PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
nh '««» «„,.,„. /TU? "
**rmiH„f MitUr^^Z---%
^^ lUll
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2242
Eotorml m Mcoo<J-cloa owner, Dm. ft. 1*17. ai iL« jx»t ofhc« ti CLum, 111., under ik« Act ol Coogr«« of Umnrki, MPS
PROLETAREC, November 28, !»S1
Published Bi-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
>611
LETO — VOL. 46
VOJAKI. KV SO VZELI S SABO svoje družine, Imajo neznosne težave z dobavijanjem stanovanj. Požrešni "land lordi" so posUvili blizu taborišč bajtice, barake in "šupe", s edinicami po dve "sobi" in za to računajo gorostasno stanarino. Stranišča so kje zunaj in skupna, naprav za higijeno nič, a oblast se ni trenila, dokler niso stvari pri-tirali na kritično rešeto vplivni ljudje.
Anglija v škripcih vsled financ in uporov proti nji
Churchill pride v Ameriko po novo "posojilo".— Iran angleški oljni druibi noče popustiti. —
Tudi stari Egipt hoče izpod angleške nadvlade
Prejšnji angleški premier la-,--------■"-
borit Clement AUlee je lahko ,od izvoza izdeianih produktov.
vesel, da je njegova bremena
CEMU TOLIKO NEISKRENOSTI IN LAŽI V PROPAGANDI DVEH VELESIL ZA MIR
Pred otvoritvijo sedanjega zbora članic organizacije Združenih narodov, ki se vrli v Parizu, je govoril ameriškemu ljudstvu in ostalemu svetu po radiu predsednik Harry S. Truman. Ta njegov govor je bil oglašan za enega najvažnejših v Trumanovi karijeri, ker bo v njemu razložil svoj načrt za zgraditev miru po svetu.
Ko je govor dne 7. novembra končal, je videla javnost tu in drugje, da ni povedal prav nič posebnega in nič novega. Dejal je, naj se napravi inventorij ali cenzus vsega orožja, atomskega in drugega, ki ga imajo razne večje dežele po svetu in popiše naj se velikost armad posameznih dežel, velikost njihovih bojnih mor-narnic in letalstva, zmožnost produkcije munlcijske industrije v posameznih deželah in na to naj se to oboroženo silo v vseh državah sorazmerno zniža in preneha z na-daljnim oboroževanjem.
Ob enem je Truman prijemal Rusijo, o kateri je že prej dejal, da pogodbe, ki iih ona s kom sklene, niso vredne papirja, na katerem so napisane, ker jih ne drži in ker njena beseda ni vredna piškavega oreha.
Tudi govor našega državnega tajnika Athesona na zboru Z.N. v Parizu je bil izzivalen, dasi je v njemu predlagal sklenitev miru po Trumanovemu modelu. Toda njegove besede so bile žaljive za Sovjetsko zvezo in njene satelitke in bilo je vsakemu jasno, da to ni pot v pomirjenje in s tem v zaključenje "mrzle" vojne.
Za Achesonom je govoril v Parizu sovjetski minister v nan ji h zadev Andrei Višinski. Bril je norca s Truman-
ČITAJTE
v tej številki na drugi strani poročilo o Proletarcu in o stanju drugih naših ustanov, ker urednik ne more vsem osebno odgovarjati.
Citajte tudi poročilo na prvi strani pod naslovom "Nekaj o naših stvareh" in pa Članek o Slovenskem delavskem centru ki bo v prihodnji številki.
Naznanilo
Notice iz upravništva o poslanih naročninah in podporah bodo v prihodnji številki.
Mir je težko doseči, toda z vojno lahko pričneš v sekundi
Pogajanja za končanje streljanja v Koreji se vlečejo iz tedna v teden in bitke se med tem nadaljujejo. Veliko ljudi je že padlo v času, od kar se zastopniki armade Združenih narodov v Koreji shajajo skupaj s predstavniki kitajskih ter se-verokorejskih čet, da se domenijo, pod kakšnimi pogoji naj se pokolje ukine.
Pa ni tem pomen kom ne kon-
KOMENTARJI i
Zbira in presoja urednik
vi. V parlamentu je odgovoril, da iz pisem, ki jih pošiljajo domov angleški vojni ujetniki, je razvidno, da se ne pritožujejo o
NAJVEČJI GREH je, kadar površni ljudje v visokih službah podajajo senzacijskc izjave tjavendan v namenu, da sebe o-glašajo. Publicitete so lačni. Ko je "kernel" James M. Hanley v Pusanu v Koreji strmečim ameriškim ter drugim zavezniškim časnikarjem izjavil, da so Kitajci in severo-Korejci pomorili blizu šest tisoč ameriških vojnih ujetnikov in nad četrt milijona južnih Korejcev, je prilil olja na ogenj več kot pa je morda jejo, da ravnajo z njimi prilično pričakoval, da ga bo. Ameriška dobro, da so deležni primernih
kakih grozotah proti njim. Pravijo, da se jim — samoposebi umevno — ne godi dobro, toda žive pa nič slabše kot kitajski ali- pa severo-korejski vojaki. Oboji so v pomankanju. Pojasnil je, da ima pri rokah kakih 600 takih pisem od ujetih angleških vojakov, ki v bistvu vsi potrju-
vojna statistika v seznamu naših izgub ceni, da je okrog 11,000 a-meriških vojakov na korejskih
oblek in da živeža dobe dovolj za shajanje. Tudi mnogi ameriški reporterji so mnenja, da je
bojiščih štetih med "pogreša- \ Hanley jeva izjava o zločinih
nad ameriškimi vojnimi ujetniki nepremišljena, ker ni navedel
ne
prevzel torij Winston Churchill. Laglje bo njemu in njegovi konservativni stranki boriti se za obvarovanje imperija Velike Britanije, dasi je tudi temu nekdaj tako mogočnemu cesarstvu zapisana ista usoda kot dru-i2*' svoJe
Anglija je po obsegu majhna dežela in v nji je natrpanih kakih
petdeset milijonov ljudi. S svojimi pridelki se ne bi nikakor mogla preživljati, zato mora veliko živeža uvažati. Veliko surovin in živeža dobi v zameno industrialne izdelke,
gim takim imperijem, ki so bi-I^T	tudi Proda' a ™
r„ ..t_ . ,	dovolj za kritje svojih notranjih
tivni južni Koreji. Ni je naznanila, kar udrla je.	,
Naš predsednik Truman *e je v največji naglici posvetoval 1 državnim hi vojnim dapartmen-tom ter se odločil stopiti proti a-gresorju z oborožena silo.
To je bilo v pondeljek 26. junija lansko leto. Tik nato je predlagal organizaciji Združenih
la in jih ni več
Posledice dveh vojen
Anglija je bila nekoč silno bogata dežela. Svetovni finančni center je bil London. Sedaj je New York, oziroma Washington, ker ta razdaja milijarde.
2e v prvi svetovni vojni je angleško gospodarstvo tako o-slabelo, da se ni več moglo postaviti na trdna tla. In potem
izdatkov. In sedaj je skupno z Zed. državami v oboroževanju toliko, da je morala znatno znižati življensko raven (standard) svojega ljudstva, a finančnega bremena sama vseeno ne bi zmogla.
Novo romanje v Washington
Ameriški vladi je težki gospodarski položaj Anglije neprijeten, ker ve, da je z dolarji ne bo mogla zmerom zalagati.
se ena svetovna vojna, ki je iz-	1 ur »_• ^
,	J. * i Po vojni so pnsli v Washington
črpala ne samo angleško boga- „	,	, .	,
,__. • .. . s svojimi ekonomskimi vesčaki
stvo doma temveč tudi vlozbe --—i.:,.,..;.,; , . ♦ t. 1 .
angleškega kapitalizma v ino- ^n" H v T a'"
zemstvu .posebno v Amenki. Iz- " L"1"*7" n,
jema je bil do nedavnega ča» gl')C ™kaj m'"jard dolarJev v lc jran	i <Konec na 5. strani)
Vsled obubožanja je Angliji po vojni pretil finančni polom, ki ga je bilo mogoče preprečiti le z milijardami ameriških dolarjev. Toda vzlic njim si angleško gospodarstvo vseeno ni toliko opomoglo, da bi se moglo v naprej samo vzdrževati. Tako je Anglija znova v.finančni krizi. Potrebuje ameriških dolarjev, ki so v veljavi povsod po svetu. In angleško gospodarstvo je odvisno od uvoza in od izvoza Njena industrija potrebuje surovin iz inozemstva in
ovim-Achesonovim nai,rtom za mir in oobo«,|£ J^S^^ESl S
zevan/a ter predlagal svoi mirovni načrt, o katerem je tak, da ni vidika zmagi ne na eni
v naprej vedel, da ga bo Amerika odbila kakor je on ne na drugi strani, a žrtve v iz-
odbil njenega. O Trumanovem in Achesonovem govoru	žjvlienj so ogromne in
;	* j •• .	v . i..	. i . .	. materijama škoda je tolikšna,
/e de/al, do se uma ie vso noc toliko smefal, da m mogel da je in leta neJbo mogoče
zaspati. "Rodila sta miš—crknjeno miš," je rekel Višin- popraviti. Sploh je vsa Koreja ski.	j razdejana.
Tako se je pričelo to zasedanje organizacije Zdru-j Vojno je pričela komunistična ženih narodov v Parizu, v kateri je zastopanih kakih severna Kore^a konierva-
■	»	I < ioni mini K nmii XII t a nninn
šestdeset držav.
Veliko zmernejše je govoril francoski minister vnan-jih zadev Robert Shuman, najbolj pa novi angleški minister v nan ji h zadev, Anthony Eden, Priporoča/ je navzočim diplomatom zmernost v izražanjih, ker z grizenjem, izzivanji in s "špikanji" ne bodo nikamor prišli, razen v še večje konflikte.
Sovjetska delegacija je potisnila na dnevni red
tudi vprašanje sprejema komunistične Kitajske med Z.N. | narodov, da naj bo to teoretično
Acheson je Višinski jev predlog odbil in dejal, da je se-	policijska akcija proti ko-
, ,	. ,	. * ,	' , ' V munisticni agresiji v juino Ko-
danja Kita/ska—s sv o/o vlado, padla pod barbarizem,! rejo.
namreč nižje kot pa je nivo barbarizma. Dobil je večino,1 Vse je šlo razmeroma gladko. toda za sovjetski predlog, da se Kitajsko sprejme, je * *c bolj gladko pa od kraja se-
glasovalo precej delegacij, med njimi švedska in indij-	k^o^obro^ri'
ska. Indijski delegat je argumentiral, da je Z. N. v kvar, povila Ze°jc ugl^alVda^ ako bodo odrekali vstoo tej oo prebivalstvu največji bodo morale ameriške in zavez-deželi na svetu — toda ni pomagalo. Kommunistična 1 ni«kc iz Koreic umakniti Kitjska med Z. N. ne bo še sprejeta.
Delegati nekaterih malih dežel, ki so dobili besedo na zboru v Parizu, so enako kritizirali ameriško in sovjetsko vlado, češ, da se prekljati namesto da bi pokazale iskreno voljo za zgraditev miru in s tem za odpravo sedanjega neznosnega stanja, ki tlači svet.
Višinski je obdolžil Zed. države, da kršijo osnovna načela organizacije Združenih narodov, ker so ustanovile vojni blok držav severoatlantskega pakta in pa
ker imajo vojna vzletališča in baze za svojo vojno
(Dalje na 2. strani.)
ter vso prepustiti komunistom. A vojna sreča se je med tem zaobrnila in tako smo še v Koreji.
Ker se konferenčnikom v mir nič ne mudi, se število žrtev ves ta čas pogajanj veča.
Ameriške izgube znašajo dosedaj na korejskih bojiščih nad sto tisoč mož. Izmed teh je bilo nad 10,000 ubitih, nevštevši onih, o katerih trdijo, da so bili umorjeni v jetništvu.
Tudi izgube drugih v korej-(Konec na 5, strani)
Bankrot delavskih unij v politični akciji
Njihovi sorodniki upajo, da so ujeti. Omenjeni James M. Hanley jim je to upanje stri. dokazov zanjo. In baš taki Hanley je načelnik pravnega od- ljudje, ki so navadno dokaj da-delka pri ameriški osmi hrmadi leč za fronto, torej na varnem, v Koreji in njegova naloga je so vsled svoje nebrzdanosti v zbirati podatke o zločinih, ki jih podžiganju vojnih strasti miru uganja sovražnik proti našim ter najbolj nevarni, zavezniškim četam ter proti ci- j MNOGI SENATORJI — po-vilnemu prebivalstvu južne Ko- sebno tisti, ki Trumanu pred-reje. Njegov nedovoljen # inter- bacivajo, da je vojna v Koreji vju s časnikarji in dramatični njegova osebna "policijska način, ki se ga je poslužil, je akcija," so takoj čim se je Han-osupnil zavezniško vrhovno po- leyjevo trditev razglasilo po veljstvo v Tokiu in vojni ter svetu zahtevali napad na kitaj-vnanji department v Washing- ska mesta in pa da se generala tonu. In razdražil je vojne du-1 MacArthurja pošlje nazaj za hove, ki so nato v kongresu in i vrhovnega poveljnika zavezniš-kjerkoli so mogli zahtevali, da kih čet v Koreji, toda ne z ome-naj Kitajsko nemudoma napade- jenimi pravicami temveč z na-mo z atomskimi bombami.	logo, da naj to vojno konča s
AMERIŠKE AVTORITETE v poraženjem Kitajske. Vojni de-prvem hipu po Hanleyjevi iz- partment in državni tajnik javi, ki je bila uradna, niso ve- Acheson, skupno s Trumanom so dele kaj naj store. Ako bi Han- se radi neumne, provokativne ley j a disciplinirale, bi bilo sla- izjave enega visokega ameriš-bo, ker bi kritiki in vojni histe- kega funkcionarja v Koreji res riki planili nanje — češ, da za- j znašli v zagonetnem položaju, kriva jo zločinstva, ki jih uganja Prej jih je dražil general Mac-sovražnik nad na&imi vojaki v Arthur, sedaj Hanley, tukaj pa ujetništvu, toda potrditi Hanley- razboriteži, ki zahtevajo, da naj jevo izjavo jim tudi ni kazalo, začnemo s Kitajsko "totalno" Kajti kje so dokazi? Tudi vojni vojno, a na posledice prav nič advokat osme armade, J. M. ne mislijo. Hanley. ki je to histerijo še bolj GENERAL RIDGWAY, ki je podžgal, jih nima Svoje števil- v korejski vojni nasledil gen-ke bazira na drobcih, ki jih je erala MacArthurja, je dejal, da zbral iz govoric vrnivših se jet- inr*a naše vrhovno poveljstvo nikov, iz sušljanja med civilnim dokaze le o 36.") naših vojnih prebivalstvom in pa kolikor si ujetnikih, o katerih se vc, da so jih je izluščil iz svojih ugibanj., v kitajskih ali v severokorejskih ANTHONY HEAD'je novi vojnih taboriščih umrli nasilne vojni minister v angleški torij- ial» kakršne žc smrti, t pamo, da ski vladi Ker ima Anglija v Ko je on bolj točen v številkah kakor J. M Hanley. In nasi senatorji, kongresniki, žurnalisti in radio-komentatorji pa naj bi (Konec na 4. strani)
reji precej vojakov - m eni izmed njih so v ujetništvu, so ga poslanci in pa novinarji vprašali, kaj on misli o Hanleyjevi trdit-
NAROČNIKOM
Mnogim naročnikom je naročnina potekla. Ker je list neredno izhajal, jim opomina še nismo poslali.
Vsak naročnik bo prejel tolik o številk za kolikor je naročnina veljavna, torej ne bo nobeden na škodi.
Vse one pa, ki jim je potekla, prosimo, da jo poravnajo, ker le tako bomo mogli kriti na*e obveznosti tiskarni. Zelo bo listu ponudimo, ako to takoj izvršite.
l ilije AFL imajo skupno z linijami CIO nekak politični odbor, ki naj hi nastopal v obrambo organiziranega delavstva proti zvezi industrialcev in zoper reakcijo sploh, ki tira to deželo pod masko borbe zoper komunizem v pogubo.
Predsednik unije avtnih delavcev (CIO) Walter Reuther je pred minulim delavskim praznikom dejal, da sta AFL in CIO na političnem polju popolnoma nepripravljeni, dasi je kampanja za prihodnje predsedniške volitve že v teku.
Nobena skrivnost ni, da je sedanji zvezni kongres celo bolj reakcionaren kakor je bil prejšnji. Takozvano "organizirano delavstvo" (Organized Labor) je pred dvemi leti potrošilo v volilni kampanji za izvolitev "delavskih prijateljev" v obe zbornici zveznega kongresa sto tisoče dolarjev in nastopalo posebno složno z geslom za odpravo Taftovega-IIartleyjevega proti-unijskega zakona. Republikanska večina je bila poražena in
j nadomeščena z demokratsko. Toda kadar se gre za ljudske koristi, je sedanja zbarnica še veliko bol| konservativna kakor je bila prejšnja. Termin ji poteče prihodnje leto. Unije pa so na volilno borbo manj pripravljene kot še kdaj prej. William Green od AFL in Philip Murray od CIO sta politični ničli. Govorita o svobodi isti jezik kakor voditelji zveze industrialcev ter trgovske komore. Vsi so v tekmi udrihanja zoper komunizem kot da nimamo nobene druge naloge na svetu.
Unijsko delavstvo je v tem meteiu politično tako zavedeno kot še nikdar toliko v zgodovini te dežele. V Washingtonu se igrajo z vojno in z mirom. Čezdalje bolj poudarjajo, da je oborožen konflikt s Sovjetsko zvezo neizogiben. In ni ga človeka v vsem ameriškem delavskem gibanju, ki bi bil zmožen stopiti v ospredje ter pokazati pot v blagostanje ne da nam bi bilo treba nove vojne v ta namen.
Nekoč smo imeli v unijah prilično voditeljev s socialistično ideologijo. Sedaj se bi jih smatralo za "subverzivne". Pred štirimi leti je bil v vodstvu unij CIO smatran Ilarry Truman za nesposobnega, konservativnega "politikanta", a ker niso imeli proti njemu nikogar rasen generala Kisenhowra, je Harry vse ukanil in vodi svojo politiko po svoje in tako riskirano, da utegne postati vsemu svetu v pogubo.
Po vseh videzih bo on znova kandidat in na republikanski II* sti pa senator Robert Taft. Voditelji unij CIO bodo v tem slučaju spet za Trumana, dasi so pred štirimi leti skušali nejegovo nominacijo na konvenciji demokratske stranke preprečiti. Dve leti pozneje pa so unije AFL in CIO napele vse sile, da bi porazile Tafta, a je bil v senat znova izvoljen s presenetljivo veliko večino. To je bil udarec za politično akcijo" unij, ki ga niso prebolele. Niti se niso iz
tega poraza naučile, da ni dovolj le nasprotovati komu. V politiki kot v nobenem drugem oziru ne zadostuje samo česa nočeš ampak tudi vedeti kaj hočeš. In prav radi tega so delavske unije na prihodnjo volilno kampanjo popolnoma nepripravljene. Niti ni iigleda, da se bo pojavilo kako novo gibanje za "tretio stranko". Vodstvo progresivne stranke sicer obljublja, da bo nastopila spat s svojim predsedniškim kandidatom in eksekutiva socialistične stranke je na svoji nedavni saji sklenila proučevati, da-li bl ji kazalo nastopiti samostojna, aH pa podpirati druge "liberalne" kandidate. A tudi če ti dve stranki poseieti v volilni boj samostojno, ni sama nobena dovolj močna sa uspešno kampanjo, ker nobena nima podpore v unijah.
V CIO je nekaj voditeljev, ki so sa natanovitev delavske stranke, toda šele "kadar bo čas kanjo'. Sedaj ga po njihovem mnenju še nI.
I^ekaj o naših stvareh
Konferenca društev ter drugih skupin krajevne organizacije Prosvetne matice za Illinois in Wisconsin v nedeljo 11. novembra v Waukeganu jc bila dobro obiskana. Isti dan popoldne se je vršil v SND koncert čikaškega pevskega zbora "France Prešeren", zato je bil poset na konferenci še toliko boljši, dasi precej društev ni poslalo zastopnikov. Ena so se za odsotnost oprostila.
Predsedoval je Martin Judnich in zapisnik je vodil Frank Puncer iz West Allisa. Angela Zaitz pa je prečilala zapisnik prejšnje konference, ki sc je vršila v Milwaukeeju.
Poročila zastopnikov in zastopnic so bila večinoma kratka. Zelo optimistično poročilo sta podali zastopnici krožkov Progresivnih Slovenk. Mrs. Tončka Urbanz iz Chicaga in Mrs. Anna Puncer iz West Allisa. Cikaški krožek št. » je nedavno vprizoril šaloigro v treh dejanjih "Vdova Rošlinka". Ta krožek veliko deluje v pomoč staremu kraju, pomaga ondotnini šolam, s knjigami in pa v dobrodelne namene.
Frank Zaitz je poročal o stanju Proletarca ter drugih naših ustanovah, stično kot je njegovo poročilo na drugi strani v tej številki. Jennie Miller iz Waukegana je navdušeno govorila, da list moramo ohraniti in mu pomagati, in MrS. Puncer je nabrala v njegov tiskovni sklad $ZS.
Anton Udovich za tajnika te organizacije vsled obilice svojega drugega dela ni več kandidiral. Novi tajnik je Martin Jud-tiich, ki je že bil tajnik.
Prihodnja konferenca se bo vršila v West Allisu.
Razprava o Proletarcu in posebno o Prosvetni matici je bila jako obširna.
Nekateri so poudarjali, da jim jc v društvih težko predlagati, da ostanejo v Prosvetni matici, ker ne dobe knjig kot so jih prejemala prejšnja leta.
Prosvetna matica je izdala v svoji založbi 25 knjig in ras-pečala med članstvo tisoče drugih, ki jih je naročala iz starega kraja.
Nabavila si je veliko iger in vloge, s katerimi je v dobi, ko je bila dramatika na naših odrih na višku, pomagala našim dramskim in pevskim zborom.
Anton Udovich je poročal, da ima za Prosvetno matico nekaj članarin, ki so mu bile isročene, a ker knjig ni, naj ta konferenca sklene, kaj bi s prejetimi vsotami.
Filip Godina je dejal, da bo razpošiljanje knjig, kadar se dobi v to potrebno pomoč, mnogo stalo, torej je denar v ta namen potreben.
(Konec na 4. strani)

at
* .1
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE PELAV8EEOA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO DRUGO SREDO * Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drutba, Chicago, HI.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol lata $1.75;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
0 PROLETARCU' IN DRUGIH NAŠIH USTANOVAH
Joško Oven:
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna.
PROLETAREC
Published bi-weekly by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc.
Established 1906.
FRANK ZAITZ. Editor
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75: Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2 00.
PROLETAREC
2301 S. lawndale Avenue
Telephone:
CHICAGO 23, ILL.
TER NEKAJ 0 SEBI
Frank Zaitz
RAZGOVORI
"Kaj je s Proletarcem? Pa s | tajnika, je k meni prišel pokoj-Koledarjem?" Vprašujejo in ne ni gl. predsednik SNPJ, Vin-dobe nič pravega pojasnila. Sto- cent Cainkar trikrat, da bi šel rija je dolga in bo tu povedana, delati v uredništvo Prosvete.
Mnogi pišejo, da Proletarca Pi^v nekako takrat mi je pi-jako pogrešajo — moški in žen-: sal upravnik Enakopravnosti, ske. To ni bil nikoli razširjen Kari Kotnik, naj pridem za u-list — največ naročnikov je bi-|rednika k nji. A zdelo se mi je,
ROckwell 2-9738
CEMU TOLIKO NEISKRENOSTI IN LA2I v PROPAGANDI DVEH VELESIL ZA MIR
lo nekaj nad dva tisoč — plačanih namreč in precej izvodov pa smo pošiljali v zavojih društvom in agitatorjem. Le majske izdaje v sedanji obliki lista so izšle v pet do blizu sedem tisoč izvodih, dokler nismo pričeli izdajati posebne majske revije.
Nad polovico življenja pri • Proletarcu
Ko sem prišel v službo k Proletarcu dne drugega febru-
da bi bilo nelepo, ako bi pustil
sta na osmih straneh slabo o-premljena, smo se z njo pobotali glede dolga in nato šli z listom v tiskarno Adria, kjer je še sedaj. Ko je Adria dobila v tisk angleški dnevnik Chicago Daily Record, sva s takratnim pomožnim upravnikom Josephom Draslerjem prišla na vrsto za
Proletarca v takih težavah v ka-1 vlaganje Proletarca šele po pol-
nočni uri. Glavni urednik omenjenega dnevnika je bil komu-
kršnih je bil in se odločil, da ostanem na njegovi ladji. Ponujam mi službi sem odklonil brezjnist Louis Budenz, pozneje u-oklevanja.	rednik Daily Workerja v New
Dolg naša največja nadlega Yorku, sedaj pa katoliški profe-Ko sem prišel k Proietarcu, tsor in smrten denuncijant ko-je bil zelo zadolžen. Sploh se z munistov. Da, pri Proletarcu dolgom ni mogel nikoli razpo- nam vsled finančnih bremen in ročiti. Plačal je starega — nov Cilice dela ni bilo .nikoli pri-dolg se je kupičil. Menda sem Jetno-
ar j a 1919, sem bil v tridesetem bil jaz edini Proletarčev ured- To človeka po tolikih letih (Nadaljevanje s 1. strani)	letu. Sedaj sem v 64. V tej dol- nik, ki se je moral brigati ne naporov zlomi — a vesel sem,
mornarico okroq Rusije. Imajo jih v Sredozemlju, v gi dobi sem urejeval tednik, ki samo kako napolnjevati list, ko- ker je vendarle med nami pre-Angliji, v Franciji, v Afriki, no Japonskem itd. Višinski i* dostikrat zdržema izhajal na ledar in Majski glas temveč tu- eejljudikinasetežave razu-.	i a	... x i t s.1	. • . , . .. osmih straneh v veliki obliki, u-1 di kako plačevati dolgove. U- mejo in cenijo delo, ki sem ga
/e napadel za kršilko načel Z. N. vse tiste vlade, ki so redU razen ene vse prvomajske pravnikov in pomožnih uprav- vršil in ga veliko tudi posrečeno
pristopile v severoatlanski pakt, čigar edini namen je revije, ki so imele od kraja nad nikov smo imeli v tej dobi pre- izvršil.
Kakšni in kolikšni so naši
po njegovem mnenju organizirati napad na Sovjetsko 60 in potem nad sto strani vsa-kej, ki so prihajali in si medtem
strani. Ogromnega dela je bilo vloženega vanj, bodisi v uredništvu kot v upravništvu in s
$20 na teden, če bodo dohodki. Ker list tedaj radi nesreče v Savsovi družini ni imel več u-
zvezo,	i ka, in uredil sem dvaintrideset
i,	. , * . i a , _ . . . j , letnikov Ameriškega družinske-
Odgovoril mu /e danski delegat. De/o/ /e, da ako ga koiedarja. Vseh skupaj je iz-
pride do vojne, bo Danska pogažena neglede kdo zma- šlo 36 letnikov — zadnji leta ga. Pristopila ie v severoatlantsko obrambno zvezo zato, 1950. Skupno obsegajo 7,570 ker smatra, da bodo te dežele le skupno zmožne preprečiti vojno. On očividno ne verjame, da ima Rusija res miroljubne namene. Meni, da ne bo zanetila vojne strani onih, ki so ga razpečavali le ako bo videla, da je zapadni blok toliko močan, da P° naselbinah, ali pa nabirali o-
bi ga ne mogla premagati.	glase vanj.
v	K Proletarcu nisem prišel ra-
Howard K. Smith, načelnik poročevalskega štaba di plače Rekli so, ko sem se radio družbe CBS, ie v nedelio 18. novembra komen- upravnemu odboru ponudil, da tiral v svojem radio govoru iz Parzia, da ne ameriška,'^T^TT " S-ne sovjetska delegacija nista napravila na tem tako važnem zaseddanju Z. N. dobrega vtisa. Baš narobe—
obe sta bili izzivalni in obe sta drugo za drugo vedeli, da Pivnika, urednik Etbin Kristan
•i . ,, j.. . // . i .i. . .	pa je bil skoro zdržema na poto-
n,um predlogi za zgraditev miru niso bih resni m zas- ^ za JRZ, je delo pri
topstva drugih dežel so jih vzela za take. Tako obe nada- kolikor je utegnil, vršil tajnik ljujeta na vseh sejah in v odsekih. In obe — vsaka po JSZ Frank Petrich. Vse je ne-svoje, iz povsem nasprotujočih se nagibov, vedoma, hote ali nehote izpodokapavati že itak šibke temelje te organizacije takozvanih "združenih narodov", od katere je pokojni Roosevelt, ki jo je snoval, toliko upal. A prihranil si je saj razočaranje, česar pa njegovemu predniku, iniciatorju "društva narodovWoodrowu Wilsonu, ni bilo dano.
Tudi jugoslovanski minister vnanjih zadev, Edvard Kardelj, je na tem zboru v Parizu izvojeval v dnevni red točko, ki mu je dala pravico obtožiti Rusijo, da ruje
kam zastalo. Naslovnik naročnikov Proletarca in koledarja, gradivo — vse je čakalo nekoga, da bi poprijel. Februarja 1919 ni bilo za koledar istega leta postavljenega še nič gradiva razen Gorkijeve drame "Na dnu". Prosil sem Albina
izdatki
iskali kje drugje boljšega za- j služka. Tako se je končno po- Dozdaj je nam tiskarna ra-svetil upravniškim poslom in od- čunala za posamezno izdajo govornostim Chas Pogorelec in Proletarca na šestih straneh pomagal sem mu pri tem kolikor $170, au za 26 številk $3,420 je bilo mogoče.	Toliko torej samo za tisk, brez
Poskrbeli smo, da je Narodna vsakih drugih stroškov, ki jih tiskarna dobila svoje in se pre- imamo. Za kritje vseh obvezno-selili v tiskarno bivšega Glasa sti bi morali imeti nad dva ti-Svobode. List smo spremenili v soč plačanih naročnikov, kar veliki format na ornih straneh nam bi prineslo v letnih naroč-v upanju, da ga bomo razširili ninah $6,000, ako ne bi bilo nič toliko, da ne bo znova lezel v provizije in ako bi vsi naročniki dolg. Toda s samo naročnino — svojo naročnino plačevali do oglasov pa smo imeli zelo malo,! zadnje številke. A pri mnogih smd se spet zadolževali.	tega nj Vsi ne plačajo, pa ako
Vsi sedanji slovenski listi i-; jih še tako opozarjaš.
majo na oglasih visoke dohodke, npr. Prosveta, oba clevelandska dnevnika in drugi listi podpornih organizacij. Oglase dobe radi svoje visoke cirkulacije, ali pa ker so popolnoma trgovska podvzetja. Mi tega ne moremo pričakovati.
Prvič, potrebovali bi upravnika. ki bi skrbel za.agitacijo in za pridobivanje oglasov. Včasi
Torej se moramo zanašati na one. ki poleg naročnine prispevajo še po par dolarjev v podporo listu in marsikdo tudi več na leto.
A vsi ti dohodki ne zadostujejo, ker treba je še posebnih kampanj, priredb itd. Za kampanje, za korespondiranje, za knjigovodstvo pa bi nujno po-
...	»	. , .trebovali še eno in sicer spo-
je delalo v našem uradu stalno !sobno osebo To je zdaj
troje oseb - zdaj sem sam. In ,avna skrb _ kje je dobiu inJs
----- _______P" ,ak0 m/ Pnc,e Pomagati *ena -em plačati. Včasi upam - saj
Skubica in Freda Zalaznika, a- l"tu P3'8™ f kd° dru8'. nPr se bo že kako posrečilo - saj ko bi mi pomagala. In tako smo John ah Ann Ben.ger, a to sm0 izlczli tud, v proilosti iz vsc ocMebruarja pa do konca novem- Je malo.	sorte težav,
bra izvršili veliko zaostalega	Premalo vzpodbude	Utrujenost in bolezni
dela. Koledar za leto 1919 je iz-! Dr»e 1". avgusta letos smo	.	.
.^lit^mi w^r Ju^J^ii^	a.«: i«. » je bil dolgo brez u-1 imeli sestanek glede teh naših . Lam v poletja se me je utru-
s svo/imi satehtkami zoper Jugoslavi,o. Ugan,a prof. pravnika J do moje£a lhoda problemov, na katerega so bili jenost jata pr.jela. Dr John Za-
n/i nasilstva, vse sorte provokaci/e m pa pohtiino ter pa ^ jeseni prejsnjl let0 smo poleg drugih povabljeni vsi čla-j v*rtnlk'k' ™e j,e fdrav'1' mi je
ekonomsko vojno. "Mi ne vprašamo," je dejal Kardelj, napravili izgubo z njim. Kole- ni glavnega odbora SNPJ. ki je juhja 1930 dt>Jal'ia,naj se i50
"da naj nas ima Rusija s svojimi satelitkami rada, ali dar 2a 'eto 1920 pa smo izdali takrat imel svojo poletno sejo.;""™ "Pf*"^™ ™ ne'ar"a; . „„ J. ,. . w !	... ■ , „„. ' . ob času. In potem vsakega ra-Sej° Je vodil predsednik naše Jedeja^aje f'1" aKo no.
da nas b, I,ubila. Vse kar tel, mood n,,h,e, da nas puste zen zadnjih letnikov 8ki sta uprave Joško Oven. Navzočim ces opešati. A hotel sem prej
v miru živeti in v miru UStvar/atl nov red v nail cfeže/l. bila oba pozna	je bil razložen položaj in ured- 86 konvencijo &IN1J V Ue-
Toda predno je Kardelj dobil večino, da se sme pritožiti Dasi sem februarja 1919 spre-	l^tSJf pJ	-nil
zoper Kremel/ pred tem zborom, ga /e en član sovjetske Je le službo upravnika, sem mo-1	* «««	^ i nasvetu in šel v bolnišnico saj
delegacije v debati o predlogu ostro nahrulil in zmerjal	(n^^, Tj izL "sv^ mnt ^akoj po konvenciji.
nje in rečem, da še nikoli nisem IR^sno bolan1 nisem bl1, PreJ na kakem sestanku slišal toliko ni^oh' razentdf sem .,mel en0
kopij v tiskarno (Proletarca smo takrat tiskali v Narodni tiskarni na Blue Island Ave.) Ako
urednik Kristan na svojih poto-
cagavosti kakor na tem. Le red-
industrialno bolezen, ki sem si jo nakopal v rudotopilnicah in v
------------------------.....j no besedo Dar na ie bilo cini-1 svinčenih ter cinkovnih rudni-
pij, sem moral jaz urediti strani , ^^^ P«r Pa Je Dll°, cim ifcih in enkrat ko mi ie v maini
napisati članke, da ni bilo za-kl na Čl°Veka ne VpllVaJ°lroL prebodlo.
vanjih ni utegnil pripraviti ko~ ki 50 bili' ki so ime!i vzpodbod-
mude. Marsikatero noč sem moral prispevati radi tega.
Delo me je mučilo in utrujalo — imeli smo predolge ure. Glede plače je šlo, ker sem imel
$105.00.
Ni bilo prav, da sem se navdušil, ker nato sem vso stvar
Titovo "Jc/ifco" s fašisti in razbojniki, ki vrše nad jugoslovanskim ljudstvom rabeljsko delo.
Ko je Kardelj na zboru Z. N. svoj govor končal, je dobil večji aplavz kot katerikoli drug govornik pred njim. Toda iz kominforminih aktivnosti je razvidno, da s svojim bojem proti "Titovi fašistični kliki" še ne misli odnehati. Tudi to izpodkopuje mir na Balkanu in sploh v vsi Evropi.
Dne 18. novembra je prišla skupina zastopstev držav zapadnega bloka pred Z. N. z novim predlogom za ustanovitev komisije, ki bi nadomestila sedanjo komisijo za kontroliranje atomske energije in komisijo za razoroževanje. Izvajala nai bi načrt za stopnjevalno ra-
lorotevanje in postavila temelj miru z uvedbo za stop- ^T^^TJ^iki 141ovek na vse pozabi, ker sem
nosti med narodi.	z?"etl1 ,P^. rrvi s^10™ vojni pisal potopis, ki je Proletarcu
veliko koristil.
Prej sem omenjal tiskarne. Ker je bila tiskarna Atlantic <prej Glas Svobode) za tisk li-
dobro.
Prispevali pa so vsi skupaj v! V mojih letih ljudje ne samo tiskovni sklad na tem sestanku Ida,50 ?ako podvriem vse sorte
prihranke, - delal sem namreč premisIil in sklenil da se nekaj med vojno v kem.cm tovarn. ^ np bom njkamor zuril
Barrett po 12 ur na dan sedem dni v tednu. Samo s plačo po $20 na teden bi v oni draginji nikakor ne mogel izhajati. Bil
Pocitnic — teh nisem imel že mnogo let, od kar sem bil na potovanju v starem kraju* in drugod po Evropi, a še to niso bile take počitnice, na katerih
boleznim, ampak tudi umirajo Meni pa ljudje zamerijo, če sem bolan, ako ne morem več garati kakor nekoč in če delo ni vse izvršeno kakor po traku. In akd se te vrh tega loteva še razočaranje, pa nisi več tisti kakor si bil.
Toliko sem hotel povedati o tem.
Kako je z JSZ?
Tudi tajništvo te nekdaj tako žive ustanove je zdaj v mojih rokah, enako tajništvo kluba št. 1 JSZ. JSZ je začela iti naglo (Konec na 4. strani)
, , .	... * t l	-j-i	i imperialističen mir in ker pro-
Toda kaj je vzrok, da ie ni? Tekma med dvema ko- gram JRZ v novi državi Srbov.
losoma, ki zastopata dva svetova. Sovjetska zveza iz- Hrvatov »n Slovencev ni prišel II • Al I	i«	-W _J r^ *	.	v nič v veljavo, je nam propagan-
podkopu/e tla kapitalizmu. Zed. Države, no/mogoč- da novega komunističnega glba-
nejša predstavnica kapitalizma, pa si prizadevajo streti nja silno škodovala, in enako; A|\nnn iv\tv\ i r* iy nnAftiPTiir aaai-isr
garanje med našimi ljudmi ! odbor jdtd, jsz in prosvetne matice
Imena odbornikov Jugoslovanske delavske tiskovne družbe (ki izdaja Proletarca in Ameriški družinski koledar)* JSZ in Prosvetne matice:
JOŠKO OVEN, predsednik, Clarendon Hills, III.
FRED A. VIDER, podpredsednik, Clarendon Hills, III.
FRANK ZAITZ, tajnik 2301 So. lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
FILIP GODINA, blagajnik, 3211 So. Crawford Avenue, Chicago 23, III.
MILAN MEDVESEK, zapisnikar, 2610 So. Lffwndale Ave., Chicago 23, III.
JOHN RAK, 3054 So. Keeler Ave., Chicago 23, III. ANGELA ZAITZ, 2542 So. Hamlin Ave.t Chicago 23, III.
— URAD: — 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Telefon: ROckwell 2-9738.
komunizem "vsepovsod". Zato jih je v naii deželi m no- ^.nT^S go na najvažnejših mestih, ki pravijo, da le ako zbijemo oh sobotah zvečer in bil ob
Rusijo, bo Truman ova doktrina res uveljavljena. Zato JT^'V^pV Uskarni Z" '	' '	vlaganje usta. Bil sem precej
so zo voino, ker je po njihovem mnenju neizogibna. Dru- let tajnik kluba št. 1 JSZ, ki je
gi, treznejši duhovi, pa verjamejo, da lahko živita so- bi} bf v oni dobi na vi*ku svo" . i« i	. .	. i #. j. , , , |J»h aktivnost! in imel nad sto
v/efski komunizem m ameriški kapitalizem drug ob dru- članov in članic
gem v mirnem vzdušju. Vse kar je po njihovem mnenju srs^,rj teRa 8em bi! deloven v
treba k temu, je volja za sloqo in sodelovanje, kakršno glavnega nazornega
sta ameriška in sovjetska vlada imeli med vojno. Ako Toda dokler je človek mlad, na-
je ne bo, bo bodoči svet imel katastrofo krvolitja in raz- ^Uprne^,al* in zdrav ~ saj
dejanja, v kateri ne bo zmagal ne kapitalizem ne komu- Sicer sem imel baš takrat pri-
nizem temveč vojna blaznost, ki ne bo poznala v seja- ložnos* p4riti Qv 601jio	Ko
r	r	' se je Peter Bern i k pri Prosveti
nju svojih grozot nobenih meja.	odločil iti rajše delati v urad gl.
Oba jesenska praznika sta za nami. Zahvalni dan je bil 22. novembra. Njegov simbol je pu-I ran. Listi so imeli zahvalne član-1 ke in ugotavljali, c^a živimo v brezprimernem blagostanju in tudi v radiu smo čuli mnogo ta-, ke hvale. Dne 3. septembra pa smo imeli delavski praznik. Praznuje se ga prvi pondeljek v septembru. Seve, to ni kak prvi maj, kakršnega praznuje svetovno delavstvo, a za nas je vendarle pomemben, ker je posve-! čen organiziranemu delavstvu in delu. Govorov pa čujemo na delavski praznik več kakor na zahvalni dan, ker na slednjem
je glavna stvar pojedina.
r
Ameriško delavstvo, katero bi bilo lahko največja sila v tej deželi, je danes brez vsake večje politične moči, katera edina bi mu mogla nuditi vlogo, kakršna mu je /e zgodovinsko dana v državi z vsemi demokratičnimi ugodnostmi. Ali manjka mu tisto kar bi bilo lahko njegovo glavno orožje — močne politične, razredno zavedne stranke, katera bi mu omogočila to moč* . . . Vse drugo je sa-, mo politično kolebanje med dvema meščanskima strankama. O-be ga zlorabljati v njuno korist. In baš v teh časih se na '/alost
to nujbolj krvavo kaže . . . * * •
Veliko se danes govori in piše o silni korupciji, ki zdaj vlada v večjih ameriških mestih. Se posebno je to dejstvo široki javnosti predočila Keafurjeva senatna preiskovalna komisija. Odkrila ji je res nevrjetne stvari o raznih političnih stikih med odgovornimi vladnimi uradniki vseh vrst ter med kriminalnimi sindikati.
Več let tudi že pišejo ter na-migavajo o korupciji v delavskih unijah, v katere so se baje ugnezdili raketirji. Morda je res kaj resnice na tem. toda kaj takega, kar je omenjeni senatni odbor letos odkril v Chicagu, New Yorku, San franciscu ter doli v Floridi in kar je pozneje senator Kefaur priobčil v svoji knjigi "Crime in America', se ni v delavskih unijah še nikdar dogajalo.
Iz dognanja omenjenega senatnega odseka je razvidno, da so imeli ali da še imajo razni kriminalci in drugi raketirji na svoji plačilni listi ne samo veliko število policije ampak vseskozi do najvišjih uradnikov. Samo pod tako protekcijo, ki stane deželo na stotine milijonov dolarjev na leto, se je ta ogromni grafterski sistem tako zelo in skoro neovirano razpasel.
Se-ve, včasi se kak postranski dolarček napravi tudi še na kak drug—četudi ne na preveč čeden način. Nekako pred dvema leti je illinoiska zakonodaja o-dobrila za gotovo dobo v letu obratovanje vprežnih konjskih dirk v nekem parku blizu Chicaga. Promoterji, ki so spravili v zbornici tak predlog skozi, so izdali na tisoče delnic ter jih zakonodajalcem ter drUgim važnim vladnim uradnikom prodali po deset centov vspko. Tisti naši deželni očetje, ki so zadišali, da bo v tertT zarTje veliko denarja, so po teh cenenih delnicah pridno posegli in napravili v enem letu na vsakih deset centov vloženega kapitala več ko sto dolarjev ali! tisoč šesto odstotkov profita. Ako to ni lep dobiček potem sploh ne vem kaj je. In vse bi bilo tiho o njemu, če bi te afere ne odkril Chicago Daily News s kričavimi naslovi. Seveda, ko je prišlo to na dan, so se gospodje iz državne legislature ter drugi precej izgovarjali — a kaj hočeš, saj to je vendar dober business!
Pri nas in po svetu
Zdi se, da takozvane policijske akcije v Koreji ne bo še konec vzlic dolgotrajnemu pogajanju za premirje. Da ni temu samo ena stran kriva, vidimo v raznih dopisih v ljudskih kolonah v ameriških meščanskih dnevnikih, pa tudi iz člankov v tujezemskem tisku je isto razvidno. Da je ta vojna v Koreji v naši javnosti silno nepriljubljena, tega ni treba posebno poudarjati. Ali kako jo končati brez izgube obraza — kakor; pravijo orientalci — to seveda je drugo vprašanje, na katerega i pa menda nima nihče odgovo-j
ra. Ta policijska akcija stane Zed, države že okrog pet milijard dolarjev in na tisoče mrtvih ter ranjenih — in ob enem nas lahko zaplete v nekaj česar mislim da noben pameten človek ne želi — v tretjo svetovno vojno.
• * •
Indija in Bunna se nista udeležile konference za podpisanje mirovne konference z Japonsko, ki se je vršila to jesen v San Franciscu. V Washingtonu so se zelo razburili radi tega njunega odloka. Indija je mogočna azijska država. Brez nje in brez Kitajske je anglo-ameriški mir z Japonsko zelo malo vreden. Indijski premier Nehru je odkrito povedal, da brez podpisa Kitajske (seveda sedanje prave kitajske komunistične vlade) ter gotovih drugih tcčk, kot npr. vrnitev otoka Formoze Kitajski in nekaterih otokov Japonski ne bo sprave v Aziji. Iz tekočih dogodkov po svetu je sklepati, da je Nehru v pravem.
Rusija, dasi je bila na konferenco v San Franciscu povabljena, je od kraja kazala nagnjenje, da se ne bo odzvala, ker vso besedo pri sestavljanju miru z Japonsko so si lastile Zed. države. Le malo so tu pa tam komu popustile. Toda končno je Moskva le naznanila, da ima delegacijo za v Sai% Francisco pripravljena in je prišla tja dne prvega septembra. Ta njen nagli odziv je spravil naš«; državnike v veliko zadrego. Toda Sovjetska unija ima pač tudi nalogo varovati svoje koristi in ob enem poudarja, da je njen cilj
sklepanju mirovnih pogodb z bivšimi sovražnicami preprečiti vzroke za nove vojne.
V taki situaciji Se je vršila mirovna konferenca v San Franciscu. Končala se je s "popolno" ameriško zmago. Koliko bo vredna, bo pokazala bodočnost. Sovjetska delegacija je odšla iz San Francisca praznih rok.
♦ ♦ *
Iz Jugoslavije dobim precej novic. Moja nečakinja mi poroča, kako so praznovali zadnje poletje desetletnico ljudske vstaje v Sloveniji. Doli v naših krajih Dolenjske, v mislih imam Sv. Križ pri Litiji, kjer je moj rojstni kraj, so se vršili v času nemške ter italijanske okupacije strahoviti boji. Torej ni čudno, da so ta praznik desetletnica vstaje dostojno praznovali.
Piše mi tudi, da so pri Sv. Križu dobili elektriko. Za nas Američane to morda ni kdo ve kako velika novica, a za naše ljudi tam pa je to izredno važna stvar. Najprvo so dobili požarno brambo. potem zadrugo in nato električno luč . . . Naše gibanje Proletarca dolgo ni bilo "in (Konec na 5. strani) wrtvyvwiv.vs%ssv%v.v.vs%
Tole mi ne gre v glavo ?
Med republikanci se vrši velika agitacija, da naj prihodnja konvencija njihove stranke no-niinirn generala Eisenhowra za predsedniškega kandidata in prav tato zdaj že v drugič med demokrati. Kako to, da hočejo za kandidata oboji takega človeka, ki še zdaj ni na jasnem, ali je republikanec ali demokrat, to mi nikakor ne gre v glavo! Ali pa se morda ameriški dvostrankarski sistem približuje totalitarnim deželam, v katerih posluje in je dovoljena samo ena stranka in za vsak mandat samo en kandidat!
A


PRIPOVEDNI DEL

Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
• Dva dni je ni videl, ko pa je prišla, se ni branila kruha, odrezala si ga je dobršen kos, a se šele potem spomnila in rekla v zadregi: "Joj, kak kos sem si odrezala . . . Ampak,že od včeraj opoldne nisem nič jedla." Ko jo je vprašal po Korenu, kako on živi, je zmignila z rameni, rekoč: "Tu pa tam dobi kje malo juhe, ali kaj vem". In čez čas, ko je nekako razmislila: "Pa saj ga ne sprašujem. Samo prepirava se," je rekla tiho. "Ne bova mogla skupaj ostati. Samo
bo prišlo do tega in sem se bala. Zdaj je tu."
Bilo je tu in ona je tavala ob tej zavesti.
gledala. "Kaj pravite k temu pismu?" ga je vprašala.
"Vas moram vprašati, kaj vi mislite; Nekoliko čudna ponudba ... " Kimala je, se zamišljeno zagledala skoz okno, pa vprašala čez čas:
"Ali vi dobro poznate Smo-na?"
"Ne. Vem samo, da nima ni-kake morale."
mi gnusi. Nocoj sem se spomnila daleč nazaj ... za celih pet in dvajset let nazaj. Spomnila sem se svoje mladosti, spomnila sem se svoje Poljske, ki so jo Nemci pomandrali. Sovražila sem vas od vsega početka zato, ker sem slišala, da ste komunist. Komunist pa je zame isto kot Rus. In Ruse mi sovražimo. Morebiti zdaj naši ljudje sovra-
svoje življenje? Da bi mogel vsaj en dan lepo preživeti . . . Tako pa roma po tej zemeliski obli. po samem blatu, in nazadnje priroma do Svetega Ivana. Počemu? Kako se življenje po-smiha človeku! In jutri grem od Svetega Ivana. Za vedno? In kam? Kam? Smon je samo ime. Drugo je bistvo tega Smona, ki ste ga vi nekoč imenovali "smo-
žijo Nemce. Slišala sem, da novstvo". Ali tudi jaz postajam
XT .	, , Zofija se je tiho zasmejala.
Nekega dne mu je princ, a „To „, najhuj4e Saj je ^ ne
priporočeno p.smo. k. je pr.slo Koren ne SužJmk inVe Podlesek
na njeno ime: prvo pismo, kl ga
je dobila pri Svetem Ivanu.
"Pismo sem dobila," je rekla. "Kaj mislite, kdo mi piše?" Pogledal jo je radovedno, ona pa je že pohitela: "Nihče drugi kakor Smon. In veste, kaj? Za roko me prosi, pomislite. Berite,
' zmerja me z grdimi izrazi. Ne-|P°^m vam b_i>m Penila." Pokaj bom morala ukreniti. Stara j ^ sem postala . . . "Ko se je najedla — popila je še skodelico
čaja — je obsedela in šele čez
domače. Kar obsedela bi. Tam
pri meni je tako strašno samot-
_ _ »»
no.
Slutil je, da je na nekem razpotju. Bila je, kakor bi se ji blo-
ne Rožič in še mnogi i mnogi. Morala! Ko bi vi vedeli, kako grdo moralo imajo ljudje! In če se že poročim, kako naj se z dostojnim človekom? Jaz se lahko poročim samo s Smonom. Povedal je odkrito: ne iz ljubezni. In čc se odločim, se zato, da se rešim od Svetega Ivana. Kaj naj sicer storim? Moje življenje je
Matija je vzel pismo v roke in	j . i
ga začel brati.	TSSTt *	i	^
«ti-\ rw t'' i vr	i odidem, ne grem zgolj zaradi
Draga ZofiJa! Ko sem o*1' kruha k njemu. Ne, samo tega
čas se je opravičila za to sede- haJal« sem Ti rekel« da morda	ne rnislite! Drugo je: jaz sem
nje: "Tako prijetno je tu, tako pridem pote in se poročim s Te-	Poljakinja. Koren mi je pove-
' " ...... b°j V noverr' kraJu Je strašen	da!t da	priša Nemci Zdaj
dolgčas. Vino slabo, ženske za	vem, da Nemci Poljake ubijajo
nič. Ne bom Ti pisal lepih be-	A ne listo: mene bi dal Koren
sed, ker me poznaš. Spremenil	ubiti Ne glejte tako Zfieudeno-
se nisem in se ne bom. Ce torej	Koren bo dal ubijati, jaz vam
dilo v glavi, tembolj, ker se je naisliš, da bi mi mogla postati	rečem to. Tudi vas, vašo ženo,
nenadoma dvignila in brez be- zena» spravi svoje dokumente	Rožmana, učitelje. Vas zaradi
sede odšla, pa se spet zaprla V|(sPodaj sem xi napisal seznam	politike, mene pa zato, da bi se
Nemci ubijajo naše ljudi. In u-bili bodo tudi mene. Ako me ne ubije prej Koren, zgolj iz strahu pred njimi. Gledam nazaj in se sprašujem: Kako se je moglo vse to zgoditi z mano? Kam sem zabredla? In tavam daleč od svojega rodnega doma in se ne bom nikdar več vrnila tja . . . Zapustila sem svojo domovino, zgubila serfi jo. Ne smejte se mi, da prav jaz tako govorim. Mi Poljaki ljubimo svojo domovino .. . Ali se vam ne zdi, da se s človekom mora zgoditi, kar se je zgodilo z mano, ko zgubi domovino? ... — Zakaj človeku ni dana možnost, da bi popravil
to, ali pa sem že postala? Ali veste, da ste vi razbili vse to življenje? Ne morda razbili, temveč ste mu, da tako rečem, podtaknili nogo, da je telebnilo po tleh. In vendar moram od tod. Strah me je smrti," je rekla tiho. "Nekoč sem mislila, če bi ne bilo dobro, da bi se u-bila. Takrat ko ste me prvič povabili sem v kuhinjo. Morda bi se prav tisti dan ubila. A zdaj bom spet šla dalje, bežim pred smrtjo, ali pa morda šele vanjo . . . kdo bi to vedel. Vsekakor, jutri grem, pa naj bo kakor koli."
(Dalje prihodnjič)
svojo'sobo, dokler je ni lakota1 vsegai, in mi jih pošlji. Vse pritirala k njemu. Prihajala je dru&° bom Jaz uredil. Kraj popoldne, ko Gize ni bilo doma P°roke si izberi sama. čas pa za Ko je spet prišla, je sedela kakih štirinajst dni. Ker vem, brez besede, tudi se ni dolgo do- da mi ne zaupaš, zato tudi niko-taknila ničesar. Naposled pa se mur te8a ne pripoveduj, naj-
je izdala:
manj pa Korenčku, dokler ne
"Danes me je tepel . . ." Pri bo* poročena. Za tvojo pričo tem sta ji spolzeli dve solzi po bom navedel tistega tepca Kle-
me iznebil. S Sušnikom bosta u-bijala, zdaj vam lahko izdam. Jaz nimam kam pobegniti pred njim, nikamor ne morem. Zakaj bi se ne rešila? Pa četudi po Smonu? Mar se ne smem? Povejte? Kaj tako strašno molčite!"
"Kaj naj vam rečem?" je od-
F. S. FINZGAR - DUHOVNIK IZ NARODA - PISATELJ SLOVENSKEGA LJUDSTVA
Slovenski pisatelj Franc S. Finžgar je letos dopolnil svoje osemdeseto leto. Slavnosti ob tej njegovi obletnici so bile sicer skromne, a vendar bile so prisrčne, ker Finžgar je duhovnik z ljudsko dušo, zato je spoštovan
njec: postaven, preudaren, človek z duhovno in nravno resno-bo in vendar trdno na tleh in zato vnet za gospodarski napredek, pri tem pa samostojen in samozavesten pa tudi rad slovesen — kakršni so pogosto
tudi v sedanji Sloveniji. Med kmetje v njegovih povestih. Iz osvobodilno borbo je bil na domače šole je šel v bližnjo Ra-
strani partizanov. Bolelo ga je, ko je videl, kako je velika večina njegovih stanovskih tovarišev s škofom vred klonila pred okupatorjem in se mu podala, ker "vsaka vlada je od Boga" (katoliški nauk). Namreč vsaka razen "komunistična". Tej se u-
dovliico, od tod pa na gimnazijo v Ljubljano. Kakšne težave mu je delala prvo leto šola, posebno nemščina, kako ga je zavajala družba in tudi zakrivila, da je padel in moral ponavljati, je pozneje lepo popisal v povesti Student naj bo. Gimnazija mu
licih.	menca, ki ga poznaš in ki naj vrnji ste se ze odločili " Pirajo prav isti duhovniki ki so potem ni bila več tuja in kon-
"Zakaj?" je vprašal presene- Te spremlja k poroki. O ljubez- -Da o^iia sem » i* se med v°jno Potonili Musso- čal jo je z odliko. Ko je stanoval
ceno.
m ne bom govoril, ko vem, da	prikimala. "Stran od Svetega I-
"Kar tako. Veste, to kar tako Je v Tvojem srcu ni trohe do	vana če je le mogoče. Tu se pri-
pride. Konec je tu. Morala bi|mene' klJub temu pa sem pre-	pravljajo strašne stvari, če pri-
oditi od njega.	pnean, da se bova dobro razu-	dej0 Nemci Pisala bom §monu »
"Jaz pa sem mislil, da vas mela saJ S1 pametna in znaš ra- Dvignila se je in šla ima rad."	cunatl- Požvižgam se na vsak Zvečer sta imeia s Korenom
"Rad da me ima?" Nasmeh- idealizem. Dobro torej premi- doma pravcati pretep. Zdelo se nila se je. "On v življenju ni sli, preden odkloniš. Vpismuni|je da Koren zelo nag,Q propa_
imel nikogar rad razen sebe. trohe lazi* kar mi bos verjela. da Nekaj nenaravnega, bolnega Samo sebe je ljubil. —	Sporoči mi z obratno pošto in je bilo v njem kar ^ videH tudi
Veste, on je zapustil ženo in	Prilozl mi dokumente, če boš	njeg0vi znanci, pri katerih je
dva otroka in zapustil bo vsako-	Pr»stala na to zadevščino. Te	zdaj prosjačil v glavnem že sa-
gar, kadar ne bo imel nič več	P01 i ubija Smon.	mo za pjjačo. Zakaj Sušnik je
od njega. Zakaj bi ne mogel za-	Klemene je slonel nad pis-	hotel iz jeze izstradati Korena
pustiti mene? Vedela sem, da	mom. Zofija pa ga je radovedno	in ga — uničiti. Imel ga je do-
KAKO SE VZDRŽUJE ZDRUŽENE NARODE »ItKA^C
... 4 »	_,	, ren odločil za Podleska, s ka-
Glasom poročila svetovne Or-| zastopana samo Ciang Kaisko- terim ga je zadnje čase večkrat ganizacije Z. N., katero je ne- va ubežna vlada ker večina čla- videl skupaj
^ 1*-°*	ZN 8am° nj° PriznavaK	Poleg tega pa je Rožič Kore-
kot $40,000 000 za vzdrzevanje Zdruzeni Narodi izdajo sko_ nu kar naravnost povedal, da Združenih Narodov in posebnih ro ves denar M ^ % Qsob. Nemd Poljakov mmajo nič kaj
zastopstev iste. Denar prispe- ja Jn y kritje trebščin ter radi. "Glej, da še tebe ne osu-
liniju in Hitlerju.
v dijaškem zavodu Alojzijeviš-
Pisatelj Finžgaf je dobro znan tudi ameriškim Slovencem. Njegov roman 4 Pod svobodnim soncem" so ponatisnili že razni j Nadaljeval je v semenišču z slovenski listi v Ameriki. Neka- del0m za mladinski list Vrtec
ču, je že pisal v znani rokopisni list Domače vaje in jim bil v osmi šoli celo urednik.
Divji lovec, ki ga je napisal v prvih letih svoje pisateljske poti, Naša kri, Veriga in Razvalina življenja.
Naša kri je narodno vzgojna igra. Poudarja slovensko samozavest, kakor se je izkazala v Časih francoske zasedbe pred skoraj sto petdesetimi leti. Se večjega pomena za narodno vzgojo pa je imel njegov roman Pod svobodnim soncem Zamisel za leposlovno delo, ki bi med Slovenci utrdilo slovenski in slovanski ponos in ljubezen do svobode, mu je dal Krek. Ko je izšlo v knjigi, je bilo kmalu najbolj brana slovenska knjiga. Zanimive, živo in nekam slovesno napisane zgodbe o starih slovanskih bojih za prostost, o iznajdljivosti in juna-štvu korenitih, zdravih Slove-nov, ki so trčili ob pokvarjeno bizatinsko cesarstvo in ga začeli spodkopavati, so prevzemale človeka in ga pripravljale na podobne spopade s sovražniki prostosti in naše samobitnosti. Danes, ko imamo v glavnem že za seboj čase narodne obrambe, lahko rečemo, da jfe to delo že doseglo višek svojega pomena. V novih razmerah pa bo še zmerom vleklo in vzgajalo. Kaj je pomenilo še nedavno, so pričali razni Iztoki in Svaruni med partizani, ki so si nadeli ime po Finžgarjevem romanu.
Krekova vzpodbuda se je v Finžgarjevem pisanju čutila že prej, v romanu Iz modernega sveta. Delo je imelo dober na-
line junakov in jih vzljubi, spozna pa tudi napake, katerih brez
zrcala, redno ne vidi, in te zasovraži." '	f
Slikar Hinko Smrekar je v znani karikaturi duhovito ponazoril. kako je Finžgar združeval duhovsko, pisateljsko in gospodarsko kmečko delo. Narisal ga je, kako koraka pred gorenjskimi planinami v duhovski, nekoliko pa tudi kmečki opravi, pri tem pa piše na desko, obešeno okrog vratu, medtem ko z levico drži na vrvi prašiča, ki mu je zaplel nogo in tudi samega sebe ter prišel tako v obupen in obenem smešen položaj. Izidpr Cankar ga je ob svojem obisku srečal v podobnem značilnem trenutku: "stal je trdo razko-račen pred delavcem, ki je kopal nov vodovod, mu z besedo in levico nekaj živahno dopovedoval, s kazalcem desnice pa se odločno tolkel po čelu, kar je bilo delavcu očitno zelo všeč. Stopil sem bliže, mu dal roko ter nato s potrpežljivo vdanostjo poslušal razpravo o vodovodih. Ko je bila razprava končana, je prišel mojster in povedal, da je v šoli počila cev. Napotili smo se tja in na novo sem z vdano potrpežljivostjo poslušal razpravo o vodovodnih ceveh. Finžgar se je pri tem izvrstno zabaval. Njegova zmeraj elegantna postava je bila sicer v delavnik in doma nekoliko manj izlikana, toda obraz mu je bil ves živ in napet. Visoko čelo, nagubano v mnogo plasti, se
tere njegove igre, med njimi "Razvalina življenja", "Divji lovec", "Naša kri" in "Veriga" so bile pred leti igrane par na slovenskih naprednih in vse na
in ga nekaj časa tudi urejal. Ta čas pa je pri občeval svoje spise tudi v Slovencu, kmalu še v Domu in svetu in pri Mohorjevi družbi. Ko je bil kaplan v Bo-
ku.
C. C.
va vseh 60 dežel, ki so članice in kojih zastopniki pri Z. N. skrbno nadzorujejo priprave za proračun in pregledajo vse izdatke. Vsaki deželi se določi odstotek proračuna, koji temelji na možnosti plačila. Pri tem se vpošteva tudi dohodek na o-sebo v raznih deželah, koliko je trpelo njih gospodarstvo vsled II. svetovne vojne in njih zmožnost preskrbeti si dolarje.
Združene Države prispevajo 38.92 odstotkov proračuna ter znaša letošnji delež $16.394,244. Združeno Kraljestvo mora plačati 11.37 odstotkov; Sovjetska Unija 6.98 odstotkov in Francija 6 odstotkov.
Odbor lOtih članov, denarnih izvedencev, katere imenuje Glavni Urad Z. N., pregleda določila vsako leto irt jih priporoči v odobrenje pri Glavnem Ura-; du.
Glavni tajnik pripravi prora-l čun, katerega pregledajo prora-i čunski izvedenci vseh držav, ki; so članice O. Z. N. Nato jih! pregleda Proračunski Odbor Z. N., pri katerem so zastopane! vlade vseh članic.
Vsako leto se izda poročilo prejemkov in izdatkov. To potrdijo trije nadzorniki, katere i-menuje Glavni Urad. Sedanji; odbor sestoja iz glavnih nadzornikov držav Kanada, Kolombia in Danska.
Da morejo Združeni Narodi j vršiti svoje delo razpolagajo s! 400 osebami, ki so državljani 57 držav čla nic. Poleg tega so} pa zaposlene pri Z. N. osebe' držav ki niso članice — Avstrija, Bolgarija, Ceylon, Finska, i Ogrska, Italija, Španska in Svi-;l ca. Največje število oseb zapo-
slenih pri Združenih Narodih i-	«rfan»,ac.Je Zdr„> rekla MatiJ* "Kakšno *ivlje-
majo Združene Države^Franci- ienlh naroclJwv	Jr NJorvr4iin nje, kakšno življenje!" je vzkli-
ja Anglija. Kanada, Kitajska, ^ rodu< ^ prepričanju drsnirar-1 knila. "Strah me je pomisliti Belgija, Nizozemska. Indija, »m socialist in biv*i norveški ml- nazaj, a nič manj me ni strah Švedska in Avstralija (V ZN je I nlstrr vnanjih sadev.	| misliti naprej. Tudi ta zakon se
opreme v svojem glavnem sta-	mijo česa. Pošlji kam čimprej
nu v mestu New York, Druge	svojo Zofijo!"
večje postavke med izdatki v-	"Se je bo že znebil, če sc bo
ključujejo denarna sredstva za	hotel sam rešiti." je menil Suš-
posebna poslanstva na razne	nik. Takrat je Koren prebledel.
strani sveta, sestanki raznih	Pretep tistega večera je odlo-
skupin Z, N. in vzdrževanje no -i	čil. Zjutraj je Zofija zbrala svo-
vega glavnega stana Z. N. v	je dokumente, napisala pismo
Evropi.	Smonu, pa prosila Klemenca,
Letno se vrše tudi brezobrest-: naj na P°sto ker ni bona odplačila na $65.000,000 po- Lel?'	l ir*am kaj VedeIi ° nj<* sojila, katero so položile Zdru-I T3,	bl Koren Prez«°daj izve-žene države za zgradbo novega e' . .	,,
glavnega stana Z. N. v New Y&- T.TJ *te. SC odlocih? Je
vprašal Matija.
"Da," je odvrnila "Smon me le ne bo ubil. Dobra žena mu bom, delala mu bom. Svoboden bo pri meni. Nisem dekletce, da bi bila ljubosumna. Toda dom bom le imela, pa naj bo kakr-jšen koli. Boljši in lepši bo ka-jkor ta, kljub vsem Smonovim umazanijam. Samo hiteti moram, da si ne premisli. On je itak, da ga lahko kaj prime in potem bo konec. Sicer pa teh tirinajst dni bo kaj hitro minilo ... "
Zdelo se je, da se je rahlo pomladila. Na njeno lice se je vračalo nekaj stare lepote. 5
Stvar je bila do kraja dogovorjena, določen je bil dan poroke. Zofija je sklenila, da bo poroka v Mariboru.
Zadnji popoldan je posedela pri Matiji, kamor se je zdaj češ-če zatekala. Bila je zamišljena, nekaj jo je hudo mučilo. Kljub temu, da je bil Smon v resnici vse uredil, priskrbel od nekega župana potrdila, da Zofija živi že dve leti tam, preskrbel vse za poroko, je Zofijo nekaj skrbelo in trlo.
THY G VE LIE	I "In vendar je vse to strašno",
katoliških odrih v Chicagu in v hinjski Bistrici, je pisal tudi pe-drugih naših večjih naselbinah, j smii tako socialne balade in planinsko povest v verzih Triglav. Vendar pesmi ni dolgo gojil. Čutil je, da je bolj doma v prozi in da se more tu najbolj približati stvarnemu življenju svojega ljudstva, ki ga je z leti zmerom
Ob njegovi osemdesetletnici so imeli poklonitvene in priz-nalne članke o njemu vsi listi v Sloveniji.
V reviji "Obzornik" je napisal Lino Legiša o njemu sledeče:
Finžgar osemdesetletnik. Kar bolj mikalo, Bogoslovce je dr. nekam nepričakovano je prišla Janez Evangelist Krek navajal
ta častitljiva obletnica. Finžgar-jevo ime se glasi med nami ka-
k študiju socialnih razmer, na daljnja šola pa so bile skušnje
kor zdravje in trdnost, kakor po- P° raznih krajih, kjer je službo-nos in samozavest slovenskega val. Poleg Bohinjske Bistrice človeka in tukaj leta ne bi sme- je bil po nekaj časa kaplan na la teči in jih ne bi smeli šteti. Jesenicah, v Fgočevju, Idriji, Nekako pred desetimi leti so P" S. Joštu, v Skofji Loki, v zaskrbljeno govorili o njegovem ljubljanski prisilni delavci, žup-zdravju, pa so govorice kmalu nik v Zelimljeori in na Sori, kjer potihnile, zakaj Finžgar ima tr- je prebil enajst let, po'1918 pa v dno naravo. Proti koncu zadnje Ljubljani v trnovski fari, do-vojne se je usula toča bomb k^er ni bil upokojen. Finžgar prav na Mirje, na tisti konec j® elan Slovenske akademije Ljubljane, kjer stanuje pisatelj, i znanosti in umetnosti. Ena je zadela Finžgarjevo hišo, Finžgarjevo pisanje je vzgoj-se raztreščila na strehi in pod- j no. Sprva je marsikje pouk še sula pisatelja. Res je bil ves v preočiten. Kot duhovnik, ki ranah in z drobci po telesu, pri-! skrbi tudi za ljudsko prosveto, šel je skoraj ob sluh, vendar je v mohorskih povestih in zna-prišel je živ iz ruševin. Novico nih igrah kazal zglede družin-o nesreči smo zvedeli celo v skega in vaškega življenja, ki je
men obravnavati prepotrebno nagi0 gibije in izpreminja kot socialno vprašanje, rešitve pa misei. Pogled, hladno miren, pisatelj ni mdgel srečno zasta- skoraj mrtev in zastrt s težkimi viti, ker v delavskemu svetu in vejami, vzplamti včasi v prita-gibanju ni bil zadosti doma. Vse; jenem ognju. Z globokimi guba-drugace je uspel v risanju krneč- mi oblikovani obraz mu oživi v kega človeka. Ko se je znebil vplivov starega pisanja z romantičnimi zapleti, ko je začutil, da mu tudi čustveno obravnavanje ni po duši, in je videl, da je preočitno poučevanje slabost, se je začel poglabljati v človeka in postajal je vse bolj življenjski. Dosegel je vrhove, kakršni so na primer nazorna in vendar tako pesniška črtica Na petelina, realistična novela Dekla Ančka ali njegovo najboljše delo Prerokovana (pravzaprav Boji s Kroniko gospoda Urbana), živa slika gorenjske vasi za prve svetovne vojne. Močne strani so v poznejših delih, kakor so Beli ženin, Strici, Sibirija, trdo stvarna, zgoščena podoba hude revščine, ki jo je naplavila velika gospodarska kriza na rob mesta iz pisateljeve fare. Prijetni stvari sta Gospod Hudournik. kjer je opisal svojo u-sodo pod Stolom, ali pravljična Makalonca, s katero je marsikoga presenetil. Njena nenavadno ljudska oblika je nova zgo-
pogovoru, mišičevje deluje neenakomerno in živčno, a zelo izrazito." Izidor Cankar se je z njim pogovarjal o literarnem delu. Na koncu svojega obiska pa je Izidor Cankar pripomnil: "O živinorejski zadrugi, vodovodu, domu in cerkvi govori z večjim ponosom kakor o svojih romanih; marsikdo mu je to že zameril, a slednjič je vendarle res, da je samo eno potrebno in da je brez kruha teže živeti kot brez literature."
Spričo takega svojega značaja in vsega prejšnjega dela ni čudno, da je Finžgar v letih slovenskega boja za osvoboditev izpod tujcev šel drugačno pot kakor toliko drugih njegovih duhovskih tovarišev. V delu za gospodarsko osamosvojitev naše domovine pa je pozdravil nadaljevanje prizadevanj, ki se je sprožilo že v njegovih mlajših letih in ki ga je sam ves čas vneto pospeševal.
Hotel je, da bi bili zdrav, za-
vorna priča, kako zvesto je Finž- res Prost in na sv°j° Prostost po-
gar zajemal iz ljudstva.
Veliko njegovega dela je od leta 1922 pri Mohorjevi družbi, kjer jc bil urednik njenih izdaj, in družinskega lista Mladike. Z njim je dvigal ljudsko izobrazbo in poglabljal umevanje
nosen narod. Vsi, ki so črpali In sc krepčali ob možatosti njegove besede in zgleda, mislijo nanj s toplim srcem in želijo, da bi še dolgo zdrav in z zadovoljstvom v duši spremljal pot našega naroda.
leposlovja in upodabljajoče u- B f*!! ^J.. •*•$ metnosti, ki so jo ponazarjale "OTIfl VedVlO VIS|I
daljni Dachau v prikritih In zato toliko bolj vznemirljivih stavkih, ki so jih pisali preprosti ljudje svojcem. Zanj je namreč vedel skoraj sleherni slovenski človek. Gotovo ni pisatelja, ki bi bil tako splošno priznan in spoštovan, našemu človeku tako v srce zapisan in bi se ga tako z zadovoljstvom spominjali kakor ravno njega.
Da je prišla ta osemdesetletnica skoraj nekam nepričakovano, je krivo tudi to, ker ga pred petimi let v širši javnosti posebej niso slavili. Finžgarjev rojstni dan je ravno dan po dnevu Prešernove smrti. Velike priprave za prvo državno Prešernovo proslavo po osvoboditvi so skoraj zakrile misel na pisatelja, ki je takrat sam slavil našega velikega pesnika in svojega ožjega rojaka in ki je že prej toliko napravil, da se njegovo ime razširi in utrdi med slovenskim ljudstvom.
Franc Šaleški Finžger se je rodil blizu Prešernove Vrbe v Doslovičah pri Breznici 9. februarja 1871. Njegov oče je bil krojač in kajžar, pa si je pozneje postavil nov dom pri fari. Finžgarjevo pisanje kakor nastop razodevata, da je Gore-
pametno urejeno, kadar posluša jo otroci in sosedje modre nasvete starejših, živijo zmerno in svojim razmeram primemo, si pomagajo, radi segajo po knjigi in se lotevajo naprednejšega gospodarstva. Take pametne zglede je zapredal v resne in hudomušne zgodbe, ki odkrivajo, kam zapelje nepremišljenost, svojeglavost, zapravljivost in iskanje samega sebe. Novi časi so pre-obražali lice naše dežele, gorenjski kmet je bil bolj ko kateri drug sprejemljiv za gospodarske novosti. Pisatelj ga je podpiral v naprednem prizadevanju z govorjeno in tiskano besedo, svaril pa pred sebičnim mišljenjem, ki je razdiralo družinsko in vaško skupnost in povzročalo marsikatero tragedijo. Tako vzgajanje pa je znal Finžgar odeti v živo in nazorno pripoved in čisto ljudsko besedo. Redkokje govorijo ljudje v povestih tako sočno in izvirno kakor Finžgarjevi Gorenjci. To je veliko pripomoglo, da se je njegovo pisanje tako udomačilo med ljudstvom in da je v nekaj letih postal najbolj priljubljen ljudski pisatelj. Širše množice si je pridobil posebno z igrami. Vse so še danes zelo znane, tako
podobe, sam pisatelj pa je več let vzgajal literarni naraščaj, ki mu je zaupala svoje prvence. Ljubezen do knjige je pospeševal že prej celo v povestni obliki, govoril o lepi knjigi na ljudski univerzi in napisal marsikatero zanimivo oceno in članek o naših pisateljih, da bi ljudstvo spoznalo pomen svojih kulturnih delavcev. Sprožil je misel, ki se je tudi uresničila, naj bi slovenska mladina odkupila Prešernovo rojstno hišo, da bi postala narodna last. Tako je vedno skrbel, da bi bila naša kulturna dediščina in vsak spomin nanjo znana in domača čim širšim ljudskim plastem.
Kje naj bo pisatelj s svojim delom spričo ljudstva/je zelo lepo povedal v pogovoru z Izidorjem Cankarjem za njegove O-biske Dejal mu je, da "med ljudstvom in inteligenco ne sme biti prepada, temveč mora peljati most z ene strani na drugo. Jaz držim ta most, kolikor morem, in mislim, da ga nikakor ne smemo podreti. Največja u-metnost je pisati za ljudstvo in inteligenco obenem. Sto doktorjem govoriti ni težko; sto kmetom lepo govoriti je višek u-metnosti. Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inteligenca z enakim veseljem, so najboljše, kar Jih je kdaj človek napisal " In tedaj je tudi opravičil vzgojni namen svojega pisanja: "Samo tisti bo resnično celotnega naroda, ki bo pisal tako, da narod spozna v povesti samega sebe, spozna vr-
Dobički velikih korporacij so bili lani brezprimerno visoki, a letos so bili že v prvih treh mesecih višji kakor lani v enaki dobi.
American Natural Gas Co. je imela lani svojo najboljšo žetey v njeni petdesetletni dobi. Dobiček Aluminum Co. of America se je lani podvojil. Ravno tako Eastern Air L. Profit Motorola korporacije se je lani dvignil 142 odstotkov. International Telephone and Telegraph korporacije je imela lani trikrat toliko dobička kot leta 1949. Dobiček Anaconda Copper Mining kom-panije se je dvignil 71 odstotkov. Dobički oljnih družb so se dvignili 70 odstotkov. In tako naprej. Delavcem pa se dvigajo le cene življenskih potrebščin.
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča itevilka Proletarca
2242 ~
Ako je številka tik VAŠEGA Imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam )e naročnina potekla za toliko tednov kolikor je itevilka v va-ftem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini!
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * *
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani)
naše čete ne božajo sovražnih vojakov in da so tudi one uganjale nasilstva, posebno v nekaterih slučajih naši letalci, kar je priznal tudi general Ridgway. Taki so zakoni krvave igre, ki ji pravimo vojna.
JUGOSLAVIJA je v propagandni vojni s kominformom z vsem kar premore, te približno dve leti izdaja v Beogradu pod firmo zveze jugoslovanskih žur-nalistov vsaka dva tedna revijo v angleščini, "Review of International Affairs." Urejevana je y glavnem za odbijanje komin-formine, to je sovjetske propagande, a so v nji tudi razne druge razprave, npr. o nenehnih jtalijanskih zahtevah' gleda Trsta, «o položaju v sredozemskih deželah, o težavah Anglije itd« Mnogi ti članki so v političnem razumevanju jako zreli, toda v nekaterih kar mrgoli tiskovnih napak česar bi v taki reviji ne smelo biti. Pošiljajo jo raznim ministrstvom po svetu, univerzam, časopisju in posameznikom In ker jo v inozemstvu dostikrat omenjajo, je to dokaz, da jo mnogi tudi* čitajo. Poleg publicitete se jugoslovanska vlada trudi privabiti v Beo-
kos. A s časoma bi se katoliška struja v HBZ znova utrdila, da se ji ne bi mudilo ustanoviti prej omenjene svoje katoliške zajednice.
Vseskozi po prvi svetovni vojni žare v HBZ strastni frak-cijski in osebni boji, tožbe in denuncijacije. Zavarovalnin-ski department ter sodišča imajo vsled te^a s HBZ jako veliko opravka —Ofnenda z nobeno toliko kakor baš s to veliko hrvatsko "bratsko" organizacijo. Sicer so zavarovalninske oblasti na pobudo justičnega depart-menta jako pritisnile na pod-konca — namreč kakšen da bo I porno organizacijo Internation-— ne more nihče z gotovostjo al Workers Order, v kateri imajo prerokovati. Dober ne bo v ni- j Hrvati ter nekatere druge narod
terem je napis "for war in Europe," pod risbo pa besedilo — "Američki imperijalisti dodijeli su fašisti Titu ulogu zapaljivača novog rata u Evropi." Koliko časa še bo trajala ta "mrzla" vojna proti Titovi "kliki"? Nedvomno toliko časa kot mrzla vojna med Moskvo in Washing-tonom, ako pa se "sod smodnika" prej užge, potem kajpada
nosti svcye posebne sekcije. U-stanovili so jo komunisti v boju proti socialistično orientirani podporni organizaciji Work-
kakršnem slučaju.
LETOŠNJA KONVENCIJA HBZ v Los Angelesu je sklenila, da naj v bodoče glasilo "Zajed-
ničar" izhaja polovico v hrvat-j men's Circle. Obe imata gl. skem in polovico v angleškem urad v New Yorku in obe ao u-jeziku. Ima dvanajst strani. U- stanovih 2idje. rednik hrvatskega dela se sedaj <IWO je vsled persekucij in pritožuje, da je delegacija spre- pa zaradi zavarovalninskih od-jela omenjeni predlog prenag- delkov raznih držav, ki so nas-ljeno, brez razprave, ker se ji je topili lani in letos proti njemu, mudilo. Pravi, da hrvatskega zdaj ž<j uničen. Vrše se še tožbe, gradiva na šest strani nikakor ne toda staro življenje je iz te ko-bo mogoče spraviti in namigu- munistične bratske podporne je, da so si "kuglaši" (kegljači) ; organizacije popolnoma izgini-pridobili preveč prostora. A naj j0. >
ga imajo meni on, ako se "Za- Tudi Zajednica je bila že na jedničara" poveča. Oglasov ima "slabem' glasu vsled komuni-za deset tisoč dolarjev na leto, stične "infiltracije". A najbolj ki plačajo hrvatskega in angle- pa so% zavarovalnmski depart-grad čimveč raznih vplivnih po-, škega urednika in pomočnika.! menti posameznih držav, v kate-litikov, delavskih deputacij ter Problem, kakršnega ima "Za- rih posluje, postali nanjo bud-žurnalistov iz onih dežel, ki so jedničar", je sedaj več ali manj ni vsled neprestanih denuncija-
— ----- — — m—~ problem glasil vseh jugoslovan- cij. Največ jih je seveda pri-
skih podpornih organizacij. hajalo na pennsylvanski in-V "SRBOBRANU" je imel po surance department, kjer je letošnji konvenciji Srbskog Na- HBZ inkorporirana. Po eni kon-rodnog Saveza urednik angleške venciji je ID zamrznil celo če-sekcije članek, ki se od članka kovni račun HBZ, ker je pora-urednika hrvatske sekcije "Za-! žena skupina glavnih odborni-jedničara" zelo razlikuje. Prvi kov tožila na ID države Penne, se pritožuje, da je minula kon- da je novi gl. odbor izvoljen ne-vencija SNS mladino jako pre- postavno in v neskladju s pra-zrla, ker je dala skoro vse man- vili HBZ. To je povzročilo mno-date starim članom in ukinila go potov in stroškov, predno se angleško izdajo Srbobrana. Ta je stvar pri ID v Harrisburgu list je dnevnik, kot npr. Prosve- izravnala.
ta, glasilo SNPJ, in ena števil- A denuncijacij ni hotelo biti ka (Srbobrana) na teden je bila konec niti potem. Ko so bile vsa v angleščini. Zadnja kon- volitve za delegate osme vencija pa je sklenila, naj se an- redne konvencije HBZ končane, gleško gradivo razpodeli v vse so se spet pričele tožbe, največ izdaje. A tendenca je, da posta- na zavarovalninska oddelka dr-nejo vsa ta glasila prej ali slej žav Pennsylvania ter Illinois, da urejevana samo v angleščini, da-1 so bile volitve izvršene proti želi vanjo. Iz dežel sovjetskega; si stari agitatorji z agitacijo pravilom, ker so bili za volilne bloka smejo v Jugoslavijo le med mladino, to je, med tu ro- upravičence priznani tudi člani,
jenim potomstvom priseljencev ki so pristopili v letošnjem a-niso nič kaj zadovoljni. Staro ži- prilu, dočim bi imeli pravico vljenje, kakršno je bilo ko so voliti le tisti člani, ki so pri-bili priseljenci še mladi, izumi- stopili pred aprilom tega leta. ra. Novo pa je zapopadeno naj- Tako so bile volitve razveljav-v plesih, izletih in v "na- ljene v 59 društvih, ki so bila
tostran železne zavese. Mnoge izmed teh sprejme Tito, druge minister vnanjih zadev Edvard Kardelj, in seznanjajo jih tudi z raznimi ustanovami, z uradi in z gradbenimi ter političnimi načrti Titove Jugoslavije. Mnogi obiskovalci imajo ob vrnitvi o Jugoslaviji dobro besedo, a ne vsi — posebno časnikarji ne. Nekateri pravijo, da je bila petletka polom, da so novi Beograd osnovali povsem nesposobni arhitekti in da je bil ves denar, vložen v qgrodja, kjer naj bi nastalo novo moderno mesto, vržen v vodo — ali toliko kot v Savo in Donavo, ki se stekati tam blizu skupaj. A že to, da Jugoslavija tujcem mej več ne zapira, je dobro. Seveda, hoče pa točno vedeti kdo je kdo ki
dovoljeni diplomatski uradniki, izmed drugih pa nihče. Živeti v takem sosedstvu je za Jugoslavijo mučno, a udati pritisku Kremlja se nikakor noče.
KANADSKO "JEDINSTVO" prinaša iz kominforminega tiska kartune proti Titu. V enem je Tito narisan v vlogi, ko potika goreč šop v sod smodnika, na ka-
vec
cionalnih kugljaških tekmah kot pravi med vrsticami urednik hrvatske sekcije "Zajedničara."
BOJI IN DENUNCIACIJE V HBZ SO JI V POSMEH PRI OBLASTIH IN ČLANSTVU PA V VELIKO ŠKODO
Osma konvencija Hrvatske bratske zajednice meseca septembra v Los Angelesu ni odpravila frakcijskih bojev v tej bratski organizaciji in se nadaljujejo vzlic urednikovemu geslu, da naj bo odslej cilj v HBZ "bratstvo i jedinstvo."
Frakcije v nji si vzlic temu, da je že precej tednov po konvenciji, še vedno niso edine, kdo prav za prav je zmagal in kdo bil poražen. "Narodni Glasnik'1 je tik po konvenciji trdil, da je zmagala "napredna koalicija' proti zvezi titovcev, mačkovcey, "ustašev" in drugih takih "iz-dajničkih" skupin. A zdi se, da s to svojo "zmago" sedaj, ko je že tedne po konvenciji, niti "N.G." ni več zadovoljen. Niti ni zadovoljen urdnik hravatske sekcije Zajedničara, Filip Vu-kelič, ker mu je prekljanje med "frakcijami" silno neprijetno.
ustanovljena po prvi svetovni vojni, ki se imenuje Hrvatska katoliška zajednica. Njen sedež
upravičena do 79 delegatov, in razpisane nove volitve. Naravno, da je to povzročilo med prizadetim članstvom veliko vzruje-nja in med člani izvršnega ter glavnega .odbora'HBZ pa še večjo napetost. Zavarovalninska komisarja omenjenih dvehdržav sta poslala v glavni urad HBZ svoje pooblaščence, da "afero", oziroma kršitve pravil preiščejo, in preiskava je bila odrejena od illinoiskega zavarovalniškega komisarja tudi v prizade-
ško državljanstvo jim ni bilo, ker so se smatrali za "državljane vsega sveta."
Urednik Zajedničara, Vuke-lič, nato opisuje, da ko se je ta skupina ločila od svoje matice, si je ustanovila "Jugoslaven-ski Prosvjetni Savez" in začela izdajati "Novi svijet", kateremu je pozneje spremenila ime v "Znanje".
Vukelič ugotavlja, "da so danes taki tipi spet na površju, ki s svojirfii metodami v svoje namene izrabljajo klerikalce, narodnjake in narodne stranke; pravi, da je njihov, človek na čelu tudi HSS (hrvatske selja-čke stranke). V borbi proti komunizmu se poslužujejo posvetnih ljudi in svečenikov (duhovnikov), pravi Vukelich, ki pa zgodovino teh ljudi ali nalašč narobe razlaga, ali pa je ne pozna.	k.
Prosvetaši so do boljševiške revolucije tvorili hrvatsko sekcijo Jugoslovanske socialistične zveze. Pod vodstvom Teodorja Cvetkova, George Kutuzovicha ter drugih vodilnih članov hrvatske sekcije so bili strastno v protivojni propagandi in v boju proti slovenski sekciji pod vodstvom Etbina Kristana. Njim je bil takrat boj vojni glavna tarča, neglede na posledice.
Po ustanovitvi komunistične internacionale se je ta hrvatska sekcija ločila od JSZ ter začela tipati, kateri komunistični stranki naj se pridruži. Obstajali sta tedaj dve, ena pod vodstvom Chas Ruthenberga iz Clevelanda in druga pod vodstvom Johna Reeda iz New Yorka. Končno se je pridružila Ruthenbergovi stranki. Teodor Cvetkov in George Kutuzovich, ki sta prej urejevala socialistično "Radni-Čko stražo", sta postala urednika "Radničkcga glasnika," ki jo je nasledil. Poskušali so z dnevnikom in za pomočnika so jima dali še profesorja Franjo Prevedena. Toda komunistom — o-ziroma glavnemu komunističnemu vodstvu v New Yorku ti ljudje niso bili po volji in tako so bili izrinjeni • iz uredništva vsi trije. In šele na to so ustanovili omenjeni J ugosla venski prosvetni savez". Ker jim političnega lista "Novi svet" v takratni histeriji ni bilo mogoče urejevati tako kakor je Cvetkov želel, so z njim prenehali ter mu spremenili ime v "Znanje". Ta ni dobil ne opore, ne zanimanja in prosveta&bo gibanje je skopnelo. A iz pisanja Zajedni-čarjevega urednika VukeliČa pa izvemo, da je ta skupina — majhna kot je — po svoje vendarle močna in se pripavljaha, da na losangelski konvenciji HBZ "pobaše" vsa "koritca" v svojo malho.
2e iz tega je razvidno, koliko konfuzije je v vseh teh frakci-
jah in v "narodnih" strankah, ki se tepejo za vodstvo v HBZ in se pri tem poslužyjejo kakršnih koli sredstev.
Čudno je, da se v tej*frakcij-ski ihti Zajednica še drži skupaj.
Ko se je pričela v deželi kampanja za polaganje prisege lojalnosti Zed. državam, je bila Zajednica med prvimi, ki je to storila, ne da bi jo kdo silil ali nadlegoval. Storila pa je to, ker je bila vsled denuncijacij označena za simptično "komunizmu", česar pa vodstvo ni hotelo zato je 17. maja 1950 ekseku-tivni odbor objavil izjavo uda-nosti in svojo vero v Ameriko (v Zed. države) in v ameriške ideale. To izjavo je znova objavil v Zajedničaru dne 8. avgusta letos. Podpisali so jo, kakor takrat, gl. predsednik V. I. Mandich, glavni tajnik John Badovinac, bolniški tajnik John Kovach, gl. blagajnik Martin Krasich in mladinski direktor Joseph Bella.
Dalje so jo podpisali še vsi glavni funkcionarji v gl. uradu, ki so, urednik Filip Vukelich, uradnik angleške sekcije Stephen F. Brkich, direktor atletike Frank Braidic, glavni zdravnik dr. Francis J. Arch in glavni pravnik Thomas R. Balaban.
Oči vidno pa to ni dosti pomagalo, saj pred kongresnim odsekom za raziskovanje protiame-riških aktivnosti ne, in tudi ju-stični oddelek je dobival o trenju v HBZ zaupna poročila. FBI, ki je raziskovalna detektivska podružnica justičnega oddelka, ima svoje agente tudi v še tako "skrivnih", tajnih organizacijah. Tako je npr. Matt Cvetic sproti sporočal, kdo so ljudje, ki se hočejo dokopati v vodstvo HBZ, kakšni so načrti komunistov v ta namen, in kakšne taktike se poslužujejo javno in kakšne so njihove tajne metode.
Urednik Vukelich se je v tem metežu dotaknil tudi "političnih" resolucij, ki imajo dvojen namen: prilivati olje na ogenj in s tem kreirati v HBZ s "politiko" še več zmede.
Npr., skupina pošlje v glavni urad resolucijo, s katero naj bi HBZ zahtevala od zveznega kongresa razveljavi jen je Tafto-vega-Hartleyjevega proti-unij-^skega zakona. Večina odbora tolmači, da take resolucije za HBZ niso več umestne, kakor so bile pred leti, ker sedaj so unije močne in se lahko same postavijo v bran. Tedaj pa skočijo pokonci predlagatelji resolucije z vzklikom: "Člani, ali jih vidite, reakcinarje? Gre se za delavsko stvar, resolucija se poteguje za obrambo delavstva, a reakcionarna večina jo je vr-
Nekaj o naših stvareh
•	(Nadaljevanje s 1. strani.)
Frank Zaitz je pojasnil, da je bilo na seji uprave in Prosvetne matice že v prvi polovici leta sklenjeno, da naj se pridruženim društvom razpošlje odvisne knjige, ki jih ima v zalogi Prole-tarceva knijigarna. Predno bi se moglo to delo isvršiti, bi vzelo precej dni, ker bi bilo treba vse odpečatiti, zbrati in razdeliti v pakete, jih zaviti in poslati društvom. Tega časa pa on nima in zalo to delo še ni bilo izvršeno. Nekdo je vprašal, da čemu se ne bi dobilo za to nalogo prostovoljne pomoči. Tone Udovich je pojasnil, da bi to mogel IzvršlU le tak, ki ima v tem skušnje.
Tajnik te ustanove, Fr. Zaitz, je nato pojasnjeval, da ko je bila Prosvetna matica ustanovljena, je bil njen temeljni namen pomagati Proletarcu kriti tiskovne stroške. Svoj početek ima v letu 1921 in imenovala se je "Pomožna izobraževalna akcija JSZ". Zasnoval jo je takratni tajnik Frank Petrich. V ekse-kutivi, v kateri jo je predlagal, so bili nekateri skeptični, češ, da ne bo toliko odziva kolikor ga on pričakuje, a po daljši razpravi je bil njegov načrt odobren. Namen je bil s to akcijo, kot žc omenjeno, pomagati Proletarcu in aktivnostim JSZ v gmotnem oziru in šele leta pozneje se je reorganizirala pod imenom "Prosvetna matica". Največ se ji je pridružilo izmed 700 društev naprednih organizacij do dve sto, in največ kar so plačala na leto je bilo okrog tisoč dolarjev. Toliko ali pa še več bi stal v sedanji draginji tisk ene knjige, ki bi imela nekaj nad sto strani.
Oklic na društva za pristop k "Izobraževalni akciji JSZ" je Frank Petrich razposlal novembra 1921. V njemu je rekel med drugim:
"V Ameriki je danes nad 700 društev, ki se štejejo za napredna in svobodomiselna. Če vsako sprejme predloženi načrt in sklene prispevati po $1 na mesec, bo to pomenilo koncem meseca $700. S to vsoto se že da nekaj začeti, med tem ko bi bile žrtve za posameznika vsak mesec nezi\antne."
Ime Prosvetna matica je ta ustanova dobila na zboru JSZ leta 1930 v Detroitu. Kako je potem poslovala bo opisano v posebnem članku v eni prihodnjih številk.
Koristnost te ustanove je tudi v tem, ker daje priložnost raznim društvom, domovom, klubom in zborom imeti skupne krajevne konference, kakor je bila omenjena dne 11. nov. v Wau-keganu. Poleg podpornih društev je bil na nji zastopan klub Št. 1 JSZ, gospodinski klub Arcadia parka v Milwaukeeju, gospo-dinski klub SND v Waukeganu, slovenska čitalnica v Waukeganu, dva krožka Progresivnih Slovenk itd. Tako se seznanijo drug z drugim in z delom, ki ga vrše v naselbinah.
0 "PROLETARCU" IN DRUGIH NASlH USTANOVAH TER NEKAJ 0 SEBI
je v Gary ju, Ind. HBZ ima tih društvih HBZ v Chicagu. svoj glavni urad v Pittsburghu. Do leta 1920 je bila dokaj močna podporna organizacija tudi ^ ponovnih VoTitev ni prišio.^A Hrvatska zajednica v Illinoisu,
ki pa je želela združenja s prvo; ta se je takrat imenovala Hrvatska narodna zajcdnica. Po združenju z illinoisko zajednico je besedo "narodna" nadomestila z "bratska" (HBZi.
Obe sporni struji sta se končno sporazumele toliko, da
na konvenciji se ta rana vseeno ni zacelila.
Kakšna so "politična" ali pa koritaška trenja v HBZ? A-ko .pogledate "Narodni glasnik", dolži "titovce", "ustaše" (pristaše bivše Paveličeve "neza-Kmalu po prvi svetovni voj- visne hrvatske države) in Mač-ni so na eni konvenciji previa- kovce (pristaše hrvatske selja-dali socialisti in komunisti čke stranke, katere voditelj
(slednji so bili takrat vsi bivši socialisti) in ta "preobrat" so manifestirali s tem, da je predsednik konvencije, socialist s komunističnimi nagnjenji, imenoval že prvi dan zborovanja duhovnika za reditelja (vra-
tarja) konvencije. Katoličani so ° HBZ ima v obema oddelkoma i mu to silno zamerili. V onih le-nad 100,000 članov. To je med | tih je članstvo izvolilo za dele-Hrvati v Amerika glavna, prav-1 gate na vsako konvencijo kak zaprav edina bratska podporna ducat duhovnikov. Pozneje pa postolov socializma, ki so pred organizacija med njimi, ki kaj vedno manj, ker ti župniki v leti vzklikali, "proletarci vseh šteje. poleg nje se ena druga, debatah nasprotnikom niso bili dežel, združite se!" Za ameri-
'Maček) je sedaj pribežnik v Ameriki), da se hočejo polastiti vodstva HBZ ter jo zapeljati v fašistični pristan. Urednik Zajedničara. Philip Vukelich, pa se znaša nad "prosvetaši". Pravi, da je nekoč ta "mala grupi-ca imela največ odborniških mest v Zajednici. Tolmači, da so ti "prosvetaši" učenci Mark-sa, Bebela, Engelsa in drugih a-
MIT želite svojim priredbam čimveč illjl moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCUI
(Konec z 2. strani) navzdol že med prvo svetovno vojno. Hrvatsko sekcijo JSZ so okupirali komunisti in potegnili za sabo tudi mnogo Slovencev. Srbska sekcija je hirala. Naši klubi po deželi so se znašli v vrtincih frakcijskih bojev. Potem še militanti z Normanom Tho-masom na čelu in naš zbor v Clevelandu, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., dasi sijajno obiskan, je bil zadnji. Boj med Thomasovo strujo "mi-litantov" ter strujo "starogar-distov" ga je pokopal.
Ker se naši nekdaj aktivni ljudje starajo, ker se umikajo iz te vrste aktivnosti in umirajo, jim je težko dobiti namestnikov, posebno v sedanji dobi vojne histerije.
Mi imamo sicer dober odbor, toda odborniki pridejo na sejo, sprejmejo predloge, a za izvršitev dela, ki ga predlogi nalagajo, je treba ljudi, in teh kot že pojasnjeno nimamo.
Slovenski delavski center
Na zboru JSZ ter Prosvetne matice leta 1924 v Clevelandu v SND na St. Clair Ave. smo sprejeli načrt za zbiranje sklada. s katerim bi si postavili Slovenski delavski dom v Chicagu. Zamislili smo si poslopje, v katerem bi bili uradi Proletarca ter drugih naših ustanov, dvorana in center za družabno življenje med nami. V sklad za tako poslopje smo zbirali največ
med našimi somišljeniki in v področju klubov JSZ. Bil sem tajnik tudi te ustanove nad trinajst let — namreč od ustanovitve pa do leta 1938. Predno smo sedanje poslopje, ki ga označujemo za Slovenski delavski center kupili, smo imeli v skladu za nakup nad deset tisoč dolarjev. Pretežni znesek te vso-1 te je prispeval klub št. 1 JSZ1 v Chicagu, ki je prebitke od svojih predstav ter drugih svojih priredb nalagal v omenjeni sklad. O tej ustanovi bo v pri- j hodnji Številki poseben članek.
Prosvetna matica
Ona je na našem prosvetnem polju storila veliko več kot pa si celo naši prijatelji morejo predstavljati. Tudi o nji imamo v tej številki posebno poročilo, ki se pričenja na prvi strani, pod naslovom, "Nekaj o naših stvareh."
Potrebovala bi ljudi, ki bi delali v nji prostovoljno in enega, ki bi bil kot že omenjeno ob enem upravnik lista in koledarja, tajnik JSZ in Prosvetne matice.
Poskusimo. Morda bo še šlo.
Kaj bi še rad storil
Kar se mojega dela in nalog tiče, še nisem dokončal ne dela in ne nalog, ki sem si jih zamislil. V delu imam obširen spis iz skušenj ter aktivnosti v svojem življenju.
Rad bi napravil dober zgodovinski spis o klubu št. 1 JSZ
gla v koš!
Tako se demagogira, ne v na-meuu komu kaj koristiti z resolucijami in s članki, ampak kdo se bo vsedel k mizam v glavnem uradu in komandiral.
Politično življenje med ameriškimi Hrvati, ki je skoro vse osredotočeno v HBZ, je res babilonska zmešnjava, ki je prošla konvencija <HBX v Los Angelesu) ni mogla ali pa morda niti ni hotela odpraviti.
Veliko sklepov je bilo v naglici narejenih, brez preudarka, in zdaj odborniki jamrajo—češ, kako se je delegatom mudilo v važnih zadevah, čas pa zapravljali s politiziranju in v agitaciji za mandate.
V HBZ torej ni "mrtvila." V nji je "združen" ves hratski narod v Ameriki. Zdaj je v nji tudi velika skupina "razseljencev" (DP persons), v kateri so večinoma "izobraženci" — npr. duhovniki irvadvokatje.) Cenijo se za bolj kulturne ljudi kot pa so stari člani in tako so tudi ti ljudje postali za HBZ nov "poseben" problem. **
Da bi se vsi ti ljudje le nehali denuncirati drug drugega oblastim, pa bi saj na videj bolje izgledalo.
Neki novi glavni odbornik HBZ je piscu tega poročila nedavno dejal: "Težko je, ker imamo med sabo toliko bojev in tožba, toda ako nastane med n*mi politično mrtvilo kakor je v vaših (podpornih) organizacijah, tudi ne bo nič prida. Posebno zato ne, ker mi imamo v bistvu le e n o organizacijo, v i imate pa saj tri take, ki si konkurirajo in tako imajo že v tem precej pogojev za uspevanje."
RAZVOJ NE MIRUJE
Napori človeštva v boju za resnico in pravico so bili že dostikrat pokončani v krvi. Ampak vselej so znova vstali — jačje in z mogočnejšimi argumenti ko kdaj prej.
Prebivalstvo Zed. držav naglo narašča
Stevni urad (Census Bureau) ceni, da so imele Zed. države s prvim julijem 154,353,000 prebivalcev ali nad dva milijona 300,000 več kakor aprila 1950, ko je bilo izvršeno splošno ljudske štetje. Imamo ga vsakih deset iet.
v Chicagu, ki je storil na poljih udejstvovanja slovenskih naprednih delavcev toliko kot po mojem mnenja nobena druga pasameznih skupin v tej deželi. O Prosvetni matici in še marsikaj. Dela mi torej prav nič ne manjka, pač pa podpore, duševne, finančne in agitacijske za Proletarca.
Kritike, te dobivamo od nekdaj zadosti, ne da bi jih iskali. A za druge (podpore) pa moledujemo in apeliramo, in t/dco delamo od početka našega gibanja, ki se je pričelo v naši sedanji obliki pred okrog petdesetimi leti.
Rad bi pisal kaj optimističnega, vzpodbudnega, a položaj je treba predočiti kakršen Je in to sem po svojih močeh v tem poročilu storil, in pa v drugih članskih v tej številki.
Nabrano v podporro Proletarcu na sestanku v Chicagu
V Chicagu se je	dne 17. avg. vršil ob priliki seje gl. odbora SNPJ sestanek, na katerem se
je vršila razprava	o tem listu.
Ob tej priliki so	prispevali v tiskovni sklad Proletarca sledeči:
John Spiler	$10.00
Edward Tomšič	10.00
John Sprohaf	5.00
Michael Kumer	5.00
Math Petrovich	5.00
Anton Shular	5.00
Kari Samanich	5.00
John Chebular	5.00
Ray Travnik .	5.00
Joe Culkar	5.00
Joško Oven	5.00
Theresa Mazon	5.00
Angela Zaitz	5.00
Anna P. Krasna	3.00
Max Kumer	3.00
Frank Bizjak	2.00
Mary Udovich	2.00
Ste ve Malnarich	2.00
Joe Kosich	2.00
Anton Trojar	2.00
Joe Oblak	2.00
Louise Kaferle	2.00
John Morsy	1.00
Andrew Vidrich	1.00
Anton Udovič	1.00
Philip Godina	1.00
Frank Japich	1.00
Ludvik Katz	1.00
Milan Medvešek	1.00
Fred A. Vider	1.00
Matt Briške	1.00
$105.00
Skupaj
Dan pozneje je Edward Tomšič nabral med onimi odborniki, ki niso bili na sestanku, sledeče
vsote:
J. Z. v spomin pokojnemu
Jožetu Zavertniku Donald J. Lotrich James Maglich Frank Vratarich Frank Polsak Joe O'Kicki John Kobi Lovrenc Gradišek Neimenovan Camilus Zarnik
$10.00 10.00 5.00 5.00 2.00 2.00 2.00 1.00 1.00 1.00
Skupaj	$39.00
Obe vsoti skupaj	$144.00
Iskrena hvala vsem prispeva-teljem in nabirateljima E. Tomšiču ter J. Spilerju.
\
\
PKOLETAKKC, November 28, 1)151
5
POTA "NARODNEGA GLASNIKA
n
List, ki je v boju proti Proletarcu za svoj pokret med Slovenci potrošil precej tisočakov, zdaj sam v velikih stiskah
Hrvatski "Narodni Glasnik nil, da bi sam tiskarne v Pitts- j tuloviča) so hrvatski komunisti ja inu ni hotela nuditi veliko I vilki).
ja" in potem njen naslednik "Delavec" prejela za naročnino, oglase in v njun tiskovni sklad: * Franka Novaka < Bar-
razgovori
<&onec z druge strani)
tam priobči tudi nekoliko slovenskega gradiva. Nekaj časa je izhajal slovenski komunistični list "Naprej", najprvo vjfmo	^ Nedvomno ^
Pittsburghu in potem v Cleve- * ....	. ~
landu	'urednik razložil vzroke. <Op.
Hrvatska komunistična s«*ci- ~ Por°*a° 0 nJih v teJ *te"
se je vrnil iz Pittsburgha nazaj v Chicago. Zadnja številka, ki
burghu ne mogel vzdržati. Stavce *bi bilo treba plačati, pa tudi
je še izšla v Pittsburghu, je da- če bi imeli dela le po nekaj ur,
tirana 1. avgusta.
Uprava tt>ljnači, da je vzrok selitve, ker je v Pittsburghu o-
stal zdaj sam v svoji tiskarni. V času, ko je bil premeščen iz Chi-caga v Pittsburgh so Hrvati in Slovaki kupili veliko tiskarno, v kateri je izhajal Narodni glasnik dnevno na 6, in osmih straneh in slovaški dnevnik Ludove Noviny na šestih straneh. Poleg teh dveh dnevnikov sta bila v nji tiskana še dva tednika, en trotednik in mesečnik Slobodna Reč (srbski).
To aranžmo je izvršilo takrat vodstvo komunistične stranke v New Yorku, česar pa N. G. v svojem poročilu o sedanji selitvi (v izdaji z dne 1. avgusta* ne omenja. Strankino vodstvo je namreč smatralo, da je Pittsburgh s svojimi sosednimi mesti veliko bolj center priseljencev iz slovanskih dežel kakor pa Chicago. Tako je smel izmed slovanskih komunističnih listov
ker se drže pravil in pogodb u-nije in tega bremena bi en list ne zmogel.
Novi naslov Narodnega glasnika je 1413, W. 18th St., Chicago, 111., torej blizu tam, kjer sta bila ustanovljena Proletarec in za njem "Radnička straža", ki je po prvi svetovni vojni postala komunistična in si spremenila ime v "Radnički glasnik", končno pa v "Narodni glasnik".	*
Za uničenje "Proletarca" je skupina okrog Narodnega glasnika potrošila precej tisočakov. Med sabo so zaključili, da jim bo nemogoče razširiti svoj pokret med Slovenci in se polastiti vodstva v SNPJ dokler ne zbijejo "Proletarca". V ta namen je prišel sem Frank Novak, alias Bartulovič, že prej pa so od milwauškega Franka X. Ve-raniča kupili njegov tednik
podpore, ker se je preveč opekla
z "Delavsko Slovenijo" in "Delavcem
Tudi naš Ameriški
DRUŽINSKI KOLEDAR
MORAMO OHRANITI!
Frank Zaitz
(Nadaljevanje)
Ameriški sotrudniki v prvem letniku so bili poleg urednika, ki je pripravil mnogo gradiva, Jože Zavertnik, Etbin Kristan, Jože Ambrozich, Filip Godina in Theodor Cvetkov. Pomagaj je tudi Frank Petrich.
t * Medtem ko je Slo uredniško delo ie dokaj gladko, so pa bile na upravniški strani vsled pomanjkanja potrebnih izkušenj
nistični list Edinost", ki je bil j uspelo. In ako bi mu. bi imeli tega lista. Rad bi kaj slišal tu- ZSjifS^T,, « ^kafale P08!1™0 £	** £
ustanovljen 1. 1943 v Kanadi in prejkone tudi med nami tako Idi od Petra Kurnicka iz San gJ^J" 92s^aneh MfKak?" *	"""" ^ nekaj let pozneje prenehal. Se- histerične boje kakršni so med Francisca. Za gradivo v taki 3 ' nizu*.
danje kominformino glasilo v j ameriškimi Hrvati — sedrfi naj-1 naselbini in v tako velikem me- i Oglasov je bilo v njem le šest strani, poleg	Proletarčevih,
kmalu zatem izlključili, ker je glasom obtožbe proti njemu zašel s strankine linije in postal trockist. Qd tedaj v javnosti ne čujemo več o njemu.
V eni prejšnjih številk sem z velikim zanimanjem čital dopis "big" Tonija, ki ga je poslal preko Štalnatega gorovja iz svojega Oaklanda, in z enakim zanimanjem dopis našega starega pi-
V bodoče bo imel "Narodni glasnik" dovolj opravka s svo-Nekat^ri posairfezniki so z o-(jim bojem za obstanek. A bili dobritvijo in delno s podporo hr- so časi, ko je med ameriškimi ;Onirja Toneta Sularja. Res, Pro-vatske komunistične sekcije še Hrvati zastopal najjačjo orga- letarec bi moral imeti v vsaki poskusili z bojem proti Prole- nigirano politično skupino in se številki take dopise. Saj je na tarcu in za njihovo gibanje.: lotil razširiti vpliv za svoje gi- zapadu kakor drugje mnogo kul-Npr., širili so slovenski komu- banje tudi med Slovence. Ni mu turnih delavcev, ki so prijatelji
Kanadi je "Jedinstvo", ki tu pa I več za oblast nad HBZ.
stu ne bi bil v zadregi.
Anglija v škripcih vsled financ in uporov proti nji
ki so prinesli komaj dobrih $100 čistega. Tudi Če bi prodali vse izvode, bi znašali dohodki tega koledarja z oglasi vred sarrio okrog $1,150. Po odbitku stroškov za tisk, ki je bil takrat še razmeroma poceni, vezbe, oglašanja in poštnine, je bil prebitek neznaten.	*
"Slovenija", ki je začela pod, ,
tem imenom izhajati leta 1914 dar !n, P"**' sto Jonov pa ostati v Chicagu le češki komu- v komunistično lastništvo je P050^3' kl Pa 8a bo morala A-nistični Ust, radi velike češke prešla leta 1921 Pladah so mu kolonije v tem mestu, slovaški zanjo tri ti*.0(;. dolarjeV| namreč in hrvatski dnevnik pa sta bila samo za list __ tiskarna je osta-določena za selitev v Pittsburgh. la prejsnjemu gospodarju. Ime
Nekaj let jim je šlo po tej	So ji spremenili v	"Delavsko
aranžmi v Pittsburghu kar do-	Slovenijo".
bro. Oba lista sta vodila velike TT . . . .	..	. "vo posojilo
kampanje, posebno N G., k. je	- Ur-ejeVal Je ta	1,st PreJ
Prijateljski sestanek, ki smo ga imeli v petek 17! avgusta ob priliki seje gl. odbora SNPJ v
Chicagu je bil po mojem mne- Za ureditev in upravniško delo pri koledarju je upravni od; nju uspeh in ako bi nato Prole- b°r na «v<>ji seji 19- aprila 1915 določil na predlog F. Godine tarča redno prejemali, bi bilo $75» medtem ko je Fr Alesh predlagal, da naj se plača le urej!* zelo dobro. Četudi je padlo pre-	koledarja $30, honorarje drugim pa naj se vsled
cej kritičnih besed, je bil ta se- gmotnega stanja pri listu opusti. Večina je bila za predlog Go-stanek zelo potreben, da smo se dine- teh $75 s° cel° meni določili $3. Pomagal sem ob ve-razgovorili s prijatelji iz raznih *er,h Pri razpošiljanju.
Anglija pa preponosna da bi i	dTle Ure?n* Frank Letni Pre*led v Prvem letniku omenJa z dobrimi
pristala v niecove uoao e	Je obsirno razlozl1 ne sa; stavko rudarjev 1. 1914 v Calumetu, Mich., in premogarjev v
F	.	, mo težave temveč tudi razne južnem Coloradu. Bil je poljudno urejen — ali pravilneje —
Pred prvo svetovno vojno je druge zapreke in pa svoje delo, veliko boljše, kot pa ostali jugoslovanski koledarji, ki so iz-bil angleški kolonijalizem, ali ki ga vrši pri tem listu nad 32 hajali v tej deželi. Vzrok je, da se je takoj od početka ustanovilo pa če mu rečemo imperializem, let. '	to knjigo v namenu, da se obogati našo delavsko literaturo —
Kako bi ga mogla, ko pa pri-1 je £osPodar v ogromni Indiji, v Ugovor* so se udeležili nato ne P" s slaIišča Profita' dasi ** Je Proletarec zelo potreboval.
de sem Winston Churchill z edi- Fa"U' V ?l?lu ,ld y^y? skoro vsi navzoči, katerih je bi- V prvem ali uvodnem letniku je uredništvo imelo pod na-
nim namenom, da izposluje no- svetovni vojni jm se vpliv Velilte iQ precejšnje število. Sestanek slovom "Sodrugom in prijateljem" sledečo poslanico:
r J	Britanije vzdrzuje le se s • , , , ,	, , ....
J	J	je bil zaključen v dobri volji in
(Konec s 1. Strani*
merika bržkone pozabiti, ker ne izgleda, da ga bo Anglija mogla sploh kdaj vrniti.
--- ifiSSJs-KJSs- AT^STT, ««-sEfi,^»t:
pomočjo Zed. držav.
v optimizmu za bodočnost. Kot
"Ko smo vred dvema letoma (1912) naročili 2000 iztisov
v tej deželi in edini hrvatski
dnevnik. Imel je veliko osebja
in podvzemal vse sorte kampa-. » %	. . .5. darle posten
n 10 A r\r> gnnmo ia IzAmiimctiA.
nje. A polagoma je komunistič- T " V""""' CaSI,*ar .^T"" ni zamahsplahneval, mrzla voj- P.r,Znal SV0J° ,Zmoto' ?° De'av" na med USA in USSR se je o- sk° S1°VenlJO P^el.l. v Ch|-
strila in propaganda z obeh stra- "f ,n ™ Urtedn'ka Pf
ni se je spreminjala v h.sterijo. t,Stef Franka Novaka" kl J< rp •. j, . j	.	J prišel sem iz Nemčije. To ie bi-
Tud, odkrivanje agentov provo- *	-Delavska Slo-
katorjev, spnonov in renegatov .. „ . , .	°
l . , . A r venija je p>od komunističnim je na pristase komunističnega . \ J	.	. "
'	r	o tm/ic(t;nm «r IVA 1 ImniibnoiM c nk«
t.1 ni^fi hrntoln, lrnf «n , ni '^ skupnem zborovanju in v danih sc* , P° svo\l mxh volJ» »n an-|r,mo tudi malo pokolektali ter nlL ^M^ln kot so oni od oko^inah bo namJen dosc Klesko vojaštvo s pomočjo do- nabrali lepo vsoto sto pet dolar-njega zantevali — bil je ven- nam^ nadaljne ameriške kre- mačih velikašev uP°re ljudstva jev in nekaj pa so prispevali
gibanja porazno vplivalo komu naj še zaupamo, če so celo razni glavni funkcionarji komunističnega gibanja izkažejo kasneje za sovražnike tistega po
vodstvom v Milwaukeeju slabo uspevala dasi je uprava Narodnega glasnika pri nji upravnike pogosto menjala.
Pod vodstvom novega Franka
kreta, kakršnega so prej propa-	Novaka je "Delavska Sloveni
girali — hinavsko kakopak —	Ja . ki so ji v Chicagu dali ime
t največjo vnemo! '	"	"Delavec", vsled zvišanih stro-
V tem položaju sta prišla ob	škov lezla v še večji deficit, a
mnogo naročnikov ter ob večino	urejevana pa je bila tako jezuit-
postranskih dohodkov hrvatski	sko surovo, da so se je oklenili
in slovaški dnevnik v Pittsbur-	le največji zagrizenci, ki pa o
gu toliko, da sta se končno mo-	komunizmu niso imeli pojma, le gla obdržati samo še kot tednik. | socialiste so histerično sovražili.
S tem so v tiskarni ostali samo	S to skupino je popolnoma iz
še trije tedniki, namreč ome-	svojih razlogov potegnila tudi
njena dva ter srbska "Slobod-	tista struja v SNPJ, ki se je ho-
na Reč", ki je iz mesečnika po-	tel& iznebiti Jožeta Zavertnika
stala tednik in končno prene-	ter njegovega "ajzenponarske-
hala. Med tem je v Chicagu	8a' socializma na vodstvu
pričel izhajati nov srbski list	SNPJ.
"Novosti", ki v svoji prvi števil- Ko so hrvaški komunisti o-
ki pravi, da je neodvisen list	krog "Narodnega glasnika" u-
demokratskih Američanov srb-	videli, da med Slovenci ne do-
skega porekla, in da ne pripada	be tal vzlic vsemu prizadeva-
nobeni politični grupi. Kritizi-	nju in stroškom, in da Prole-
ral pa bo z dobrim namenom	tarcu ne pridejo do živega, niti
vse, kar zasluži kritiko. Branil	ne morejo vreči "Zavertnikove
bo mir in se boril zanj.	protivradničke klike" z vodstva
Newyorški hrvatski "Novi	SNPJ, so "Delavca" v Chicagu
list", ki sta ga Narodni glasnik	prenehali izdajati. Frank Novak
in Slobodna reč nazvala za pro-	ali Bartulovič se je potem pre-
pagandni organ "titovačke fa-	selil v Detroit in začel tu izda-
šističke klike," sklepa, da so	jati "Delavca" 26. januarja
"Novosti" v Chicagu nič druge-	1928. kjer je prenehal julija
ga kot nov kominformovski list,	istega leta. Hrvatska komunisti-
ali z drugimi besedami, nasled-	čna sekcija je v eksperimentira-
nik pittsburške "Slobodne reči",	nju s slovenskim komunistič-
Sicer pa naj oni svoje prepire	nim listom potrošila nad deset
med sabo rešetajo.	tisoč dolarjev poleg vsote, ki
"N. G." je čitateljem pojas-	sta jo prej "Delavska Sloveni-
dite.
vseh dva tisoč izvodov še preden je "Koledar" dospel iz starega kraja.
drugi še dan pozneje, kar je po- To 7Wls )e PrePričalo> je med slovenskimi delavci v Ame-;	^ t t	ročano na drugem mestu In kar nastala potreba za koledar spisan v delavskem duhu za de-
Militariziranje stane | Po obeh svetovnih vojnah se j<? glavn() ()b,lovili in poživeli lavce< dasiravno smo vedfli, da je treba enkrat začeti z delom
zadušilo š silo.
Ako Zed. države hočejo, da se je to spremenilo. Indija je zdaj	^ "17,7V«" a tudi ™ tem polju
Anglija spet in čimpreje mili- svobodna, in Irana Angleži ne	naM) /a de.10 v ,pnd -	-
tarizira po našem načrtu, jo bo morejo več krotiti, ne zato ker	tarca' b° v naloge, treba podpreti z našimi milijar- nimajo moči, ampak ker se boje
. .	. , . .	, IM,llluuu ^ ™ v^,,	Lanskega leta smo se zopet dogovorili s sodrugi v stari do-»
tarizira po našem načrtu, jo bo morejo vec krotit., ne zato ker;radj katerih jp w| ustanovljBen momni, da bi nam poslali večje število iztisov kakor prvič, toda
.... . ..	... . med ameriškimi slovenskimi lJu bezniva vlada na Kranjskem je njim in nam zmetala račun.
^Zzmi Kjrr^-aJ:!*'-i * mnogo le, Upam. da	je or9anizac.jo "Vzajemno« in koledar ni mogel
več ali manj vse druge dežele	bi angleška armada invadirala
severoatLantskega"pakta. In ob	Iran.
enem pomaga Amerika z oro- In sedaj še Egipt. Bil je pod
žjem in gospodarsko že dolgo	nadvlado Anglije dolgo dobo.
Grčiji in Turčiji in sedaj tudi	Aleksandrija v Egiptu j3 bila Jugoslaviji.
bo odslej redno izhajal.
Na vsako osebo pride povprečno
jaza angleške vojne mornarice V Angliji in Franciji mnogo v Sredozemlju. Sueški prekop $360 davka ljudi smatra, da so Zed države straži angleška armada in v An-
KXtrSudanu gospo- ^atr sssi—: ^ * p«^.
sko nevarnost zelo pretirava. Prr i	$360 federalnega, državnega in
um.
Meseca februarja 1914 je pa sklenil direktorij Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, katera izdaja Proletarca, da sami pričnemo izdajati "Ameriški Družinski Koledar" in prvi letnik našega koledarja je sedaj v vaših rokah.
Prebili smo led. Priznamo, da ima naš koledar sempatje posamezne pomanjkljivosti. Trudili smo se, da po naših skromnih močeh kolikor mogoče ustreiemo okusu in željam sodrugov in
Upamo, da bodo čitateelji zadovoljni za prvič — kakor smo
sko nevarnost zelo pretirava. Pred nekai tedni na io eaiiv v	u,'fl¥'111 # ..	"... ..	. ' L-iT , .' . ~ " ... .—.----
Med njimi je v Angliji .evičar-' čanska vUda ntlovUa'Ang ij^ lokalne«a davka Namreč prav ^ Obfjub.mo po. da pnhodnje leto bo bol„e ,» bomo
ski delavski vodja Aneurin Be- ultimatum, da naj se njena ar-i "a ''Sako °Seb°' .°d d°Je"cka Pa van. V zadnjih volitvah je nje- mada od sueškega prekopa u- d° 'Judl Pozne st»rosU Tako je gova frakcija dobila v parlamen- makne ter odide iz Egipta Su- Jf^cunal zveim Census Bureau, tu precej sedežev in na zadnjem dan pa proglasila za del egipčan- k'. 86 **** S tak,ml s,aUstlka-
zboru delavske sttanke se je iz- ske države Anglija se je odlo- ____
kazalo, da Bevan dobiva v an- čila. da se zahtevam egipčanske .	~
gleskem delavskem gibanju na viade ne bo uklonila. Svojo ar- Mir je teŽKO aOSeČi, vplivu m moči.	. mado ob sueškem prekopu, ki ie i. .	. ...
Tisti v Angliji, ki slepo slede
in tudi iz Sudana se ni umakni-,	y sekundi
V deželah kot so Iran in Egipt	(Konec z 1. strani)
* . .	,	, iin v mn°g»h drugih, ki so pod ski vojni udeleženih članic
gospodarstvo tega ne bo zmoglo nadvlado tujega imperializma. Združenih narodov so precejš-
ako * življenski standard piamti nacionalizem. Skozi vse nje angleškega ljudstva še bolj zni- poletje so se v glavnem mestu za. Ampak slednje bi bilo za irana, v Teheranu, dogajale pro-
ameriški vnanji politiki, so pri stali na oboroževanje v velikem, četudi vedo, da to ogromno stane in da oslabljeno angleško
Kaj pa druge? Naši armadni
ves ameriški načrt nevarno in ti Angliji in Angležem, pa tudi ^r0gl \ Washin£to™ računajo.
morda tudi usodno. Ves ame-;proti Američanom, velike de-nski načrt za oboroževanje de- monstracrc, ki so se večkrat zel severoatlantskega pakta je spremenile v ^grede naperjen kajpada proti Rusiji in | Isto se ^ sedaj y Eg.ptu
da znašajo izgube severne Ko reje in Kitajske 1,457,466 oseb. Kako je našemu poveljstvu mogoče tako točno dognati izgube
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Naj
kuj
jvečja slovenska igarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLfNOIS
njenim satelitkam. Toda če bo In"" 7	" v.	-ovražnika, je težko pojmljivo,
angleško in francosko delavstvo £emonstrac1^ rroti Angliji v ker o naših nimamo tako natanč-
r,skano vs.eeI strošk- milita-; ^ ^ "kili p^j In ^ P°datk°V'
ljenske razmere^bo zamrzelo A- rne^L an"'e!ik'rT1	Tudi izgube naše zaveznice
• i . n 12	suesk:m pr?kc :u i. r etriocan-
menko in ne Rusijo.	.	.h : r *
.	ko rcLcijo j j prišlo do prask.
Edino pametno bi torej bilo, j v katerih so bili mm jji ranjeni da se ameriški blok sporazume in nekaj ubitih. Tak: dogodki s sovjetsko vlado za mir in se nacionalizem Egipčanov ^ bolj vsi vzajemno odločijo za razo- podžigajo.
roževanje, tako da se bi sredstva uporabljalo rajše za izboljševanje življenskih razmer ljudstev vseh dežel namesto za militarizem in vojne. Toda sedanje zbo-
Anglija se bo pač težko sprijaznila z dejstvom, da njen kolonijalizem pada in to ne ie v Egiptu in v Iranu, ampak povsod. V Malaji npr. so angle-
rovanje Združenih narodov v ške čete v bojih z domačini ves Parizu nam v tak namen nc daje čas po vojni, in francoske pa v dosti upanja.	Indokini.
Padanje vpliva Anglije v Ni lahko ponosnim, nekdaj inozemstvu	mogočnim Angl9Žem gledati za-
Poleg da ima Anglija doma tonjevanje njihovega imperija, velike gospodarske težave iz- ampak taki so zakoni razvoja ki
južne Koreje, ki smo jo šli braniti, so ogromne — nedvomno precej nad milijon. A vojna pa ni še odločena ne v eno ne v drugo stran. Zato je tudi konferenca za sklenitev premirja tako počasna, ker ni nobena stran v stanju ukazovati.
Povdariti moramo, da gre zasluga za "Koledar" tudi sodru-gom in prijateljem, ki so pripomogli s spisi in slikami. Bodi jim na tem mestu izrečena ISKRENA ZAHVALA.,	"
Začetek je storjen. Želimo le, da bi se "Ameriški Družinski Koledar' razširil po vseh naselbinah in si pridobil veliko stalnih prijateljev. Kdor pomaga strift "Koledar pomaga ' Proletarcu". Na delo, sodrugi!
Kdor ima za prihodnji letnik Koledarja kako pametno željo ali nasvet — ren z njim! Sodrugi naj skrbijo, da bo imel urednik obilo dobrega gradiva, upravnik pa veliko več oglasov kakor letos!
Pojdi po širni Ameriki, naš prvi koledar, naš novi ozna-njevalec proletarske zavesti, in pridobi čimveč novih bojevnikov za pravično delavsko stvar! Pojdi od hiše do hiše, koder stanuje
slovenski delavski trpin in drami ga, vzbudi ga, navduši ga!" ,
•
Drugi letnik Koledarja za leto 1916 je izšel že v 4,000 izvodih. Uredil ga je spet Ivan Molek. Upravniško delo je imel X Zaverlhik ml. Obseg strani je bil večji kakor v prvem letniku in bile so tudi nekoliko večje kot jih imajo poznejši letniki. Vseh strani je bilo v drugem letniku 240. Po obsegu je bil to do leta 1944 največji koledar, kar jih je izdala JDTD, ni pa bil večji od sedanjih letnikov po gradivu, ker rabimo zdaj v njih veliko drobnega tiska. V tem letniku je bilo 64 slik — ne-vštevši vinjete. Nanašale so se največ na vojne in druge važne dogodke tekom leta. dalje slike klubov JSZ in kartuni.
Sotrudniki II. letnika so bili z izvirnimi spisi poleg urednika I. Moleka Etbin Kristan, Jože AmbrožiČ, Frank Petrich, Filip Godina in Theodore Cvetkov.	c
Poleg originalnih je bilo v tem koledarju precej spisov v prevodu I. Moleka in drugih.
(Dalje prihodnjič)	'
jih sedaj niti s silo in z ekonomskimi pritiski ne morejo u-staviti.
NASA NOVA
gublja svojo moč tudi v kolonijah in v drugih onih deželah, ki jih jt^prevladovala.
Ogromna oljna ležišča v Iranu (Perziji), ki jih je izkoriščala
kakih 75 let in bogatela od njih, I TELEFONSKA
je iranska zbornica podržavila ' a..*«.. -in Angležem v Iranu rekla, da SltVILKA lahko gredo, ako nočejo delati! Kadar kličete po telefonu v naprej pod pogoji iranske vlade, urad Proletarca, je naša nova
Angleži so vsled tega odšli. A-meriška vlada se je veliko trudila, da bi ta spor med Anglijo in Iranom poravnala, toda predsednik iranske vlade je trmast,
Družinski koledar
Arma, Kans. — "Kaj že spet
Iz tehtnih razlogov je bilo sklenjeno, da tudi za leto 1952 ne izide. V roke pa sta mi med
ne bo Družiskega koledarja"? ,em prjila koledarj
a Prešemo-
Tako me marsikdo dregne ko pridemo skupaj. Pogrešajo ga.
ve knjižnice za leto 1950 in 1951. Obe knjigi imate raznovrstno, zanimivo gradivo. Po
številka ROckwell 2-9738
Ista telefonska številka velja tudi za Družabni klub Sloven-	I sva se srečala v jeseni ali pa
skega centra (Slovene Center kl Jr bll na |>0(taJanJlh Jfa preinlrje' pozimi: "Kje pa imaš Družinski bocial L lub).	načelnik delefacljr neverne Koreje koledar?"
Navadno je bila to edina knjt- opremi vezbi in kakovosti pa go k, so jo vsako leto kupili kot pirja seveda ne dosezala Ame_ npr v starem kraju Mohorje- riškega družinskeKa koledarja ve bukve.
Ameriški družinski koledar Kaj ne bi bilo mogoče stopiti bomo znali ceniti šele kadar ga v stike s Prešernovo knjižnico ne bo več mogoče dobiti — v starem kraju, da nam bi po-niU za denar — tako je nekoč slal» kak tisoč izvodov njibove-zapisal bivši upravnik Proletar- g« koledarja za leto 1952. Seve-ca Anton Udovich.	da ne šele da nam bi bil do-
Res je tako!	• stavljen sredi poletja ampak
"Pa mi dobodi kaj drugega, j zdaj zgodaj. S tem bi našim četudi je le pratika, kakršno stalnim odjemalcem jako ustreg-smo imeli v starem kraju v hiši ob enem pa bi ostali na naSi pribito na vrata. Saj niti ne Mati naročnikov, ko naš tukaj-vem zdaj, od kar nimam kole- šnji koledar spet obnovimo, darja, kdaj je moj god." Tako	. _ . .	»
me je že marsikdo nagovoril, ko ToreJ ce hl	P™vočasnO
prejeli, kak tisoč bi jih po moJ jem mnenju gotovo zlahka raa-prodali. — Anton Shtilar.
A Yugoslav Wookly Devoted to the
Inferos* of tho Workors •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and It« Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
no. 2242
Published Bl-Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
PROLETAREC, November 28, 1951
vol. 46
FOREIGN CORRESPONDENTS
By Devere Allen
.Foreign correspondents can do a lot to help you understand what's going on, and individually, in the observation of one who has often been among them as a fellow-craftsman, they are getting better. Even the worst of them are not as damaging as the ones that just aren't there. And the number of absentees is steadily growing. That is partly why you suffer so much guesswork, so much "distortion of important international news.
IT WOULD SURPRISE most Americans, probably, to learn thc truth about the vanishing correspondent. It happens that among
THERE IS CONTEMPT in some newspaper offices for honcommcr cial journalism, but it's thc keen competition, still existing despite
other sins. I do a good bit of public the trend toward big-newspaper speaking, and often "lecture," as monopoly, that often causes the the unfortunate expression has it, trouble. An editor can't budget on the press. Invariably audiences enough for foreign correspondents are astonished to learn that, instead when he has to retain a small army of more foreign correspondents in I of writers for the circulation-get
this buzzing, exciting world, we have so few that first-hand news reports are becoming rarer and I rarer.
FIVE YEARS AGO there were 2.700 foreign correspondents representing the U. S. press abroad. Today there are fewer than 300? Do you find that hard to believe? It's a fact which affects you personally
ting departments — sports, crime and local coverage.
AT ONE POINT I disagree with Mr. Anderson, who values highly only the full-time correspondent Where there's too much for one head to know, in a world like this I'll pick the part-time writer who ts often a trained specialist and ex-* pert, and whose copy, when heavy.
whether your realize it or not. For i can be re-written. The practice of
these figures I am indebted to Mr. Russell F Anderson, a McGraw-Hill editor, a fellow members of the Overseas Press Club and a thoughtful, reliable journalist of wide experience. All of us in the field have long noted the startling shrinkage of the foreign correspondents
using such writers is not confined to Worldover Press, but is followed by some of the world's Tinest papers, like The Economist, of London. The most able full-time reporter. without specialized knowledge, is often a flop. I remember one evening on the Continent, dur-
corps. and in a sense, it's not a new in World War II, when I was sitting problem for certain parts of the around with a bunch of correspond-globe But the calamity ii now ents, every one well-known. Each general.	! had sent a story that day; each ad-
HOW CAN THIS SHORTAGE affect you personally? In an article written for the Michigan Alumnus Quarterly Review, Mr Anderson make it clear. He starts with Korea "Americans were thunderstruck."
mitted it was a bad job in the existing complex situation. The clock struck nine, and our host sprang up, "Let's tune in the BBC," he exclaimed, "and get some news." MAYBE irS PREJUDICE, but
Wliat A System!
Americans who insist upon running their vast and weulthy nation according to the rules of private capitalism may feel asham d of themselves if they read what Senator Aiken, a Vermont Republican, said about it the other day
Here are Aiken's words, spoken to the Missouri Farmers Association and printed in the Congressional Record on August 10:
"Only 14 month sago the economy of our country seem%l headed for a slump or at least a descent to lower levels.
'Over three million men were unemployed. Except for s few heavy industries, the lag in production and construction created by World War U had been largely overcome. .
"Farm prosperity was on tke skids to such an extent that limitations on growing certain crops had been invoked.
"Then came the Korean outbreak and the situation changed virtually overnight. The trend toward depression was defnitely off. Unemployment began to ease off. Demand and prices stiffened.
"What a tragedy it is that.as a nation we must rely upon war or threat of war to maintain full employment and economic prosperity. . . . Should the time come when war clopds no longer threaten ... we will be confronted with s problem of major degree/'
Well, what about all this? Answer, Democrats and Republicans! Answer anti-Socialists! Answer 100 per centers!
You are faithful to a system that would let you down very quickly if it had to function in a decent world You are the advocates of waste and war. You are holding fast to atTeconomy that simply must exploit working people everywhere in the world—or die!
This is a wonderful country in which you live.' In it is great natural wealth, marvelous machinery, skilled workmen with plenty of "know how. ' It should be seasy for you and all of us to be forever free from the haunting fear of poverty and Wa»t fcut you who reject a socialized economy decree it otherwise. You rule that, merely to have a job, you must submit your nation and yourself to controls and wastes and perils of war or preparation for war!
How can you believe that your economic exploiters are peace-loving people when their own great privileges would crash in a world at peace? How can you hope that peace ever again will reign when all of use are faced with a compulsion to find our welfare in war*
Senator Aiken, a
The Last Word
BY DUFFY
It takes a long time to achieve anything on a national' basis, but eventually by struggling and pushing, achievement results • • •
Take social security for instance, Foreign countries have had it for many years, but it took a minor revolution to get it for these United States, which considcrrs itself the
most enlightened nation on earth. • • •
Then when we got social security, It was not perfect. Too many spots were left bare, too many people had no coverage, and such coverage as was svsiiable was not enough.
• • •
But social security in America is less than a generation in age. It took time to smooth out some of the wrinkles, and to increase some of the necessary benefits, but even eventually these goals were stretched, and will continue to be
stretched in the future.
• • •
Another ides which has been brewing for many, many years, in fact since social security was started, is now on its way toward actuality—that is the goal of free
hospitalization.
• • •
Of course, the first step is providing hosfflt*ii£auon for those
"liberal" Republican, has pointed to capitalisms, weakness. It doesn't fit with human needs. It lias outlived its useful- ! arc pa§l 1 age of 65 and ness. It depends upon war and waste and slaughter. It should be who haVe no incomc> other than scrapped to make room for a socialist economy of use instead of private profit.
Something to Be Proud Of
than
their small social security income. That has now been proposed and probably will go into effect one of these days soon.
he points out, "when they picked up I've seen the full-time boys at work, their Sunday newspapers of June have been one of them, and have 25 and learned that a vast army also been a part-timer. There was was on the move. The news caught a day in April. 1931 in Madrid, them flatfooted." If there had been when I consulted another part-
Our Social Security administrator great "Western Etnpire"—by cheap »»ys it can be started at once with-public electric power, reclamation any increase in social security and irrigation — is an inspiring payments. That is fiae!
an adequate staff of correspondents in Korea, the dangerous situation developing there would have been
timer, a real expert. He was a native. not an outsider. Because of his wisdom I stood on the Puerta del
known. More important yet, the Sol and saw the Republic inaugu , reasons why th» situation was so rated, with advance interviews in bad might have long since been my pocket from two members of driven home to millions of readers.; the new cabinct. After all was over, Public opinion, instead of being a the full-time reporters straggled blank, might have been at work back into town, too late. They had demanding rectification of blunders, \ spent the afternoon 30 miles away BEFORE THE WAR broke out at a monarchist's villa. b<»ing told in Korea, there were not more than the King woiild positively never five correspondents there, if that, quit! I'll pick the specialist, as ad-
tral Washington, "is bigger the state of Rhode Island " • The. development of America's
Here's something Americans can be proud of, because they did it through their government, and it belongs to them. But did your daily paper think it worth mentioning?
The Columbia River starts lift- j*—--------
ing itself by its own bootstraps to g	.
supply water to the government's Squandering
huge Colubia Basin irrigation proj-1 Generals and admirals seem to lit might represent a slight increase ect, says a report from Coulee forget that the money they spend i in the social security tax we may Dam, Washington.	and waste is the hard-earned dol- have to pay
story, and the daily papers should tell the people mofe about it—but the Power Trust *ouldn't like it.
—Labor.
Two or three additional steps are necessary to make social security even more workable than it is at present. That hospitsl plsn should
JOHN D., JR., AND THOSE WHO COULD NOT WED
Frisky John D. Rockefeller, Jr., the billionaire, was recently married. Perhaps it made him feel friskier to put the Jr., after his name when applying for the marriage license, even though his years have passed three score and ten.
In the daily press they tried to let some of the oil out of the billionaire's' publicity veins for awhile and substitute some humanity. How he walked to school and how the great man did this and that were related.
There was nothing in the lauding of this prince of oil about Ludlow, Colorado, where in a strike against thc Colorado Fuel and Iron Company owned by the Rockefeller interests men, women and children were inassaccrcd and burned in a tent colony.
There is said to be a legend among Coal Miners of tliat territory that since that dastardly affair grass never has grown where the massacre took place.
Nor was Mere anything related regarding the Bible class John D Jr., used to teach in New York City when he was considerably youn^tr than lie thinks He is now.
At one h^toric session of the Sunday School class John D Jr., was asked by on.- of the members of the class if he thought it was Christian for the Standard Oil Company to gobble up all the small, independent oil companies, as it was doing
Replying John D. Jr., said: "To make an American beauty rose all of the buds are pinchcd off the rose bush but one, in order that all the strength and nourishment of thc bush may go into that one rose The Standard Oil Company is like an American Beauty rose."
There was related the millions of dollars that John D., Jr., had handed out, but many folks feel such donations should not be credited to the Rockefellers but to the oil and gasoline consuming public of the nation and perhaps of the world.
Sometimes it has been notid that either just previous to the Rockefellers endowing some university or other institution or just after the endowment gasoline prices rose sharply. Of course it was admitted this could have been just a happenstance, just one of those times when the law of supply and demand appeared to be suspended.
Neither in all the pomping and circumstancing tbout old Rockefeller, Jr., taking a wife was there mentioned the interesu of the Rockefellers in education. Any educator who can talk glibly before the public and is not harsh about the accumulating of great wealth in a very few hands may feel pretty confident that in one way or another he may be asAircd the Rockefeller interest will see to it that he will never wake up in the poor house.
And so too, for some reason, in all the matrimonial rejoicing in the daily press so richly endowed by Standard Oil advertising, there was no attention given to those extraordinary efforts of the Rockefellers to take the government out of the hands of the people or reduce the representation of the people in governmental bodies, for example reducing the, Minneapolis City Council from 26 to 13 mrmbers. Or placing the government under one dictator like a city manager.
"The world's largest pump—six j lars of working rmki and other tax-stories high and powered by elec-, payers. * Fof exarrtple trie energy produced here at the dam—will suck water from behind the dam and shove it upwards 2b0 feet at thc rate of 720,000 gallons a minute." Yet it is only the first of 12 such giant pumps
The Air Force recently said It is junking about $8 million-worth of "army-type" wool uniforms, which the airmen "can t _\l»e' because they now wear blue instead of brown. Also, "the Army refused to accept mcnt must be decreased from 65 to
It Is bound to come eventually, and the sooner, the better—for the individual and for thc nation at large.
• • »
Then some day, the age of retire-
They will furnish water for more 1 uniforms." apparently because 60. perhaps not in one step but in Within two weeks after, there were viser and reporter, every time. But, than a million "parched acres," they are not the "latest style." a scries of steps, first by decreasing
which will "grow anything once It takes a lot of taxes to produce the a*e ot retirement to 64, then to
50, and the number speedily grew the sad thing is that our brave new to 150 or more. Mr. Anderson! how- world of closer international con-ever, is not content merely to look tacts is being reported, more and backward. He is thinking of the more, by fewer and fewer first-many other regions where trouble hand«, observers of any kind. It may, come, and he finds th.it few seems fantastic, hut it's true, of these arc covered even with remote adequacy. When a whole country has in it a single U. S. correspondent, feeding news out to a chain (where it is often edited without special knowledge, too), he must be a paragon of excellcnce if his reports, unchecked, are not occasionally full of unwitting errors.
YOU MAY BE SAYING that thc huge number listed as abroad in 1945 grew out of World War II, and in a measure you would be correct. Yet, there are actually fewer for-
Did Your Daily Paper Report Both Side*?
Here's an example of why it pay; to be skeptical of what you read in thc daily newspapers.
Some of them recently played up a statement by C. B Heinemann. president of thc National Independent Meat Packers' Association, who charged that thc Office of Price Administration is ignoring "flagrant ..... and widespread violations of price eign correspondents from the U. S. rCgulations on livestock and meat.*' now that there were in 1938 at the time of the Munich Pact. Thc tendency is more and more to depend on a sole correspondent, who reports for a big syndicate, and whose reports arc used wholesale throughout the country. No one knows better than this writer how hard it is to get news out of countries behind the Iron Curtain; but did you realize that a lot of the "news" you read, printed as emanating from a Correspondent, is merely picked up from some radio station in a land within the Soviet orbit? Such sources are even worse than the official handouts which have to be the mainstay of a reporter stationed now at Moscow:
water is added." That area, in Cen-1 $8 million.
PEOPLE 110 IT
By Henry Jones
Now the O P S. says it sent a representative to sec Heinemann and get from him some facts to act on. But "Heinemann admitted he did not have information about a single violation, and added that he would not give such information even If he did have it."
Did you read about that in your daily paper?
People Owe $79 Billion
American people now have debts of $79 5 billion, compared with $34.7 billion at the end of the Second World War. A large part of thc increase is accounted for by mortgages on homes.
'Short-Cut7 to Good Reputation
It used to be necessary to earn a good reputation by years of decent behavior and truth-telling. Not any more! Now there's an ea*y way. a "short-cut."
Just holler "I'm an ex-Communist" Then Senate and House committees will shout: "I saw him first!" and vie with <ach other for ,he privilege of putting you on the witness stand. All your past sins will be forgotten. Everything you say will be accepted as the "Gospel truth."
German "ex-Communist" professors, 'former Russian generals," and Americans who claim they aren't "Red" any more, hav^ been parading before committees and "putting the finger" on people they say are still "Red "
Perhaps everything they say is true We don't know. That's just the point. Who does really know whether all of them are telling the truth?
Wouldn't It be easy for the "master minds" of the Kremlin to have some Communists proclsim they are "ex"—so they can smear some loyal government officials and sow dissension among the Amefican people?
—Labor.
• There arc a lot people who entertain very sentimental ideas about thc relationships between "democratic" war allies. No alliance is ever cooked up without a lot of touching talk about "paying a debt to Lafayette," or something of the sort.
, It should be of interest to many to learn that alliances between 'freedom loving" nations, and others too for that matter, are actually on a much more practical basis For example, thc Government oi South Korea has presented to it& great and good ally, thc United States of America, a bill for $100,« 000,000 for "goods and services' supplied to the U. S. fighting forcc* in Korea. Prompt payment was requested.
Tli is calls to mind thc fact that after the first world war the French didn't consider that the debt tc Lafayette had been fully paid off. They demanded and rcceivec ground rental for American soldiert who had been killed in the defenst of France and buried on French soil.
• • •
Lest anyone get the notion, how ever, that the United States Gov irnment is lacking ln practicality and a good understanding of th .act that business is business at al times, It should be mentioned tha our delegation to the U.N. is righ now fighting certain efforts whict are being made to supply economic aid to needy nations. The U. S doesn't want to bother with aidini any isolated needy nations whicl are not well located for military bases, or able to supply armies. 1, is quite ready at all times to aid, and aid extensively characters lik«
Franco and Tito, however.
• • •
Whan asked to "explore the mind of William Green" regarding a merger of the CIO and AFL, John L. Lewis is reputed to have replied. "Explore the mind of Bill Green?
I have done a lot of exploring of Bill's mind and I give you my word there's nothing there" No doubt, Mr. Lewis was pretty corrcct in his judgment, but it can't be denied that Bill has done a pretty good job of filling his pockets, even though his head has remained empty. There is a good reward ln safeness and respectability and it doesn't require any brains to get it.
Well, let the matrimonial merriment of the billionaire and his be extended to cover EVERYONE bride go on We wouW not roo lh*m of a second of joy or a single
, under social security even though smile of bliss
However, as we think of this joyful event we cannot but recall the massacre of those people in that tent colony at Ludlow. Some of them were young. They could not wed for death overtook them. And then there were those who could not wed because of poverty that might have been overcome if Rockefellers had not been so fascinated with the American Beauty rose theory of economics.
There have been improvements out Ludlow way since the tragic strike. Not Rockefeller but the unions have made those improvements. When Rockefellers smashed or depleted an Independent coal mine concern that refused to desert the union. John L. Lewis made a placo for the head of that concern, but never let his left hand know what his right hand had done. It was a kindly and appreciative deed
So after all, you cannot help but wonder why, when organized labor is benefactor to the people to such greater extent than the billionaires. why it is that in the news trust sheets of the nation the billionaires are always the fair-haired heroes and the unions always the villains Perhaps some dreary night when John D. Rockefeller, Jr.. lies staring up at the ceiling, his new bride may wake up and sing him the answer to this problem. Or perhaps he may be thinking about those poverty stricken, the millions with incomes of less than $500 a year, who cannot wrr|,
But. who would want to spoil the honeymoon of a frisky young billionaire of more than three score years and ten? And perhaps sometimes thc grass will grow again on blood-stained Ludlow Who can tell?
—Minneapolis Labor Review.
63 and so on down to 62
Another program we have long advocated is aid for widows, which needs extension. At the present time, a widow of a fully insured worker receives a .small pension during the time her children arc under 18. Then her income stops until she reaches thc age of 65
when it starts up again.
• • •
Taxes Don't Stop This
"Personal trusts handled by cor-
»
pcrate trustees increased from a total of $4.7 billion in 1940 to about $50 billion in 1950." Such "trusts" arc set up by rich men to perpetuate their wealth in thc hands of their heirs. Apparently "inheritance taxes" are not putting much of a dent in this^game.-
That leaves a bad gap which must be filled, and social security must not depend on children to support their widowed mothers. We prefer to have the children grow up and have families of their own which is difficult if the children must support a wid-
There are more and more ideas ■ medicine in any form whatever Wc
which ought to be incorporated into social security, such as prepaid medical care, which could be arranged within thc present structure of social security.
want only what we are willing to
pay for—nothing free.
# * « •
Queen of Sheba
Another Bible story gets some confirmation from modern science. Long ago, 950 years before the. birth of Christ, the Queen of Sheba actu^ljy lived'and ruled over a "virtual paradise" in what is now an Arabian desert.
So says Wendell Phillips, who has been making preliminary explorations of sn sacient city buried beneath desert sands, and will soon betag "axcavatlons" over hudreds of acres.
In Sheba's ancient realm, Phillips reports, sre ruins or the once-great Mareb Dam. rivalling the huge dams built by modern engineers. It was psrt of the Irrigation system which msde thst area s "paradise ." After destruction of the dam. long ago. came the desert and the downfall of clvtllsstion In Southern Arsbls.
Labor is willing and always has been willing to pay its own way in • * •	everything—and we'll continue to
One thing is positive—Labor does: do so as re««r<ls to social security. NOT—never did want—socialized «.»i	IT #
Who Runs Defense Department?
Despite thc "military unification" law passed by Congress four years i ago. signs multiply of bitter disputes between the armed services. Most shocking sign—the Navy and Marine Corps refuse to have their planes participate in a big "war training game," because the Air Force won't let the Navy and Marines use their own system of "close air support of ground troops." Army differences with thc Air Force arc also Involved In this "row" between the "four services."
It's enough to make civilians wonder who runs the Defense Department.
Ptotsure. when it to a man's fhfftf pursuit, disappoints itself.
—Steele _
Over-age vthlbles ... ens of tbs many reasons found bv ths Hoover Commission for the annual Post Office deficit of $500,000.000. The Commission also found there has been no basic change in organizational structure since 1836 . . . thst modern Isbnr-saving devices sre not used extensively. The deficit could be cut in hslf by modernization of organization, methods, equipment and by certain rate chsnges, •ceording to experts. Rills to modernise the Post Office snd tak.- it out of politics as recommended by the Hoover Commissmn have been halted in Senate Committee. Only the force of Americsn public opinion can stimulate action for a better government at a better price.
'Trip to Zoo' Helps Child
Want your child to do well in school? Then take him or her on "trips to the zoo, the airport, the market, a farm" and other interesting places. Also let your child help plant a garden, run errands, and otherwise learn about people and the world.	.
That advice comes from Paul Witty, Professor of Education at Northwestern University. He says thst what a young child learns outside of school largely determines how well he will do in school, especially in "reading "