno možno doseči s povečanjem aktivnosti na vseh področjih pa ga je možno še preseči. I. Izhodišča izdelave plana za leto 1985 Na osnovi gibanj v letu 1984 ter nekaterih znanih dejstev za leto 1985, smo upoštevali naslednja izhodišča: a) rast nabavnih cen repromaterialov ter energije na cene oktober 1984 povečuje za 5 %, b) rast prodajnih cen naših proizvodov v povprečju 40 % na cene oktober 1984 na domačem tržišču, na inozemskem tržišču pa v povprečju od 5 do 10 %, PLAN PROIZVODNJE ZA LETO 1985 - »DO EMO« vrednost v 000 din Izvršitev 1984 Plan 1985 Indeks TOZD ton vrednost ton vrednost 3:1 4 : 2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 8.524 1,421.885 9.700 2,750.200 114 193 POSODA 7.158 3,707.638 9.612 8,712.919 134 235 RADIATOR 5.391 771.016 5.059 1,175.774 94 153 KOTLI 1.602 1,656.349 1.430 2,043.018 89 123 ODPRESKI 2.888 542.316 3.587 1,085.720 124 200 ORODJARNA - 184.586 - 304.663 - 165 KONTEJNER 10.911 1,073.224 10.451 1,760.885 96 164 VZDRŽEVANJE - 980.949 - 1,692.676 - 173 ERC - 76.807 - 101.040 - 132 SIT 239.153 344.860 143 Skupaj 36.474 10,653.923 39.839 19,971.755 109 187 c) povprečni tečaj dinarja za $ je 250,00 din, č) interna izvozna stimulacija za 1 $ odstopljenih deviz za uvoz ali poravnavo obveznosti je 250,00 din, d) amortizacija za leto 1985 upošteva povprečno revalorizacijo za 40% e) splošna obrestna mera za leto 1985 je 55 %, f) osebni dohodki so planirani v višini ranga izplačanega v oktobru 1984, povečanega za 55 %, g) upoštevane so prispevne stopnje veljavne oktober 1984, PLAN UGOTOVITVE IN RAZPOREDITVE DOHODKA v 000 din Elementi Izvršitev 1984 Plan 1985 Indeks 1. CELOTNI PRIHODEK 10,650.532 20,147.564 189 2. PORABLJENA SREDSTVA 7,892.497 14,655.578 185 3. DOHODEK 2,758.035 5,491.986 199 Del doh. za DSSS 389.266 445.305 114 Del doh. za obveznosti - - - - osnova bruto OD 181.646 335.478 184 - osnova dohodek 62.412 130.664 209 - davčna osnova 76.845 173.668 226 - osnova PS 10.287 14.973 145 Del doh. za obv. po odlokih 5.624 7.737 137 Del doh. za obv. po pogodbah 56.344 79.883 142 Del dohodka za obresti 576.993 1,242.354 215 Del doh. za sovlagatelje - 44.903 - 4. ČISTI DOHODEK 1,398.618 3,017.021 216 Del ČD za OD 1,169.742 1,871.677 160 Del ČD za stan Izgr. 64.354 109.934 171 5. OSTANEK ZA SKLADE 272.801 1,035.410 - 6. IZGUBA 108.284 - - Rezervni sklad 72.247 201.971 279 Sklad skupne porabe 67.999 91.423 134 Poslovni sklad 132.555 742.016 559 7. RAZLIKA (5-6) 164.517 1,035.410 629 h) upoštevali smo finansiranje DSSS za izdatke za prehrano po novem zakonu o knjigovodstvu, ki velja s 1. 1. 1985, i) ostalih sprememb nismo upoštevali, ker se bodo ustrezno temu spremenile tudi prispevne stopnje, j) delavce DO Zavarivač se nadomesti z novosprejetimi delavci, tako prenehajo storitve DO Zavarivač v TOZD Odpresti s 1.1.1985, v TOZD Emokontejner s 1.4. 1985, k) v cilju boljšega obračanja sredstev se za DO načrtujejo dnevni vezave za material 70 dni, za polizdelke 20 dni ter za gotove izdelke 15 dni, l) TOZD Servis in trgovina prevzame servisiranje pregrama silosov od TOZD Kontejner, katerega so do sedaj v glavnem vršili zunanji kooperanti, m) zaradi nerentabilnega poslovanja pocinkovalnice II v TOZD Emokontejner se le-ta ukine, zaposlene pa prestavi v pocinkovalnico I in s tem nadomesti delavce DO Zavarivač, n) v času majskih praznikov je načrtovan kolektivni dopust 3 dni zaradi načtrovanih vzdrževalnih del, o) povečanje neplačane realizacije napram letu 1984 je za 62,5 mio din. II. Temeljni planski cilji in naloge 1. Povečanje produktivnosti - načrtujemo porast za 15 %. To bomo dosegli z aktiviranjem vseh notranjih rezerv ter z efektom izvršene investicije v TOZD Posodi v letu 1984, ki mora dati rezultate v letu 1985. Izračun pa temelji na naslednjih izhodiščih: a) v letu 1984 smo skupaj z Zavodom za produktivnost dela Ljubljana izdelali študijo o koriščenju delovnega časa po posameznih TOZD. PLAN STROŠKOV v 000 din ELEMENTI Izvršitev Plan Indeks 1984 1985 2: 1 0 1 2 3 Porablj. mat. in surov. 4,831.497 8,981.515 205 - odmik plan cen mat. -457.847 Porabljena energija 526.830 962.455 182 Transportne storitve 45.366 62.781 138 Str. invest. vzdrž. OS 189.357 316.212 167 Druge proizv. štor. 1,591.706 1,986.655 125 Izd. za prehr. del. 51.035 83.092 163 Amort. po predp. stop. 330.953 524.702 159 Povrač. za prevoz na delo 27.138 39.583 146 STROŠKI SKUPAJ: 7,396.446 13,399.738 181 Mat. str. za DSSS - 212.457 - STROŠKI SKUPAJ 7,396.446 13,612.195 184 Rezultati te študije kažejo, da obstajajo v vseh TOZD v izkoristku časa 20 % rezerve brez dodatnih investicijskih vlaganj oziroma, da je možno s to opremo in obstoječim številom zaposlenih povečati proizvodnjo. Z odpravo ozkih grl na določenih mestih pa je lahko ta procent še dosti večji, b) upoštevali smo tržne parametre naših proizvodnih programov in s kombinacijo obeh oblikovali povečanje produktivnosti tako po programih kot TOZD, c) ocenjujemoTda je to povečanje minimalno, ki ga moramo doseči in da obstajajo še rezerve, zato je potrebno kontinuirno delati naprej v iskanju rezerv tako v izkoristku delovnega časa, kot izkoriščanju kapacitet, ki so zelo slabo izkoriščene, č) navedena naloga pomeni in zahteva kvalitetnejši način planiranja in striktno izpolnjevanje nalog vseh nosilcev v verigi. Vse funkcije morajo biti podrejene temu cilju. PLAN IZKORIŠČENOSTI DELOVNEGA ČASA Izvrš. Plan Indeks ELEMENTI 1984 Strukt. 1985 Strukt. 3:1 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 3.033 3.098 Število delovnih dni 265 263 Število plačanih dni 274 273 1. Opravljene ure 4,810.781 73,0 4,893.182 73,0 102 - proizvodne 2,457.763 37,3 2,517.549 37,6 103 - režijske 2,353.018 35,7 2,375.633 35,4 101 2. Nadure 179.877 - 159.237 - - - proizvodne 140.825 - 121.235 - - - režijske 39.052 - 38.002 - - 3. Neopravljene ure 1,603.913 24,4 1,646.824 24,6 103 - odmor 312.596 4,7 316.259 4,7 101 - državni prazniki 213.937 3,4 239.422 3,6 112 - redni let. dop. 550.963 8,4 567.199 8,5 103 - hranarina 490.230 7,4 489.853 7,3 100 - ost. plač. izost. 36.187 0,5 34.091 0,5 94 4. Refundacije 7.700 0,1 8.217 0,1 107 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavar. 33.683 0,5 33.061 0,5 98 6. Porodniška 104.338 1,6 98.664 1,5 95 7. Neopravljene ure, za katere ni narlnm OD 24 673 0.4 23.560 0.3 95 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR: 6,585.087 100 6,703.508 100 100 SKUPNO ŠTEVILO UR: 6,764.964 6.862.745 Načrtovana rast produktivnosti je vgrajena v porast osebnih dohodkov, ker se zavedamo, da bomo osebne dohodke v glavnem lahko povečevali le na račun povečane storilnosti. 2. Izvozna usmerjenost - načrtujemo povečanje konvertibilnega izvoza za 50 % in celotnega izvoza za 42 %. Zavedamo se, da ta naloga ni majhna, vendar je življenjskega pomena zaradi neštetih razlogov. Da bomo ta cilj realizirali, je potrebno: a) Oblikovati za vse izdelke programe aktivnosti in na osnovi teh določiti strategijo izvoza, b) zagotoviti izvozna naročila v primernih serijah in cenah seveda odvisno od programov, c) zagotoviti kvaliteto izdelkov in dogovorjene roke izdobav, Navedene cilje moramo realizirati zaradi normalnega zagotavljanja uvoznih materialov, pokrivanja deviznih obveznosti ter možnosti zagotavljanja kreditov (po ugodnejši obrestni meri) za pripravo izvoza. S planiranim izvozom ter s predvidenim pridobivanjem deviz v obliki združevanja, je kljub vsemu devizna bilanca za DO negativna v višini 745.072 $, brez upoštevanja naše devizne zadolženosti. Iz navedenega izhaja, da ne more biti dileme o nujnosti izvoza v predlagani višini. 3. Povečanje prodaje - načrtujemo povečanje prodaje na domačem trgu za 95 %, skladno s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje in fizične produktivnosti. Za dosego tega cilja moramo: a) povečati aktivnosti na vseh programih, b) z agresivnejšo prodajno politiko in nastopom povečati prisotnost v vseh delih države, c) z večjo prisotnostjo povečati tudi delež prisotnosti po programih. Navedena naloga izhaja na osnovi sledečih dejstev. 1. pri nekaterih programih iz leta v leto zmanjšujemo delež prisotnosti na domačem tržišču, 2. agresivnejša prodaja je uvod in izziv za povečanje proizvodnje oziroma storilnosti. 3. Podatki o nedoseganju plana proizvodnje v letu 1984 to potrjujejo, ker je bila nedosežena proizvodnja v glavnem posledica nedovoljnih prodajnih naročil in še so se povečale zaloge gotovih izdelkov. Načrtovani cilji in s tem povezane naloge je možno doseči s kvalitetnejšim planiranjem ter v zvezi s tem obdelava vseh nalog, ki so za to potrebne (propaganda, elastično prilagajanje zahtevam trga, strokovna obdelava tržišča itd.). 4. Razvojna dejavnost - povečati učinkovitost razvojnega dela v letu 1985 sodi med temeljne naloge v letu 1985. Rezultati te dejavnosti se morajo odražati v hitrejšem osvajanju ter v pripravi naših izdelkov. Smatramo, da je ta cilj realen zaradi tega: a) ker smo v letu 1984 ustvarili pogoje, ki so neobhodno potrebni za funkcioniranje te dejavnosti. V letu 1984 so bili iz TOZD prestavljeni zaposleni na razvojnih delih v Službo razvoja, tako je le-ta s prenosom del in nalog iz TOZD organizirana na ravni DO. Razen prehoda zaposlenih, smo še dodatno zaposlili 8 sodelavcev. PLAN KADROV ZA LETO 1985 A. Po kvalifikacijski strukturi Po dejanski usposobljenosti za opravljanje zahtevnih del in nalog Kvalifikacija Izvršitev 1984 Plan 1985 I.-NK 158 181 II. -PK, IK 1.808 1.722 III. - K-dveletna 87 54 IV. - KV 398 514 V.-SŠ, VK 424 450 VI/1 - ViŠ 86 106 VII/1 - VŠ 69 88 Skupaj 3.030 3.115 B. Po značaju dela Izvršitev 1984 Plan 1985 Čista proizvodnja 1.691 1.743 Proizvodnja režija 749 778 Čista režija 590 594 Skupaj 3.030 3.115 Gospodarski plan za leto 1985 V letu 1985 bomo zagotovili pogoje in sredstva za ureditev in opremo preizkuševalnice. Na osnovi zagotovitve tako kadrovskih in materialnih pogojev smatramo, da je upravičena zahteva po hitrejšem in učinkovitejšem delu te dejavnosti. Dejstvo je, da smo na tem področju močno nazadovali in da je težko nadoknaditi zamujeno. Za leto 1985 načrtujemo zaposlenih v razvojni dejavnosti 57, to pomeni povečanje še za 10 zaposlenih. Stroške razvojne dejavnosti vključno s stroški prototipov, načrtujemo v višini 178 mio din, kar predstavlja 3 % od načrtovanega dohodka. 5. Nagrajevanje - po rezultatih dela ostaja tudi v letu 1985 prednostna naloga. Zavedamo se, da bomo s stimulativnejšim nagrajevanjem povečati produktivnost in s tem osebni dohodek, katerega načrtujemo v povprečju za 55 %. Za dosego te naloge je potrebno: a) dopolniti sistem nagrajevanja preko odprte mase za osebne dohodke, na osnovi doseganja norm in ugotavljanja delovne uspešnosti b) uskladitev in poenotenje meril za ugotavljanje delovne uspešnosti in sicer meril, ki so neposredno vezana na rezultate posameznika. 6. Stroški - v planih stroškov za posamezne TOZD je vgrajen element »varčevanje«, kar je bil tudi v prejšnjih letih, samo da ga nismo izvajali. Vsi smo dolžni, da se čim bolj racionalno obnašamo pri poslovanju. Nedopustno je trošenje sredstev mimo sprejetega plana, tako po vrednosti kot po pozicijah. Predvidena trošenja so računana za planirane naloge; - prekoračitve pri posameznih pozicijah so možne na račun zmanjšanja drugih postavk. Zato bomo v letu 1985 tekoče spremljali višino stroškov, posamezno določili odgovorne nosilce za posamezne vrste stroškov. V primeru odstopanja bo potrebno stroške v naslednjem obdobju znižati. Zato je potrebno še dopolniti sistem spremljanja stroškov v smeri hitrejšega obveščanja in reagiranja na višine posameznih stroškov. 7. Kakovost - leto 1985 mora biti leto kakovosti. Zato načrtujemo v vseh TOZD občutno zmanjšanje slabe kvalitete in število reklamacij. Cilji zmanjšanja slabe kvalitete so različni po TOZD. PLAN VARSTVA PRI DELU ZA LETO 1985 v 000 din TOZD Material za zaščito HTV Zaščitna obleka Močnejša hrana SKUPAJ FRITE 144 1.523 189 1.856 POSODA 2.654 27.951 1.394 31.999 RADIATORJI 217 8.052 106 8.375 KOTLI 433 7.561 184 8.178 ODPRESKI 178 3.401 189 3.768 ORODJARNA 289 2.909 130 3.328 KONTEJNER 335 7.621 434 8.390 SIT 122 1.000 - 1.122 ERC 30 5 - 35 VZDRŽEVANJE 417 3.463 263 4.143 DSSS 378 4.058 130 4.566 SKUPAJ 5.197 67.504 3.019 75.760 Zadnja leta je slaba kvaliteta občutno v porastu, ki je posledica tako vedno slabih vhodnih materialov, kot naših napak. Na obe komponenti lahko vplivamo, seveda na drugo še več. Močno povečanje prodaje bomo dosegli med drugim tudi s kvaliteto, ki je eden izmed bistvenih zahtev trga. Za zagotovitev te naloge moramo: a) vse nove izdelke oz. spremembe na izdelku ustrezno preizkusiti in opremiti z zakonsko predpisano dokumentacijo, b) izdelke, ki nimajo ustrezne dokumentacije je le-to potrebno čim-prej dopolniti c) dograditi sistem spremljanja in kontrole slabe kvalitete. 8. Stopnje rasti za leto 1985 proizvodnja fizično 9 % produktivnost 15 % zaposlenost 2 % povprečni OD 54 % izvoz - konvertibilni 50 % uvoz - konvertibilni celotni prihranek 89 % dohodek 99 % čisti dohodek 116% PRIMERJALNI KAZALCI FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI EM 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 1,313.391 2,416.884 184 3,065.804 6,555.253 214 1,091.159 2,014.896 185 1,486.638 2,737.330 184 Dohodek v 000 din 339.245 501.649 148 1,010.892 1,929.092 191 174.431 457.591 262 167.035 586.000 351 Čisti dohodek v 000 din 216.288 326.068 151 505.535 1,068.184 211 68.886 222.071 322 -13.791 216.083 - Akumulacija v 000 din 124.719 260.067 208 36.023 295.375 820 1.351 114.390 - -108.284 24.356 - Dohodek na delavca v din 4,405.775 6,270.612 142 775.819 1,464.762 189 1,002.477 2,756.572 275 704.789 2,211.321 314 Čisti dohodek na delavca v din 2,808.935 4,075.850 145 387.978 811.074 209 395.897 1,337.777 338 - 815.408 - OD in sred. SSP na del. v din 1,189.201 825.012 69 360.332 586.795 163 365.994 613.614 167 398.703 723.498 181 Akumulacija na delavca v din 1,619.732 3,250.837 201 27.646 224.279 811 7.764 689.096 - - 91.909 - Popreč. štev. del. na podlagi vkalk. ur. število zaposl. 77 80 104 1.303 1.317 101 174 166 95 237 265 112 Poprečni mesečni neto OD v din 30.841 45.295 147 21.124 32.714 155 22.466 35.550 158 24.722 39.010 158 Indeks fizične produkt. indeks 102,2 100,0 98 103,4 129,0 125 105,9 100,0 94 91,0 118,5 130 ODPRESKI ORODJARNA EMOKONTEJNER SIT EM 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 680.663 1,328.240 195 201.019 306.933 153 1,062.301 1,915.157 180 241.446 347.500 144 Dohodek v 000 din 142.016 357.730 252 107.943 166.195 154 234.580 518.507 221 74.614 135.026 181 Čisti dohodek v 000 din 64.557 . 204.230 316 66.919 111.584 167 84.830 202.871 239 50.983 86.441 170 Akumulacija v 000 din 15.053 127.446 846 9.297 16.311 175 571 60.344 - 10.039 23.479 234 Dohodek na delavca v din 1,479.333 3,194.017 216 938.634 1,396.596 149 1,155.566 2,492.822 216 1,022.116 1,607.452 157 Čisti dohodek na delavca v din 672.468 1,823.482 271 581.904 937.681 161 417.881 975.341 233 698.396 1,029.060 147 OD in sred. SSP na del. v din 515.666 685.571 133 472.756 757.050 160 415.068 685.225 165 560.886 749.548 134 Akumulacija na delavca v din 156.802 1,137.910 753 80.843 137.067 170 2.812 290.115 - 137.510 279.512 203 Popreč. štev. del. na število podlagi vkalk. ur zaposlenih 96 112 117 115 119 103 203 208 102 73 84 115 Poprečni mesečni neto OD v din 25.867 37.788 146 29.077 44.229 152 24.759 38.243 154 27.515 39.915 145 Indeks fizične produkt. indeks 116,6 113,8 98 - - 107,6 118,1 110 ERC VZDRŽEVANJE DSSS DO EMO EM 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 77.258 101.670 132 987.106 1,693.861 172 443.748 729.840 164 10,650.533 20,147.564 189 Dohodek v 000 din 32.417 49.545 153 207.654 345.283 166 267.208 445.368 167 2,758.035 5,491.966 199 Čisti dohodek v 000 din 19.977 32.365 162 118.283 189.749 160 216.146 357.375 165 1,398.613 3,017.021 216 Akumulacija v 000 din 1.297 3.002 231 6.451 19.217 298 - - - 96.517 943.987 - Dohodek na delavca v din 982.333 1,501.364 153 872.495 1,514.399 173 611.460 983.152 161 923.655 1,791.839 194 Čisti dohodek na delavca v din 605.364 980.758 162 496.987 832.233 167 494.613 788.907 159 468.390 984.346 210 OD in sred. SSP na del. v din 566.061 889.788 157 469.880 747.947 159 494.613 788.907 159 436.067 676.356 155 Akumulacija na del. v din 39.303 90.970 231 27.107 84.285 311 - - - 32.323 307.989 - Popreč. štev. del. na število podlagi vkalk. ur. zaposl. 33 33 100 238 228 96 437 453 104 2.986 3.065 103 Poprečni mesečni neto OD v din 31.360 49.179 157 26.827 41.159 153 28.395 43.645 154 24.232 37.356 154 Indeks fizične produkt. indeks - - - - - 100,9 114,9 114 Sindikat je pregledal svoje delo KONFERENCA NAŠEGA SINDIKATA V sredo, 20. marca 1985 so se zbrali delegati Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov naše delovne organizacije na letni seji konference. Ob 16. uri so se v dvorani delavskega sveta zbrali poleg članov konference tudi nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov EMO, nekateri naši vodilni in vodstveni delavci ter kot gost predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Celje tov. Skale Božo. Člani konference so pregledali svoje delo v preteklem obdobju, se kritično dotaknili posameznih področij, kjer niso bili tako uspešni in se dogovorili o programu dela za v prihodnje. Na splošno velja, da je sindikat v preteklem obdobju sicer odigral svojo z zakoni in političnimi dokumenti opredeljeno družbeno vlogo, vendar bo moral v prihodnje za dosledno uresničitev interesov delavcev še marsikaj storiti. POROČILO O DELU Delovanje KOOZS in njenega predsedstva in tudi OOZS v vseh TOZD se je odvijalo v skladu s programi dela, kateri so bili dogovorjeni na letnih sejah v preteklem letu. Aktivnosti smo vodili tudi v skladu z navodili in programi višjih nivojev sindikalne organiziranosti izven DO. Poudariti velja, da je bilo sodelovanje z občinskimi sindikalnimi institucijami zadovoljivo, v nekaterih primerih pa smo pričakovali od omenjenih teles več konkretnih predlogov in pomoči pri reševanju perečih vprašanj. Organiziranost sindikata v posameznih TOZD je v skladu s STATUTOM o delovanju sindikata, vendar še vedno ni zadovoljive aktivnosti pri osnovnih celicah sindikalne organiziranosti, to je aktivno delovanje sindikalnih skupin. Na tem področju nas čaka tudi v prihodnjem obdobju stalna naloga, utrjevanje in aktiviranje le-teh. Delovanje in aktivnosti OOZS po posameznih TOZD je dokaj različno, seveda je delovanje in aktivnost le-teh posledica problemov v posameznih sredinah in pa aktivnosti IO OOZS in njenih članov. V zadnjem času žal ugotavljamo, da je pripravljenosti za aktivno delo v teh organih vse manj, kar gre pripisati predvsem splošni situaciji, v kateri se trenutno nahaja celotna naša družba. Prav na tem področju pa moramo vse družbeno-politične organizacije s skupnimi napori in aktivnostmi doseči, da preprečimo mlačnost in nezainteresiranost do družbe-no-političnegadela. Sodelovanje med sindikalno organizacijo in drugimi družbeno političnimi organizacijami, predvsem pa z vodstvom DO in strokovnimi službami, je bilo v preteklosti zadovoljivo. OD aktivnosti sindikata pa je bilo in je odvisno koliko in kaj zahtevamo od strokovnih služb, da smo pri svojem delovanju uspešni in da lahko vodimo posamezne aktivnosti, katere pred vodstvo sindikata postavljajo posamezne skupine ali celo posamezniki. V preteklem obdobju smo večkrat doživljali očitke, da delujemo pod vplivom vodstev TOZD oziroma vodstva DO. Takšne in podobne izjave niso v skladu z dejanskim stanjem in so odraz nepoznavanja situacije, neaktivnosti v lastnih sredinah, mnogokrat pa takšne informacije še bolj rahljajo povezave med posameznimi sredinami in končno rušijo zaupanje v pravilnost dela vodstvenih in strokovnih služb. Takšnih pojavov si ne smemo dovoliti in jih moramo odločno odpravljati, saj se moramo zavedati, da bodo v sedanji težki gospodarski situaciji vsem težavam kos le enotni in homogeni kolektivi. Aktivnosti predsedstva KOOZS so s odvijale v preteklem obdobju v skladu s programom dela le-tega. Predsedstvo se je sestajalo v skladu s potrebami oziroma je obravnavalo tekočo problematiko. Z oziroma na dejstvo, da so vsi predsedniki OOZS TOZD člani predsedstva KOOZS in da je predsedstvo KOOZS koordinator delovanja OOZS v TOZD, bi bilo pričakovati, da bo naše delo in aktivnosti v preteklem obdobju na višjem nivoju, temu pa mnogokrat ni bilo tako, saj nekateri naloge nismo vzeli dovolj resno in jih nismo do konca realizirali. V preteklem obdobju oziroma v letu 1984, smo žal na področju samoupravnega odločanja v naši DO popolnoma padli na izpitu. Aktivnost sindikata na tem področju je bila zelo velika, vendar neuspešna. Ugotavlja- mo lahko, da imajo nekateri posamezniki pri omenjenih aktivnostih več vpliva pri delavcih kot družbeno-politične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe. Posamezniki, kateri imajo v svojih sredinah velik vpliv, razlagajo posamezne aktivnosti različno, oziroma tako kot so sami prepričani, da je prav. Rezultati takšnega delovanja nam niso prinesli nič pozitivnega, nasprotno rezultat so neuspeli referendumi in podobno. Z usmeritvami našega delovanja v prihodnje moramo zavzeti odločen sklep, da nam posamezniki ne bodo rušili prizadevanj celotnega kolektiva. Ocena o informiranju delavcev ob poplavi raznoranih zapisnikov samoupravnih organov, glasila Emajlirec in podobnih informacij, bi lahko bile ob povprečni bralnosti na dokaj solidni ravni. Gospodarska situacija -doseganje planskih obveznosti - obravnava rezultatov gospodarjenja - delitev dohodka - delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi rezultatov dela in tako dalje, vse to je bilo v preteklosti predmet našega delovanja. Vedno smo tej tematiki posvečali posebno pozornost, vendar še vedno ne dovolj, kar je razvidno tudi iz rezultatov našega gospodarjenja. Delovanje samoupravnih organov in delo delegacij v DO v zadnjem času rapidno pada oziroma čedalje bolj je čutiti nezainteresiranost posameznikov do delovanja na tem področju. Glavni vzrok je pripisati splošni situaciji, v kateri se trenutno nahaja celotna naša družba, naslednji vzrok pa gre verjetno pripisati velikemu številu delegatov in delegacij. Na tem področju čaka vse družbeno-politične organizacije v prihodnje veliko in odgo- Tovariš Tito je nekoč rekel, da mora imeti sindikat svoja lastna stališča. To moramo imeti stalno v mislih, saj je to eden bistvenih pogojev za krepitev ugleda in vpliva naše organizacije oziroma delavskega razreda. Težave bomo učinkovito premagovali, če se jih bomo lotili najprej vsak v svojem okolju. vorno delo, saj prihajamo v obdobje evidentiranj možnih kandidatov za posamezne funkcije in telesa, kajti leto 1986 je leto volitev na vseh nivojih in leto kongresov vseh družbeno-političnih organizacij. Sindikat kot nosilec evidentiranja skupaj z drugimi družbeno-politični-mi organizacijami mora opraviti to nalogo z vso resnostjo in doseči, da bodo predani in dela voljni in sposobni ljudje nosilci pomembnih funkcij na vseh nivojih. Inventivna dejavnost v naši DO dosega v zadnjih letih dobre rezultate, kar je posledica urejenega stanja na tem področju. Možnosti napredka na tem področju so neomejene, vendar je potrebno tovrstno aktivnost prenesti v vse sredine našega kolektiva. S ponosom lahko ugotavljamo, da nam naše društvo DIATI prav uspešno deluje in beleži vse večje rezultate. Izobraževanje sindikalnih aktivistov je potekalo predvsem na pobudo občinskih vodstev in sicer v obliki enodnevnih seminarjev. Ta področja nam ni uspelo obvladati, ker preprosto nima- mo zainteresiranih aktivistov, oziroma jih nismo uspeli prepričati v koristnost tovrstnega izobraževanja. Pri eventualnih izobraževanjih pa žal ugotavljamo, da mnogokrat doseže organizator prav nasproten cilj od želje-nega in sicer prav na račun nekvalitetnih predavateljev posameznih tem, ki se zelo pogosto tudi ponavljajo. Programska aktivnost za prihodnje obdobje bo doprinesla, da bomo našo neuspešnost v preteklosti začrtali tako, da bomo pri svojem delu učinkoviti. V prihodnjem obdobju moramo vsi prav na vseh področjih predvsem več in bolje delati, dosegati kar najboljše rezultate na vseh področjih, predvsem pa naše dolžnosti izenačiti s pravicami pri vsakdanjih aktivnostih, predvsem pa pri delu. Zavedati se moramo, da delo in rezultati dela odločajo o materialnem položaju vsakega posameznika v DO in družbi kot celoti. Z dobrimi rezultati pa bomo dosegli tudi dobro delovanje sindikata kot celote in delovanje vseh političnih in samoupravnih formacij. Čebelice odreda Dveh levov najboljše Taborniki Druge grupe odredov iz Celja so priredili 27. marca v počastitev praznika krajevne skupnosti Center, v kateri je tudi njihov sedež, tekmovanje v taborniškem mnogoboju. V lovu na lisico, orientacijskem pohodu, premagovanju ovir in lokostrelstvu se je pomerilo deset ekip medvedkov in čebelic iz Celja, Laškega, Zagorja in Pirana. Pri čebelicah so zmagale tabornice odreda DVEH LEVOV, pri medvedkih pa so bili najboljši taborniki Druge grupe odredov iz Celja. Krožki in klubi društva LT EMO so zborovali V začetku meseca marca so imeli krožki in klubi Ljudske tehnike EMO občne zbore, na katerih so pregledali svoje dosedanje delo, kritično spregovorili o doseženih rezultatih ter se dogovorili o programih aktivnosti v prihodnjem obdobju. Ker je število članov Društva ljudske tehnike v naši delovni organizaciji precejšnje, so se vršili občni zbori ločeno (po krožkih in klubih). Na teh zborih so tudi izvolili delegate za centralni občni zbor društva, ki je bil konec marca. Podvodni ribolov, hitrostno plavanje, potapljanje, to so »standardne« aktivnosti članov kluba za podvodne dejavnosti LT EMO. V zadnjem času pa izvršujejo tudi pomembne naloge s področja SLO in DS, tesno sodelujejo z UJV, JLA ter Vodno skupnostjo pri iskanju potopljenih predmetov, utopljencev, oz. ugotavljanju stanja raznih konstrukcij, ki so pod vodno gladino. Člani strojno orodjarskega krožka in člani pločevinarskega krožka so občni zbor organizirali skupaj. Strojno orodjarski krožek, katerega vodja je Šalekar Erih, se med ostalim udeležujejo tudi tekmovanj v varenju. Krožek za predelavo pločevine je bil ustanovljen leta 1956, že vrsto let pa ga uspešno vodi Kerš Anton. Občni zbor članov fotokino kluba in gospodinjskega krožka. Predsednik foto-kino kluba ostaja še v prihodnje Končan Konrad, gospodinjski krožek pa bo še naprej uspešno vodila Vajdič Elica. Modelarski klub že vrsto let zapored uspešno vodi Zagozda Edi. Korenine kluba segajo v leto 1949, ko je bil pri takratnem klubu LT formiran brodarski krožek. Člani modelarskega kluba se pogosto udeležujejo raznih tekmovanj, za kar so prejeli tudi številna priznanja, kolajne in diplome. Začetki dela emajlirskega krožka, katerega vodi Pavšer Berta, segajo v leto 1954. Krajec Ludvik v krogu tovarišev iz politične koordinacije Odšel v zasluženi pokoj Skoraj neopazno so tekla leta in desetletja dela in nekako neizbežno je prišel tudi njegov zadnji delovni dan - Krajec Ludvik iz TOZD Orodjarna je odšel v zasluženi pokoj. Tako je prenehal z aktivnim delom še eden tistih naših zvestih delavcev, ki je svoje življenje najtesneje povezal z delom v naši delovni organizaciji. Rodil se je 29.11. 1923, pri nas pa se je zaposlil 2. 8. 1946. Vse od prvega dne dalje je bil vesten in marljiv delavec na vseh delih in nalogah, ki jih je opravljal. Skoraj odveč bi bilo naštevati, kje smo ga leta in leta srečevali. Pri strokovnem delu in v najrazličnejših organih upravljanja ter družbenopolitičnih organizacijah. Preveč je vseh funkcij, da bi jih naštevali, povemo naj le, da je prejel za svoje delo številna priznanja in pohvale med ostalimi tudi Red dela z zlatim vencem, s katerim ga je leta 1984 odlikovalo Predsedstvo SFRJ za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države. Ob odhodu v pokoj se mu želimo še enkrat zahvaliti za dolgoletno uspešno delo v naši delovni organizaciji, kjer bo tudi v bodoče zelo dobrodošel kot nekdo, ki je doživljal številna leta EMO-vih vzponov in padcev, vendar vedno kot pravi emovec - in prepričani mu bo ostal privržen še naprej tako kot doslej. ... in v krogu sodelavcev iz TOZD Orodjarna. Još jednom bravo za EMO Celje Pre kratkog vremena obratio sam se fabrici EMO-Ce-Ije s molbom da se po mogučnosti obnovi emajl na posudi koju sam kupio pre 30 godina, a koja mi je zbog nekih na-ročitih razloga neophodno potrebna. Fabrika me obavesti-la da posudu mogu poslati. Ne malo sam bio iznenaden kad su mi za osam dana vratili posudu sada podpunu novu, ali rad i prevoz besplatan. Tako može samo EMO-Celje. Ovim najtoplije zahvaljujem drugovima u fabrici na izuzet-nom primeru ljupkosti i drugarstva. Postupak me veoma obradovao, a to se dogada uvek tamo gde je kultura osnovna maksima. 25. 2. 1985. godine Moja topla zahvalnost Beograd drugovima iz EMO-Celje Živko Kneževič Delavski svet DO EMO KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA Na podlagi člena 19 Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanja, Komisija razpisuje NATEČAJ za evidentiranje predlogov za podelitev državnih odlikovanj, in priznanj, ki jih za posebne uspehe podeljuje DO EMO. Interna priznanja so: - zlati znak - plaketa - pismeno priznanje Pogoje za podelitev določajo členi 9,10,11 in 21 Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanje ter kriteriji sprejeti na komisiji: 1. Zlati znak je najvišje priznanje, ki ga DO podeljuje posameznikom ali skupinam, predvsem za delovne uspehe. 2. Priznanja se podeljujejo za izjemne dosežke oz. uspehe posamezniku ali skupini s področja vseh poslovnih funkcij (komercialna, finančna, proizvodna, razvojna, kadrovska itd.). Ta prispevek mora biti rezultat trajnejšega in nadpovprečnega prizadevanja posameznika ali skupine ali enkratnega izjemnega dosežka, ki ima velik pomen za DO ali TOZD. 3. Kandidat za priznanje mora imeti pozitiven odnos do samoupravnih in delegatskih aktivnosti ter uživati ugled v svoji delovni skupini. 4. Pri izbiri vrste priznanja se praviloma upošteva postopnost. 5. Vsako od priznanj se lahko podeli samo enkrat. 6. Kandidat za priznanje ne sme biti kaznovan zaradi kršitve delovnih dolžnosti ali kaznivega dejanja zoper družbeni sistem in družbeno lastnino. 7. Predlogi za državna odlikovanja upoštevajo praviloma prejemnike priznanj DO. Predlagatelj je lahko DPO, strokovna služba, društvo ali posameznik. Rok za oddajo predlogov je 30 dni od dneva objave. Predloge sprejema Kadrovsko splošno področje. ZAHVALA Knez Tomo iz nabavne službe (DSSS) je 11. februarja 1985 praznoval pomemben življenjski jubilej -petdesetletnico rojstva. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 1. aprila 1957 in nam ostal zvest vse do danes. Ves čas svoje zaposlitve je prenašal izkušnje pri delu na sodelavce in jim bil v pomoč. Z vsemi se je vedno dobro razumel in sodeloval. Ob srečanju z »Abrahamom« mu iskreno čestitamo, hkrati pa želimo še mnogo delovnih uspehov in zdravja ter prijetnega počutja med nami. Upokojili so se Iskrena hvala vsem, ki ste pospremili mojega moža ZUPANC Stanka na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Posebna hvala TOZD Posoda - obrat surovinske predelave - ročajnica za darovani venec, kakor godbi na pihala EMO za odigrane žalos-tinke.Še enkrat prav iskrena hvala vsem. Žalujoča žena Katica in hčerka z družino (27. 4. 1925) - TOZD Posoda, obrat kovinske prirezovalnica. Zaposlen v EMO od 16. 11. 1954. Upokojen v aprilu 1985. Kolar Anica (16. 8. 1936) - TOZD Posoda, skladišče polizdelkov. Zaposlena v EMO od 28. 11. 1969. Upokojena 15. 3.1985. Hrovatič Stanko (14. 10. 1930) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave, vlačilnica. Zaposlen v DO od 18.9.1952. Upokojen 15. 5. 1985. Humor »Kakšna je razlika med pesimistom in optimistom?« »Predstavljaj si kos ementalca ... Optimist vidi sir, pesimist pa luknje.« »Kaj ste po poklicu?« »Copater!« »Nisem vas vprašala, če ste poročeni, ampak kaj delate!« »Andrej, kje pa imaš poročni prstan, saj sem slišal, da si se pred kratkim poročil?« »Da, res sem se, ampak prstan nosi ta teden žena«. x »Imate zimsko opremo?« vpraša voznico prometni miličnik. »Kako da ne. Krznen plašč, škornje, smučarski komplet...« »Moja prijateljica je zelo inteligentna. Igra klavir in govpri pet jezikov«. »Že razumem, tudi moja prijateljica ni ravno lepotica«. Bila je pri zdravniku in že pri vratih navdušena govori možu: »Zdravnik mi je rekel, da še ni videl tako lepe pacientke ... Ti pa mi kaj takega še nikoli nisi rekel«. »Mar tvoj mož ob večerih še zmeraj kolovrati naokoli?« »Ne več, sem ga že odvadila«. »Ja, kako pa?« »Nekaj noči zapovrstjo sem ga, ko se je vrnil, z ljubečim glasom vprašala: Toni, si ti?« »Ne razumem!« »Kako, da ne? Mojemu možu je vendar ime Peter«. Rešite za zabavo »Obtoženci, priznate, da se kradli družbeni denar?« »Seveda kdor prizna, se mu pol oprosti«. »Bomo videli. Komu ste kradli?« »Jemal sem samo od velikih podjetij, želel sem biti velik človek!« »Pa vaša vest?« »Saj jo imam, a kaj to zaspi, ko se zbudim?!« »Doslej ni olajševalne okoliščine...« »Ena je, tovariš sodnik, družbenega denarja nisem zapravil sam, vse je šlo v družbi!« x »Ljubica, ti si moje edino bogastvo!« »Res, potem sva pa resnično že na psu ...« »Prav, odslej mi vsakič, ko se slečeš, plačaj toliko, kolikor stane zdravstvena participacija, pa ti bom tudi jaz rekel kaj podobnega«. »Verjemi dragi sin, najboljša stvar je dobro znanje!« »Že mogoče, vendar tudi dobri dohodki niso slaba reč!« - Kaj ti je Marica, da se držiš tako sključeno? Teje usekalo v križu? Ab, kje pa, regrat sem nabirala. »Če bi takrat poslušala mamo, se nikoli ne bi poročila s tabo!« »Vidiš, kakšna si. Šele zdaj mi poveš, po tolikih letih, da mi je bila tašča na začetku zelo naklonjena«. x »Si kupil kolo? Se kaj re-kreiraš?« »Neprestano! V garaži ga stalno prestavljam iz enega v drugi kot!« • uM* emSim Po MAV- llltl fcMnw umita lOMJM tUA- MTBIJ fiOfcte UOitKKT VZAie*. vo%r pem MlWWÍ GMVWf ¿muñe nao*- VISOK* HANtn «MM4UX. Potomcu itn trsti ritPftu UKlI&M. (MW««) IVA 41 WttCiEW PevM EftKtR Q.LAVUO AHEATO SEOKIK m«3Ši TtíAÍltl. ClCftUU. IftRAUe mrnii utrne HokHSU KLOfe cu UMA AM.rii*. «MUC ISKALEC M n s. FltMUM ICMIKA VITU UNtEUlMA C1MUM&I V03HÍI« OMUft PI3MUT PMOttJJt ■mtoíiUÉ ZA UMA» MRVIP Holbein \wm MWKJSR SOfitElC ICMIEC PETJU OTOIC »OTOCtU TWWH0TU Ti, Janez, a veš, da me odnos do tehničnih izboljšav spominja na dramo »Gorje pametnemu«!? »Rada bi kupila knjige«. »Ali naj bo kaj lažjega?« »Je čisto vseeno, zunaj imam avto!« »Ali veš, kaj imajo cene in bolhe skupnega?« »Nič.« »Kako da ne. Oboje skačejo čisto po tihem«. »Tovariš doktor, ali zdaj že lahko hodim in pijem alkoholne pijače?« »Kako?« Saj sem vam vendar pred tednom dni to dvoje najstrožje prepovedal!« »Že, že, toda mislil sem, da je znanost ta čas že kaj napredovala...« Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.