SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 28
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 21 de julio - 21. julija 2011
RESITEV NI TAKO LAHKA
Pahor vztrajno naprej
GREGOR BATAGELJ.
Na proslavitvi dvajsete obletnice Svetovnega slovenskega kongresa je predsednik Slovenske konference SSK dr. Borut Korun med priložnostne pozdravne besede vpletel tudi misel, da bi SSK lahko (nekako po hitrem postopku; op. GB) predstavljal Slovence po svetu v slovenskem parlamentu. Ker je bilo izrečeno tako, neformalno, in sredi proslavljanja, sem se le malo nasmehnil. Šlo je mimo.
Zdaj pa sem misel našel izraženo v Korunovem prispevku v zborniku SSK, kjer pravi: ,,Do resnične države slovenskega naroda je se daleč. Na tej poti moramo delovati vsi Slovenci. Če potrebujejo zamejski in izseljenski Slovenci našo materialno in moralno pomoč, potrebujemo tudi mi njihovo podporo. Slovenija mora postati vsem nam prava domovina. Toda lepe besede niso dovolj. Slovencem zunaj meja nase države je treba omogočiti sodelovanje pri političnih odločitvah. Glede na to, da je Svetovni slovenski kongres predstavnik vseh Slovencev, se kar sama ponuja rešitev: SSK bi moral imeti svojega predstavnika v Državnem svetu!"
Misel se mi zdi prelahkotna, skoraj naivna. Taka rešitev je kot bližnjica, ki preseka ustaljeno, normirano in začrtano pot. Bližnjica, ki ne upošteva demokratičnih pravil predstavništva. Da pa smo v slovenskem narodu in državi prišli do demokracije, je bilo treba visokih in krvavih žrtev, ki jih nobena bližnjica ne odtehta.
V slovenska parlamentarna telesa, tako v Zbor kot v Svet, se predstavniki naroda volijo. Da bi lahko SSK predstavljal Slovence izven meja, bi moral predstavnik biti izvoljen. Torej bi minimalno bila potrebna sprememba ustave, da bi v svetu bil prisoten tudi SSK. Nisem pravnik, a mislim, da stvar ni tako enostavna, da bi se v tem primeru splačalo poiskati kake drugačne rešitve, ki bi boljše rešila vprašanje predstavništva Slovencev po svetu v slovenskem parlamentu.
Možno je dokazati, da primerjave niso primerljive, a me misel sama pelje v polpreteklo zgodovino. Kaj se niso nekoč nekje v Kočevju, kasneje v Jajcu udeleženci nekih prireditev same sebe imenovali za predstavnike slovenskega naroda in si prilastili oblast, ki jim je nihče ni izročil? Temu ni mogoče reči demokracija.
Tudi sam si demokracijo predstavljam nekoliko drugače. Kljub razvejanosti in možnemu številnemu in častitljivemu članstvu, težko razumem, da bi nekdo samodejno oklical društvo, organizacijo za predstavnico ,,vseh" Slovencev, ne da bi tako trditev lahko podprl z glasovi ljudi, ki bi jih predstavljale glasovnice.
Torej taka rešitev ni tako lahka, niti ni rešitev - pa četudi se sama ponuja ...
Najnižja podpora
Podpora strankam, vladi in parlamentu glede na prejšnji mesec po Delovi anketi ni doživela bistvenih sprememb.
Časnik izpostavlja predvsem vztrajno rast deleža tistih, ki se ne nameravajo udeležiti parlamentarnih volitev, in zmerno, a vztrajno padanje podpore vodilni koalicijski stranki SD. Ob zadnjih volitvah je imela tretjino glasov javnomnenjske podpore, lani jeseni še dobrih 20 odstotkov, tokrat pa je podporo SD izrazilo le 8,7 odstotka anketirancev, kar je najslabši rezultat zadnjih petih let.
Največja opozicijska stranka SDS je v Delovi anketi dobila 20 odstotkov, slaba dva odstotka več kot prejšnji mesec. Zadnjih nekaj mesecev ji je podpora v anketah sicer padala. Vse več volivcev se naslednjih volitev v državni zbor ne namerava udeležiti. Lani jeseni je bilo takšnih deset odstotkov, zdaj pa že 21,6 odstotka. ,,To pravzaprav pomeni, da so oni postali največja stranka," rezultate komentira časnik.
DeSUS je zbral le 0,2 odstotka podpore manj kot SD, prejšnji mesec pa jih je podpiralo 8,7 odstotka vprašanih. Podpora je rahlo padla tudi SLS, ki se je na četrto mesto uvrstila s 5,9 odstotka glasov, ter LDS, ki je zbrala 5,7 odstotka glasov. Zrasla pa je podpora petouvrščeni SNS, ki je zbrala 4,6 odstotka glasov, ter Zares, ki je z junijskih 2,2 odstotka zrasla na 3,7 odstotka. Dejstvo je, da Delo ne anketira tistih, ki bi volili stranko Nova Slovenija, ker je trenutno ni v parlamentu. Vsekakor ugotovitve v sami NSI kažejo, da bo prekoračila prag in se vrnila v Državni zbor.
Ocene dela vlade in parlamenta so še naprej zelo nizke. Delo vlade je zelo negativno ali negativno ocenilo dobrih 80 odstotkov vprašanih, le dobrih 11 odstotkov pa pozitivno ali zelo pozitivno. Povprečna ocena dela vlade je sicer rahlo zrasla, a je še vedno le 1,96. Tudi delo parlamenta je zelo negativno ali negativno ocenilo dobrih 78 odstotkov anketiranih. Njegova povprečna ocena je 2,05.
Po priljubljenosti med politiki še vedno vodi predsednik republike Danilo Türk, na drugem mestu je evropski komisar Janez Potočnik. S šestega mesta je na tretje skočil Lojze Peterle. Premierja Boruta Pahorja, ki se je pretekli mesec po več mesecih odsotnosti z lestvice znova pojavil na njej, anketiranci tokrat znova niso uvrstili na seznam.
Premier Borut Pahor je zagotovil, da ob napovedanem septembrskem odstopu Pavla Gantarja z mesta predsednika DZ že pripravljajo „alternative, ki bodo omogočale nemoten političen proces". Pahor obžaluje Gantarjev napovedan odstop. Kot je dejal, se je osebno potrudil, da bi poslanec Zares ostal na mestu predsednika DZ. Vendar pa je Gantarjevo „odločitev treba vzeti na znanje", zato tečejo posvetovanja o tem, kaj storiti, da bo delo v parlamentu potekalo nemoteno tudi po Gantarjevem odstopu, je dejal premier.
Predsednik vlade se še ni dokončno odločil, ali bo vezal zaupnico vladi na sprejem rebalansa proračuna. Poudaril je, da je sprejem rebalansa proračuna njegova prioritetna naloga, vendar pa je izključno njegova odločitev, če bo vezal zaupnico na rebalans. To odločitev bo, kot pravi, sprejel po posvetih s kolegi.
Premier se zahvaljuje večini poslancev, da so v preteklem tednu sprejeli osem zakonov, ki jih je predlagala vlada, kljub temu da je ta manjšinska. Hkrati pa je poudaril, da vlada nadaljuje s pripravo reform. Med drugim bo vlada prihodnji teden predvidoma potrdila nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020, nadaljuje pa se tudi priprava zakonodaje s področja trga dela.
Po besedah direktorja Urada vlade za komuniciranje Darijana Koširja tisti ministri, ki so po odstopu ministric iz vrst Zares prevzeli dodatne resorje, za to prejemajo enako plačo, kot so jo doslej.
Kot predstojnik ministrstva za javno upravo je Pahor pojasnil, da se analiza učinkov plačnega sistema v javnem sektorju že izvaja. Sicer pa je njegova ambicija, da bi znotraj diskusije o zakonodaji na področju trga dela prišli do novih norm oz. standardov, ki bi omogočali večjo fleksibilnost znotraj javnega sektorja. Kot pravi, njegov cilj niti ni zmanjšati izplačil za plače v javni upravi, pač pa ustvariti vitko, primerno stimulirano in zato dovolj fleksibilno javno upravo.
Medtem so se v parlamentu začele počitnice. Seja državnega zbora, ki se je končala v petek 15., je bila zadnja pred parlamentarnimi počitnicami. Parlamentarci se bodo v poslanske klopi vrnili 1. septembra.
V prvi polovici letošnjega leta so sicer poslanke in poslanci sprejeli več kot 130 različnih zakonov, sklepov, deklaracij in drugih aktov. Nekaj manj kot 80 od tega so sprejeli zakonskih besedil. Sestali so se na sedmih rednih sejah in zasedali skupaj 40 dni, poleg tega pa so opravili še sedem izrednih sej. Kolegij državnega zbora se je sestal na 21 rednih sejah, sicer pa so poslanci sedeli še na številnih rednih in izrednih sejah delovnih teles.
O političnem položaju pa se je izjavil tudi evropski poslanec in nekdanji minister za šolstvo dr. Milan Zver. Meni, da ,,ta hip Slovenija potrebuje predčasne volitve in vlado, ki bo dobila večjo podporo in legitimnost. Ta vlada je slednjo izgubila in s 'flikanji' bo težko sestavila ekipo, ki bo verodostojna in kot taka sprejeta tudi v javnosti".
Minister Žekš na poletni šoli
V Ljubljani sta se 4. julija 2011 pričeli 6. Mladinska poletna šola in 30. Poletno šola slovenskega jezika. Organizator omenjenih dveh šol je ob finančni podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Center za slovenščino kot drugi/ tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. V okviru Mladinske poletne šole slovenščine dijaki iz Argentine, ki so letos v okviru skupine RAST XL, že tradicionalno pripravijo svoj večer. Njihov nastop je letos spremljal minister dr. Boštjan Žekš.
Minister je zbrane, tako slovenske dijake iz Argentine kot tudi druge udeležence Mladinske poletne šole, uvodoma pozdravil in poudaril, ,,da ni pomembno le, da se tečajniki o Sloveniji zgolj učijo, o njej berejo in poslušajo, temveč je poglavitno, da jo obiščejo in spoznajo". Zahvalil se je tudi organizatorjem tega nadvse uspešnega vsakoletnega pro-
jekta. Prisoten je bil tudi pesnik Tone Kuntner (maturanti deklamirajo eno njegovih pesmi), ki je člane RASTi prisrčno pozdravil.
Udeležencev je letos skupaj kar 134, Urad pa poleg 23 dijakov iz Argentine štipendira še 5 udeležencev iz Porabja, 1 deklico iz Kanalske doline in tri dijake iz Kanade.
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ponuja vrsto jezikovnih tečajev, ki se razlikujejo po dolžini, intenzivnosti in vsebini (celoletna, zimska ali poletna šola slovenskega jezika, mladinska poletna šola, individualni tečaji itd.). V zadnjih letih razvija gradiva in ponuja različne možnosti učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika za otroke in najstnike, saj je bila prej poletna šola namenjena bolj odraslim. Poleg jezikovnega	pouka	mladim
ponuja bogat spremljevalni program. Urad pri tem prispeva štipendije za prijavitelje slovenskega rodu.
Padel medijski zakon
Zakon o medijih, ki ga je predlagala nekdanja ministrica za kulturo Majda Sirca, je v parlamentu padel po prvem branju. Poslanke in poslanci so ga zavrnili z 39 glasovi proti. Za jih je glasovalo 38. Tako je zakonodajni postopek končan.
SNS, SLS in SDS so podporo zakonu odrekli že v razpravi, v Zares so ga podpirali, SD, De-SUS in LDS pa so do zakona izražali zadržke. Kljub temu je bilo pričakovati, da ga bodo podprli vsaj v prvi obravnavi. Najprej se je zataknilo pri svetu za medije. V SDS so menili, da bi ta okrepil politične pritiske na medije, v SLS pa, da bi to pomenilo uvajanje državnega nadzora nad mediji. Da je svet za medije nepotreben je menila tudi poslanka SD-ja Janja Klasinc.
Poslankam in poslancem sta se zdela sporna tudi določba, ki prepoveduje ustanavljanje radijskih mrež ter previsok prag, do katerega je treba priglasiti koncentracijo v medijih. Med drugim so bili kritični še do določila, po katerem novinar ne bi mogel dobiti statusa samostojnega novinarja, če bi bil v zadnjih treh letih obsojen na častnem novinarskem razsodišču.
Že pred tem je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar opozarjala, da zakon prinaša kršenje pravic medijev, po njenem predvsem pri pridobivanju informacij. Predlog zakona namreč določa, da se pri pridobivanju informacij upošteva zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pirc Musarjevo so podprli tudi v Združenju novinar-
jev in publicistov in Društvu novinarjev. Kot je povedal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar, ,,sem vesel, da so poslanci zavrnili zakon že v prvem branju, saj smo si za to praktično prizadevali. Ker je bilo opaziti iz razprave, da imajo poslanci različna mnenja, sem to tudi malce pričakoval, da bodo proti zakonu glasovali tudi poslanci v LDS in DeSUS".
Na padec zakona o medijih v prvem branju sta se odzvala nekdanja ministrica za kulturo Majda Sirca in Vojko Stopar z ministrstva za kulturo.
Oba menita, da zavrnitev zakona ni posledica njegove vsebine. Stopar ocenjuje, da je zakon žrtev razmer v Državnem zboru, Sirca pa, da je sedanja opozicija podlegla trgovanju in lobiranju.
Manjšine v ospredje
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V	ponedeljek, 11. julija 2011 se je na zadnjem sestanku pred poletnimi počitnicami sestalo posebno delovno telo za spremljanje izvajanja Strategije sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020.
V	uvodu je navzoče pozdravil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Zekš in se članom posebnega delovnega telesa zahvalil za dosedanje aktivno sodelovanje pri izvajanju gospodarske strategije. Sledil je pregled izvedenih aktivnosti v prvi polovici leta 2011, med katerimi velja omeniti predvsem dogodka. Cezmejno poslovno konferenco ,,Go Austria! Priložnost za podjetja iz Slovenije v Avstriji", ki je potekala meseca aprila pod pokroviteljstvom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca in konferenco „Vključevanje mladih v čezmejne gospodarske procese", ki jo je v mesecu maju 2011 pripravilo Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta. 14. junija 2011 se je z novo sprejeto strategijo in njenim izvajanjem seznanil tudi Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki ga vodi predsednik Vlade RS.
Osrednja tema sestanka pa je bil pregled aktivnosti, ki so v okviru vsebinskega in terminskega letnega načrta predvidene za izvajanje jeseni in pri katerih bo poseben poudarek na gospodarskem sodelovanju med RS in avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah. Prvi takšen dogodek je skupni nastop manjšinskih organizacij na Mednarodnem obrtnem sejmu (v nadaljevanju MOS) v Celju oziroma uskladitev pobud in podjetij v sklopu MOS. Z udeležbo na tej veliki poslovni prireditvi želimo združiti moči in sredstva za organizacijo posvetov in srečanj B2B. Nosilci projekta naj bi bili Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta (SDGZ) v sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca (SGZ) in Razvojno agencijo Slovenska krajina v Porabju.
Med načrtovanimi aktivnostmi je tudi izvedba okrogle mize v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja, kjer se bo pripravil pregled gospodarskih subjektov, ki so že dejavni pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju, in tistih, ki še niso dejavni, lahko pa bi prispevali h gospodarskemu razvoju obmejnih območij, kdaj v prihodnosti.
TONE MIZERIT
Izseljensko društvo Slovenija v svetu (ID SVS) je v nedeljo, 3. julija 2011, v Šmarjeških Toplicah pripravilo 18. Tabor Slovencev po svetu. Sveto mašo je na prostem daroval dr. Janez Gril, na okrogli mizi sta o sodobnih mednarodnih selitvah spregovorila Lucija Lapuh in dr. Jernej Zupančič, v kulturnem programu pa so nastopili maturantje iz Argentine, Rast XL in fantovska vokalna zasedba iz Clevelanda, Mi smo mi.
Z dr. Grilom je somaševal slovenski izseljenski duhovnik na Šved-
Udeleženci 18. Tabora Slovencev po svetu
skem, Zvone Podvinski, s petjem in branjem prošenj pa so sodelovali
18. Tabor SVS
maturantje iz Argentine. V pridigi se je dr. Gril naslonil na nedeljsko božjo besedo, v kateri smo med drugim slišali: ,,Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vam bom dal počitek". Spomnil je na to, da so Slovenci po svetu veliko prispevali za osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije in dejal, da so izseljenci kljub velikemu trpljenju ostali zvesti hoji za Kristusom. Omenil je še, da ima pet let stara novomeška škofija tri blažene, poleg Alojzija Grozdeta tudi redovnici Kristino Bojanc, ki je doma iz župnije, kjer je potekal tabor in Antonijo Fabjan, ki bosta razglašeni 24. septembra letos.
Program se je nadaljeval v konferenčni dvorani. Uvodni pozdrav je imel predsednik ID SVS dr. Branko Zorn, zbrane je pozdravil tudi Miro Petek, predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Lucija Lapuh je predstavila ra-
ziskovanje sodobnega izseljevanja iz Slovenije. Kot smo slišali, se je po letu 1992 izselilo 42.000 mladih. Razlogi so različni: delo, boljša plača, izkušnje, študij, partner, družina ... Ti sodobni migranti ne čutijo potrebe po povezovanju, informacije in družbo iščejo drugje. Ugotavlja še, da ni aktivne državne politike, ki bi omogočila povratništvo.
Dr. Zupančič je poudaril, da je
Zvone Podvinski in dr. Janez Gril
diaspora velika priložnost, ki se je moramo zavedati in uporabiti bogate izkušnje, ki jih ima. Tudi v učbenike bi morali po njegovih besedah vključiti vsebine o sodobnih tokovih izseljevanja.
Leto Avgusta Pavla


t
Avgust Pavel je ime, ki je pomembno za Slovence na Avstrijskem Štajerskem in v Porabju. Letos poteka 125 let od njegovega rojstva in to leto je razglašeno za leto Avgusta Pavla.
Avgust Pavel je bil vsestranski človek, ki je bival tako v Sloveniji kot na Avstrijskem Štajerskem, večino svojega življenja pa je preživel med Slovenci na Madžarskem. Nekaj podatkov iz njegovega življenja je podala porabska etnologinja Marija Kozar. Visoko izobražen znanstvenik je svojo pot za čel v osnovni šoli na rodni Cankovi. Poklicno življenje je Pavel posvetil poučevanju, vseskozi pa se je posvečal tudi etnološkemu in jezikoslovnemu raziskovanju. Ob jubileju so se zvrstile že številne prireditve. V začetku leta pa so odprli tudi spominsko razstavo o Avgustu Pavlu, katere avtorica je prav Marija Kozar.
Potujoča razstava je svojo pot začela v Szombathelyu, nato gostovala v Mariboru, v Pavlovi hiši v Potrni, trenutno pa je na ogled v Pavlovem rojstnem kraju Cankovi. Na cvetno nedeljo pa so se porabski Slovenci podali na pot po Pavlovih sledeh.
Pavlovo leto pa praznujejo tudi v Potrni na Avstrijskem Štajerskem, kjer je Avgust Pavel prav tako deloval. Več o tem je povedala Susanne Weitlanner iz Pavlove hiše.
Spomin na Avgusta Pavla in njegovo delo je tako med slovenskimi manjšinami še zelo živ: ,,Na Gornjem Seniku je po njem poimenovan kulturni dom, prav tako mešani pevski zbor in slovensko kulturno društvo v Szombathelyu. Naš namen je posredovati med slovensko in madžarsko kulturo."
V Pavlovem letu se obeta še kar nekaj kulturnih in družabni dogodkov. Med drugim bodo jeseni na Cankovi po njem poimenovali osnovno šolo. Delo in življenje Avgusta Pavla tako ostajata spodbuda za sožitje in sobivanje treh različnih narodov.
Naloga težko padla na srce
Dr. Peter Štumpf je bil maja leta 2006 imenovan za škofa in septembra istega leta so ga škofje izbrali za narodnega ravnatelja za Slovence po svetu. Pravi, da to ni lahka naloga, a da se je postavil v šolo slovenskih izseljenskih duhovnikov.
Škof Štumpf je bil pred imenovanjem v škofa župnik na Rakovniku od leta 2003, prej pa je bil tri leta tam kaplan in na Rakovniku je preživel tudi roparski napad.
Na 56. Grajskem večeru, ki je 23. marca 2011 potekal na Rakovniku (pripravil pa ga je Jože Zadra-vec), je povedal, da je bila naloga narodnega ravnatelja za Slovence po svetu zelo teža. ,,To je bil težji večer kot večer na dan imenovanja za škofa. Sobrat, mežnar Bekeš, mu je dejal: 'Nič se ne sekiraj. Ce te je Bog postavil v to, bo že šlo.'"
Pravi, da je ta služba častna in lepa in nadvse osrečujoča.
Sobrate - izseljenske duhovnike - je imenoval ambasadorje Cerkve in vere po Evropi. Postavil se je v njihovo šolo. Ima se za enega izmed njih. ,,To so možje, ki so desetletja na okopih slovenstva in Cerkve. Prav oni so tisti, ki so s svojimi ljudmi zaslužni, da smo Slovenci v svoji domovini."
V petih letih je obiskal precej rojakov v Argentini, Avstraliji, na Švedskem, v Nemčiji, Franciji, Švici in Avstriji ... Spoznava, da so izseljenski duhovniki možje, vredni vsega spoštovanja.
56. Grajski večer je potekal v času, ko je pri Svetem Jožefu nad Celjem potekala 108. pastoralna konferenca evropskih izseljenskih duhovnikov. Vsako leto se srečajo dvakrat, eno srečanje poteka prav v domovini.
Ce si na zmagovitem pohodu je težko preboleti poraz. To se je zgodilo vladi, katere kandidat v prestolnici je pristal na drugem mestu, daleč za zmagovitim Macrijem. Reakcija je bila primerna temu razočaranju.
Komaj verjamejo. Saj ni toliko sam poraz, kot razlika skoraj 20%, ki loči oba kandidata. Na splošno so ljudje pričakovali, da se bo senator Filmus umaknil, saj nima nobene možnosti, da bi zmagal v drugem krogu. A ukaz je bil drugačen: naj se predstavi, čeprav ga po-gazijo. Gospa predsednica se seveda v kampanjo ne bo vpletla s čimer (domnevajo) ne bo trpel njen ugled. A ugled kirchnerizma je bil prizadet. Da se vladni možje tega zavedajo je dokaz, kako so se izražali o prebivalcih glavnega mesta, ki so volili desno opcijo. Od obtožb ,,egoizma" in „nazadnjaštva", pa do izjave pevca Fita Paeza, da se mu polovica prebivalcev mesta gnusi, ni manjkalo ničesar. Potem so zaznali, da jim ves ta srd škodi in tudi volivce ostalih strank nagiba, da bi v drugem krogu volili proti vladnemu kandidatu. Nekoliko so se umirili. Začelo pa jih je tudi skrbeti. Odmev opozicijske zmage lahko negativno vpliva na prihodnje pro-vincijske volitve. To nedeljo bodo volili v Santa Fe. Tam se napovedi nagibajo v prid socialistom. To bi vlada še prenesla. A drugemu mestu, ki je bilo do pred kratkim odločno v vladnih rokah (kandidat Agustin Rossi), se nevarno bliža kandidat Macrijeve stranke PRO, igralec Miguel Del Sel. Obstoja možnost, da vladna stranka ne dobi niti drugega mesta, kar bi bulo porazno. Da pomaga svojemu zavezniku, je Macri zapustil prestolnico in kar nekaj dni podžigal kampanjo v Santa Fe. Tja je seveda pohitela tudi gospa Cristina, v upanju, da prepriča tamkajšnje volivce, naj vladi oddajo svoj glas.
So se začeli bati? Številke vladi še vedno kažejo dobro. Zaradi svojevrstnega volilnega zakona, ki dopušča zmago v prvem krogu že s 40% (če drugi uvrščeni zaostane za več kot 10%), domnevajo da s tem ne bo težav: zmaga v prvem krogu. Tudi resne ankete namreč kažejo, da je gospa Cristina zelo blizu te številke (39,4%). Poleg tega je kakih 15%, ki se še niso odločili, komu bodo oddali svoj glas in gotovo se bo marsikateri nagnil k vladi. Usoda naj bi bila torej zapečatena. A do volitev manjka še 100 dni in v današnji Argentini je to veliko. V kirchnerizmu se zlasti bojijo, da bi prihodnje volitve pokazale, da niso nepremagljivi. Za prestolnico namreč lahko izgubijo v Santa Fe. V Cordobi, kjer bodo naslednje volitve,
pa sploh nimajo svojega kandidata, ker se je De la Sota skregal s predsednico, ko mu je hotela vsiliti njemu neljube kandidate. Upoštevajmo pa še, da so prestolnica, Cordoba in Santa Fe, takoj za provinco Buenos Aires, največja volilna okrožja. Nekaj je začelo škripati v vladnih računih.
Sto dni - cela večnost. Opozicija je še vedno kaotična. Ni ne skupnega nastopa ne jasnih ciljev. Še več: namesto, da bi enotno in koordinirano nastopali proti vladi, se tepejo med seboj za par glasov, ki jih lahko drug drugemu izmaknejo. Nevarnost za vlado torej ni v opoziciji, temveč v samem njenem delovanju. Počasi a nevzdržno prihajajo na dan razne afere; krha se ostrina nastopa; kažejo se velike luknje v domnevnem uspešnem delovanju. Ni na zadnjem mestu kriza okoli Mater majskega trga in ogromnih sredstev, nad katerimi nihče ni imel nadzora. Kako je mogla ta ustanova postati največje gradbeno podjetje v državi, ki sedaj nima denarja za plače in odpušča delavce? A to je le majhen del. Ta teden je propadla tudi vladna ofenziva na družino lastnice dnevnika Clarm. Vlada je trdila, da sta njena dva posvojena sin in hči bila otroka pogrešanih, ki jih vztrajno išče ustanova Babic majskega trga. Študije DNK (ADN) so to po devetih letih sodnega preganjanja zanikale. To seveda ni ustavilo ofenzive na dnevnik. V osrednji buenosaireški tržnici je državni sekretar za notranjo trgovino prepovedal prodajo Clarina. Inflacija raste, čeprav je uradni zavod za junij zabeležil 0,7%, v parlamentu pa je opozicija naračunala 1,5%. Po vsej državi primanjkuje bencina. Najbolj prizadete so severne province in Cordoba. Tam bodo v dveh tednih volitve. Pomanjkanje pa se bo zavleklo do srede septembra - upajo. Da je mera težav polna, sedaj Mednarodni denarni sklad (FMI) meni, da gospodarska rast ni tolikšna, kot trdi vlada. V tem ima svoj vpliv inflacija, ki jo kirch-nerizem vztrajno zanika. Vrnile so se tudi težave avtomobilskega izvoza v Brazilijo. Ker Argentina zavira uvoz brazilskega tekstila in obutev, sedaj sosednja država ponovno blokira uvoz argentinskih avtomobilov. Kar 40.000 jih čaka na meji, da se vladi pomenita in uredita zadevo. Seveda, kakšno dobro novico je treba objaviti. In ob tem vzklikamo: Bog blagoslovi sojo, ki nas rešuje. Privatne študije trdijo, da bo letošnji izvod poljedelske žetve presegel 40.000 milijonov dolarjev. Dobra letina in vedno rastoče mednarodne cene rešujejo Argentino.
SLOVENCI V ARGENTINI
20 LET SLOVENIJE
Natečaj otroške ustvarjalnosti
Tudi mladi so lahko praznovali 20. rojstni dan svoje domovine. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je za malo mlajše - pod pokroviteljstvom soproge veleposlanika, mag. Darje Zorko Mencin -priredilo natečaj otroških ustvarjalnih čestitk ob 20. rojstnem dnevu samostojnosti Slovenije. Natečaj se je pričel v začetku maja in zaključil konec junija 2011.
Z otroškim ustvarjalnim natečajem smo pri otrocih v Argentini, Cilu, Paragvaju, Peruju in Urugvaju želeli spodbuditi njihovo razmišljanje in zaznavanje stvari okoli njih, ki se bi odražale skozi njihovo ustvarjalnost ter jih povabiti, da narišejo otroške čestitke ob 20. rojstnem dnevu Slovenije. Nekateri svojo državo ali domovino svojih babic ali prababic poznajo le po pripovedovanju. Mnogi še nikoli niso obiskali Slovenije!
Zelo nas je zanimalo, kako bi otroci s slovenskimi koreninami čestitali svoji domovini Sloveniji za njen rojstni dan. In dobili smo veliko odgovorov! Ob koncu natečaja smo prejeli skoraj 240 čestitk, risbic, pisem, zloženk, izdelkov iz mavca, stekla, tempera barvic, celo izdelano lutko, s katerimi so otroci in mladi iz Cila, Peruja in Argentine čestitali svoji domovini. Simbolika, s katero se izražajo otroci, je čudovita, njihova ust-
varjalnost pa ne pozna meja.
V komisiji natečaja je sodelovala tudi priznana umetnica Andrejka Dolinar, in tako smo v širokem izboru različnih tehnik v ožji izbor izbrali izsek čestitk, ki so bile razstavljene ob priložnosti obeležitve 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije dne 29. junija 2011 v Casa de la Provincia de Buenos Aires. Razstavo vseh del pa načrtujemo za avgust 2011, ko bomo na veleposlaništvu pripravili dneve odprtih vrat za vse sodelujoče otroke. Tam bomo otroke tudi nagradili. Vsi, prav vsi, si zaslužijo majhno pozornost in nagrado za trud, ki so ga v tako kratkem času vložili v to pobudo veleposlaništva.
Seveda pa bi se ob koncu želeli zahvaliti tudi vsem, ki so nam omogočili, da se je ideja razširila in uresničila ter da smo lahko pripravili nagrado za vsakega udeleženca. Najprej zahvala vsem slovenskih društvom v državah akreditacije, ter nekaterim posameznikom: Daši Klemenčič (Peru), John Misetič (Cile), Alenki Prijatelj (Argentina), Gracieli Mravlje, Majdi Povše, Danici J. Mavrič, Terezki Marn Žužek, Rozi Polh, Ani Žakelj, Lenčki Bož-nar, Ireni Urbančič Poglajen, Pavli Grbec, Nadici Kopač Grohar, Luciani Sevin Ceč, Nini Pristovnik Diaz, Mateji Hribar Smalc, Ani Klemen Boltežar, vsem požrtvovalnih učiteljicam v slovenskih šolah in vrtcih in odgovornim za Mladce in mladenke.
Posebna zahvala Eriki Indihar za domiselno oblikovanje diplom, ki jih bodo prejeli vsi otroci, Matjažu Ceču iz podjetja Talleres Graficos Vilko S.R.L. za tisk diplom in CDjev ter Andrejki Dolinar.
Pa seveda še našim častnim konzulom: Hernanu Zupanu, Robertu Eiletzu, Jožetu Smonu, Carlosu Cezarju Bizaiu, Pedru Co-roni Bozzo (tudi Estefanie Duque), Milanu Repšetu, Luisu Boh Serafiniju Uradu RS za komuniciranje ter Slovenski turistični organizaciji za njihove dragocene prispevke pri nagradah.
Otroci, zahvaljujemo pa se tudi vam, saj ste na kreativen način pokazali, koliko vam pomeni Slovenija! Cenimo vaše sodelovanje in prispevke. Po našem mnenju ste se resnično potrudili in izkazali spoštovanje do praznovanja tako velikega dogodka kot je 20. let samostojnosti.
Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu
MENDOZA
Društveni občni zbor
Vsaka organizacija dočaka čas ocenitve in razsodbe svojega delovanja. Včasih se popravijo ali obnovijo organizacijske smernice. Obnovijo se tudi vodilni odbori in članstvo se ponovno navduši in potrdi svojo voljo sodelovanja pri nadaljnjem društvenem delu.
V nedeljo, 3. julija se je vršil 62. občni zbor Društva Slovencev v Mendozi.
Prisluhnili smo branju blagajniškega poročila, nakar je sledil pregled celotne dejavnosti in poročila vseh odsekov: pevskega zbora, šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda, tečaja slovenščine, mladinskih organizacij, Zveze mater in žena, likovnega in planinskega odseka. Po predsednikovih zaključnih besed in zahvali vsem članom in prijateljem za uspešno sodelovanje pri društvenem življenju poslovne dobe 2010 - 2011, je Nadzorni odbor predla-
gal občnemu zboru naj poda razrešnico za opravljeno delo. Vsi navzoči so predlog potrdili z aplavzom.
Sledile so volitve novega odbora. Za novo enoletno dobo je bil predlagan in sprejet isti dosedanji odbor. Splošno mnenje je bilo, da se vključijo trije mlajši člani z namenom, da se v bližnji prihodnosti novi rod polagoma pripravlja za sprejem večjih odgovornosti pri organizacijskem udejstvovanju. Odbor sestavljajo sledeči člani: predsednik, Milan Nema-nič; podpredsednik, Janez Stirn; tajnik, Božidar Bajuk in Nikolaj Stumberger, kot pomočnik; blagajnik, Jože Stirn in pomočnik, Marjan Smon; knjigovodstvo, Darinka Žumer; kulturna referenta Miha Bajda in Pavel Smon; gospodarja, Aleksander Hirschegger in pomočnik Jure Slovša; odborniki Marjan Bajda, Helena Baj-
SLOMŠKOV DOM
Zahvala in prošnja
Toni Bidovec je v Slomškovem domu daroval srebrno mašo
V nedeljo 11. julija je srenja rojakov, ki se
Pozdrav srebrnomašniku
zbira v Domu slavila srebrnomašniški jubilej enega od svojih, ki jih je Gospod poklical v službo. Duhovni poklic je nezaslužena milost, dana enemu izmed občestva za službo vernemu ljudstvu in v večjo slavo božjo.
Domačim vernikom so se pri nedeljskem slavju pridružili srebrnomašnikovi sorodniki in rojaki iz San Justa, med katerimi je slavlje-nec deloval osemnajst let. Slavje je izzvenelo v zahvalo Bogu za duhovni poklic in prošnjo, naj Gospod nakloni svojemu ljudstvu novih skrbnikov njihovih duš.
DUHOVNI POKLICI V SRENJI
Slomškovo šolo je v njenem nad 60-letnem delovanju obiskovalo kar nekaj bodočih duhovnikov, naj jih naštejemo: Peter Opeka, Tone Prešeren, Janez Pintar, Toni Qualizza, Toni Bidovec, Andrej Poznič in Pavel Novak. Bogu hvala za bogato bero. Ce so duhovni poklici božji odziv na prošnje vernega ljudstva, in je tudi danes potreba po dobrih duhovnikih, zavisi tudi od vernikov, če si jih bodo izmolili. Srebrnomašnik deluje
glasbenega sodelovanja je bilo slavje še posebno praznično.
Slavnostni pridigar domači župnik Franci Cukjati je še posebej naglasil zahvalo Bogu za petindvajset let duhovniškega dela današnjega slavljen-ca Tonita in prošnjo, naj nakloni našemu narodu tudi v bodoče dovolj duhovnikov. Nato je orisal njegovo pot skozi šole: bližnji kolegij Don Bosco, Slomškova šola, kolegij Juan XXIII in Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka kot Rast 7. Srednjo tehnično šolo je zaključil kot elektronski tehnik a Gospodov klic v njegovo službo je bil močnejši, in tako ga je pot vodila v Ljubljano, v semenišče. Posvetil ga je pok. nadškof dr. Alojzij Suštar. Za novomašno geslo si je izbral vrstico iz Jn 6, 68: Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega Življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, od Boga.
da in Tine Smon. Namestniki Nikolaj Stumberger, Davorin Hirschegger in Ani Grintal. Nadzorni odbor: Maks Ovčjak, Peter Slovša in Jože Kralj. Razsodišče: Stanko Grebenc in Frida Bajda. Stalni član društvenega odbora je slovenski dušni pastir g. Jože Horn.
Zaradi finančne situacije je članarina bila sprejeta brez povišice in sicer $ 10.-za člane z rednim dohodkom in $ 5.- za člane brez dohodkov, upokojence in študente. Predsednik Milan Nemanič se je priporočil za sodelovanje pri skupnem društvenem delu v novi poslovni dobi.
Z upanjem, da bo mendoško Društvo še napredovalo in nudilo svojim članom in prijateljem obilo družabnih, kulturnih, verskih in športnih možnosti za sodelovanje, se je zaključil letni občni zbor.
Božidar Bajuk
Oče in sin
že nekaj let v Sloveniji, a si je želel slaviti med rojaki v rojstnem Ramos Mejia, Slomškov dom pa si je vzel zunanjo izvedbo slavja za svojo častno dolžnost.
SREBRNA MAŠA
Srebrnomašnik Toni Bidovec je pristopil k oltarju v veliki dvorani Matevža Potočnika, spremenjeni v dostojen bogoslužni prostor in razkošno okrašen s svežim cvetjem (Gabrijela Toma-zin Kastelic), s somaševalci: p. dr. Alojzij Kukovica DJ, Danijel Vrečar SDB in domači župnik Franci Cukjati in številnimi ministranti. Slavljenca sta pozdravili deklici v narodni noši: Mika-ela Malovrh
G. Toni Bidovec
SLAVNOSTNI ,,AGAPE"
Kosilo je imela na skrbi Veronika Javoršek s pomočniki, skrbna postrežba pa je bila v rokah mamic in atijev otrok Slomškove šole. Stevilni sorodniki, prijatelji in verniki iz slovenskih verskih skupnosti (okrog 150) so se pri skupnem kosilu združili v prijateljsko družbo, ki se je poveselila z srebrnomašnikom. Pridružilo se je več duhovnikov, ki so bili dopoldne zadržani: prelat dr. Mirko Gogala, Matija Borštnar, Janez Pintar, Franc Himmelreich, delegat dr. Jure Rode in Jože Repovž SDB.
Besede pozdrava so izrekli: predsednik Slomškovega doma Marko Selan, župnik Franci Cukjati, podpredsednik Zedinjene Slovenije lic. Franci Markež, v imenu Pastoralnega sveta v San Justu Franci Draksler in v imenu Srednješolskega tečaja prof. Neda Vesel Dolenc.
Srebrnomašnik Toni Bidovec se je najprej zahvalil Bogu, da ga je poklical v svojo službo in ga prosil, naj še v prihodnosti pošilja svoje duhovnike vernemu ljudstvu. S hvaležnostjo se je spomnil tudi staršev, še
Ramoška skupnost pri srebrni maši
v imenu sorodnikov, Martina
posebno pokojne mame Cvetke in vseh dobrotnikov, ki ga spremljajo na duhovniški poti. Pa zahvalo še Slomškovemu domu za tako prisrčno slavje.
Koželnik pa v imenu ramoške srenje. Službo božjo je sooblikoval pevski zbor Slomškovega doma Ex Corde pod vodstvom Marte Selan Brula in ob orgelski spremljavi prof. Anke Savelli Gaser. Zaradi visoke ravni
J.T.
SAN JUSTO
Člansko kosilo v Našem domu
Vsaka ustanova, ki želi preživeti in se razcveteti, mora pridobiti nove člane, ki naj bi doprinesli nove moči in sveže ideje za uresničevanje ciljev organizacije. Tako si tudi Naš dom želi in prizadeva pridobitev novih članov, ki omogočajo kontinuiteto delovanja.
V nedeljo 22. maja se je lepo število članov in bodočih
Novi člani na sliki z odborniki Doma
članov zbralo pri okusno pripravljenih mizah in še bolj okusnem kosilu. Pričeli smo srečanje z molitvijo in naprosili našega dušnega pastirja p. Alojzija Kukovico za blagoslov kosila.
Izredna srečanja, kot je člansko kosilo, so tudi zelo primerna za izredne programe. Letos smo se želeli posebej
Paulo in sina Matejčka ter sestro Olgo in brata Jureta in Roka. V spomin na Blaževo delo ter v iskreno zahvalo, smo jim izročili originalna dela priznanega umetnika Marjana Gruma, ki je osebno skupaj s predstavniki glavnega odbora Našega doma izročil umetnine-unikate.
Sledil je pozdrav predsednika Našega doma, prof. Karla Gronika, ter za to priložnost posebno pripravljen video, s fotografijami in slikami Blaževega življenja v družini, s prijatelji, v Domu in v gledališču.
Za tem, je sledil slovesen sprejem novih članov. Ker je to uradna slovesnost ustanove, se listina tudi primerno pripravi, vkniži in podpiše. Tako je tajnica glavnega odbora Našega doma, prof. Berni Juhant, prebrala sejni zapisnik po katerim so bili novi člani sprejeti.
Pričelo se je klicanje novih članov. Vsak izmed njih je dobil diplomo, ki novo članstvo tudi potrjuje. Novi člani so: Marjana Fantini, Milena Fekonja, Cecilija Kržišnik, Gabrijela Malovrh, Lučka Marinčič, Mikaela Mehle, Sonja Miklič, Ljubica Triler, Kamila Urbančič, Nataša Urbančič, Marjana Uštar, Marjan Gorišek, Tomaž Grilj, Andrej Kržišnik, Marjan Kržišnik,
Pater Alojzij Kukovica častni član
spomniti Blaža Mikliča, ki nas je zapustil pred dobrim letom. Tisti, ki smo imeli srečo z njim deliti njegovo vnemo za slovenstvo, strastno ljubezen do gledališča ter zvestobo do Našega doma, smo želeli Blažu pripraviti poseben poklon, kajti Blaž je osebnost, ki je pustila sledi za seboj. Bil je talentiran, radodaren, dober po srcu in je rad pomagal kjer je bilo potrebno.
Sledil je opis njegovega gledališkega delovanja, najprej kot igralec, kasneje delo režiserja ter odmevi v Sloveniji ob predstavitvi njegovega zadnjega opusa, igra Veliki oder sveta, ki je žel izjemne pohvale.
Za konec tega lepega poklona, čeprav nam je bilo v srcu zelo težko, kajti zelo ga pogrešamo, smo povabili na oder celotno družino Miklič in sicer mamo Francko, ženo
Družina Miklič ob spominu na Blaža
Boris Malovrh, Marko Malovrh, Niko Menghini, Matjaž Oblak, Niko Puntar in Janez Urbančič.
Glavni odbor Našega doma ima možnost, da podeli posebna priznanja osebam, ki so s svojim vzornim delom in požrtvovalnostjo pravi zgled društvenega in krščanskega življenja. Tako je na predlog sedanjega odbora na zadnjem občnem zborom občinstvo soglasno sprejelo podelitev častnega članstva našemu dragemu dušnemu pastirju, patru doktor Alojziju Kukovici. Diplomo so podelili predsednik in tajnica Našega doma, prof. Karel Groznik in Berni Juhant, ter botrica naše ustanove, ga. Mici Malavašič Cassullo. P. Alojziji se je tako pridružil dosedanjim častnim članom dr. Alojzij Starc, dr. Tine Debeljak, gdč. Angelca Klanšek in g. Tone Oblak.
Se je ostal čas za prijateljski razgovor in vrtenje ob zvokih orkestra.
Posebna zahvala vsem kuharjem, kuharicam in strežnikom ter Nevenki Belič in Aleksu Puntarju za simpatično in prijetno povezovanje prireditve.
Odbor Našega doma
Kaj se skriva za zidovi gradu Bogenšperk?
Ob 370. obletnici rojstva kranjskega plemiča in polihis-torja Janeza Vajkarda Valvasorja so na gradu Bogenšperk odprli novo stalno razstavo Bogenšperk - skrite zgodbe grajskih zidov.
Nova stalna razstava predstavlja razvoj gradu in njegov pomen skozi vsa obdobja do danes. Avtorska skupina Narodnega muzeja Slovenije je s panojsko predstavitvijo in razstavo originalnih predmetov iz 17. stoletja v pregledu zgodovine gradu izpostavila dvajset let, ki jih je Valvasor preživel na Bogenšperku (od 1672 do 1692). Novorazstav-ljeni predmeti iz tega obdobja so iz zbirk Narodnega muzeja.
Razstava govori zgodbo o gradu Bogenšperk, ki ima
Grad včeraj in danes
svoj izvor v starejšem Lichtenbergu, ki je stal le streljaj od današnjega gradu. Na Lichtenbergu je ob koncu 15. stoletja prebivala rodbina Wagen, ki je grad leta 1471 pridobila z doto zadnje potomke istoimenske rodbine na Kranjskem.
Ko je ta grad leta 1511 prizadel potres, so se Wagni odločili, da v bližini postavijo nov grad - Wagensperg oziroma Bogenšperk, ki se v virih prvič omenja leta 1533. Grad je v svoji pestri zgodovini zamenjal vrsto lastnikov, ki so širše vplivali na zgodovinska in predvsem na kulturna dogajanja.
Ker grad s svojo lego in pomembnostjo potrebuje primerne vsebine in programe, ki so med seboj celostno povezani in imajo rdečo nit, je v preteklem letu Javni zavod
Bogenšperk, današnji upravitelj gradu, sestavili interdisciplinarno skupino nacionalnih muzejev (Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije) in strokovnjakov, ki so pripravili celostni načrt vsebinske ter programske prenove gradu z zasnovo Valvasorjevega muzeja, kulturnega in turističnega središča. Z odprtjem razstave o Bogenšperku se začenja uresničevanje začrtanega projekta.
V branju Svetega pisma, v 11. psalmu beremo stavek, da je med ljudmi vedno manj zevsto-be. Ce je to res, si dajmo roko na srce in si priznajmo, da za nas to ne velja. Vsaj za večino ne. Lahko, da posamezniki v tem popuščajo, a v naši skupnosti večina ne.
Zvestoba je ena naravni dobrin in vrednot. Bolj ko je človek vezan kulturo, bolj se potrudi, da je tudi zvest. Gre za zvestobo v njenem naravnem pojmovanju, na primer prijateljska zvestoba, zvestoba narodu, veri in verskemu prepričanju.
Prijateljska zvestoba. Ce je kdo res prijatelj in ima koga za prijatelja, mu bo zvest do konca. Mu bo mož-beseda. Ne bo ga prevaral in ne bo iskal samega sebe. Žrtvoval se bo za prijatelja. V potrebah mu bo pomagal po svojih močeh. Ne bo ga zapustil in se bo zanj žrtvoval.
Zvestoba narodu. Ta se v našem primeru posebno pokaže. Cetudi smo med drugimi narodi, se našega slovenskega naroda ne smemo sramovati. Tudi, če imamo argentinski potni list in argentinsko državljanstvo, ni to noben razlog, da bi slovenske dokumente ne uporabljali. Kako lepa je zamisel, da se v mednarodni tekmi nogometa, igrata in pojeta obe državni himni pred začetkom igranja.
Zvestoba veri in verskemu prepričanju. Edino pravilno je, da vsakemu priznavamo versko svobodo.
Danes, po 60 letih, moramo imeti še vedno iste verske ideale in isto versko prepričanje, kot smo jih imeli takrat, ko smo zapustili Slovenijo. To so ideali in prepričanje, ki se s časom ne spreminjajo in od nas vedno povsod zahtevajo zvestobo. Zvestobo najprej Bogu, potem narodu, svoji družini in smemu sebi.
Kdor se tega drži, je na pravi poti.
Izgovor, da je na tujem vse drugače, ne drži. Vsakdo bo za sebe dajal odgovor.
Bili smo dobro poučeni in ta pouk naj zvesto ohranimo do konca.
250 LET
Katedrala v Gornjem Gradu je praznovala
V Gornjem Gradu so praznovali 250. obletnico postavitve tamkajšnje katedrale, ki jo je dal zgraditi ljubljanski škof Ernest Amadej Attems med letoma J753 in 1761.
Župnijska cerkev svetega Mohorja in Fortunata ima bogato zgodovino. Poleg tega, da je največja baročna katedrala v Sloveniji, spada med največje sakralne spomenike na Slovenskem.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu je zgrajena je v baročnem slogu z motivi prve renesanse, nadomestila pa je starejšo benediktinsko cerkev, ki je bila zgrajena v romanskem slogu. Na njeni zunanjosti izstopa prednja razgibana fasada s kamnitimi kipi, v notranjosti pa so dragocene slike iz 18. in 19. stoletja in renesančni nagrobniki ljubljanskih škofov. Praznično mašo ob somaševanju duhovnikov in celjskega škofa Stanislava Lipovška je daroval ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je med drugim opozoril na pomen cerkva kot kulturnih spomenikov.
Na območju današnje cerkve so sicer benediktinski menihi leta 1140 zgradili benediktinski samostan, že pred letom 1209 pa na novo pozidali troladijsko cerkev in nov kamnit križni hodnik. S prehodom Gornjega Grada v last ljubljanske škofije leta 1461 se je začelo novo obdobje arhitekturnega razvoja s pozidavo nove cerkve in spremembo samostana v graščino, ki je bila med drugo svetovno vojno porušena.
Pomembne dejavnosti (vsakoletne sinode, semenišče ...) in položaj, ki ga je Gornji Grad imel v škofiji, so zahtevale vse pogostejša vlaganja v obnovo cerkve in preostalih delov nekdanjega samostana. Popis potrebnih opravil, ki jih je sredi 18. stoletja opravil Gregor Maček, so dokazala močno dotrajanost stare samostanske cerkve.
Takratni ljubljanski škof Ernest Amadej Attems (ljubljanski knezoškof od 1742 do 1757) se je tako odločil za novogradnjo. Za izdelavo načrta je pridobil zelo uglednega graškega arhitekta Josepha Hueberja, gradnjo med letoma 1752 in 1760/61 pa je vodil ljubljanski stavbni mojster Matija Persky.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
HUDA NEURJA IN TOČA
Neurja s točo so prizadela več območij na jugovzhodu države. Največ škode so povzročila na Kozjanskem in Obsotelju, kjer je prizadetih več kot 1200 hektarjev kmetijskih zemljišč. Območje je obiskal minister za kmetijstvo Dejan Zidan, ki je dejal, da bo vlada iskala ukrepe, kako pomagati prizadetim kmetom. Najbolj prizadetim občinam bo iz proračunske rezerve zagotovila 250.000 evrov nujne pomoči, je po seji vlade povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Zidan. Skoda v prizadetih občinah sicer po trenutnih ocenah presega 12 milijonov evrov.
CENA OSTANE ISTA
Člani delovne skupine, ki jo sestavljajo pridelovalci in odkupovalci pšenice, so se na sestanku v Murski Soboti dogovorili, da že dogovorjena izhodiščna cena krušne pšenice kljub padcu cen na mednarodnih borzah ostaja enaka. Z dogovorom so pridelovalci pšenice zadovoljni, manj zadovoljstva je zaznati pri predstavnikih mlinske industrije. Za tono pšenice najboljše kakovosti razreda A je treba odšteti 225 evrov, 207,5 evra za razred B1 in 195 evrov za B2.
SLOVENIJA PREMALO ,,ČRPA"
Slovenija je v prvi polovici leta uspela počrpati le dobrih 10 odstotkov kohezijskih sredstev, je razvidno iz zadnjih podatkov ministrstva za finance. V prvi polovici letošnjega leta je sicer državni proračun v odnosu do proračuna EU zabeležil neto proračunski presežek v višini 176,2 milijona evrov. V prvi polovici leta je iz evropskega v državni proračun priteklo 386,5 milijona evrov, kar predstavlja 36,5 odstotka sredstev, ki jih letošnji proračun predvideva s tega naslova.
MATURA
K spomladanskemu roku splošne mature je od 7138 dijakov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije, izpite uspešno opravilo 6572 ali 92,07 odstotka. Uspešnih kandidatov je bilo letos za odstotno točko več kot lani. Po besedah šolskega ministra Igorja Lukšiča pa letošnja matura ni pokazala velikih odklonov glede na prejšnja leta, tako po številu super odličnjakov kot po povprečni oceni splošnega uspeha. (Ob koncu gimnazije morajo dijaki opraviti pet izpitov čez vseh pet let. Trije so določeni -slovenščina, matematika, prvi tuji jezik -, dva pa dijak sam izbere.)
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Industrijska proizvodnja se je v območju evra maja v primerjavi z aprilom povečala za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je industrijska proizvodnja maja na mesečni ravni povečala za 4,1 odstotka, na letni ravni pa za 6,2 odstotka.
PO SVETU
OB 10-LETNICI GABROVŠKOVE SMRTI
Včeraj, 19. julija, je minilo 10 let, odkar je v ameriškem mestu Milwaukee umrl župnik tamošnje slovenske fare sv. Janeza Krstnika Msgr. Franc Gabrovšek. Njegova smrt je hudo zadela slovenske izseljence po vsem svetu. Kajti vsi so ga poznali po tem, kako odločno in junaško je branil čast slovenskih protikomunističnih beguncev pred navalom laži, ki so jih o njih širili po svetu Titovi komunistični propagandisti. ...
DVE ZANIMIVI KNJIGI
sta izšli v zadnjem času v izseljenstvu. Vetrinjska tragedija, katero je za 15-letnico izdal zgodovinski odsek pri glavnem odboru Zveze slovenskih protiko-munističnih borcev in Pred vrati pekla, ki prikazuje tragično zgodbo slovenskega duhovnika v komunističnih zaporih v Sloveniji. Knjigo je spisal Branko Bohinc, izdalo pa jo je Baragovo semenišče.
SLAVJE MSGR. JANEZA HLADNIKA
V nedeljo, 16. junija, se je pri slovenskih šolskih sestrah na Paternalu zbralo okrog 300 slovenskih rojakov (staronaseljencev), ki so prišli v Argentino že pred drugo svetovno vojno. Zbrali so se, da čestitajo svojemu dolgoletnemu dušnemu pastirju g. župniku Janezu Hladniku, ki ga je sveta stolica pred kratkim imenovala za monsignorja.
Najprej so bile v prijazni kapelici pete litanije Matere božje. Imel jih je g. msgr. Hladnik, na harmoniju pa je igral dolgoletni organist g. Jakše. Vsi pa so odpevali. Zatem so se zbrali k pogrnjenim mizam v veliki učilnici in po dvorišču. K besedi se je najprej oglasil g. Stanislav Baretto, ki je tudi vodil vso prireditev. Za njim so govorili: v imenu g. dir. Antona Oreharja, ki se je mudil po dušnopastirskih opravkih v mestu Rosario g. dr. Al. Starc, g. arhitekt Sulčič, g. Jakše in g. Anton Podlogar. ...
Vso prireditev so z veliko ljubeznijo pripravile ga. Vida Kjuder de Bottini, gdč. Vida Čebron, gdč. Marica Koradin in gdč. Angelca Lakner.
SLOVENCI V ARGENTINI
GLEDALIŠKI VEČER SKA
Sesti kulturni večer je v soboto 15. julija imel v izvedbi Gledališki odsek. V režiji g. Nikolaja Jeločnika je odsek predvajal dramo francoskega vodilnega filozofa eksistencializma, delo ,,Zaprta vrata" Jeana Paula Sartra. Prireditev je bila v dvorani pri Bullrichu, za izvedbo pa je režiser izbral tehniko bralne drame. ...
Svobodna Slovenija, 20. julija 1961 - št. 29
STRAUSS KAHN BREZ KANDIDATURE
Nekdanji prvi mož Mednarodnega denarnega sklada ter nekdanji francoski finančni in gospodarski minister Dominique Strauss-Kahn se ne bo mogel potegovati za nominacijo socialistov za predsedniške volitve, ki bodo v Franciji potekale prihodnje leto. Rok za oddajo kandidatur je namreč „dokončno potekel", izjem pa ne bodo dovolili. Strauss-Kahnovi privrženci so namreč v soboto zahtevali, da se 62-letniku, ki se v ZDA brani pred obtožbami o spolnem napadu in ne sme zapustiti države, izjemoma dovoli nekoliko poznejši vstop v predsedniško tekmo. A v volilni komisiji ne bodo popustili. Strauss-Kahn je dolgo časa veljal za glavnega favorita francoskih socialistov na predsedniških volitvah, javnomnenjske raziskave pa so mu napovedovale zmago ne le v bitki za predsedniško nominacijo socialistov, temveč tudi na samih volitvah prihodnje leto.
DOLGOTRAJNA KRIZA V GRČIJI
Grški premier Papandreu opozarja Evropo, da se mora zbuditi in poiskati dokončno rešitev za grško dolžniško krizo. Ob tem dodaja, da ni prostora za govorice, ki spodbujajo strahove in računajo na propad. Medtem vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Atenah Poul Thompsen meni, da je grški dolg na noževi konici. Ostre kritike do svojega ravnanja v reševanju krize evra pa doživlja nemška kanclerka Angela Merkel. Na obisku v Grčiji se te dni mudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Na sobotnih pogovorih bo Atenam izrazila podporo Washingtona pri izvajanju programa zmanjševanja primanjkljaja. V četrtek pa se bodo na izrednem srečanju v Bruslju sestali voditelji evroskupine. Govorili bodo tudi o nadaljnji pomoči Grčiji. Države članice so bile sicer neenotne glede tega, ali je izredni vrh potreben.
POŽAR NA HRVAŠKEM
Požar, ki je izbruhnil minuli četrtek na Braču je pogašen. Bil je najhujši v zadnjih desetih letih na Hrvaškem. Kljub temu, da ne gori več, pa so gasilci opozorili na veter, ki je v
nedeljskem popoldnevu močneje pihal. Ta bi lahko ponovno zanetil požar. Ogenj je v štirih dneh uničil 4 tisoč hektarjev borovega gozda, trave, vinogradov in nizkega rastja. Naselja niso bila ogrožena, prav tako v požaru ni bil poškodovan noben turist. Obisk Brača je medtem že napovedala hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki se bo seznanila s škodo.
NATO V LIBIJI
Sile zveze Nato so napadle cilje v vzhodnem delu libijske prestolnice Tripoli. Zato je bilo tam slišati več silovitih eksplozij. Do napada je prišlo potem, ko je tamkajšnji voditelj Moamer Gadafi ponovno zavrnil vsakršno možnost odhoda z oblasti. Ob tem je napovedal, da bo nad upornike v mestih Bengazi in Misrata poslal pet milijonov oboroženih Libijcev, ki bodo osvobodili okupirane kraje takoj, ko bodo dobili za to ukaz.
NESREČA V RUSIJI
Ruski premier Vladimir Putin je nenapovedano obiskal prizorišče nesreče ladje Bolgarija na reki Volga. Ob tem je za tragedijo, v kateri je umrlo najmanj 113 ljudi, med njimi številni otroci, okrivil neodgovornost in pohlep. Putin se je zavzel tudi za preiskavo vseh rečnih plovil v Rusiji in za strožji nadzor nad njimi. Po najhujši rečni nesreči v Rusiji še vedno niso našli trupel 20-ih ljudi, ki tragedije niso preživeli.
UN VERANO TRANQUILO
El pasado viernes 15 de julio transcurrio la ultima sesion del parlamento esloveno antes de las vacaciones del verano. Con ello el pafs tambien entro en una etapa de tranquilidad, ya que hasta el 1. de septiembre, cuando los diputados vuelvan a reunirse, no hay posibilidad de tomar ninguna medida con referencia a la crisis polftica que aqueja al gobierno. Mientras tanto el primer ministro Borut Pahor prepara una ley de reforma del presupuesto, tendiente a lograr la necesaria reduccion de gastos. No esta decidido todavfa, si atara la aprobacion de la ley a la suerte de su gobierno, en el marco de un voto de confianza. Mientras tanto el eurodiputado y ex ministro de educacion Milan Zver pidio elecciones anticipadas.
(Pig. 1.)
BODAS SACERDOTALES DE PLATA
El domingo 11 de julio los eslovenos de Slomškov dom, celebraron las bodas de plata sacerdotales del padre Toni Bidovec. Nacido en Ramos Mejfa, sus estudios primarios y secundarios los realizo en establecimientos educativos de dicha localidad, quiso celebrar este import-ante aniversario en "sus pagos". Su tarea sacerdotal la desempena actualmente en Eslovenia. En la Argentina, su labor pastoral estuvo ligada a los eslovenos de San Justo, donde compartio 18 anos la palabra de Dios. Hace 25 anos, eligio como lema del evangelio de Juan (6,68-69): "Senor, ^a quien acudiremos? Tu tienes palabras de vida eterna. Y nosotros creemos y conocemos que tu eres el Cristo, el Hijo de Dios viviente." La misa se ofrecio en agradecimiento a los 25 anos de sacerdote y por mas vocaciones sacerdotales. En la homilfa el parroco Franci Cukjati se refirio a la vida del padre Toni y a la importancia de escuchar el llamado de Dios, para ser sus siervos. Durante la misa canto el coro esloveno de Ramos Mejfa "Ex Corde", dirigido por Marta Selan Brula. Durante el almuerzo que reunio alrededor de 150 comensales, amigos y familiares del homenajeado, se expresaron las felicitaciones al padre Bidovec quien luego tomo la palabra. Recordo a sus padres, especialmente a su madre Cvetka ya fallecida, y agradecio a su padre, que compartio el jubileo. Por ultimo, agradecio a los presentes y a Slomškov dom por haberlo acogido para la celebracion. (Pig. 3)
CONCURSO DE CREATIVIDAD
La embajada de la republica de Eslovenia en la Argentina, agradece la participacion de los ninos en el concurso que organizaron con motivo del 20° cumpleanos de Eslovenia. El mismo se desarrollo desde mayo hasta junio y constaba en felicitar al pafs de sus antepasados, a traves de la expresion artfstica. Recibieron mas de 240 propuestas de salutaciones que llegaron desde Chile, Peru y toda la Argentina. De todas las propuestas se realizo una seleccion representativa que fue expuesta el 29 de junio en la Casa de la Provincia de Buenos Aires, donde la embajada celebro oficialmente el aniversario de la independencia eslovena. La embajada agradece a todos los que de manera creativa mostraron lo mucho que significa Eslovenia. Agradecen la participa-cion y las contribuciones recibidas. Verdaderamente, todos los que participaron merecen un premio, porque mostraron el respeto y el amor que le tienen a Eslovenia, en sus jovenes 20 anos. En el mes de agosto se expondran todos los trabajos y se repartiran los premios. (Pig. 3)
ASAMBLEA GENERAL EN MENDOZA
En este numero, el cronista desde Mendoza nos informa que el Centro esloveno tuvo su 62° Asamblea general, el domingo 3 de julio. Luego de ofr los informes generales y de cada una de las diferentes organizaciones que trabajan bajo la orbita del Centro, se realizo la votacion del nuevo grupo de trabajo. Para el nuevo mandato de un ano, fue propuesta y aceptada por los socios, la misma comision. La nomina esta detallada en el artfculo. La opinion general fue que se incluyeran tres miembros mas jovenes, con el fin de que en un futuro proximo una nueva generacion, se prepare poco a poco, para la responsabilidad de participar de la organizacion. (Pig. 3)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Znidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Veleposlaništvo RS, Jernej Tomazin, Marko Vombergar, Božidar Bajuk in Ivana Tekavec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
IEM
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejfa-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
,,Superministri"
V nazadnje preoblečeni Pahorjevi vladi imamo kar nekaj superministrov, ki pokrivajo več področij. To so minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš, ki vodi še ministrstvo za kulturo, do nedavnega pa je vodil še službo za lokalno samoupravo, premier Borut Pahor, ki vodi še ministrstvo za javno upravo, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič vodi še ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je prevzel še ministrstvo za gospodarstvo. To so le njihove začasne zadolžitve, a vendar mnogi menijo, da takšen način vladanja, ko se kadri menjavajo iz leta v leto, ni dober.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš, ki je tri mesece opravljal tudi naloge ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je priznal, da sam o tem področju ni dosti vedel. Posle je predal državnemu sekretarju Bojanu Suvorovu in ob tem izrazil prepričanje, da bodo ,,z novim vodstvom, ki bistveno več ve o tej stvari, kot sem jaz vedel, šle stvari dobro naprej".
KOSILO ZA UPOKOJENCE IN PRIJATELJE
v Našem domu - San Justo
31. julija ob 13. uri
Prijave pri Mici: 4441-5528 ali Pavli: 4658-6157
Vsi prav lepo vabljeni!
SLOVENCI IN SPORT
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
20. julij 2011
1 EVRO
1 EVRO
1,42 US dolar 1,35 KAD dolar
1 EVRO 5,96 ARG peso
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so
darovali: ga. Pavla Pegan Boh 100.- pesov namesto cvetja na grob Andreju Repiču; ga. Irena Zbašnik 300.- pesov namesto cvetja na grob Mihu Gaserju; N.N. San Martin 100.- evrov. Bog plačaj!
OBVESTILA
ČETRTEK, 21. julija: ZSMZ San Martin bo
imela mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govoril bo g. Franci Markež o romanju po Sveti deželi. Vsi lepo vabljeni!
Redna seja odbora Zedinjene Slovenije, ob 19. 30 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 31. julija: Kosilo za upokojence in prijatelje, ob 13. uri v Našem domu San Justo.
ZSMZ iz Slovenske vasi vabi vse vaščane na čajanko in predstavo slovenskega filma „Tistega lepega dne", ob 17.00 uri v Hlad-nikovem domu.
SOBOTA, 6. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. avgusta:
KLJUB PORAZU — VEDNO VIŠE
Najboljši slovenski teniški igralki Poloni Hercog ni uspelo osvojiti svojega drugega turnirja WTA. Potem ko je teden prej zmagala v Bastadu na Švedskem in na kakovostni lestvici WTA napredovala za 16 mest, je morala v finalu turnirja v Palermu z nagradnim skladom 220.000 dolarjev priznati premoč izkušeni Španki Anabel Medini Garrigues, ki je zmagala s 6:3 in 6:2. Uvrstitev v finale turnirja WTA v Palermu pa je Poloni prinesla 130 točk WTA, s katerimi je na novi lestvici napredovala na 36. mesto, kar je njena najvišja uvrstitev v karieri.
Rekorden preskok in uvrstitev je zabeležila tudi 17-letna Nastja Kolar, ki je z 256. mestom postala četrta Slovenka na lestvici WTA. Novi up slovenskega tenisa iz Celja je pretekli teden prvič v karieri nastopil v glavnem turnirju WTA. Kolarjeva se je do uspeha kariere v Bad
Gasteinu prebila skozi kvalifikacije.
ŠPORTNO PLEZANJE
Slovenska športna plezalka Mina Markovič je osvojila prvo mesto na uvodni tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v francoskem Chamonixu. V razburljivem finalu so si prvo mesto skupaj razdelile kar štiri tekmovalke, med njimi tudi Markovičeva.
UMRL LUDVIK ZAJC
V 69. letu starosti je umrl slovenski smučarski skakalec in mednarodni trener Ludvik Zajc. Zajc je nastopil na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku leta 1964 in Grenoblu leta 1968. Na igrah v Grenoblu je osvojil deveto mesto na 90-metrski skakalnici in 14. mesto na krajši, 70-metrski napravi. Velik uspeh je dosegel tudi na slovitem Holmenkollnu v Oslu, kjer je bil leta 1968 v svetovnem pokalu tretji, v Oslu pa je po koncu tekmovalne kariere tudi živel. Pozneje je kot trener slovenske in norveške državne reprezentance dosegel številne uspehe in prejel kar nekaj odmevnih priznanj.
59. obletnica Hladniko-vega doma
PETEK, 12. avgusta: Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
SOBOTA, 20. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. avgusta: Romanje v Lourdes. PONEDELJEK, 22. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem domu.
SOBOTA, 27. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Jubilejni koncert MPZSJ ob 40. obletnici, ob 20.30 uri v Našem domu San Justu.
Prodajajo samostan
Število uršulink v Sloveniji se je v zadnjih letih zmanjšalo, zato so se redovnice odločile, da samostan prodajo. Na občini Kamnik njihove ponudbe ne morejo sprejeti, ker trenutno ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi. Kdo bo torej novi lastnik?
Zgradba je najstarejši samostan sester klaris na Kranjskem iz leta 1300, bila je večkrat predelana in dozidana. Cesar Jožef je samostan v drugi polovici 18. stoletja ukinil, leta 1902 pa so ga kupile uršulinke in v njem leto pozneje odprle ljudsko šolo. Med prvo svetovno vojno je bila v samostanu bolnišnica, med drugo pa so samostan zasedli Nemci. Redovnice so odpeljali v Stično, po vojni pa so se štiri sestre vrnile v razdejano in zanemarjeno mekinjsko hišo. Julija leta 1945 so se tam nastanili interniranci, sestre so imele le nekaj sob v prvem nadstropju. V samostanskih prostorih se je po drugi svetovni vojni dogajalo marsikaj: od vsakdanjega življenja nekaterih mladih družin, ki so dobile tam skromno stanovanje, do raznih poklicnih in obrtnih šol (frizerska, mizarska...). Od leta 1971 do 1992 je velik del stavbe zasedal NUK in jih uporabil za svoje skladišče. Po letu 1990 je bil samostan v celoti vrnjen uršulinkam. Uršulinke pa so svoj bivanjski del že pred tem postopno obnovile. Zadnja večja obnova pa je bila zaključena leta 2004. Zahodni trakt je bil preoblikovan v stavbo, imenovano Marijin dom, namenjeno apostolatu z mladino.
Danes v samostanu v Mekinjah prebiva zgolj sedem sester, kar je za tako ogromno zgradbo zelo malo. Redovnice preprosto nimajo ne sredstev ne razpoložljivih rok, da bi upravljale s toliko zidovi.
,,Škoda je, da se sestre ukvarjajo s toliko zidovi. Pomembno je, da se sestre ukvarjamo z ljudmi, zato smo se odločile, da ta samostan prodamo," je za Radio Ognjišče dejala provincialna predstojnica s. Mateja Koršič. Ker vrednost samostana ni tako zelo majhna, ocenjujejo jo na dobre štiri milijone evrov, kupci ravno ne stojijo v vrsti. Objekt so si marca že ogledali predstavniki kamniške občine skupaj z županom Marjanom Šarcem, vendar so po dveh mesecih sporočili, da ponudbe za odkup ,,žal ne morejo sprejeti, saj trenutno občina Kamnik ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi".
VINO
Odličja za vina
•	• a	«v
iz najstarejse slovenske kleti
Vina Pullus iz Ptujske kleti so v prvi polovici letošnjega leta osvojila več medalj tako doma kot na mednarodnih ocenjevanjih.
Na specializiranem ocenjevanju vin rose je Pullus rose penina 2009, potomka svetovnega prvaka letnika 2006, prepričala ocenjevalce, da so ji za kakovost podelili srebrno medaljo. Ptujski kletarji so se izkazali tudi v San Franciscu, na največjem ameriškem ocenjevanju. Zlato medaljo za kakovost je prejel Pullus rumeni muškat 2009, srebrni pa Pullus sauvignon 2010 in Pullus sivi pinot 2010. ,,Uspehi na ocenjevanju so dodatno potrdili dobro prodajo in prepoznavnost naših vin na vzhodni obali ZDA, na Floridi, v New Yorku, v Washingtonu, New Jerseyju,v Illinoisu in v zahodnem Teksasu," je po podelitvi odličij povedal Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti.
Najstarejša vinska klet v Sloveniji je bila uspešna tudi na domačem prizorišču. V Mariboru je na prerezu letnika 2010 Štajerske gospodarske zbornice na Kmetijsko-gozdars-kem zavodu Maribor med konkurenco rednih trgatev vinorodne dežele Podravje Pullus sivi pinot 2010 postal najvišje ocenjeno vino. ,,Zelo smo veseli tudi domačih potrditev kakovosti, še najbolj pa nas veseli, da letos vinoljubci radi uživajo tudi v naši priljubljeni polnitvi Haložan, ki se še posebno izkaže v poletnih časih in uživanju v 'špricarju'," je še povedal Kobal.
Več grafitov
Po večjih ameriških mestih, še posebej v Los Angelesu, mestne oblasti zadnjega pol leta opažajo porast pojavljanja grafitov in drugih oblik ulične umetnosti. Mnogi se zato sprašujejo, ali niso za to morda krive razstave ulične umetnosti po muzejih, tetovaže in televizijski oglasi, ki zadnje čase tako skrbno promovirajo sicer kaznivo dejavnost.
A porast grafitov je morda tudi posledica vedno večje tesnobe in odtujenosti v velikih mestih. V Los Angelesu, kjer so grafiti še posebno velik problem, je bila maja brezposelnost 11-odstotna, hkrati pa je mesto za letos že porabilo vsa sredstva, ki so bila namenjena odstranjevanju grafitov. Očistili so namreč za več kot tri milijone kvadratnih metrov površin, kar je 8,2 odstotka več kot lani.
Z veseljem in vztrajnostjo v novo desetletje
59. obletnica društva Slovenska vas
7. avgusta 2011
9.00: sv. maša 12.30: kosilo
15.30: kulturni program. Igra:
„Zgodbe Noetove barke" v režiji Rotije Grbec.
Nato prosta zabava.
Vsi prav lepo vabljeni