Največji alomiki dntmik ▼ Združenih državah VeUa za rte leto • . . $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 »M H » I O I GLAS NARODA * r The largest Slovenian D the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 112. — STEV. 112. NEW YORK, TUESDAY, MAY 14, 1935. — TOREK, 14. MAJA 1935 VOLUME XI,III. — LETNIK XTJII. PREMAGANE DRŽAVE ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE SCHUSCHNIGG JE ZADOVOLJEN Z USPEHI, KI JIH JE DOSEGEL V POGOVORU Z MUSSOLINIJEM Mala antanta in Grška bosta skušali skleniti nena-padaTno pogodbo z Madžarsko in Bolgarsko. — Proti neomejeni oborožitvi. — Glede oborožitve Dardanel bodo odločile velesile. — Tri države v Benetkah določile smer svoje politike. BUKAREŠTA, Romunska, 1 3. maja. — Države Male antante in Grška, vedoč, da se Bolgarska in Madžarska tajno oborožujeta in da tega ni mogoče preprečiti, so sklenile, da skušajo z obema državama skleniti novo nenapadalno pogodbo, da se zavaruje mir v jugovzhodni Evropi. Zastopniki Cehoslovaške, Jugoslavije, Romunske in Grške so zavzeli "realno" stališče in so sklenili, da ne bodo nasprotovali zopetni oborožitvi svojih sovražnic v svetovni vojni, ako ne bosta Bolgarska in Madžarska hoteli ž njimi skleniti nena-padalne pogodbe šestih držav in pogodbe za medsebojno pomoč. Toda ponovno so potrdili, da odločno nasprotujejo zahtevi premaganih držav po premembi meja in vrnitvi Habsburžanov na avstrijski prestol. Vse štiri države šo zvezane v balkanski pogodbi. Na prihodnji podonavski konferenci v Rimu bodo te štiri države iz "praktičnih" ozirov formalno zavrnile zahtevo Bolgarske in Madžarske, da bi jima bila oborožitev dovoljena. Novi problem, zahtevo Turčije, da ji je dovoljeno utrditi Dardanele, ker se je tudi Nemčija oborožila, je bukareška konferenca prepustila v rešitev velesilam. Na konferenci so navzoči romunski zunanji Nikolaj Titulescu, grški zunanji minister Demetros Maximos, turški zunanji minister Teofik Rušdi Aras in jugoslovanski ministrski predsednik Bogoljub Jeftič. BUKAREŠTA, Romunska, I 3. maja. — V nasprotju s prejšnjim naznanilom balkanska konferenca v nedeljo še ni bila končana. Uradno je bilo naznanjeno, da so bila rešena vsa politična vpraša nja, treba pa je bilo rešiti še nekatera gospodarska vprašanja. Ker je jugoslovanski ministrski predsednik Bogoljub Jeftič že odpotoval v Beograd, je dokaz, da so bile poglavitne zadeve rešene. Koniferenca je razpravljala o italijansko-mad-žarsko-avstrijski konferenci v Benetkah in je soglasno _sklenila, da bo balkanska antanta podpirala italijanski načrt za podonavsko pogodbo. Posebno zasedanje romunskega parlamenta je pozdravila delegate balkanske konference. FLORENCA, Italija, 13. maja. — Konferenca med Mussolini jem in avstrijskim kanclerjem dr. Kurtom Schuschniggom je bila končana z običajno izjavo, da sta se oba državnika sestala, da sta razpravljala o vseh važnejših problemih, ki se tičejo obeh držav, ter da sta v popolnem soglasju. Ministrski predsednik Benito Mussolini se je popoldne odpeljal z aeroplanom, katerega je sam vodil, v Rim, kjer je imel dogovorjen sestanek s francoskim zračnim ministrom generalom Victor Denainom. Četudi ni bilo uradno objavljeno, o čem sta oba državnika razpravljala, vendar je mogoče z vso gotovostjo reči, da sta obravnavala notranji položaj Avstrije z ozirom na uspeh konference prejšnjega tedna v Benetkah. Italija, Avstrija in Madžarska so v Benetkah določile smer svoje politike in je prepuščeno Mali an-tanti, da o tem pove svoje mnenje. Svoje stališče bodo morale zagovarjati na konferenci med pod-tajnikom zunanjega urada Fulvio Suvichem in ju- Konec stavke v avtni industriji KATASTROFA V PREMOGOVNIKU Pet rudarjev zgorelo v rudniku. — Družina petih oseb zgorela v hiši. Iz rova so spravili osem ranjenih. Fairmont, W. Va., 13. maja. Pri požaru, ki je izbruhnil v rovu štev. 41, ki je last Bet-leliem Mine Corporation v bližnjem Baracksville, je izgubilo življenje pet rudarjev, šest pa jih je bilo ranjenih. Rudarji so na dnu rova s se-salkami spravljali vodo iz rova, ko je nenadoma izbruhnil požar, ki jim je odrezal izhod. Mrtvi so: Terry Welty, star 40 let, preddelavec, 1). W. Jones, 2tf let, pomožni varnostni ravnatelj in 30 let stari delavce Ilarry West. Vsi trije so umrli kmalu zatem, ko so bili prepeljani v bolnišnico. Pozneje sta podlegla poškodbam še L. A. llowell in Jav Wells. Nadzornik rudnika Norman K. Klmsie povzročene škode ni mogel oceniti, drugi pa jo cenijo na četrt milijona dolarjev. Rudnik je last Betlehem Steel Corporation. Vzrok požara še ni znan. N. A. Elmsie pravi, da ni bilo eksplozije, temveč da se je samo utrgal strop. V rudniku navadno dela okoli 800 majnerjev, toda ob času požara rudnik ni obratoval. Rudarji, ki so našli svojo smrt, so bili stalno zaposleni pri sesalkah. V rudnik prihaja vedno toliko vode, da so morale sesalke neprestano delovati. Wilmington, Del., 13. maja. Mlada žena in štirje njeni o-troci so zgoreli v svojih posteljah, ker so gasilci mislili, da družine ni doma. V bližini male vasi Stanton je pričela goreti neka famier-ska hiša in gasilci so samo skušali pogasiti ogenj, misleč, da je hiša prazna. Zgoreli so: Mrs. Alice New-comb, stara 27 let iu njeni o-troci: Walter 6, Pear 3, Norma in David, star 17 mesecev. Njihova trupla so našli, ko je bil ogenj pogašon. Med požarom ni nikdo poskušal pogledati v hišo, ker je nek sosed rekel, da je videl prejšnji večer, da je družina odšla. Frank Newcomb je bil i>o-zneje najden onesveščen na travniku. Policiji je rekel, da je obiskal svojega soseda J. Fergusena in da se je proti polnoči vrnil dovov ter videl hišo v plamenih. Gasilci so mnenja, da je eksplodirala petrolejka, katero je Mrs. Newcomb pustila goreti, HAUPTMANN POVSEM MIREN Warden pravi, da je vzgleden jetnik. — Kakor izide njegov priziv, svobode ne more pričakovati. Trenton, N. J., 13. maja. — Bruno Richard Ilauptmann kaže jk) trimesečnem bivanju v smrtni celici isto samozavest in isto zakrknjenost, ki jo je kazal ves čas sodnijske obravnave v Flemingtonu. Kaz-nilniški uradniki, ki imajo "slavnega" zločinca vsak dan pred svojimi očmi, pravijo, da njegovi jekleni živci ne kažejo nikake oslabelosti. Ako bo njegov priziv zavrnjen, bo stopil na električni stol s stisnjenimi ustnicami in se bo molče preselil V večnost, ne da bi vrgel od sebe zagri-njalo skrivnosti, ki še vedno obdaja odvedbo Lindbergho-vega sina. Jetniški uradniki se o tem zato tako prepričani, ker je Ilauptmann že štirikrat prestal preskušnjo, katere drugi tudi živčno trdni na smrt obsojeni niso mogli prestati: V treh mesecih so mimo njegove celice korakali v smrt že štirje zločinci, s katerimi se je prej razgovarjal, šalil in smejal. Štirikrat se je od njih poslovil za celo življenje, štirikrat je bil priča, zadnjih mučnih, brezkončnih ur. Nikdo ne ve. kaj se je tedaj godilo v njegovi notranjosti, kajti zunaj je bil neobčutljiv, neomajan, trden in zaprt v samega sebe. " 1'smrčenje na električnem stolu ga ni ganilo", je rekel eden njegovih paznikov. "Ne Haiiptmaiina. Ostal je miren. Ni kar.al nikake nervoznosti. Ilauptmann se ni niti najmanj izpremenil". Kaznilniški ravnatelj col. M. O. Kimberling niti najmanj ne misli, da bi Ilauptmann kdaj priznal svoj zločin. "Hauptmaan je pri najboljšem zdravju", je rekel Kimberling. "Dobro j«'' in vsak dan telovadi, v svoji 12 čevljev dolgi in rav.no tako široki celici. Odkar je tukaj, še uiti enkrat ni bil potrt ali nervozen. V svoje zagovornike ima brezmejno zaupanje. "Tudi njegova teža je vedno ista. Prav nobene sitnosti ne povzroča. V tem oziru je celo vzgleden, idealen jetnik, Ima vojaško disciplino v svojili kosteh ter se brez u-govora pokori vsem predpisom ' \ da bi kazala njenemu možu pot, ko se je vračal domov čez polje. goslovanskim ministrskim predsednikom Bogoljubom Jeftičem prihodnji teden. Dr. Schuschnigg je s tem, da je Mussoliniju pojasnil pravi avstrijski položaj, dal Mussoliniju o-rožje, ki ga bo rabil v diplomatičnem boju z Malo antanto. P. LAVAL NA POLITIČNEM POTOVANJU V Varšavi je bil hladno sprejet. — Pregnal je strah Poljske pred francosko - rusko zve- zo. Varšava, Poljska 13. maja. Zelo majhna skupina mož z visokimi cilindri je pozdravila v soboto francoskega zunanjega ministra Pierre Lava la, ko se j«* zvečer pripeljal v Varšavo. Postaja je bila močno zastražena in dostop je bil dovoljen samo z vstopnicami. Izgledalo je, kot bi poljske oblasti hotel«« preprečiti, da bi se ponovil navdušen sprejem, katerega je bil deležen zunanji minister Louis Bart lion, ko je prišel lansko leto v aprilu v Varšavo. Tedaj je Barthoua sprejel zunanji minister Jos. Beck z nekaterimi nižjimi vladnim: uradniki, toda velika množica je jasno pokazala svoje mišljenj«' in prijateljstvo do Francije. Tudi Lavala je pozdravil Beck z nekaterimi uradniki v visokih cilindrih. Toda ]>ozdrav je bil hladen in samo formalen. Tudi časopisje je samo hladno omenjalo njegov prihod. Vzrok za to hladnost je francosko-ruska zveza in ker je Laval na potu v Moskvo. Poljska se boji, da bi v slučaju vojne med Nemčijo in Francijo postala bojišče, ker bi Rusija preko njenega ozemlja šla Franciji na pomoč, Poljska pa želi ostati v istih od noša ji h z Nemčijo in Rusijo. Varšava, Poljska, 13. maja. Kot pravi neko poročilo, se je francoskemu zunanjemu ministru Lavalu posrečilo pregnati bojazen Poljske pred fran-cosko-rusko zvezo. Kot pravi to poročilo, je poljski zunanji minister Josip Beck popolnoma zadovoljen z La valovi m pojasnilom, da je pogodba samo podlaga za obsežnejše pogodbe, ki bodo jamčile za evropski mir in da ni železna zveza proti kateri drugi državi. To poročilo je nenavadno optimistično in je v velikem nasprotju s hladnim sprejemom Lavala prejšnjega dne. Moksva, Rusija, 13. maja. — Glavni namen prihoda francoskega »zunanjega ministra Pier-le Lavala v Moskvo je posvetoval se sovjetskimi voditelji, kako pridobiti Poljsko in Nemčijo za vzhod n o-evropsko varnostno pogodbo, za kar je fran-cosko-ruska pogodba samo pri-četek. V ta namen se Laval ne bo samo razgovarjal z zunanjim komisarjem Litvinom. temveč tudi z Josipom (Stalinom in predsednikom ljudskih komisarjev Vjačeslavom Moloto-vom. KONFERENCA MED DELAVSKIMI VODITELJI IN DRUŽBO - USPEŠNA TOLEDO. O.. 13. maja.—Pod predsedništvom zveznega zastopnika je bila konferenca zastopnikov Chevrolet Company in zastopnikov stavkar-jev končana z "mirovno pogodbo", ki bo predložena delavcem, ki bodo pogodbo sprejeli ali pa zavrgli. -/ United Automobile Workers Federal Union, ki je razglasila stavko 23. aprila, bo imela nocoj izvanredno sejo, da razpravlja o novem kompromisu. Stavka v tej tovarni, v j kateri je zaposlenih 2300 strokovno izvežbanih delavcev, je imela poslcdico, da tudi 33 tisoč delavcev v drugih tovarnah ni imelo dela. Kako zelo je bila tvrdka, ki je znana kot stalna nasprotnica organiziranih delavcev, prizadeta, je razvidno iz tega, da je njen ravnatelj William S. Kinu d sen prvič pristal na pogajanja z delavci ter je do treh J zjutraj v zakajeni hotelski sobi z zastopniki delavcev skušal najti izhod iz mučnega položaja. Kmalu po treh je pomožni delavski tajni Kdward F. Mc-Grady, katerega je vlada poslala iz Washingtona, prišel v sobo časniških poročevalcev, katerim je j»odaI naslednjo izjavo: "Po devetnajsturni konferenci so bili izdelani predlogi, ki bodo v |M)liede|jck ob S '/večer predloženi na seji delavske organizacije. Predloge so izdelali zastopniki stavkarjev. Ameriške Delavske Federacije in uradnikov General Motors Corporation. Podrobnosti glede teh predlogov bodo objavljene Šele |m> seji delavske or ganizacije,\ Knudsen o konferenci ni hotel ničesar povedati, češ, da je McGradv bil pooblaščen, da govori v imenu vseh »deležnikov pri konferenci. Pozfiejsa poročila se glase: Toledo, Ohio, 13. maja. — S 732 proti\3H;"i glasovom so stavkajoči uslužbenci Chevrolet Motor Company nocoj od ločili, da se vrnejo na delo in sicer pod pogoji, ki so bili odobreni na konferenci med zastopniki General Motors Corporation in delavskimi voditelji. Konferenca, ki je bila v začetku precej viharna, je bila slednjič porazna za levo skupino stavkovnega odbora, ki se je odločno borila proti mirovnim pogojeni ter izsilila sprejem resolucije, da ne da besede Francisu J. Dillouu, detroit-skornu zastopniku Ameriške Delavske Federacije. Dillon je izjavil, da bo unija izključena iz Federacije ter med silnim žvižganjem in ropotom odšel iz dvorane. Na prošnjo nekaterih stavkarjev se je pa pozneje vrnil ter pozval navzoče, naj sprejmejo predloge General Motors Corporation, češ, da se v vseli ozirih zadovoljivi. Na njegovo prošnjo se je vršilo tajno glasovanje. Ko je bil objavljen izid glasovanja, je vstal mladi rad i kaleč in predsednik stavkovnega odbora, James Roland, ter od ločno zahteval ponovno glasovanje. — Ali ste šlape, ali st«-je? — jih je vprašal. Medtem so pa že začeli sta vikarji zapuščati dvorano. Roland jih je pozival, naj se ne vrnejo na delo in naj ne puste na cedilu svojih tovarišev, ki stavkajo v Norwood, Ohio in v Atlanta, Ga., proti Che,-rolet Motor Company. Njegov poziv ni imel upeha. A. G. Gulliver, manager Chevrolet tovarne, je pozneje izjavil, da bo tovarna jutri zopet odprta ter da bo čim »»rej začela s polno paro obratovati. Ko je nocoj zastopnik Federacije, Dillon, prvič stopil v Civic Auditorium, ga je na pragu ustavil čuvaj ter ga o-jMHnnil, da ne bo deležen posebno prisrčnega sprejema. Dillon ga je pahnil vstran ter začel korakati proti odru. Večina navzočih ga je sprejela z žvižganjem. Odšel je takoj, ko je bila sprejeta resolucija, da izven članov strokovnega odl>ora ne sme nihče drugi govoriti. — Pravijo, da tvorijo neodvisno unijo je rekel |M>zneje. — Iz Ameriške Delavske Federacije so se sami izključili, ker so zabranili govoriti njenemu zastopniku. Na izrecno prošnjo tajnika lokalne unije, G<«org»» Addisa, se je Dillon vrnil v dvorano ter je bil navzoč pri glasovan ju. Delavcem, ki so dobivali do-sedaj po petdeset centov na u-ro, bo po šestih mesecih povišana plača za dvanajst centov. Za delo ob praznikih in prek-urno delo so zahtevali dvojno plačo, kompanija je pa obljubila, da jim bo plačala za čas in pol. Zahtevali so. da morajo dobiti za dve uri plačo tisti delavci, ki pridejo delat, pa so za tisti dan zavrnjeni. Kompanija jim bo plačala v takem slučaju za eno uro. POSLEDICE UGRIZA Port Worth, Texas, 10. maja. — Pred par tedni sta v tukajšnji bližini kolidirala dva avtomobila. Na kraj nesreče je prihitel policist Graham, ki je ugotovil, da je eden izmed voznikov pijan. Hotel ga je aretirati, toda možak ga je ugriznil v roko. Nastalo je zastrupi je-nje krvi. Dasi so policistu roko odrezali, je včeraj unirlt ODA" _ NEW YORK, TUESDAY, MAY 14, 1935 a Glas Naroda" Frank Sakser, President Owned and PnbUatMd by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Boned Ik, Treas. *.« boMneee of tbe corporation and aridraom of abore officers: ZU W. 18th »treat, Borough of Manhattan New York City. N. Y. OLAS NARODA (Voii* of Dm People) lr«y Day Except Snndayw and Holidays •a oeio Mo nQa aa Aawriko In Kanado ................... $0.00 la pol Ma...................$3.00 fa Četrt leta .........••..«..•. $1.10 Za New Tork aa calo leto......$7.00 Za pol deta ................... $&60 Za lnoaematro aa celo lato...... $7.00 Za pol leta.................... $8.50 Snbacription Yearly $6.00 Adrertlitement on Agreement "Glaa Naroda" labaja vsaki dan isvsemftl nedelj la praznikov._ Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli foMlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da sa nam tndl preJBnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. HjLAS NARODA". 21$ W. 18tta Street, New Yertu N. I. Telephone: CHehw S-N'H "LUSITANIA" / Oni, ki so bili 'tako srečni, da *>o .se rešili t> parm'ka "Lusitaiiije", ki jo je pred vstopom Amerike v svetovno voj-iio toi'pediira'1 nemški snbniarin, so baš te dni s spominskimi svečanostmi obhajali dvajsetletnico svoje rešitve. Katastrofa "Lusitaiiije" je s človečanskega vidika obžalovanja vredna. Neizmerno bolje bi }>ilo, ee bi bil torpedo i zgreši'] svoj cilj. Wilson je pač hotel zaplesti Ameriko v vojno in bi jo zapletel, četudi bi "lAisitairia" ne bila torpedirana. Nič ni namreč lažjega kot vzrok iz trte izviti in začeli vojno. Ne da bi 'kdo opravičeval carsko Nemčijo, je pa treba vpošftevati, da. je bil potop "Lmsitanije" s stališča mednarodnega in vojnega prava upravičen. Tedanji lie/vvvorški pristaniški kolek t or Dudley Fieid Malone je namreč ugotovil, 'da je imela tedaj "Lusita-nda" na krovu 220 stotov črnega smodnika ter priprave za inštaliranje osmih 15 centimetrskih toi>ov. Potemtakem je bila nekakšna pomožna križarka — torej bojna ladja- Vojna je pa vojna. OBOROŽITEV AVSTRIJE SVET V OROŽJU Gotovi ameriški krogi v. vsemi silami delajo na to, da bi se ameriške bojne sMe na suhem, na morju in v zraku znatno ojačile. Za dosego toga cilja se sklicujejo na druge narode, ki ye jih je lotila nekakšna epidemija oboroževanja. V Washingtonu imajo natančne prtdaHke o vojaški močd vseli držav, predvsem pa Anglije, Nemčije, Francije, Japonske, Italije in Rusije. Vse te države izdajajo v vojaške svrhe dosti več denarja kot so ga kdaj prej. Aktivna in neaktivna vojaška sila znaša v Ameriki 440,000 mož, v Veliki Britaniji, njenih domini jih in Indiji 1,141,000; v Franciji 6,900.000; v Nemčiji 1,100,000; v Italiji 6,495,000; na Japonskem 2,177,000; v Rusiji okoli 16,000,000; na Poljskem 2,000,000; v Čelioslovaški skoro 1,600,000 in v Jugoslaviji okoli milijon mož. Največ potrošijo v vojaške svrhe Združene države. Za fiskalno leto, ki se prične s 1. julijem, je določenih oseons-fo milijonov dolarjev. Anglija pa je določila 558, Nemčija 450, Japonska 296, Francija 742 in Italija 283 milijonov dolarjev. To so ogromne -številke, ki človeštvu ničesar dobrega ne obetajo. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobit* koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše N »državljani naj ne odlašajo do tačnjegn trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tnaotavljn-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Pariški "Echo de Paris'' prinaša pod naslovom "Mala antanta je proti ponovnemu oboroževanju Avstrije in Madžarske" članek znanega novinarja Jeana Brmrgoina. Avtor pravi: Kaj so mislile tri države, ko so dodale šesti odstavek resoluciji v Bel gradu, odkar so izšli sklepi, sprejeti v Boromejski palači. Incicent, povzročen s sklepom Anglije. Francije in Italije, je samo nova epizoda v vprašanju vpliva velesil in držav, ki so nesrečno kvalificirane v mirovnih j>o-godbah, kot države z omejenim interesiranjem. Priporočila treh zapadnili velesil o ponovni oborožitvi Avstrije, Madžarske in Bolgarije, so ]>osla 1 i vladam Romunije, (Vh osi o vaške in Jugoslavije v odprti brzojavki, ki jo je podpisal Mussolini. Dodatek šestega odstavka je bil že znan, ko so hoteli dati francoski, britanski in italijanski minister svoj komentar. Ta jh>-stopek je tako v nasprotju z dosedanjimi običaji, da je jugoslovanska vlada takoj izrazila svoje neizmerno začudenj«; in poudarila svoje pridržke tako glede oblike, kakor glede vsebine tega koraka. Objavo tega šestega odstavka v svetovnih listih, ko so še trajali razgovori med državami, so smatrali v Belgradu kot podpihovali je zahtev Avstrije, Madžarske in Bolgarije in kot škodljivo ureditev vprašanja, glede katerega so se države Male antante in Balkanske an-tante tako zagledale pred novim dejstvom in inovim jioloža-jem. Reakcija v Belgradu je bila živahna. Jugoslovani ne dopuščajo nikakega izenačenja med ponovno oborožitvijo Nemčije in drugih razorožnih držav. Francija in Velika Britanija sta priznali Nemčiji enakopravnost meseca decembra 1932. Ti dve državi sta predvideli v svojem sporočilu iz Londona 4. februarja novo u-reditev tega vprašanja, ki naj bi nadomestila peto poglavje versaillske pogodbe, ki je že doživelo. ČJe se Nemčija ponovno oboroži, pravijo v Belgradu, je za to krivda samo na zapadnili državah, in Italija je najmanj poklicana nastopiti zoper to, ker je ona najbolj favorizirala obnovo militarizma na Nemškem in prihod Hitlerja na oblast. V nadaljevanju članka pravi Bourgoin, da se je Mala antanta zmerom borila za spoštovanje določb trianonske pogodbe in da je pozneje pri sodelovanju z Balkansko antan-to delala na to, da se zajamči red od Donave pa do bližnjega vzhoda. Noben načrt vzhodnega pakta ali donavskega pakta se ne more izvršiti brez nje ali zoper njo. Avstrija, Madžarska in Bolgarska so tako na lojalen način doznale o odločnem stališču Male antante, da se nikoli niso upale postavljati jo pred dovršeno dejstvo. Revizionizem je poskušal doseči tisto, česar ni mogel • doseči narovnost. po ovinkih: na inieijativo Italije, v čemer vidijo tudi manever proti stališču Male antante. Toda stališče Malo antante je neizpodbitno. Zadosti je, da se vidi, kaj govore dejstva. Ukinitev vojaških klavzul saintgermainske mirovne pogodbe ne bi dala nikakega poroštva zoper Anschlusas. Avstrijska vojska je vzlic vsej svoji vojaški disciplini izpostavljena propagandi nacijo-nalnega sacijalizma in elementi, ki služijo v tej vojski, so bili pripravljeni tudi tvegati, da to zlo še poslabšajo. Schusch-niggova vlada dobro pozna to hibo, zato je dala na znanje, da je vprašanje vojaške enakopravnosti zanjo stvar prestiža in da nikoli ne bo efektiv v mirnem stanju dvignila na število 100,000. Avstrijski generalni štab se še prav dobro spominja časov iz svetovne vojne, ko so nekateri "zanesljivi'* polki morali paziti na "nezanesljive" ]>olkc. Dejansko je samo ena zapreka proti An-schlussu v sedanjem času, to je pa odločno izražena volja vseh prizadetih držav, da če treba tudi z orožjem za got o ve spoštovanje statusa tjuo. Dopisnik pripominja, da te nevarnosti sploh ni moči odstraniti drugače, kakor z ureditvijo stališča Italije do Male antante. Nato govori dopisnik o Madžarski in poudarja, da se tudi tamkaj širi vpliv liitlerjev-eev. Dovolitev ponovne in splošne vojaške obveznosti na Madžarskem bi pomenilo centralizira nje revizionizma v srednji Evropi. Incident s šestini odstavkom izjave v Stresi je značilen in kaže, kako je vse vprašanje slabo postavljeno. Obenem pa tudi kaže, kako si zapirajo oči pred dejanskim položajem. T,ju d je se sklicujejo pravi dopisnik, zoper stališče Male antante na logiko. Dopisnik poudarja, da to delajo zlasti v Lodonu, čudna je pa, pravi dalje, ta logika, ki po eni strani protestira proti sklepu Nemčije, češ, da je enostranski, po drugi strani pa postavlja vprašanje ponovne oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarske, ki naj se izvrši na prav tako enostranski način. Na koncu pravi Bourgoin, da v Jugoslaviji pričakujejo, da se bodo z dejanji potrdila nekatera upanja, nastala v zvezi s sporazumom med Francijo in Italijo. Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Dopisi New Baden, HI. To je moj prvi dopis iz tega kraja in upam, da ga ne boste zavrgli. Delavske razmere so slabe, kakor vsepovsod. Po zimi smo delali po par dni na teden, izza prvega aprila je pa tukajšnja majna zaprta. Kakor zgleda, bomo imeli počitnice do druge zime. Preteklo sredo, 8. maja, je bil tukaj pokopan rojak Joe Perušek. V soboto ponoči je bil povožen od avtomobila, par ur potem je pa umrl. Bil je samec, 57 let star. Pred petnajstimi leti je prišel sem iz No-komis, 111. Tam ga rojaki dobro poznajo. Nam tukaj ni znano, če ima kie kakšne sorodnike. Pozdravljam vse naročnike Glasa Naroda, posebno pa naše stare znance in prijatelje v državi Utah, Michigan in Ohio. Pozdrav tudi Petru Zgagi, ker nam vedno kaj veselega pove. S pozdravom Mike Salesina. — Pred tovarno Klectric Vacuum Cleaning Company v Clevelaiidu je prišlo do manjših spopadov, ko je policija skušala spremljati skebe v tovarno, kjer so unijski delavci na štrajku. Med piketi je bil tudi Louis Brežič, ki se jo menda dotaknil policista, ki je vodil skeba v tovarno. Policija je padla po mlademu Brežiču in ga odpeljala na policijsko postajo. Tu so ga obtožili napada na policista in radi nespodobnega obnašanja. Sodnik Addanis je Brežiča našel krivim v obeh slučajih. Naložil mu je naravnost brutalno kazen, in sicer plačilo globo $o(M) in v sedem mesecev zapora. Brežič je bil že odpeljan v prisilno delavnico. ko je sodniku prišlo na misel, da ni pravilno sodil, »kajti tak le sodnik, kot jih imajo v East Clevelandu ne sme obsoditi človeka za več kot G mesecev zapora. Brežič je bil potem še enkrat obsojen. Vse so je vršilo nezaslišno hitro. Od oiiioga časa. ko je bil Brežič aretiran, prijieljaii pred sodnika, obsojen, odpeljan v prisilno delavnico, pripeljan nazaj, zopet obsojen, je minulo komaj tri ure. Brežič niti odvetnika ni dobil. Unija se je sedaj potegnila za njega in vršila se bo nova obravnava. Sodnik Adams je znan po svojih krutih obsodbah. — A' Clevelandu je preminula Dorothy Arko, stara šele let, poročena in mati dveh o-trok. Ranjka je bila rojena v Ameriki. Bolehala je že od lanskega leta na vodenici. — Prejšn ji teden je bil ubit v premogorovu v Lynch, Kentucky, kjer je bil uposlen zadnjih 14 let, rojak Frank Knž-nik, p. d. Jankoč, samec, star 4(> let. Doma je bil iz vasi Vr-lmc, fara Dobrin je, na Dolenjskem. << GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — YT Italijo lista ne pošiljamo. Peter Zgaga GROZNO MAŠČEVANJE DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNGMSH SLOVENE BEADEB BTANE 8AMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA 210 WB6T lBth 8TBBK? New York City. NORMANDIE" NA POSKUSNI V0ŽNI1 Pariz, Francija, 11. maja.— Francozi so prepričani. da bo njihov največji in najhitrejši parni k "Norma lune" dosegel hitrostni rekord na svoji prvi prekoatlantiški vožnji. Pri poskusnih vožnjah je vozil z naglico 31 vozljev na uro. Rodbini IVtra in Krsta Bu-ajiea v črnogorskem Grahovem, sta bili, dasi sta v sorodstvu, že dolino časa v sovraštvu zaradi nekega pašnika. Ko je lani po končani gimnazijski maturi prišel domov Petrov sin Yojin in j«- nekega dne prignal ovce na oni sporni pašni, je priletel tjakaj Krsta in po kratkem prerekanju ustrelil Vojina. za kar je bil obsojen na 10-letno ječo. Vojinova mati Gospava pa se nikakor ni mogla zadovoljiti s tako obsodbo morilca svojega >ina in se j«' hotela sama maščevati za sinovo smrt. Xad Krstom se ni mogla, ker je v za|w»rn, otrok pa nima. Zato je sklenila, da se maščuje nad otroki njegovega pokojnega brala Marka. Mati Markovih otrok je izvedela za ta njen -sklep, kar jo je toliko prevzelo, da se je obesila. Njena smrt pa ni omajala Gospa-vinega sklepa. Ko sta se 14. letni Stojan in 8-letni Velja brezskrbne* igrala pri ovcah na pašniku, je prišla tjakaj Go-spava v. veliknim nožem in zaklala Stojami. Mali Velja je pobegnil, ali ga je morilka dohitela, mu zasadila nož v hrbet potem pa mn še prerezala vrat. Oba otroka sta bila mrtva. Gos pit va je nato odšla domov. izročila sosedu pismo za svojega moža, v katerem mu piše, da je morala maščevati sinovo smrt. in nato sama sebi zasadila nož v prsi. Težko ranjeno so jo prepeljali v bolnišnico, ali je malo upanja, da ji rešijo življenje. V bolnišnici si je zopet skušala vzeti življenje s skokom v globino na stopnišču. Advertise in "Glas Naroda" .......................*.....'■"■»J I DENARNE POSILJATVE s 1 Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ................... Din. 100 $ 5.25 .................. INn. 200 $ 7.30 .................... Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 .................. Din. 1000 $47.00 .................... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 100 $18.25 .................... Lir 200 $44.40...................... Ur 500 $88.20 .......... Lir 1000 $176.— .......... Lir 2000 $263.— .............. Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn, Izplačilo večjih sneokoT kot zgoraj navedeno, bodld t dinar J in all lirah dovoljujemo Se bolj« pogoje. (STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Zm tsplaillo f S.— norate podati $10.— $15.— $20.— " " $40.— 150 — .... $ 5.7$ .... $10.89 ... $1«.— ..... $21— .... $4125 .... $51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo t dolarjih. Nnjna nakazila Imiojcm p« Cable Letter sa pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " G1 a s Naroda9' iii wwi ink nun nbw tork, n. i. M ■Ma POMLADNO PISMO. Dra^i moj Peter: Sedaj smo sivdi maja, naj-lepšo^a meseca, kar jili pomni zgodovina. Ljutiezeii praznuje svoj praznik, le škoda, ker so tako mrzli veeeri in je luna v tem mesecu dvakrat tako polna kakor ponavadi. Blajror zaljubljencu in blagor tistim, ki se v tem meseeu pripravljajo na sveti zakonski stan, kajti junij bo mesec porok in ženitovanj. To je pa tista korl jiva točka, 0 kateri Ti pišem in Ti razkladam svoje srce. O svetem Gregoriju so se ptieki pomožili oziroma po-ženili. jaz sem pa še vedno sama iii delam takorekoe škandal in sramoto vsemu svetu. 0 Malem Šmarnu bom stara že osem i litri deset let, pa ni mam še nobenih posebnih izgledov za bodočnost. Os«'mnitrideset let ni Še nobena >tarost. To so za žensko takon-koe najboljša leta. ker je /a' vajt-na življenja in vseira. Toda njega ni, njega od ni-koder ni - - - To se pravi, dosti jih je, !«• pravega noče biti fnl nikjer. Po pravici Ti povem. Zgaga, da m<* j«' že res začelo skrbeti, kaj bo. Od jutra do večera sem strašno zamišljena. Nob»-na reč mi več ne diši. Zjutraj s težavo použijem par skodelic kave, potem mi pa do opoldne ne gre prav nobena jed v slast. Oh, kako sem včasi ljubila makarone, katere me je naučil kuhati in jesti tisti, ki je bil dve leti, tri mesece in sedemnajst dni solnee mojega življ«--nja. Odkar je šel iicznanokam, so nr pa tudi makaroni zabrsnili. 1 drugega ni. jih moral" j">ti. pa mi irredo bolj na- tzn' nejro n it>t«\i, in neprestano meram jokati. Po mojem mnenju je to ra-nj«»n:i ljubke«. 1 Večerja mi pa tudi ni dosti | mar. Krompirja se nabašem in če je še kaj od mesa, pa je ko-nee vsakdanjih sladkosti. Po večerji pa skleni k oknu in se zamislim v pomladno nor. Najprej sedim v parlor ju in gledam na cesto, kjer s»- izpre-liajajo zaljubljeni pari, nato pa grem v kuhinjo in strmim na jard, kjer si razodevajo mački* in druge domače živali svojo ljubezen. Mpscc se vozi po nebu in mi poredno mežika kot bi hotel reči: — No, kaj pa steboj? Ali ne bo nič? Tako sem jezna in obupana, da bi se najraje od joze poj«'d-la, pa se v obupu vržem na posteljo. kajti ko sem se zadnjič tehtala, mi je pokazal cagar stopetinosemdeset funtov. Predolgo bi se morala poje-ilati in zato raje od jeze za-spim. Noči se pa grozno bojim, dragi moj Zgaga! Mučijo me strašne sanje. Strašne in resnične. Sanja se mi, da sem sama, po]Htlnoma sama na svetu, da je vsepovsod sama puščava, da ni nikjer nobenega živega bitja, sredi te puščave sem jki jaz silno osamljena. Vsa potna se prebudim, začnem tipati in šla ta t i okoli sebe, -slednjič se pa moram v svojo grozo prepričati, da so bile sanje resnične — Sama, sama ... Vidiš, dragi moj Zgaga, to je usoda ženske, ki je vedno pošteno živela ... To je usoda ženske, ki se ni nikdar brigala za moške ... * Konec pisma je nečitljiv, ker bo padale na črke debele solze, se zmešale s tinto in napravile packo. Pri najboljši volji niti podpisa in naslova nisem mogel razbrati. "GLAS K ARO DA" NEW YORK, TUESDAY, MAY 14, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. IL JL Neko spomladansko nedeljo sem se namenil na Gorenjsko. Počasi sem korakal na šišenski kolodvor k tedanjemu se-,! memu vlaku, si kupil karto in te usedel v prvi vagon. Bil je prazen in tudi ni bilo pričakovati velikega navala, ker se je večina {potnikov odpeljala žc zjutraj s turitovskim vlakom. 1'sedel se v kot k oknu in motril prihajajoče potnike. Posebno jiozoriiost mi je zbudila družbica treh mladih deklic iti starejšega gospoda, ki je utegnil biti njih oče. Kakor sem se pozneje prepričal, se nisem varal. Ta dužbica je bila prav dobre volj«'. Starejši deklici sta o klepali gospoda, mlajša pa je stopala pml njimi, držeča v roki precej velik, s papirjem ovit šopek, iz katerega je bilo videti nekaj nageljnov in žele nja. Z glasnim smehom je korakala četverica naravnost proti mojemu vagonu ter z o-troško gibčnostjo vstopila vanj." "Tati, tu sem v kot sedi," je dejala najmlajša in ga tudi že posadila, bas meni nasproti same pa so se po-vdie poleg njega. Trenutek za "tem se že oglasi srednja in pravi: "Tu »ni prijetno, tati, pojdimo rajši na drugo stran!" Kakor na povelje, so se vse tri presedle in dobri tati je Severn. kobacal za njimi. Ne bi jmštel več kot do pet, pa že se oglasi starejša: 4 Veste kaj, dosti bolj prijetno je bilo tam, kjer sem sedeli prej, pojdimo nazaj!" "No, pa nazaj!" so vzkliknil«' vse in stale so že ob prejšnjih prostorih. Tudi tati .-e ni prav nič obotavljal, ampak «rečen, da more ustreči svo jirr, ljubljenkam, jim je s pri-j&zrim nasmehom prikmud tor sedel na svoj prvotni sede": v kot, poleg njega pa je sedla srednja. "Fina, ti že ne boš sedela p) i tatku, kar stran pijdi, ; uvnil. fnrl>;(>i> je vihtela v roki samokres. Na- ZAROČENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI Dospevši v trg, je vprašal po doktorjevem stanovanju; pokazali so mu ga in napotil s » je tja. Ko je vstopil, je začutil, da se ga pola-a pokaže. i merila je cev orožja proti j šča ona suženjska ponižnost, kakor jo nepisme-di toda zdravnikovi glavi in trikrat u- ni reveži občutijo v bližini kakejra »rosno d a "i •nik," vzame iz svoje rdeč svilen trak in ga ".Jaz ga imam tudi, to in ^ ^^ ^^ Vstm«! io v iml.ini« • dvoje j »en tel j, bo še bolj iino lil 'lie dobi? žanstvono juho, da v Ljubija-! preluknjala želodec. Zdravnik, . : ... — * i. r »i* i ki mu je malo poprej stregla nikjer take. Ali s« spominjaš lanskih žl i krofov.' Ali niso bili *za bogove*, kakor pravi naš stric, kadar mu kaka jed posebno ugaja?** "I, seveda je tamkaj juha tj'ko dobi-a, ker je tudi meso dobro. Pomisli, tam se pasejo krave na planinah, ne pa po ravnini, kakor pri nas okrog Ljubljane, ko ni nikjer primerne paše," utemeljuje Flora. "Spominjam .-h* pa, kaj je trdila naša mamica, da od kravjega mesa namreč ni dobra juha. Kaj ne tati, da ne!** zatrjuje Fina. "Ali otroci, babica kupuje vendar vedno le meso od pi-tanih volov," pojasnujuje tati. ".Jaz pa se veselim le telečje pečenke," poseže v pogovor Flora. "Ta je tako sočna-tn, da se kar raztopi v ustih. Oli, kako je dobra!" zacmoka in se pogladi z obema rokama po prsih navzdol ter nadaljuje: "Gotovo ima žival tamkaj zato tako fino meso, ker prihaja - planin tako čist, osvežujoč zrak!" "Pa solatiea, ta, ta je šele izborna! Ljubljanska solata naj se skrije! Vse ženske u:i trgu jo otipavajo, kakor more biti potem kaj prida! Tudi dež, ki jo zaliva, je v teh planinskih krajih ves drugačen, svež, je to prava planinska voda!** modruje Roza. "Najbolj pa se veselim potice, gosto posute s sladkimi rozinami; to je krona vseh jedi," trdi Flora in nadaljuje: "To bo kosilo! Škoda, da nimam dveh želodcev!*' Tat i ju je bil ves razgovor zelo všeč, saj je s svojim ljubljenimi hčerkicami vred že vnaprej užival vse dobrote, !;i (Nadaljevanje na 4. strani.) po življenju, jo je dvignil I ne in s>e znova osrčil. Vstopil je v kuhinjo vprašal služabnico, ali bi mogel govoriti z g s podom doktorjem. Ona je pogledala kopune in, vajena podo > nih darov, iztegnila roke po njih, dasi jih Renzo odmikal, ker je hotel, da bi jih dokto" videl in bi vedel, da je nekaj prinesel. Ta -vstopil v hipu, ko je ženska rekla: "Dajte sen in stopite naprej.** Renzo se je globoko priklonil; doktor ira je tal, položil v avto in jo odp-;?-. ijlKl0nrii0 sprejel ter z h^hllu]: « Pridite, Ijal v bolnišnico, kjer sinko!'* povabil s sel»oj v pisarno. Bila je to velika soba, ki so ji po treh stenah bile raz- v bolnišnico, Kjer so jo zdravniki operirali, tako da je ki izven nevarnosti. . . . Policiji, ki je zaslišala na- VI"S('t'no sllke dvanajstih rimskih cesarjev, če padenega dr. Kraula, je dok-j trto Pa J° zaslanjal velik predalnih starih in tor pripovedoval to le: Leta zaprašenih knjig; na sredi je stala miza, ob-1!>:!7, ko je bil zdravniški asis-| ložena z napisanimi zagovori, prošnjami, knjt-tent na kliniki dr. Peliana, je l žicami, razglasi, stremi ali štirimi solicami na- ležiila tam tudi paeijentka (i inner jeva iz Prage. Iz tega poznanstva se je leto dni pozneje izcimilo ljubavno razmerje, katerega je dr. Kraul 1. prekinil. Grunerjeva je vrnila v Prago, on pa je ostal na Dunaju. L. 11KJ0 j-.' dr. Kraul odpotoval v Ameriko, kmalu nato je vrnil nazaj na Dunaj. Tedaj se je Grunerjeva pojavila zopet pri njem ter ga je bodrila, naj jo vzame k sebi. Zdravnik ni hotel obnoviti razmerja, nakar je Grunerjeva zahtevala od njega gmotno podporo. Dr. Kraul je bil dovolj mehak, da je popustil in ji .skozi 22 mesecev plačeval mesečno po 100 šilingov podpore. Letos v marcu pa je podpore ustavil. Grunerjeva se ni mogla pomiriti. Pisala mu je nesramna izsiljevalna pisma in je zahtevala od njega dosmrtno rento. Ker pa se ni vdal, ira je zdaj napadla s samokresom. Poizvedovanja so dognala, da je bila Grunerjeva nekaj časa internirana v Steinhofu pri Dunaju, kjer je bila šele pred nekaj"" tedni odpuščena proti reverzu. Zdaj jo bodo morali zaradi eksaltirauosti pač postaviti pod strožje nadzorstvo. faroiite xe na •«GLA8 NARODA" največji sl-ovcnski d%*vnik v Združenih državah. BOULDER NASIP BO KMALU DOVRŠEN Največji nasip na svetu je zaustavil reko Colorado, ki se sedaj zbira v ogromno jezero. Vodo iz tega jezera bodo porabili za namakanje. V ospredju je ribiški brod na jezeru, v ozadju pa glavni nasipi okrog, na eni strani pa naslanjač z oslonami za roke, z visoko, štirioglato hrbtno oslono. končujoč se na oglih v dva lesena okraska, ki sta se dvigala v obliki rogov, prevlečeno s kravjo kožo in obito s širokimi ploščicami, izmed katerih jih je več že davno odpadlo, tako da so prosto štrleli ogli prevleke, ki se je tu in tam vihala v zavoj. Doktor je bil v domaČi obleki, to je v zdaj že čisto obnošeni togi, ki mu je pred mnogimi leti ob slovesnih dneh služila pri zagovorih, ko je šel v kaki posebno važni pravdi v Milan. Zaprl je vrata in osrčil mladeniča s temi-le besedami: 44Sinko, povejte svojo zadevo." "Rad bi z vami spregovoril zaupno besedo." "Poslušani vas," je odvrnil doktor, "govorite." In sedel je udobno v naslonjač. Renzo je stal pokonci ob mizi, eno roko je imel v oglavju klobuka, ki ga je z drugo vrtel, in j«' začel znova: "Rad bi izvedel od vas, ki ste študirali..." "Povejte mi stvar, kakor je," ga je prekinil doktor. "Ne smete mi zameriti; mi ubogi reveži ne znamo dobro govoriti. Rad bi torej vedel..." "Ti blaženi ljudje! Vsi ste taki: mesto da bi povedali svojo stvar, hočete vpraševati, ker imate že »svoje načrte v glavi." "Ej, ej!" je dostavil nato. "Vi ste si pa dali ixlrezati šop. Ravnali ste previdno; vender ker ste se hoteli zaupati mojim rokam, ni bilo to naravnost potrebno. Da razumemo to doktorjev izpad, je treba vedeti ali se zopet spomniti, da so v tistem časni razbojniki po poklicu in vsakovrstni malopridneži nosili dolg šop, ki so si ga kakor na-ličnik potegnili na obraz, kadar so koga naskočili, kadar se jim je zdelo potrebno, «la si izpačijo obraz, in je podjetje bilo tako, da je zatevalo istoča-sno moč in previdnost. "Zares, kot reven sin,'* je odvrnil Renzo, "nisem nikoli v svojem življenju nosil šopa." "Ne bova naredila ničesar," je odgovoril doktor in stresel glavo z nasmehom, ki je bi; napol hudoben, napol nestrpen. "(V mi ne zaupate, ne bova naredila ničesar. Kdor pravi doktorju laži, glejte, sinko, je butec, ki bo povedal renico sodniku. Odvetniku je treba vse f jasoio povedati: naša skrii je potem, e, reši tudi vas. Če bi pa ta nepremišljenost bila vsa le vaša, nič za to, ne umaknem se; izvlekel sem že druge iz hujših zadreg... Oe le niste razžalili kake ugledne osebe, se razume. Medtem ko so doktorju vrele vse te besede iz uat, ga je Renzo gledal z zamaknjeno pazljivostjo, kakor gleda teleban na trgu komedi- janta s čašo in kockami, kako si najprej baše v usta prejo in prejo in prejo, nato pa brez konca vleče ven trakove in trakove. Ali ko je razumel, kaj hoče doktor povedati in kakšno dvoumje se je zaletel, mu je4 pretrgal trak v listih, rekoč: "Oj, go-jn^d doktor, kako ste vi to razumeli.' Stvar je čisto narobe, Jaz nisem nikomur grozil; jaz ne počenjam takih stvari. Le vprašajte po vsej občini, izvedeli boste, da nisem imel s pravico nikoli 11 tč opraviti Malopridnost so drmri meni storili; in zdaj prihajam k vam, da izvem, kaj naj -to-riui, da pridem do svoje pravice; praz zadovoljen sem, da sem vide! ti-ti razglas." "Vraga!" je vzklikni1 doktor in široko razprl oči. "Kakšne kolobocije mi delate! Saj pravim: vsi ste enaki. Ali res ne morete svoje stvari jasno povedati?" "Oprostite, -i jih umival. "Naučite -e govoriti; to nikakor ne gre, da poštenega človeka tako presenetite." "A poslušajte, poslušajte," je ponavljal Renzo zaman; doktor je neprestano vpil ter ga z rokami potiskal proti vratom; ko ga je priti-ral do tja, je odprl, poklical deklo in rekel: — "Vrnite takoj temu človeku, kar je prinesel; jaz nočem ničesar, nočem ničesar." Ves tisti Čas, odkar je bila v hiši, ni ženska še nikdar izpolnila podobnega ukaza; zdaj pa je bil ta izrečen s tako odločnostjo, da se ni prav nič obotavljala 111 je ubogala. Vzela je tiste štiri uboge živalce in jih dala Renzn z za-uičljivo pomilovalnim pogledom, da se je zdelo, kakor bi hotela reči: To si jo moral pošteno polomiti. Renzo se je hotel vljudno obotavljati, toda doktor je bil nepremagljiv in mladenič je moral, osupel in jezen kakor še nikoli, vzeti zavrnjene žrtve 111 vrniti v svojo vas, da l>ove ženskama, kako imenitoio je izpeljal svoje poslanstvo. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo9 Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" M G ODI" NEW YORK, TUESDAY. MAY 14, 1935 «3 LARGEST SLO VEHE DAILY in V. 0. 'E. Mož v ognjeni peči =ss=ssssrRoman iz življenja^5«5^ Za "Glas Naroda" priredil: L H. — Pardon, — pravi baron Kredel in zopet zaigra blesk v njegovih očeh. — Ako vam morem na kak način biti na uslugo, milostljiva gospa — tudi jaz grem v Berlin k zaključni seji državenga zbora, tukaj se moram zopet enkrat pokazati, bil sem namreč medtem v Indiji. Kdaj odpotujete, ako smem vprašati t — Ničesar nimam zamuditi — mogoče jutri opoldne — ali pojutršnjom. — I^epo — ravnal se bom po vas. Ali ste že kaj odločili glede današnjega večera f Kupil sem si ložo v operi, gostuje Bellicionijeva — — O, — vzklikne Karolina, — to bi me zanimalo. Še sem prosta in hvaležno sprejmem, ako me hočete vzeti s seboj. p Posebna čast, milostljiva gospa. Potem predlagani, da se o pol sedmih dobiva na hodniku. — Rada. Baron Kredel ji poljubi roko in Karolina se z dvigalom odpelje v svoje nadstropje. Nekaj ur hoče še »počivati. Fani Furmanovi je obljubila obisk med četrto in peto in ob pol-sedmih bo že zopet morala v opero. Le malo časa bo imela za večerno toaleto. Baron Kredel se tudi ni pomladil. Vendar pa je še vedno imel nekaj razposajenega v svojih zanimivih, razoranih potezah in poželjiv plamen v i ska j oči h.očeh. V Baden-Badenu jo je kot dekle na svoj zaljubljen stričev način dodobra ozdravil in se je nato umaknil, ko je Flavignv zmagonosno stopil v ospredje. Na vsak način ga je mogel še vsakdo trpeti, je sicer v velikem uživanju nekoliko propadel, toda bil je odlif-sn v svojem mišljenju, tudi ne brez duhovitosti, poleg tega pa zelo bogat, lastnik na milijone vrednih tovarn za barve in slavnih vinogradov ob Reni — in slednjič že nekaj let vdovec brez otrok. Njegovo prijateljstvo je bilo že nekaj vredno — saj škodovalo ni, ako je kdo to prijateljstvo držal gorko. Vožnja k Fani Furmanovi se zdi Karolini brez konca. Jezila se je, da je svakinji obljubila obisk, toda je bila zopet preveč popustljiva, da obljube ne bi držala. Tragična usoda uboge gospe ji je segala do srca in ker je tudi v tem slučaju pokazal Ervin svojo neupogljivo strogost, je bil za Karolino ganljivo zmagovalni občutek, da je mogla kaj popraviti na njegovi žrtvi. Po dolgi vožnji skozi nenavadno zavite in temno ulice, čez mostove temnih in ozkih potokov in mimo majhnega tržišča so sočivje se vstavi voz pred majhno, umazano rmeno hišo. Medtem se jet udi že nebo zmračilo, nekaj težkih deževnih kapelj pade Karolini na lica, ko izstopi, in s seboj ni vzela dežnika. Naglo plača kočjazu in steče v hišo. Tri stopnice, ji je rekla Fani. Bile so škripajoče lesene stopnice, na katerih je škripal pesek pod podplati. V tretjem nadstropju je stanovalo več strank: knjigovez, perica in izboljševalka čipk, in to je bila gospa Fani Furman. Fani odpre in Karolino med prisrčnimi pozdravi pelje v snažno sobo z veliko mizo meti oknom. Miza je pogrnjena z belim platnenim prtom, ki je bil že starejšega izdelka. Lep, kaka tri leta star fantek se igra na tjeli z majhno omarico. — Glej — pravi Karolina, — to je mali Paul!... Skloni se k dečku, ga poboža po licih, ga pogladi z roko po temno plavih laseh ter mu pravi nekaj ljubeznivih besed. Paul jo začuden gleda s svojimi velikimi otročjimi očmi ter zategne ustnice v vesel nasmeh, kot bi bil vesel lepe tete. Karolini se zdi ta ljubeznivi obrazek krasen. Otroka dvigne in ga poljubi. — Tako sladek je, — pravi. — Rolf se malo smeje, ni kot eem jaz, vedno mL napravi utis, kot bi se za celi svet ne zmenil. Oba fantka bi bilo treba djati skupaj, da eden na drugega vplivata, to bi <1° "leležni dane* opol-• bolj razvidno iz tega, da skoro| l,a res!" zakličejo pa tare lakota, podivjajo ter vse hkrati, napadajo celo svojega gospo- "Na te bi bili skoro pozabi-darja. Psi, ki so v Shester- j li," dostavi Fina. ' fieldu napadli policistovo ženo,- "Pa še kako so dobri, nebe-so bili docela sestradani in n-l :ki," izpopolnjuje Flora. — ' peliani. Drugiifi ljudem se je j "Oh, ta fina ocvrta ?skorjiea. posrečilo, da so i>obesnele ži-1 vali odgnali od napadene žen-j ske, ki je pa pozneje umrla. To- da niti enega psa za to niso u-strelili. rumena, kar hrusta pod zobmi, in to okusno, mehko me- so!" pri tem zaokroži drobne svoje ustnice v malo sobico ter prav slastno srka: vssss...,,? "Gotovo bo tudi kak fin SHIPPING NEWS Pasja uprega je na skrajnem . . . severu še danes glavno promet-1 saj je bil lam tudi," no sredstvo, četudi tudi tukaj i ,lo*"vl Roz.a; , že brenče letala. Toda letala videle, punce, ' pra-, le za bogate popotnike, za špe- vi Fina, "da dobimo tudi kako' Ta neobičajna slika predoča kapitol države Oregon v plamenu. Ogenj se je širil s tako naglico, da ognjegasci niti važnih spisov niso mogli rešiti. Povzročena škoda znaša več stotisoč dolarjev. mat«' čajem zavožena špekulacija. Saj ga poznaš. Takoj je brzojavno grozil z odvetnikom in v svoji stiski je France posegel po revolverju. Tako je bilo. kulante z zemljišči, za nadzor-11»selmo dobro tortico!" nike zlatih rudnikov in za kako IMM'asi vozl vladne uradnike. Večji del severnjaških naseljencev, ki so lovci, kupčevalci. misijonarji in ]w>licisti, pa morajo še vedno uporabljati sani, katere vlečejo psi. In izgubljen je vsa- be^-de, ko je že vstopi! ta vlak, rada bi že -sedela pri mi-; y\; kar sline se mi cedijo, tjo ]»si obnemore- — Nekaj takega mi je tudi Krvin povedal. V svojem ob-1 j«>- Navadna pasja vprega lah- čutku pravice je ravno tako trd, k<»t . . . O, da, je zelo, zelo trd človek! Saj tebe mu n«' bi bilo treba pustiti sedeti v bedi, j k' saj si bila nedolžni dveh nesrečah, ki so ju zakrivili volčji psi. ki >o doma v ledenem severu in ki so za tamkajšnjega človeka i Zato je kaj razumljivo, če se londotni severnjitki tak«» silno j boje nevarnih pasjih bolezni, ki rade nastopajo v razdobju več Ietn i pobero večino velikih volčjakov. Brez tega psa pa lometrov dol-o pot in prestala' i(M> na razpolago. Posamezne ]»revozijo na leto več tisoč lometrov. ki- dnigih okrepčil, vendar sta si šele čez nekaj ur oporno ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA ženo nekega policista in jo ta- li življenje kit obgrizli, da je nekaj dni na- jev. ta umrla. Z ozirom na ti dve. Ko so jima policisti pozneje nesreči ameriški časopisi po- pripovedovali, kako je Kskim - ročajo o veliki važnosti vole- ubil Eskima zaradi psa. se ni-j ^ - , - - _ ;;i, i * •• i • . , v ... . , 1 policijske sani s pasjo uprego Jih psov, ki jih uprezajo v sam j sta čudila, sa.i sta sama naj bo- 1 1 1 in brez katerih bi bilo življenje lj«. vedela, kako dragocena ži- na skrajnem severu za človeka val uprežni volčji pes. Po- skorcMla nemogoče. Takole ]»i- šejo: V okolici policijske postaje mi polotoku Bache so že več tednov divjali veliki viharji. Ledena vihra je brila po neskončnih snežnih pustinjah in človeku skoro onemogočala bivanje na prostem. Policijski stražniki, ki so postavljeni v ta ledeni kot zemlje, se stiskajo v svoji stražnici okrog žareče železne peči, pa so vendarle zaviti v kožuhe; zakaj toplota iz žareče peči ne more pregnati ledenega mraza, ki sili v sobo skozi špranje pri oknih in vratih. Naenkrat se od zunaj zasliši hripav pasji lajež. Takoj nato nekdo glasno potrka na vezna vrata. Zunaj stojita dva moža, ki se komaj še držita na nogah. Peljejo ju v sobo k gor-ki peči, ponudijo konjaka in -ta si i logla. i Njuno prvo vprašanje je bilo, kako se godi njunim psom. Policisti jima smeje pripovedujejo, da so psi že davno oskrbljeni, da so se pomirili, ko so po-hlastili nekaj kosov mesa. Oba tujca sta s tem pojasnilom bila močno zadovoljna. V silnem mrazu sta s svojo pasjo * vprego prepotovala več sto ki- sprevodnik in prijazno poklical: 44Vozne listke, prosim!" ter vstopil baš pred malo, razigrano družbico. Tati seže v žep in mu malomarno izroči štiri listke. Spre. vodnik jih pogleda, pogleda gospoda, gospodičnice, pa zopet vozne listke in oznani: 44Ta listki so za v Kamnik!" "Da!" odgovori samozavestno tatek. 44A vi sedite v 4Gorenjcu\ saj smo že v Vižmarjih; I«* urno izstopite, PO STKANI KLOBCK. 15!» strani. Cena ____ I*OL IJTRA VIPAVCA, spisal Feigel, 13« str. PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA .......................... SLOVENSKI ŠALJIVEC. !M) strani. Cena...... SPAKE IN SATIRE. 130 strani. Cena........ TIK ZA FRONTO. lHO strani. Cena.....:____ TOK RAJ IN ONKRAJ SOT LE. «7 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA (Knjigi vsebuje tudi šaloigro "Vse naše"). lst> strani. Cena ........................ .59 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 7ft strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 .60 JS5 .60 30 .40 .90 .70 ^0 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA J 1*1.1.1 A: 10. 11. 18. 17. 1!». 3». 'SI. 26. 31. Washington v Havre Saturnia v Trst lin-mcn v Itrenien Cliamfilalu v Ilavre Rex v tJrnoa Itetvn^aria v Cln-rbourjc: Normandie v Havre A(]iiir;inia v * *ln>rl»».rir^ Kuro)>a v Itrenien Con te 4 > r;i ude v Ceona Manliattan v Ilavre Majeslie v ClierlM.ur? lie de Frnnee v Havre Cunte di Savoia v Genua Bremen v Bremen Berengarla v Clier!»ourg Charaplaln v Havre Washinjrton v Normandie v Havre Ilavre V A 2 N O ZA t NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali h pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker to opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. 316 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. CALIFORNIA: San Francisco. Jaeab COLORADO: Pueblo, Peter Calls. A. SaftIO Walsenburg. M. J. Bnynk INDIANA: Indianapolis, Loots Bank* ILLINOIS: Chica&o. J. BefflC, J. Lnkanleli Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcen In Illinois) Jollet, Mary Bambicb, Joseph Hrt vat La Salle. J. Spelled Bfascontah, Frank Angnstln North Chicago, Me Zelmt KANSAS: ^ 1 Glrard, A\ mm Kansas City, MARYLAND: Kltzmlller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Černe (ui Penna_ W. Va. In Md.) MICHIGAN: Oetroit. Frank Stular ULVKESOTA: Chisljolm. l>ank GoaSe Ely, Jos. j. Peshel-E velet h, Lt> uis C ante Gllliert, I^ouis Vessel Hibbin^ John Pov*e Virginia, Frank Hrvstlch MONTANA: Roundup. M. M. Psnian Wasboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlrk NEW YORK: Cowanda. Karl Stmisha Little Falls, Frank Mask OHIO: Barherton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kar-linjrer, Jacob Resn'.k. John Slspoik Girard. Anton Nag«*le Lorain, Louis Balant, John Kuru- še Warren, Mrs. I Rachar Youngstown. Anton Klkel] OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblsr PENNSYLVANIA: Broor.'titon, Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezove« Export, Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Oreensburg, Frank Norsk Johnstown, John Polantm Kvayn. Ant. TanUj Lttcerne, Frank Bslioch Manor, Frank Demshsr Midway. John 2nst Pittsburgh, J. PogsCar Presto, F. B. Demshsr Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fir. Sehifrer West Newton. Joseoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank &ksk Sheboygan, Joseph Kak Hi WYOMING: Rock Springs, Lsois Tanehar Diamond rill e, Jo« Ro'Jch Vsak tMftpMlh fsda pitrdlU za «t» U, katera Je preJeL Tatspafce raj» UPRAVA "GLAS NARODAM