3MT Posamezna Številka stana 20 vinarjev. *ss St. 90. . Maribor, Sl. avgusta 1910. Letnik: II. HALE NOTICE. taiiajajo vsak torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Poaameane številke 20 v. — Po pošti se listne pošilja j Zanimivosti iz Prekmurja. j Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko 1 Lajnšic je v torek zvečer sprejel urednike slovenskih listov in jim je poročal o položaju v j Prekmurju. Dr. Lajnšic je z avtomobilom pre- j potoval v 4 dneh’ vse važnejše kraje v Prek- ] murju (1760 km dolgo pot). Od nas zasedeno | Prekinurjè šteje okoli ; 100.000 ljudi, ne samo j 30.000 kakor 'je poročala „Marburger Zeitung“. 1 Ljudstvo vriska veselja, da je oteto tujega j ar- j ma. Prekmurje je blagoslovljena dežela. Spodnji I del je ena sama velika žitnica z ogromnimi zalogami žita, gornji del je pa podoben našim Slov. goricam, samo da so kraji še bolj vabljivi j kot v Slov. goricah. Sadja (jabolk) je letos v i Prekmurju toliko, da ga že dolgo ni bilo. Nad ! 1000 vagonov ga bo gofovo za izvažati. Prek- I murje je dežela perutnine. Na tisoče gosi, rac j in druge perutnine se pase po livadah. Denarja imajo v Prekmurju pet vrst: naš I jugoslovanski, nežigosan ogrski, Bela Kunov, sive ogrske in ponarejene dvekronske bankovce, j Kmet in trgovec sta se že davno branila Bela j Kunovega denarja, ki je brez vrednosti. Kako | bo vlada uredila denarno vrednost raznih vrst s denarja, še ne vemo. Draginja je bila dosedaj v Prekmurju zèlo velika. Meso so prodajali kg po 28—32 K, vino liter po 24—28 K, obed je stal v gostilni 50 K. Sedaj stane meso 12 do I 14 K, vino 14—16, obed 10 K. čudne so razmere glede narodnjsti. Ena vas jj je slovenska, druga nemška, tretja ogrska, četrta zopet slovenska. Prava msSàaica. Velika ) večina prebivalstva je katoliška. Sicer pa vlada j med katoličani in protestanti strpnost. Šolske f razmere so žalostne. Slov. šol sploh ni. Ta b'o | treba mnogo dela. Pošte so dobre. Ceste so gosto razpredene in sijajno lepe. Dr. Lajnšic se trudi, da bi se še letos zvezala Murska Sobota j in Radgona z železnico. Dela bo mnogo, predno j se bo Prekmurje uredilo. Slovensko prekmursko j ljudstvo je pošteno, verno in postrežljivo. Moški | in ženske so lepi ljudje, močni, visoki, stasiti. Dr. Lajnšič si je sestavil sosvet, ki bo ževpon-deljek zboroval v Murski poboti kot pokrajinski zbor. V sosvetu so po 2—3 najboljši slovenski možje iz vsake župnije in slov. župniki. Naloga tega zbora je, da pomaga civil-komisarju izdelati načrte za upravo in preuredbo Prekmurja. Imenovali se bodo tudi župani za občine (1500). Pošteni in podjetni slovenski trgovci bi našli ■sedaj v Prekmurju obilo zaslužka. Upamo, da bo ljudstvo in vlada podpirala dr. Lajnšiča pri njegovem trudapolnem delu za naše Prekmurje. Pismo, goriškega begunca. Dobili smo obširno pismo, v katerem nam poročevalec piše o samovladju gospoda Schwaigerja na magistratu. Citiramo samo en odstavek tega pisma: „Mesto se bori za uradne prostore, stanovanj primanjkuje, kakor menda nikjer, novi odvetniki in drugi ne morejo dobiti pisarn. A kaj je dosegel ravnatelj Schwaiger ? Pri vladnem komisarju dr. Pfeiferju je tako dolgo pritiskal, da se je zglašilni urad v pritličju magistrata preselil nekam drugam, a isti prostor je dobila soproga, g. ravnatelja Schwaigerja, Formelno je vložila prošnjo za ta prostor sicer „tvrdka“ Ubier & Comp., pa v Mariboru je splošno znano, da je glavna lastnica delikatesne trgovine in točilnice finih alkoholnih pijač v prejšnjem zglasii-nem uradu gospa Schwaiger. Nisem sicer eden tistih ljudi, ki zavidajo komu, če dela dober „kŠeft“, a kar je prav je prav. V Mariboru ni prav nikake potrebe za take trgovine in točilnice kot se je ustanovila v magistratnih prostorih. Tisočkrat bolj potrebno bi bilo, če že g. vladni komisar ni maral več imeti zglasilnega urada na starem priročnem mesta, da bi se napravila tam kaka druga pisarna, ali stanovanje. Že poldrugi mesec se kot ubogi primorski begunec klatim po Mariboru, a ne morem dobiti prostora za skromno trgovino, če pridem na stanovanjski urad, si moram zamašiti ušesa, ker se upije nad ubogimi -begunci tam, kakor nad kakim Culukrafro m. Moja uboga družina je raztepena na vse štiri vetrove, a zaman upam na milost g. Schwaigerja. Pač pa morajo dobiti „njegovi“ najlepše prostore. Vprašam: Zakaj pa se oddaja takih lokalov ne razpiše? Gospodje, s takim „delovanjem“ ne bo3te prišli daleč . . .“ Priobčujemo brez komentarja. Položaj trgovskih pomočnikov v Mariboru* > ■ . - - Velik del trgovskih pomočnikov je bü zadnji čas odpuščen iz vojaške službe. Ti odpuščenci so se takoj obrnili na državno posredovalnico za deio, katera jim je izpovedala, da se nahaja v celem Mariboru nad sto brezposelnih trgovskih nastavljencev, seve, sami odpuščeni vojaki. Pa naši mariborski trgovci vendar le rabijo kako pomoč v trgovinah? Ah, seve, saj frfota in po* letava in mrgoli po naših trgovinskih prostorih ženskih nešteto bojnih metuljev, ki so pa dokaj dvomljive kakovosti, kàr se tiče usposobljenja, nravnosti in domovinske pravice. Ti ženski kebri so se zajedli v vse naše trgovine in naši nežno-krila bitja ljubeči trgovci jim dajejo prednost pred trgovsko pomočjo moškega prikroja, ki se je likala 3—4 leta v trgovini ia povrh še glodala hlače po klopeh trgovskih šol. Kaj, ti za trgovske posle nalašč učeni ter šolani moški u-sposobljenci bi naj bili brez posla in kruha? Te trgovske moči bi naj pohajkovale v brezdelju po mestnih ulicah, ko so vendar toliko let trpele in krvavele po razoih bojnih poljanih, 'bile med prvimi, ki so pohiteli na branik naše mladoletne Jugoslavije ? Pred temi trpini in bojevniki za naš novi dom bi naj prednjačilo dvomljivo ženstvo ki nima niti pojma o organizirani trgovini. V te nujne odpomoči potrebne razmere bode morala poseči višja oblast, dà malo preredi to žensko trgovsko bojno vrsto „frajlic“ in jo nadomesti z preizkušenimi, moškimi močmi, ki so se že izkazali doma in na vojni. Te razmere se morajo končati, da se ne bo naravnost javno gojilo še fantovsko krepke brezposelnosti, lenobe in pohajkovanja. Oni trgovski uslužbenci, ki posedajo mesta, so pa tako pod ničlo slabo plačani, da so prisiljeni si iskati zadostnega zaslužka pri tihotapstvu, verižni trgovini itd. Prisilna šola tihotapcev in verižnikov pa gotovo ni v korist ne Mariboru ne državi. Mariborski trgovci naj primerno zvišajo svojim uslužbencem plačo, kakor je bilo predlagano pri seji trgovskepa gremija 19. julija. Naši trgovski pomočniki, ki so za Jugoslavijo gotovo več storili nego moralno dvomljivo žen-stvo in trgovci, gotovo zaslužijo, da se ozre višja oblast v zboljšanje njih razmer in usode vsaj z jednim milosti in odpomoči polnim očesom. Razne novice. Himen. V soboto, dne 23. t. mi se bo poročil zobotehnik g. Anton Pliberšek v Mariboru z gospico Elico Čerle iz Ptuja. Bilo srečno! Včeraj se ie vrnil iz Pariza v Maribor dr. m, Slavič, ki je bil najdalje zaposlen pri mirovni konferenci, da pouči merodajne kroge o naših mejnih zahtevah napram Nemški Avstriji in Madžarski. Dr. Slavič in dr. Kovačič bosta ostala med Prekmurci nezabna, da nesmrtna za vse čase, ker sta si ravno onadva največ prizadjala kot temeljita poznavalca teh krajev, da se je bogato in narodno zavedno Prekmurje pripoznalo ter priklopilo Jugoslaviji. Nad vse požrtvovalnima sotrudnikoma izrekamo jugoslovansko bratsko zahvalo za trud, ki nam je obrodil hvaležen sad za celokupno kraljevino. Naši ranjenci, ki so bili ranjeni na Koroškem in se sedaj zdravijo ter lečijo rane v mariborski bolnici prosijo Vse jugoslovanske zavedne Mari borčane obojega spola, naj jim podarijo nekaj palic, da se bodo zamogli ob nje upirati pri spre hodiji in nekaj copat. Upamo, da bo našel ta malenkosten oklic odmev v usmiljenih srcih na ših Mariborčanov ih Mariborčank. Gre se za od-pomoč naših, ne | več nemških ali madžarskih ranjencev. Prva seja novega ministrstva se je vršila 18. avgusta popoldne. Ob tej priliki so izrazili novi ministri svoja mnenja o prevzetju novih svojih resortov. Naše ministrstvo v Beogradu je sklenilo, da se takoj odpusti iz vojaške službe moštvo v sta rosti 35, 36 in 37 let in se tako zniža število divizij za dve. Ministrstvo v Beogradu se bo predvsem pečalo z valutnim vprašanjem. Takoj se bodo zaslišala strokovna mnenja finančnikov in bankov-nikov o regula siji valute. Ministrstvo notranjih zadev je dovolilo splošen uvoz vseh nemških strokovnih in strogo znanstvenih listov v kraljestvo SHS. Pri giaVlli seji dunajske narodne skupščine se je posvetovalo o izročitvi ogrskih komunistov, ki so pribežali v Nemško Avstrijo in so tamkaj internirani. Grški kralj se misli vrniti nazaj na Grško, kakor hitro odstopi Venizelos. tl 127 mestih Ukrajine so bili židovski pogromi, v katerih je izgubilo 30.000 do 35.000 Židov življenje; Boljševizem na Ruskem v razsulu. Madžarskemu boljševizmu bo piav kmalu sledil ruski boljševizem. Ni nobenega dvoma, da so šteti dnevi ruskega boljševizma. Po poročilih iz Ko-danja so začele protiboljševiške čete generala Denikina prodirati proti Moskvi. Padec Moskve se pričakuje v najkrajšem času in s tem bo tudi odklenkalo za vedno ruskemu boljševizmu. Dve največji ladji na svetu, Amerika namerava zgraditi dva parnika, ki bosta naj večja na svetu. Dolga bosta 1000 čevljev, torej 50 čev-I ljev več, kakor znaša dolgost dosedaj naj večjega parnika na svetu „Leviathama“ in vozila bosta z brzino 30 vozlov na uro. (1 vozel je 1852 m). Posadka bo štela 1000 mož. Na parniku bo prostora za 3000 oseb. Maribor dobi plin. Mestni magistrat razglaša, da je oddaja plina od 22. t. m. od 8. ure zjutraj zopet omogočena. Cene za plin so zvišane od 80 v na 2 K za m3 in cene za električni tok za luč in električno silo od 30 v na 60 V. Neveljavni bankovci, Iz zasedenega Prekmurja so prinesli k nam bankovce, ki so deloma ponarejeni, deloma pa neveljavni. Ponarejeni 2kronski so .mnogo, svetlejše barve z visoko serijsko številko in neenakomernim robom ter niso žigosani. Nežigosani 20kronski bankovci nosijo napis „2. Auflage“ in niso žigosani. 25-kronski bankovci in tudi bankovci po 200 K so tiskani samo na eni strani in so tudi nežigosa- j miakuž v mestni klavnici, ali boš še nadalje za-ni. Torej pozor! 1 piral svoja slovenska ušesa klicu prepotrebnega Darilo Mariborskemu Orlu. Iz politične pravde brata, ki je sposoben in se je že v odločilnih ured. Žebota proti baronu Eger je sprejel Mari- ; trenntkih žrtvoval za blagor Jugoslavije! borski Orel od pisarne dr. Leskovar ja 50 K. j K fläSSlTlU Članku »O stanovanjski bedi“ še Tožitelja g. Žebota ja zastopal dr. Juvan, kon- j moramo dodjati nekaj novih podatkov o preraz- cipijent pri dr. Leskovarju. Odbor Orla se gosp. * košno razsežnih stanovanjih, kar bode gotovo Žebota in g. dr. Juvanu iskreno zahvaljuje. J dobro služilo našemu stanovanjskemu uradu. Oflavno posredovalnica Z3 dolo, podružnico ! Tako n. piv poseda naš znani vojni dobičkar g. Z3 Maribor in okolico- V preteklem tednu, od 11. j Kokoschinegg 7 sob z vsemi pritiklinami. Seve, avgusta do 16. avgusta 1919, je iskalo dela 84 j gospod milijonar letovišči s svojo ženo'ter hčerko moških in 31 ženskih delavnih močn Delodajalci ! v' svoji v vojnem. času zgrajeni vili v Lajterš-so iskali 45 moških in 28 ženskih delavnih i bergu. V liki celemu parku sob prebiva vdova moči. Posredovanj se je izvršilo 36. Od 22. ja- | Götz. Naš ljubi „prijatelj“? dr. Orosel, gospa nuarja 1919 do 16. avgusta 1919 je iskalo dela j; Wastianova in Hausmaninger vsi v Tegetthof, 3048 delavnih moči, delodajalci so pa iskali j ulici tudi ne rabijo naših šetafišč, ker imajo graj- 3099 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem ! ščinska stanovanja, dasi brojijo njih družine le času 660. Deja iščejo: pisarniške moči (85), trg ! po par oseb. Skrajni čas je že, da se tem našim pom. in prodajalke (81), peki, mlinarji, mesarji j sicer dobrim „znancem“ število sob nekoliko pri (31), natakarji in natakarice. (30), železostrugarji r striže, da bodo po zimi bolj skupaj in na toplem, (25), krojači in šivilje (22), kurjači (22), meha- | ker mestu itak primanjkuje premoga, niki (16), ekonomi (11), rudarji, strojniki, kova- \ Čudno ! Nekje na jezikovni meji, kjer šo se či, tov. delavci, služkinje, sobarice, kuharice itd. ! vršili že odnekdaj hudi narodni boji s priseljenci V delo pa sprejme posredovalnica: stavbne kiju- l in kjer Nemci sploh ne zahajajo v katoliško cer- čavničarje, mizarje, zidarje, tesarje, čevljarje, j ke /, še vedno bere duhovnik vsako nedeljo nem-pleskarje, usnjarje, oglarje, služkinje, sobarice, 1 ški evangelij. Slovensko verno ljudstvo začude-kuharice itd. , j no povprašuje: čemu še to? Mestni magistrat V Mariboru razpisuje Sledeča j Od sedaj zanäprej prištevamo petje med šport, službena mesta: 1, inženerja za mestno elektrarno, I No, vsaj v ta predal je vtaknil „Delavec“ petje 2. II. mestnega zdravnika, 3. izprašanega stroj- j v včerajšnjem uvodniku, ko pravi: „Gre pa v re nika in izprašanega kurjača pri mestnem vodo- ; snici za drug resnejši šport, za našo slovensko vodu, 4. dveh stražnikov za tržno policijo in 5. J „pesem“. . Take res špor ne upredelbe si lahko masarke za mestno kopališče. Prosilci za eno teh [ privošči -le „Delavec“, p j katerem sodelujejo služb naj vpošljejo svoje prošnje mestnemu ma- j športni sodniki in advokati, ki se pred javnostjo gistratu, ki daje tudi vsa eventualno zaželjena ! smešijo sami sebe s tako nerodnimi zagovori in pojasnila, do dne 31 t. m., tèr naj jim prilože 1 to še v uvodnikih. vsa'tozadevna spričevala in dokazila o starosti, I „OfilaVSC** dokaži, da ima. dr. Šušteršič res državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti o do- j stike s klerikalnimi politiki v Sloveniji in na sedanjem službovanju in o jezikovnem znanju ] Hrvaškem! ter zahteve glede plače, j „Male Noillcs” se izdajajo le za Maiibor in Žalostne razmere V mestni klavnici. y našem j okolico. Kaj nas briga ljubljanski Pollak. Mogoče listu smo že dregnili enkrat v to mestno klav ’je „Delavčeva“^ roka tako dolga, da lahko' za-nico, ki je nekako pribežališče in strupeno srše- mahne z njo tjidi po ljubljanskih verižnikih in novo gnezdo nemškutarjev iz Maribora. Seveda, ! vojnih dobičkarjih. Mi samo dvomimo, da bi bili živinozdravnik, zagrizeni Nemec Kern, je še ved- f gospodje pri „Delavcu“ sploh zmožni tacega u no vodja klavnice, dasi je magistrat nastavil ži- j darca, \ inozdravnika Slovenca Hinterlelinerja. Pa naš i „Glasbena Matka“ Maribor vabi vse gospode slavno narodnjaški magistrat še čuva pod svojim ; pevce, da se sigurno udeleže važne pevske vaje, vsemogočnim okriljem nekega strojnika Wend ! katera se vrši v petek, dne 22. t. m. točno ob nerja, ki je bil eden najnevarnejših protijugoslo- j pol 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega venskih hujskačev, katerega so celo enkrat de- * doma“. j ali pod ključ. Tega nevarnega nemškutarja ščiti j „Mariborski Delavec“ nam pač v vsakem Kernova pangermanska roka, dasi se poteguje I svojem zagovora predbaciva, Šušteršiča in Lam-za to službo že dolgo odločen Slovenec, ki je ] peta, katerih duh še baje vedno krilati in vihra služil vojake v Avstriji in dokaj mesecev, tudi v liki burja med nami. Šušteršiča ter Lampeta smo Jugoslaviji. Za časa železničarskega štrajka je izbacnili ter ju zagrebli. Naj počivata v miru: prostovoljno vstopil y službo železnice kot stro- eden v tujini, drugi pod grudo. Gospodje od JDS jevodja, da so zamegli vlaki voziti le z njegovo pa imajo čudne pojme o denunciaciji uradništva; pomočjo. Njegova prošnja že leži nerešena na j Krtačenje ter umivanje peg in Črnih prog z na-magistratu dva meseca, dan mu je to mesto j šega nemštvu očitno naklonjenega magistratnega „Slovenec“ dr. Pfeifer izrečno obljubil Prosilec j uradništva pa je narodno delo, ne pa ovaduštvo. tega mesta je oče osmih nedoraslih otrok ia je j Ako so ti vodilni svetniki mes a Maribor res brez vsake denarne podpore. 0 ti ljubi slovenski I bili na mestu v kritičnih časih, zakaj pa sedaj magistrat, ali res ne vidiš teh nemškutarskih j popuščajo? Eno zavest imamo: Naša žehtaježe v Mariboru veliko očistila in oprala na megistratu, j na športni sodniji in drugod. Ko bodo pa pome j tene vse nemškutarske smeti z magistrata, ko’ { bodo gospodje pri sodniji mesto športa in pre- \ hude liberalne politike gojili rešitev aktov, bomo \ pa nehali z bičem in ubrali pot pohvale. J „Napad na civilne uradnike“? „Mariborski De- ! lavec“ ne more preboleti, da „Male Novice“ be j ležijo nedostatke na magistratu. Neljubo je go- • tovim krogom, da smo že zečkrat opozarjali na \ dejstvo, da sedijo na važnih mestih na msgis- j tratu prononsirani nemškutarji a la: 0 smet z in Sterle in drugi. Mnogo zmožnejših slovenskih mož zaman prosjači za službe, a ljudje kakor Osmetz in Sterle uživajo posebno milost na mariborskem magisrratu. In Bog varuj, da bi se drznili mi kritikovati postopanj è stanovanj- f skega urada! Vsak dan dobivamo ostre pritožbe, | kako se boža nemško gospodo, ki se še vedno j šopiri v najlepših stanovanjih, a slovenske dru- j žine," posebno uradniške in železničarske še mo- 1 rajo vèdno stanovati v železniških vo ovih. A j resno svarimo vsakega Slovenca, da se ne pri- j tožuje čez te razmere, kajti s tem „ruši temelj 1 države“. M najkrajšim časa se bode v Mariboru ustanovila inženjerska pisarna pod vodstvom stavbnega inženerja Vaclava Fidrhel-a. Tvrdka bode strokovno izdelovala projekte za železniške, vodne, železne, železobetonske, mostne ia cestne gradbe, kakor tudi za industrijska in gospodarska poslopja in hiše ter zastopala stranke v tehniških zadevah. Obenem se bode ustanovilo tu di stavbeno podjetje za vse inženjerske gradbe. Poslouanje mariborskega stanovanjskega oddelka prekinjeno. Mariborski mestni magistrat razglaša. Z današnjim dnem se prekine poslovanje za stranke v stanovanjskem oddelku mestne- j ga magistrata v Mariboru za sedaj do 31. avg. j 1919, vsled splošnega pomankonja razpoložlji- | vih stanovanj. V tem času se bo v smislu raz- j glasa z dne 4. marca 1919 vršila natančna preg- j ledba hiš V svrho pridobitve novih in nujno po- j trehnih stanovanj; in kontrola onib, ki vzlic o- j petovanim razglasom niso prijavili in zopet ja- j vili svoja prijavam podvržena stanovanja. Poslednji zapadejo strogi kazni v smislu predzadnjega odstavka razgla a z dne 30. januarja 1919 in j poleg tega se jim odvzamejo njihova stanovanja, j — Mestni magistrat Maribor, dne 18. avgusta j 1919. Vladni komisar: dr. Pfeiffer, s. r. Pisemska cenzura v Mariboru javlja: Ker se premnogi ljudje pri dopisovanju z inozemstvom \ ne držijo tozadevnih pravil, se javnost ponovno \ opozarja na sledeče: Vsa privatna pisma iz ino- j zemstva in v inozemstvo morajo biti odprta in j na njih naj bode naveden naslov odpošiljatelja. J V interesu vsakega posameznika je, da se stro- I go drži teh pravil, v nasprotnem slučaju ne škoduje le sam sebi, in zaprto pismo ne dospe na svoj cilj; s tem se tudi ovira poslovanje cenzure in trpi poštni promet, kar vse je na kvar splošnosti in posameznika. Poštni promet v Nemčijo, Madžarsko, Bolgarijo, Turčijo, Ukrajino, Rusijo, Italijo še ni odprt in se do nadaljnega obvestila naj ne oddajajo pisemske pošiljke v te dižave. Skoro največ zločinov se Zgodi radi pijanosti. To je dokazano iz 1100 slučajev tepeža, od katerih se je zgodilo 700 pod vplivam alko hola. Obrtniki, trgovci itd. inserirai te v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi -v Sloveniji! SUKANEC (cvirn) 1 klopčič, (špula) 366 iù črn št. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-— • 1, ducat.... K 69 — Kom. skladišče ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg št. 6. . —Maw—ng——«■saMaw»taacni»jmi«wup