PROSVETNI Štev. 16 Ljubljana, 31. oktobra 1955 Leto VL Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in oprava Nazorjeva 3/1. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—. Štev. ček. računa 60-KB-1-Ž-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec. DELAVEC GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Šolski odbori v Sloveniji Na Svetu za prosveto in Kulturo LRS smo se pozanimali, kako poteka delo šolskih odborov. Zvedeli smo, da imaio o delu teh odborov sicer porodila iz okrajev, da pa so ta večinoma zelo skopa, vendarle ne tako zelo, da '»a zastavljena vprašanja ne bi mogli odgovoriti. KAKO SO SESTAVLJENI ŠOLSKI ODBORI? šolski odbori so ustanovljeni in delujejo na vseh splošnoizobraževalnih šolah in strokovntih šolah, le da so bili ponekod ustanovljeni šele v začetku šolskega leta 1955-56, dočim posluje večina že Jasno je, da so to začetne težave. KAKŠEN JE ODNOS ŠOLSKIH ODBOROV DO OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV? V glavnem velja za vse šolske odbore in občinske ljudske odbore ugotovitev, da so bili doslej njihovi medsebojni stiki dokaj skromni. Do izraza so prihajali le pri urejevanju gospodarskih zadev šole. V mnogih okrajih pa šolskij odbori niso imeli niti pre- od jeseni leta 1954, ko je SPK LRS sporazumno z Izvršnim svetom izdal znano Priporočilo ljudskim odborom o družbenem u-Jtravl janju v splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah. ŠTEVIO IN SESTAV ŠOSKIH ODBOROV? ' Sestav šolskih odborov ustreza določilom Priporočila za uvedbo družbenega upravljanja, a ie-ta so glede sestava odbornikov v skladu s Splošnim zakonom o vodstvu šbl. Sorazmerje med posameznimi zastopniki zbora volivcev, družbenih in gospodarskih organizacij ter učiteljskega zbora je ipravflno. Izbira članov šolskih odborov je bda v celoti dobra. Po socialnem sestavu prevladujejo nameščenci in delavci, slede jim kmetje in obrtniki. V nekaterih okrajih so bile pripombe od stra-ni šol.' upraviteljev, da so bili Prejšnji šolski sveti, v čigar sestavu so bili večjidal starši, bolj Povezani s problematiko šole. Trdijo, da so. slednji z večjo odgovornostjo sodelovali ipri upravljanju šole, nudili so ji večjo podporo pri reševanju gmotnih vprašanj, a prav tako so sodelovali tudi ipri reševanju pedagoške in so-cialno-zdravstvene problematike. Ta ugotovitev velja le za šolske odbore . nekaterih mestnih področij (Ljubljana, Maribor). Na srednjih strokovnih šolah je nov sestav ugodno vplival na delo šolskih odborov, zastopniki gospodarskih organizacij nudijo šoli večjo pomoč, kakor jo je imela doslej. KAKO POTEKA DELO ŠOLSKIH ODBOROV? Delo šolskih odborov ima vse Znake začetnega dela in to po vsebini, metodi in odnosu do ljudskih odborov in njihovih svetov za prosveto in kulturo. Delo je doslej zajemalo v glavnem gospodarska področja. SKrb Za proračun, preskrba drv, vzdrževanje šolskih prostorov je bila poglavitna' dejavnost članov šolskih odborov. V manjši meri, so se zanimali za urejanje šolskih vrtov in delovanje šolskih kuhinj. Za vzgojna in socialno — zdravstvena vprašanja so se sicer zanimaili, vendar ne v taki gieri lah, zlasti tam, kjer stare oblike upravljanja le s preveliko silo in mero silijo na dan. Odnos med šolskim odborom in učiteljskim zborom odnosno Šolskim upraviteljem še ni jasno izražen. V mnogih primerih moramo ugotoviti, da le ta še ni v skladu z načeli družbenega upravljanja. V nekaterih šolskih odborih je preveč poudarjena vloga šolskega upravitelja, ki se ukvarja tudi z nalogami, ki so docela v pristojnosti šolskega odbora (niso redki primeri, ko šolski u-pravitelj ali ravnatelj določi dnevni red ter kliče sejo šolskega odbora, ne da bi. se predhodno posvetoval s predsednikom. šolskega odbora;. Pravtako skušajo ponekod učite! iški zbori reševati pereča šolska vprašanja mimo šolskih odborov in poslovati neposredno z okrajnimi SPK. Obstajajo rudi primeri, ko učiteljstvo rti seznanjeno z delom šolskega odbora. Navedli pa b; lahko rudi posamezne primere šolskih odborov, ki so mislili, da so upravičeni po- ____________ ______ ______ segati v metode učiteljevega naoosredno zainteresirani pri ra- v razredu.-Vendar vecuna šolskih ' • v , ---v . .i- 1: -i- odborov ne presega svojih kompetenc, saj še premalo poznajo svo- vzgojno problematiko. V bolj odda Ijeriih krajih ni za delo med ljudmi dovolj zanimanja, marsikje pa tudi ne poznajo nalog in vloge šolskega odbora. V mnogih primerih velja to tudi za prosvetni kader. V industrijskih središčih in mestih je vsekakor stanje boljše, vendar še ne povsem dobro. Kakor že rečeno, je mnogo krivde bržkone še v stari miselnosti samih prosvetnih delavcev pa rudi članov šolskih odborov, ki menijo, da je njihovo delo predvsem r gleda o predračunskih sredstvih reJeva,nju gospodarskih vprašanj. šole in o izvajanju predračuna. KAKO SO SE UVELJAVILI ŠOLSKI ODBORI? O tem nam že nekoliko povedo ugotovitve v prejšnjih izva-janjih, vendar le življenjska doba sedanjih šolskih odborov res prekratka, da bi mogli reči, -d® so se docela uveljavi®. Vsekakor so se že prejšnji šolski sveti (kjer so sodelovali zlasti starši), dobro u-veljavUi in tako utrli pot šolskim odborom. Ne samo starši, ki so Mnogo greše tudi množične organizacije (Društvo prijateljev mladine, Partizan in Socialistična zveza delovnega ljudstva), ki so v šolske odbore poslale svoje zastopnike, a ne nadzirajo njihovega dela. Ne nudijo jim o~ pore in pomoči, ki se izraža v tem, da bi družbene organizacije (a zlasti Soc. zveza) konkretno pomagale pri trese vam ju iproblie-mov. Naj vidne je je to gotovo pri strokovnih šolah, kjer so številni težki vzgojni in socialno — zdravstveni problemi (vprašanje je pravice, a., zlasti dolžnosti. Tako bi lahko glede medsebojnega odnosa razdelili šolske odbore v 4 skupine: 1. v take, kjer so odnosi docela v skladu z načeli družbenega u-pravljanja, 2. kjer šolski upravitelj preveč posega v pristojnosti šolskega odbora, 3. kjer učiteljski zbor ne upošteva šolskega odbora, 4. kjer šolski odbor zaradi nepoznavanja pravic in dolžnosti, ki jih ima, nepravilno ali nezadostno posega v delo in življenje šole. zvoju šole, marveč tudi ostali dr- vajencev — vozačev, vprašanie žavljani občutijo, da je šola važ- njihove prehrane, šcMA in dnina družbena ustanova, o kateri je_ gih prostorov itd.) ostali še nada-potrebno misliti ter spremljati in razvijati njeno delo. Uveljavili so se predvsem tisti šolski odbori, kjer skladno delujejo zastopniki učiteljstva z ostalimi odborniki, a vsi skupaj so v tesnih stikih z družbenimi organizacijami. POMANJKLJIVOSTI? O tem smo že deloma govorili. Vendar je treba povedati, da je bila glavna napaka šolskih odborov v tem, ker ne delajo po določenih načrtih ter ne rešujejo bistvenih načelnih vprašanj. Premalo se zanimajo za ideološko — 8 Ije odprti. Skratka, pomanjkljivo je bilo medsebojno delovanje; to je obveščanje državljanov ,p_o delegatih posameznih organizacij o problematiki in pomoči, ki so je potrebni ter pomoč in nakazovanje nalog, dajanje pobud s strani državljanov članom šolskih odborov. Ob zaključku ugotavljamo, da bi bili potrebni poslovniki, ki bi nadrobno določili pristojnosti šolskih odborov. Doslej so nam znani le redki šolski odbori, ki so tak poslovnik izdelali. Pedagoški center za učiteljsko Izobraževanje svetiti svojemu strokovnemu izpopolnjevanju. Mnenja sem, da bi bilo potrebno to izvenšol-sko dejavnost sorazmerno porazdeliti med ostali šolski kolektiv. Saj je ta povezanost z vasjo in ljudstvom na vasi ali v mestu potrebna ne samo upraviteljem, temveč vsemu učiteljskemu kadru. Ker živimo v času, ko Je vedno večja težnja po ogledu tujine, sem mnenja, da bi bilo potrebno vsakemu, ki potuje v inozemstvo, da si predvsem ogleda našo ožjo domovino Slovenijo in Jugoslavijo, njene ustanove, gospodarska podjetja itd., potem pa naj si za primerjavo ogleda slične ustanove v inozemstvu. Mi smo opazili, da naše učiteljstvo v splošnem zelo malo pozna naše pridobitve v 10 letih osvoboditve tako na polju prosvete kot na ostalih toriščih. Prav gotovo ne more biti pouk tako živ, če človek stvari ne vidi, ampak' o njih samo čita. Mnenja sem, da bi v bodoče omogočili našemu učiteljskemu kadru čimveč takih ogledov, najprej v bližnji, potem pa še v širši okolici. Tudi to naj bi bilo delo PC v bodoče. Sam Pedagoški center dela .še pod zelo težkimi pogoji. Manjka mu prostorov, manjka mu praktičnih učil za demonstracije, nima internatsko urejenih prostorov za tečajnike, kar zelo zvišuje režijske stroške tečajev in tudi okraji še vedno slabo-' oskrbijo tečajnike s potrebnimi finančnimi sredstvi. Prepričani pa smo, da bo s pomočjo naših oblastvenih forumov mogoče vse te začetne težave premagati in dati PC vse pogoje, da postane samostojen zavod, ki bo lahko v prihodnosti posredoval našemu učiteljskemu in profesorskemu kadru vse pozitivne pridobitve za njihovo strokovno delo. Začeli smo (vsak zečetek je težak), vendar se je zamisel, ki jo je sprožilo Združenje učiteljev uresničila. Uspeh nadaljne-ga del* pa zavisi od pomoči oblastvenih organov in pripravljenosti vzgojnega kadra, da si svoje znanje izpopolnjuje. Ta pripravljenost je pa velika In smo mnenja, da bo to samo koristilo šolstvu in s tem naši mladini, ki bo jutri morala prevzeti in razvijati vso to ver leko dediščino socialistične Jugoslavije. Zdešar Zapis o kongresu na Jesenicah Pregledati opravljeno delo in se zamisliti nad še neopravljenim je naloga vseh kongresov in tudi naloga jeseniškega kongresa je bila takšna. A poleg nje ie kongres imel še poseben namen, da ukine dosedanjo dvotirnost v našem ljudsko prosvetnem življenju, to je, da Ljudsko prosveto in Svobodo strne v enotno organizacijo, v kateri naj bi se delavski duh ne razblinil, temveč v njej prevladoval, ji dajal barvo in smer. Na kongresu se je'zbralo nekaj nad 300 delegatov, ki so zastopa- Ivan Regent, novi predsednik Zveze Svobod in Prosvetnih društev Dne 19. VII. 1955. je Izvršni svet LRS izdal odločbo, da se Zavod za pedagoško izobraževanje začasno ne osnuje in da naj te posle vrši Svet za prosveto in kulturo LRS. Ta je v ta namen osnoval poseben oddelek z naslovom Pedagoški center, katerega delo naj tu opravljal Zavod, ki pa nima za ustanovitev še vseh pogojev. Pedagoški center je pričel z delom 15. septembra 1955. in to s I.tečajem, na katerega so bili povabljeni upravitelji bodočih hospitacijskih šol po okrajih. Na tem tečaju je bilo navzočih 40 tečajnikov. Tečaji trajajo od 10 do 15 dni in to po problematiki, ki naj se obravnava na kot za gospodrska. S temi vpra- posameznih tečajih. šamjii so se ukvarjali najbolj v industrijskih krajih in večjih sredi-šaih — mestih. Razpravljali so o učnih uspehih, šolskem obisku (tu so dosegli tudi največ uspehov) ter o vskladitvi vzgojnih ukrepov šole in doma. Ustanovili so tudi šolarske knjižnice za siromašnejše učence. Skrbeli so za vzgojno zanemarjene otroke, razpravljali o alkoholizmu med šolsko mladino itd. V nekaterih okrajih, zlasti v kmečkih predelih, so šolski odbori skrbeli rudi za pošolsko mladino. Šolski odbor in posamezni odborniki so v mnogih primerih aktivno sodelovali pri roditeljskih sestankih v vajenskih šolah so tudi pri sestankih z sodelovali tnajsmi. Šolski odbori srednjih šal, zlasti gimnazijo, sb se z razliko z o-stalimi odbori splošnoizobraževalnih šol ukvarjala bolj z vzgojno 111 socialno problematiko kot pa gospodarsko, čeprav tudi te niso zanemarjali. Delo šolskih odborov ie v glavnem izhajalo iz. konkretnih po-tfeb njihove šole in šolskega okori5®, kar je vsekakor pozitivno hkrati zagotovilo, da bo v 'bodoče v celoti zajelo bistvo družbenega upravljanja v šolstvu. 'vndar moramo ugotoviti, da je mio delo šolskih odborov po večini bolj interno, razvijalo se je Predvsem v okviru njihovega šolskega odbora. V večini primerov Selški odbori še'niso znali pritegniti k sodelovanju množičnih organi-premalo so skrbeli za to, da bl .o perečih vprašan tih, ki prese-jvtjo delokrog šole in šolskega odbora ter so splošno družbena, raz- ^ ____,_____________ Pravijali v širši javnosti, na zbo- s0 predavalt prof. G. Šilih, dr. I. Po sklepu upravnega odbora Pedagoškega centra bomo v šolskem letu 1955-56 v glavnem skrbeli za izpopolnjevanje učnega kadra splošno izobraževalnih šol, t. j. osnovnih šol, prav posebno skrb bo treba posvetiti kadru po osnovnih šolah. katerega je v letošnjem šolskem letu okoli 4.400. Mnogi izmed njih so pred vstopom v učiteljsko službo imeli nepopolno predizobrazbo, ki so jo pozneje dopolnjevali z raznimi tečaji in pripravami za predhodne in diplomske ter strokovne izpite. To so mnogi vršili pod zelo težkimi pogoji: brez potrebnih strokovnih knjig, in v razmerah, ko niso za svoj študij našli niti dobrega mentorja. Da bi se izpopolnjevanje učnega kadra vršilo čimbolj sistematično, so okraji na pobudo SPK LRS začeli usmerjati po enotnih vidikih. V ta namen so bile po okrajih določene posamezne šole ali oddelki kot ho-spitacijske šole in hospitacijski oddelki. V okrajih kjer^ je večje število nižjeorganiziranih šol bomo morali poiskati oddelke s kombiniranim poukom, kot hospitacijske oddelke. Prav tem voditeljem hospitacijskih šol in oddelkov je PC posvetil v pričetku svojega dela največjo pažnjo in jih pri nadaljnjem izpopolnjevanju učnega kadra prvenstveno upošteval. V času od 15. do 28. septembra 1955. je bil kot že omenjeno tečaj za upravitelje hospitacijskih šol. V tem ■ tečaju je bilo 40 upraviteljev. Na tečaju ^ volivcev Jn 0 eisiku. KAKŠEN JE ODNOS UČITELJSKEGA ZBORA DO Šolskega odbora? Tudi o tem vprašanju je treba Storit:, zakaj le-to se pojavlja z vztrajnostjo na mnogih šo- Segula, prof. dr. S. Gogala, prof. dr. M. Rostohar, asistent I. Toličič, dr. S. Lunaček, dr. M. Borštnar, srekretar SPK V. Vodopivec, prof. dr. Švajcer, prof. .1. Tomšič in V. Kunst. Tema predavanj je bila prilagojena namenu hospitacijskih šol. Te- čajniki so hospitirali na ljubljanskih osnovnih šolah ter različnih zavodih in si ogledali šolski muzej, muzej NOB in Mednarodno razstavo grafike. Po'končanem tečaju so tečajniki napisali vtise s tečaja. Naj tečajniki sami govore: »Tečaj je bil pozitiven in smo z njega ogromno odnesli. Želeli bi . videti čim več praktičnih ur na šolah z uporabo modernih učil, ki nam niso dostopna. Tega bi želeli tudi razredniki posameznih oddelkov, da bi na bodočih tečajih dobili kar največ iz prakse. Po preteku določene dobe (morda 6 mesecev) novega dela, pa bi bil potreben sestanek vseh upraviteljev hospitacijskih šol, kjer bi izmenjali svoje misli iz prakse.« J. M. »Čeprav sem šel na tečaj z nekako ne volj o In pesimizmom, sem vendar pri vsem tem pridobil mnogo več, kot če bi prečital kopico strokovnih knjig. Našel sem odgovor na marsikatero vprašanje, ki se mi je vsiljeval pri vsakdanjem pedagoškem delu. Zdi se mi, da bi bilo potrebno odpreti vrata teh tečajev vsem onim, čeprav starejšim, ki bi si želeli razširiti obzorje in poglobiti znanje, ki ga pri svojem delu potrebujejo.« T. F. »Tečaj mi je bil nadvse všeč in se ob tej priliki prisrčno zahvaljujem PC, da,mi je omogočil posečanje tečaja. Vsa predavanja so bila aktualna, razumljiva in izčrpno podana, tako da bom mogla Iz njih povzeti vse, kar je potrebno za še uspešnejše delo. Vsekakor je živa beseda mnogo bolj učinkovita od pisane. Hvaležna sem vsem predavateljem, ki so mi s svojimi predavanji omogočili, da bom mogla njih napotke uporabiti pri svojem delu. Eno je, da človek,' zlasti če je sam, v vsakdanjem življenju sčasoma otopi in v tej otopelosti prezre marsikatero napako. Zato si želim še mnogo takih tečajev, zlasti takih, ki ne bi bili vezani na pogoje, temveč le zato, da v njih človek raste in mu vedno znova vlivajo voljo do dela.« V. G. »Teoretični del tečaja nam je odprl okno v najnovejša dognanja, žal pa se ustavi skoraj vsa izvedba teorije ob materialnih pogojih, ki so zaenkrat še vse prepičli. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi si učitelji ob priliki tečaja ogledali tudi kakšno tovarno. Vedno se zanimamo le za ustanove svoje stroke in se tako še nekako sami ločimo od našega gospodarskega dogaja-, n j a. Želela bi, da bi nas PC obveščal o Izidu In možnostih dobave kakšnih novih knjig, da bomo lahko zasledovali razvoj naše in tuje pedagoške prakse in teorije.« Š. K. »Tečaj je bil potreben in nam je dal bogato teoretično osnovo. Ni pa zadostna enkratna »injekcija«, potrebno nas bo še in še klicati v take tečaje. Pri mnogih predavateljih smo z njimi vred obžalovali, da zaradi stiske s časom, niso mogli dati tega, kar so imeli pripravljeno. Po mojem, nam je teoretično delo prineslo več, kot praktično. Prav gotovo se bomo znali s pridobljenim znanjem praktično okoristili, se nadalje razvijati, kajti tečaj nam je povečal tudi voljo do intenzivnejšega šolskega dela. Nujno je, da ostanejo tečajniki v stalnem stiku s PC in da signalizirajo iz izkustev vse ono, kar bi prišlo v prid drugim učiteljem.« F. M. »Tečaj, ki smo ga obiskovali, nam je s svojim splošnim značajem odprl širok pogled na mnogostranost pedagoškega dela (z obiskovanjem vseh zavodov) in na nova pota psihologije. Kljub temu, da je trajal 14 dni, kar je za nas, ki smo zapustili delo, mnogo, vendar ne vidim stvari, ki bi jo mogli opustiti. Lahko si samo želim, da bi se slični tečaji že ponovili, oz. da bi v bodoče imeli manj splošen značaj.« M. L. Drugi tečaj se je ponovil za upravitejle hospitacijskih šol. V tretjem tečaju so razredniki III. razredov osnovnih šol, ki bodo vodili hospitacijske razrede. Do konca koledarskega leta se bodo vršili še trije tečaji in sicer za razrednike IV. razredov (od 3. do 13. novembra 1955), za razrednike II. razredov (od 17. do 27. XI. 1955), in tečaj za razrednike I. razredov (od 5. do 17. decembra 1955). Tako upamo, da bo v šestih tečajih v letu 1955. 180 tečajnikov. Vodstvo tečajev in upravni odbor sta po prvih dveh tečajih tudi ocenila dosedanje delo PC. Ta kritična ocena je pokazala, da je bilo osnovanje takega Centra nujno potrebno. Opazili smo, da so se mnogi upravitelji v teh 10 letih po osvoboditvi pečali in se še danes pečajo z različnimi kultur-no-prosvetnimi, gospodarskimi, političnimi problemi, toda manj so se poglabljali v svoje strokovno delo in ‘ se niso izpopolnjevali. Saj niso redki, ki imajo poleg pouka in vodstva šole še po 7 različnih funkcij, ki jih gotovo toliko zaposlujejo, da se šolskemu delu ne morejo tako posvetiti, kot bi bilo želeti. Se manj časa morejo po- ObisU pri lov. Savi ju TovariS Savli Andrej je zbral in uredil zbornik Pouk na niže-organiziranlh šolah. Knjiga bo v kratkem izšla kot redna izdaja Zveze pedagoških društev Slovenije. Ker bo verjetno marsikate-ga prosvetnega delavca zanimalo, kako je s knjigo, je tovariš Savli prav rad pojasnil nekatera vpra-. šanja v zvezi z njo. »Kaj te je privedilo do tega, da si se s tako voljo posvetil doslej zanemarjenemu vprašanju nižeor-ganiziranih šol?« »To vprašanje je bilo doslej res zanemarjeno. Tako mu ni na primer Slovenska šolska matica ves čas svojega obstaja posvetila paž-nje, le deloma najdeš drobce o tem v Popotniku. Naš pedagoški tisk je obranaval vse preveč urejene razmere v večjih središčih. Do tega, da sem začel razmišljati o tem žgočem vprašanju, me je privedla lastna praksa, težave, na katere sem zadeval in težave, ki sem jih doživljal z drugimi u-čitelji. Moje prvo službeno mesto je bilo na Borjani pri Kobaridu, k.jer je bila Šola z dvema odelko-ma. Pozneje sem bil na enorazre-dnioi v Prodanovcih v Prekmurju. Še zadnje leto sem poučeval na nizeorganizlrani šoli na Lavrici pri Ljubljani. Poleg tega sem bil šolski nadzornik na Tolminskem, v okraju, kjer skoraj ni drugačnih šol kot niižeorganizirane. Tu me je čedalje bolj prevzemala misel, da je treba učiteljem na takih šolah' nuditi pomoč, da jim je treba osvetliti nekatere probleme ter jim dati nekaj v roke. Nižeorga-niziranih šol ne moremo kar tako spraviti s sveta, dober del naših 'li okrog 100 tisoč ljudi, od katerih jih polovica dela v dru-šitvih Svoboda, polovica pta .v ostalih prosvetnih društvih. Obširno poročilo tajnika Ljudske prosvete Janka Liske je natisnjeno krožilo med delegati že pred kongresom, zato tovariš Žiga Kimovec v svojem poročilu ni ponavljal že znanih podatkov, temveč prešel k problemom, ki se kažejo v delu Ljudske prosvete, in je to deio kritično premot-ril. Mnoge svoje misli je samo bežno navrgel in s tem dai kongresu izhodišče za stvarno in načelno diskusijo. Navedimo tu nekatere njegove ugotovitve. Prva je ta, da se naša ljudska prosveta še ni tako razihahnila, kot bi želeli. '■*. pred zadnjo vojno je bilo na Slovenskem znatno več prosvetnih društev kot sedaj in tudi več ljudi je bilo vključenih vanje kot danes. — Amaterska umetniška dejavnost se je zadnja leta ponekod zadovoljivo razmahnila, manj zadovoljivo pa je stanje 'na izobraževalnem področju. Izobraževalna dejavnost je po svojem obsegu šele na četrtem mestu. Še zlasti malo je ljudska prosveta naredila za vzgojo delavcev. To je poseben problem, ki ga bo treba z večernimi delavskimi gimnazijami, tečaji in delavskimi u-niverzami slej ko prej temeljito rešiti. Izobraževalnih tečajev za kmečko mladino je bilo precej, toda na teh tečajih so govorili največ o pomenu umnega kmetovanja za posamičnega kmeta, kar je sicer tudi potrebno, vse premalo poudarka pa je bilo na socialistični preobrazbi vasi. Omenil je tudi, da smo zadnja leta dobili 200 novih prosvetnih domov, predvsem na vasi, medtem ko smo se premalo brigali za domove v delavskih središčih. — Naše ljudske knjižnice je tovariš Kimovec primerjal z bolnikom, ki mu od časa do časa damo transfuzijo .krvi, nakar ga spet prepustimo počasnemu hiranju. Knjižnicam je treba čimprej priskrbeti stalno denarno pomoč, da ne bodo odvisne od slučajnih miloščin. Nekatera društva skušajo na oštarijski način pridobivati člane, na drugi strani pa nekateri v svoji fUlstrski ozkosti načelno modrujejo zoper ples, jazz in podobno, namesto da bi razmišljali, kako naj nujno potrebno zabavo kar najbolj kultivirajo. Kot drugi je govoril Ivan Regent. Dejal je, naj bi se intelektualci bolj kot doslej oklenili prosvetnih društev in jih šteli za svoja. Govoril je o nujnosti podeželju ne bi bilo požrtvovalnih amaterjev, ki pojo, igrajo itd., bi bilo življenje tam neznosno pusto. Roman Albreht je govoril o tem, kako se drugod po svetu kapitalisti skušajo polastiti delav-i Čeve duše, prešel nato na naše gospodarske in politične razmere, dokazoval nujnost delavskega izobraževanja in spodbijal razširjeno mnenje, češ da delovnim ljudem in delavcem ni bo izobrazbe. Na koncu je predložil nekatere stvarne m gmotne ukrepe, ki naj bi našim prosvetnim društvom pomagali k večjim uspehom. Med razpravo je stopil h govorniški mizi tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko. Sam kongres in razne organizacijske oblike same po sebi niso odločujoče. Važna je vsebina dela in nenehni trud — je dejal. Ugotovil je, da je d^o prosvetnih društev v ddavs' ^ i središčih lažje in manj naporno kot na podeželju, kjer so nasprotni vplivi močnejši. Podčrtal je pomen inteligence, iz vrst katere so zrasli mnogi borci znanstvenega socializma, ki niso bili delavskega porekla. Dotaknil te je u-metniškega življenja, kjer se kažejo razne struje, pri katerih ni zmeraj mogoče takoj razvideti, kaj je prav in kaj ne. Strpnost bi bila škodljiva samo tam, kjer bi se pod krinko modernega razširjale nam sovražne stvari. Tovariš Marinko je govoril tudi o našem gospodarstvu, o težnjah po ko~ mandlranju, netovarištvu, ozkosrčnem lokalizmu, dobičkažel jno-sri in podobnih nesocialističnih pojavih pri nas. Med ostalimi diskutanti sta vzbudila največ pozornosti Lev Modic in Branko Rudolf. Prvi je govoril o tem, da morata delavski razred in inteligenca tesno sodelovati. Če bi se kateri od teh slojev skušal zapirati vase in se odtrgati od drugega, bi škodil samemu sebi in vsej družbi. Branko Rudolf pa je med drugim rekel, da ne gre samo zato, da bi morale biti kulturne dobrine — kot gledališče, umetniške razstave — dostopne delavcem' in množicam. Marsikje so jim te dobrine •dostopne, a ne posegajo po njih. Preprostega človeka je včasih treba za rokav vleči v gledališče gledališče ali umetniško razstavo. Potrebna je torej tudi posebna metoda, ki jo je Branko Rudolf duhovito označil kot metodo prijateljskega 'nasilja. Gospodarsko poročilo je podal Vinko Trinkaus. V njem je posebno poudaril neke gmotne zahteve, ki so bile delno izražene že tudi v drugih poročilih. Kongres je sprejel vsa poročila in enako tudli statut Zveze Svobod in prosvetnih društev, kakor se imenuje združena organizacija. Zoper ta njen naslov so nekateri iz formalnih, jezikovnih razlogov sicer imeli (pomisleke, vendar so pri določanju naslova zmagali idejni in ne jezikovni razlogi. Izvoljeno je bilo tudi vodstvo nove Zveze, katere predsednik je postal, kot je znano, Ivan Regent, podpredsednika pa sta France Bevk in Pavle Kovač, tajnik je Roman Albreht. Če naj na koncu potegnemo črto pod jeseniški združitveni kongres in seštejemo rezultate, vidimo, da je združitev izvedena in da je sprejet novi statut. Bilo je veliko načelnega govorjenja o nujnosti širjenja izobrazbe, a manj o tem, kako, s kakšnimi prijemi naj jo širimo. Za to je bilo . na kongresu tudi premalo časa, pač pa je kongres soglasno sprejel nekaj (predlogov, ki so pomembni. Le-ti so, naj se ustanovi prosvetni sklad oziroma naj bi prosvetna društva dobivala večjo gmotno pomoč, dalje, naj bi se ustanovili strokovni sveti, ki bi ljudskim univerzam in prosvetnim društvom pomagali s predavatelji!, z razmnoženimi predavanji. Kulturni domovi naj bi povsod prešli v last prosvetnih društev in »«*. JSr»S- '"*k° •"di ta**«™« "■ p°de: s&i •"s&t t w rt .-* • T"™ r- <*•**»"***-■* i izobraževal niča v življenju. Opa- čed.m, poiav, v našem gospodar- vzgoje kot zaradi! pomanjkljive izobrazbe. Enako važno kot izobraževalno delo ve tudi amatersko umetniško delo — je poudaril tovariš Regent. To sta dve veji istega drevesa. Če na našem nih šolah še dokaj dobro vodijo pouk v nižjih razredih, da pa obstajajo silne težave na višji stopnji. Prav zato sem v knjigi posvetil višji stopnji precejšnjo pažnjo. Za pouk v nižjih razredih imamo dobro kontrolo v obliki gimnazijg. kamor odhaja večina učencev radi z nižeorgamiziranih šol, višja stopnja ie pa prepuščena učitelju, njegovi volji in sposobnosti.« »Kal misliš o delu samem?« »Razmišlja! sem o njem že od leta 1948., realiziral sem ga v zadnjih dveh letih. Težko je bio dobiti sotrudnike. Prepričan sem, da imamo še mnogo tihih delavcev, ki bi lahko povedali svoje izkušnje. Knjiga sama seveda ni mogla in ni izčrpala vseh vprašanj. Tako se mi zdi, da so neka- se razni servisi, pri katerih bi si amaterske skupine nabavljale ali izposojale potrebno opremo. Izvedbo teh in še drugih stvarnih predlogov je prevzela nase nova Zveza oziroma njeno vodstvo. Za uresničitev vseh teh težavnih nalog bo marsikdai marsikje treba zavihati rakave. tera vprašanja komaj načeta. Zlasti še ni dovolj obdelan problem tihe zaposlitve, najsi bo že zaposlitve posameznika kot tudi zaposlitve skupine. Prav delo na mžeoirganizi ranih šolah nudi možnosti za razvoj novih oblik šolskega dela. Čutim, da bomo morali to nekje še močneje osvetliti, bodisi v posebni knjigi ali pa1 z vrsro člankov v Sodobni pedagogiki.« «Kai se ti zdi, ali bo knjiga močno pomagala našim delavcem na nažeorganiziranih šolah?« »Korak naprei bo vsekakor pomenila. Za marsikoga bo radi vzpodbuda za poglobljeno delo. Na drugi strani smo pokazal javnosti problem nizeorganiziita-nih šol kot tak. Primeri, ki jih vsebuje knjiga, so včasih težji, mislim pa, da je prav, da smo dali težje primere, saj se laže hi-•reie reši.« (Nadljevanie na 2. stranit Štev. 18 Obvezna šola nčnem Kaikoir je obvezna šola po svoji organizacijski struktum dokaj pestra, tako je pestra tudi po sestavu učnega osebja, ki ga sedaj zajema kar iz treh različnih šol — za osnovne šole iz Učiteljišč, za nižjo gimnazijo iz Višje pedagoške šole in univerze, v bližnji preteklosti pa ga je zajemala še iz krajših in daljših tečajev, s pomočjo prekvaiifikacijskih izpitov in podobno. Takšen priliv učnega osebja v obvezno šolo kar iz treh različnih Strani se še danes močno odraža v njegovi kvalifikaciji. Tako nam pokaže preglednica o kvalifikaciji učnega osebja za osnovne šole v šolskem letu 1953-54 tole stanje: Kvalifikacija rednega učnega osebja v osnoVni šoli 1953-54 Republika Slovenija* Redno učno osebje, ki uči v osnovni ima kvalifikacijo ŠOU, spol učite- ljišča VPS visoke šo nima popolne le — uni- kvalifikacije verze, akademij e_ število | % ifčnega osebja ž. 2663 12 4 428 3107 m. 697 6 1 161 865 sk. 3360 18 5 589 14,8 3972 •Vštet ni okraj Koper. Se v šolskem letu 1951-52 je je bilo v osnovni šoli 23,3 % nekvalificiranih učnih moči. V šolskem letu 1954-55 pa je število nekvaUfiiolrainih učnih moči padlo na -okrog 7 %, kar pomeni, da bo v nekaj naslednjih letih vse učno osebje v osnovni šoli imelo potrebno strokovno kvalifikacijo, če bo ta še zadostovala za poučevanje v celotni stopnji osnovne šole. Nižje gimnazije prikazujejo veliko bolj črno sliko nekvalificiranih učnih moči, kot pa jo prikazujejo osnovne šole: Kvalifikacija učnega osebja v samostojnih nižjih gimnazijah 1953-54: Redno učno osebje, ki uči v nižji gimnaziji, je kvalificirano za Republika spol stro- kovne- ga učite- lja učite- lja predmetnega učitelja profe- sorja za drugo skupaj brez kvalifik. za pouč v nižjih gimnaz. učn ga osebja Slovenija* m. ž. 57 • 41 277 422 170 228 98 93 13 13 615 795 sk. 98 699 396 191 26 1410 48,3 • Vštet ni okraj Koper. * V šolskem letu 1951-52 je to število učnih moči brez kvalifikacije za poučevanje v samostojni nižji' gimnazija znašalo še 62,5 %. Napredek je od šolskega leta 1953-54 precejšen, vendpr še zdaleč ne zadovoljuje. Če vzamemo, da je za poučevanje v celotni osnovni šoli — nižji in višji stopnji — diploma učiteljišča že zadostna kvalifikacija in v nižji gimnaziji diploma vpš, oziroma visoke šole (univerze, akademije), potem je prikaz kvalifikacije učnega osebja za obvezno šolo kolikor toliko realen. Če pa diploma učiteljišča, kakršna je danes, ne daje po mnenju mnogih šolnikov zadostnega znanja tudi za poučevanje v višji stopnji osnovne šole (vsaj v zadnjih dveh razredih ne), potem je prikazana slika kvalifikacije učnega osebja za osnovno šolo dokaj nerealna. Ustreza le trenutni situaciji na tem področju in sedanjim potrebam. Preden pa bi to vprašanje mogli bolj pravilno in v celoti rešiti, bi morali sprejeti vsaj načelne sklepe o šolski izobrazbi bodočega učitelja v osnovni šoli — njeni nižji in višji stopnji. Teh odločitev pa še ni, zato bo še nekaj let učiteljišče tudi za osnovno šolo v celoti moralo nuditi dovoljšno kvalifikacijo posebno za niže oirgainiziraoe.osnove šole z razrednim in kombiniranim poukom v višji stopnji. Za šolsko leto 1955-56 so zahtevala okrajna Tajništva za prosveto in kulturo za vse osnovne šole v LR Sloveniji 429 učnih moči, s katerimi bi vzpostavili na področju osnovnega šolstva, kakor trdijo, »normalno stanje«. Vsa mesta na osnovnih šolah hi tako bila zasedena. Za potrebe nižjih gimnazij pa bi potrebovali še 660 predmetnih učiteljev, če bi hoteli v vse obstoječe nižje gimnazije uvesti kvalitetni predmetni pouk. Toda pri tej zahtevi je treba vedeti, da bodo višje gimnazije s šolskim letom 1955-56 že precej polno zasedene — mimo nekaj specialnih mest (slovenščina, matematika, kemija) — in da bodo tudi absolventi visokih šol morali prevzeti tu pa tam že službena mesta v podeželskih nižjih gimnazijah in osemletkah. Kvalifikacija rednega in honorarnega učnega osebja v popolnih gimnazijah 1953-54: s n Slovenija 3 * 0> Is" p co 3 N 3 w s™ ca ca BS ■ gr Sc- •a ca >$? Ž > Z" U.c >'S c™ D a s ž3 r?S 0> Q +->«/) ;si f>» S •a ca a> I k 3 |s oS nekje brali prav optimistično prognozo za letni uspeh na naših gimnazijah; ta prognoza je bila le deloma osnovana na realnih temeljih. Poglejmo si zadevo nekoliko bliže po podatkih, ki so jih ravnateljstva dostavila SPK LRS. Na 37 višjih gimnazijah (33 popolnih, 4 nepopolne) in 163 samostojnih nižjih gimnazijah je bilo lani vpisanih okoli 62.000 dijakov, ob koncu šolskega leta pa je bilo v 1834 Oddelkih ocenjenih 61.010 dijakov. Na višjih gimnazijah je bilo ocenjenih 22.779 (16.320 v nižjih, 6.459 v višjih razredih), na samostojnih nižjih gimnazijah pa 38.231; število dijakov v višjih razredih je znašalo nekaj več kot desetino vseh. Število prvošolcev se je v zadnjih treh letih ustalilo na okrog 21.000 medtem ko število v ostalih nižjih razredih počasi, a stalno narašča. Višji razredi (V. do VIII.) kažejo številčno tendenco padanja: predlanskim je bilo vpisanih 6.773, lani 6.564, letos (1955-56) pa 6.113. Zadnje število je samo za 1.764 (40 odstotkov) večje kot v šolskem letu 1939-40 na tedanjih 15 višjih gimnazijah. Glede letnega uspeha v prvih dveh razredih samostojnih nižjih gimnazij moramo ugotoviti, da nekaj zaostajajo za viš- jimi. V I. razredu je na samostojnih nižjih gimnazijah uspeh 71 %, na višjih gimnazijah 74 %, v II. razredu samostojnih nižjih gimnazij 75 %, višjih gimnazijah 81 %, v III. razredu samostojnih nižjih gimnazij 83 višjih gimnazij 86 %. V I. in II. razredu je obsedelo skupno 9.894 (26,3 %), torej več kot ena četrtina. O vzrokih začetnih vznemirjajočih neuspehov na gimnazijah se je ob raznih anketah in v priložnostnih člankih obširno razpravljalo, zato se tej točki brez škode izognem Nekaj samostojnih nižjih gimnazij 81 %, v III. razredu sa-tek neuspelih nad 30, v njihovi bližini pa dosegajo dijaki ob istih življenjskih pogojih — po klasifikaciji — naravnost čudovite uspehe. Pri enih kot pri drugih rezultat za razgledanega šolnika nikakor ni prepričevalen. Ce prosvetni delavec v krajih z neugodnimi razmerami, kamor ni mogoče spraviti začetnike z učiteljišča, z VPŠ, da ne govorimo o univerzi, z vnetim predanim delom in z nesebično ljubeznijo do zaupane mu mladine -izbojuje realne učne in vzgojne uspehe, mu je treba te uspehe v vsakem oziru priznati in — nagraditi. Ko so v obeh prvih razredih zaostali nesposobni ali nemarljivi dijaki, je delo v III. razredu mnogo lažje. Uspeh v III. razredu je 83 %, v IV. razredu celo 91 %, v V. razredu 85 %, v VI.. razredu 91%, v VII. razredu 94 %, v VIII razredu pa 98 %. Nižji razredi imajo skupni pozitivni rezultat 77.82 %, višji pa 91.81 %. Skupni uspeh vseh gimnazijcev je 79.30 %. Razredi III. do VIII. so skupno dosegli uspeh 88.32 %, ki se približuje celotnemu uspehu na gimnazijah v šolskem letu 1939-40 (91.3 %). Zaključek: treba je priznati brez olepšavanja, da je uspeh v I. in II. gimnazijskem razredu slab, v ostalih razredih pa prav zadovoljiv. V lanskem VIII. razredu ja bilo 1396 dijakov; razreda ni iz- delalo 26. Pri maturi pa je padlo z vštetimi ponavljale! in pri-vatisti 57 dijakov; maturo je Opravilo 1361 dijakov. 24 jih je imelo popravni izpit v tem mesecu. y vpis za Šolsko leto . 1955-56 Ob nespremenjenem številu višjih (letos sta le dve nepopolni, ker imata Ajdovščina in Idrija prvikrat VIII. razred) in samostojnih nižjih gimnazij se je vpisalo po stanju 10. septembra 1955 skupno 63882 dijakov v 1886 oddelkih. Število dijakov je naraslo v primeri z lanskim vpisom za 1960, oddelkov pa za 52. V I. razredu je okoli 200 dijakov manj kot lani, v II. razredu pa jih je 17.070, za 1960 več, kot TOVARNA FARMACEVTSKIH IM KEMIČNIH PROIZVODOV samo 7.881 (41.62 %) dijakov. Vsekakor temeljito »osipavanje-«. Vpis v V. razred — 1622 — je prišel po šolskem letu 1949-50 do svojega minimuma. Od 6193 četrtošolcev jih je v V. raz. 1529 (z višjih gimnazij 1.083, s samostojnih nižjih pa 446), torej slaba četrtina, četrti razredi na višjih gimnazijah so dali V. razredu 66 odstokov, oni na samostojnih nižjih gimnazijah pa 11 %• V višjih razredih bo torej še naprej prevladoval meščanski element. V I. razredu učiteljišč in vzgojiteljske šole je iz IV. razreda na višjih gimnazijah skupno 61, iz samostojnih nižjih gimnazij pa 316 dijakov, v I. razredu sred. strok, šol je skupno 782 lanskih četrtošolcev z višjih gimnazij, s samostojnih nižjih Ali se naj učbeniki spreminjajo (Nadaljevanje z 2. str.) kem predpisanem roku, posebno, če so pisci obremenjeni še s šolskim delom. Ustreznost učbenika se pokaže pri šolskem delu; pripombe, ki jih pošiljamo avtorjem šolski delavci v zvezi z doseženimi uspehi iz različnih področij naše šolske mreže, so dragocen prispevek k zboljšanju njegove vsebine. Iz teh razlogov je težko govoriti o stalnosti učbenikov, vsaj ne za neko daljšo dobo, kot jo nekateri predlagajo in predvidevajo — deset, dvajset let in več. Spremembe učbenikov narekujejo tudi spremembe v predmetnih in učnih načrtih. Tako so nastale spremembe v zvezi s klici po razbremenitvi mladine pri šolskem delu, iz učnih načrtov je bilo črtano gradivo, ki po nepotrebnem obremenjuje učenca, zaradi boljšega razumevanja je bila pregrupirana snov in postavljena težja poglavja v višje razrede itd. Vsak taka sprememba je nujno vplivala tudi na izdajo novega učbenika. Zal, da spremembi učnega načrta ne more takoj slediti priprava ustreznega učbenika. Pravočasno izhajanje učbenikov je vprašanje, k: povzroča največ težav. Škoda, ki nastaja pri delu v razredu v najplodnejšem obdobju šolskega leta, v začetnih mesecih, je nenadomestljiva. Zato je potrebno poudariti, da nosijo del krivde za morebitne slabe uspehe in neuspehe tudi tisti, ki odločajo o rokih izida učbenikov, brez katerih normalno delo ni mogoče. To so zlasti jezikovni učbeniki. Z delom se večkrat odlaša in prekinja. Uč- Pavle Flcrč: benik neredko izide šele leto dni potem, ko je bil rokopis oddan. V interesu dobrega napredka naše mladine je, da oskrbimo naše šole s kvalitetnimi učbeniki. Zainteresirati moramo najprej izkušene pedagoge, ki so leta in leta delali z mladino v razredu, proučevali njeno zmogljivost in interese in izoblikovali pot, ob kateri so dosegli najboljše uspehe, da s svojimi bogatimi izkušnjami čim več prispevajo k sodobni vsebini tega prevažnega učnega pripomočka. Vzporedno z napori piscev učbenikov naj založniška podjetja omogočijo, da bo oprema šolskih knjig pedagoško učinkovita, mladini prikupna in vzpodbudna za šolsko delo. In kar je posebno važno, tiskami-ška podjetja se morajo zavezati, da bodo poskrbela, da bodo učbeniki, ki so za delo nujno potrebni, pravočasno v naših učilnicah. Le s skupnimi napori bomo lahko preprečili pomanjkljivosti in odstranili težave pri šolskem delu. o katerih se danes mnogo govori in piše. J. Z. Pripombe uredništva: Navedbe tov. J. Z. seveda držijo, niso pa osvetlila vseh vprašanj v zvezi z učbeniki. Tako na primer vemo, da nimamo doma na razpolago ljudi, ki bi se lotili učbenikov za nekatere določene predmete. ^Čemu se učbeniki za te predmete ne prevajajo? Sploh — čemu ne izdajamo namesto nekaterih slabih učbenikov prevode dobrih učbenikov? Saj ni treba, da imamo prav vso modrost ravno Slovenci v zakupu. žlgjz'- LJUBLJANA priporoča mam osu£ 1^18 COFfAlGOL-PHENAlGOL-klNA VINO ! DOBITE V VSAKI LEKARNI V ORIGINALNEM OMOTU! Ob deseti obletnici ustanovitve bodo Zdruežnja prosvetnih^ delavcev izdala zbornik v spomin prosvetnim delavcem, ki so žrtvovali življenje v narodnoosvobodilni vojni. Knjiga bo izšla v novembru mesecu na sto straneh revijskega formata s slikami. Naš urednik je zastavil nekaj, vprašanj tovarišu Miroslavu Ravbarju, ki je gradivo uredil in pripravil za natis. KAKO JE UREJEN SPOMINSKI ZBORNIK »SVOBODI DO SMRTI JE SLUZIL VAS GLAS«, POSVEČEN PADLIM BORCEM FAŠIZMA — UČITELJEM IN PROFESORJEM? Ko mi je koordinacijski odbor Združenj prosvetnih delavcev spomladi zaupal nalogo, da uredim in obdelam gradivo, se mi nalogu ni zdela posebno huda. 2e res, da je bilo gradiva mnogo, a nadejal sem se, da ga bom kmalu obvladal. Toda ko sem p-čel obračati liste in primerjati različne podatke, ko sem prav kmalu našel mnogo pomanjkljivosti, nato pa še nedoslednosti in napak, so se. mi z dneva v dan jasneje kazale težave, B jih bo treba prebresti. Najprej sem moral spoznati vsa imena tovarišev in tovarišic, umrlih za našo svobodo, ki so nam o njih poslali podatke njihovi prijatelji, sorodniki, sodelavci in znanci. Pri mnogih je bilo treba odpraviti nejasnosti in vskladiti različne podatke, ki so prihajali _ z več strani, nato pa si ustvariti nekak sistem. 2e v gradivu, kt ga je nekdanji republiški odbor sindikata prosvetnih delavcev začel zbirati menda že pred petimi leti, je btia vidna neka razdelitev. Toda ta mi nj ugajala in sem se odločil za drugo. Tako mi je narava našega narodnoosvobodilnega boja sama narekovala, da sem knjigo razdelil v tri dele. Najprej sem pripravil življenjepise narodnih herojev, partizanov, borcev in terencev, slede jim žrtve okupatorskega in kvizlinškega terorja, v tretjem delu pa učitelji im profesorji, ki so umrli v internaciji, konfinaciji ali izgnanstvu. Zato sem v uvodu zapisal: — v gozdovih in v ilegali so se kot partizani in terenoi borili za svobodo svojega naroda in za lepšo prihodnost človeštva, — okupatorji in njihovi pomagači so jih mučili, streljali in u- \ bijali, — odganjali so jih iz domovine, umirali so v ječah, taboriščih in krematorijih. ^ KAKŠNA BO ZUNANJA OBLIKA KNJIGE? narodnoosvobodilni vojni. Posebno slik je še premalo. Radi bi objavili slike vseh padllih prosvetnih delavcev.'Za nekatere pa nekaj skromnih podat- leti. Sodelavcev je bilo mnogo, lahko bi trdil, da je polovica našega članstva posredno ali neposredno sodelovala pri sestavljanju te spominske knjige. Ko bo izšla, pričakujemo, da se bodo o-glasili še tisti, ki so jsm znani nezapisani podatki, in da bodo pomagali knjigo izboljšati _•— za mamo le nekaj skromnih podat- dru’ Nažim aT10 k°y.' To bo treba je^dopolnm. pokažemo o njih delu in življenju čim ipopotnejšo sliko. Sploh je v knjigi še marsikaj, kar čaka dopolnitve. Vendar smo smatrali, da je knjigo treba izdati -•— to je naša dolžnost. Predolgo smo že odlašali. Zamotil nas je tudii Centralnii odbor, ki jte hotel izdati podobno _knfeo za vso Jugoslavijo v ipetih knjigah — toda načrt še ni uspel. IN SODELAVCI? Z zbiranjem gradiva se je, kot sem že rekel, začelo prad petimi Menimo pa, da so nam potrebni š^ drugi sodelavci: Natisnili smo 3000 izvodov, ki jih' bomo razposlali vsem slovenskim šolam. Naša društva prosimo,' da poskrbe, naj ne bo šolarske ali u-čiteljske knjižnice brez te knjige, opozore naj nanjo v svojem kraju Zvezo borcev, občinski svet za prosveto in kulturo, SZDL, znance in sorodnike padlih. Jezik in slovstvo S tem naslovom bo prihodnje dni začel izhajati mesečnik, ki so ga že dolgo pričakovali naši pedagogi-slavisti. Medtem ko Slavistična revija prinaša znanstvena dognanja naše slavistike in si je- pridobila sloves Po širokem svetu, pa bo mesečnik Jezik in slovstvo ustrezal predvsem praktično pedagoškim potrebam slavistov po slovenskih srednjih šolah. Nič mafij željno pa ne bodo segli po njem ostali kulturni delavci, književniki, prevajalci, časnikarji, režiserji in igralci, knjižničarji in sploh vsi, ki nastopajo v javnosti in imajo poklcnega opravka z jezikom in književnostjo. Mesečnik bo prinašal članke o jeziku, skrbel za njega pravilnost, svaril pred napakami in ga normativno usmerjal. Urednik tega dela bo odgovarjal na dobljena vprašanja in tako dvigal živo aktualnost lista. Dalje bo z novih, sodobnih idejno-estetskih vidikov vrednotil našo literarno preteklost ter s kritiko in polemiko spremljal sočasno knjižno produkcijo in kulturno dogajanje pri nas. — Tretja naloga mesečnika bo, skrbeti za metodološko čimbolj kakovosten, učinkovit in enoten jezikovni pouk in idejno-estet-sko vzgojo po naših srednjih šolah in bo zato s tega področja prinašal tehtne in porabne prispevke, ki bodo znaitno podprli pedagoška prizadevanja naših slavistov. List bo izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani, zalagala Založba Obzorja v Mariboru, tiskala pa Celjska tiskarna v Celju. Izhajal bo med šolskimi letom, vsaka številka bo obsegala po dve tiskovni poli. ra Urejevali ga bodo dr. Bajec, dr. Boršnikova in dr. Mahnič, — Naklada lista bo zelo omejena, zato velja pohiteti z na-rnčoino. — Naročila sprejema uprava Založbe Obzorja v Mariboru, Maistrova 5. Menimo, dia si bodo ta težko pričakovani in nujno potrebni list pravočasno oskrbeli ne le posamezni pedagogi, ampak tudii vsa naša šolska vodstva. Skrb za materin jezik in narodno književnost je zadeva naše kulturne zavesti in domovinskega ponosa. jih je v lanskem I. razredu izdelalo. To razliko sestavlja predvsem vojska repetentov in nekaj dijakov, iz osemletnih šol, ki so napravili diferencialni izpit za II. razred. Na tem mestu je treba opozoriti, da v II. razredu doseže sorazmerno veliko število dijakov konec šolske obveznosti, ki že izza Avstro-Ogr-ske v praksi preneha z dopolnjenim 14. letom ne glede na začetek in uspehe obveznega šolanja. Ti slabi dijaki so že na osnovni šoli ponovili kak razred, na gimnaziji pa samo čakajo osvoboditve šolskega jarma. Zato ostanejo po II. razredu brez ozira na to, če so ga uspešno dovršili ali ne, doma (na kmetih), ali gredo v industrijske šole, v obrt itd. Tako nam bo razumljivo, da je od 12.645 lanskih drugošolcev, ki -so izdelali razred, v letošnjem III. razredu ob računanju relativno maloštevilnih ponavljelcev le še 11.588, torej za 1057 (8,SE? %) manj dijakov. Isti proseč se vrši tudi ob vstopu v IV. r., v katerega se je vpisalo od 8.513 absol-viranih tretješolcev samo 7.881 (92 odstotkov dijakov primanjkljaj nosi kakor v III razredu tudi tukaj večinoma podeželska mladina. Če upoštevamo vse zgoraj navedene okoliščine, se ne bomo čudili, da je od 1&.935 prvošolcev v šolskem letu 1952-53 prišlo letos s ponavljale! vred v IV. razred gimnazij pa 784. Preostanek 2726 absolvlranih četrtošolcev (16 % z višjih gimnazij, 60 % z nižjih gimnazij) je, kakor moremo sklepati, prenehal s študijem in se posvetil praktičnim poklicem, kakor smo omenili že pri drugošolcih. Višji razredi imajo skupno 6113 dijakov, 451 manj kot lani. V šolskem letu 1952-53 so imele vse višje gimnazije skupaj 2104 potešolcev, od teh jih je v sedanjem VIII. raredu še 1402 (dve tretjini). Ce se uspeh ne bo znatno izboljšal, bo padlo število maturantov v šolskem letu 1958-59 zopet pod 1000. UČITELJIŠČA Na 6 učiteljiščih je bilo lani v 48 oddelkih skupno število dijakov 1041. Uspešno jih je razred dovršilo 1291 (92,85%); odstotek uspešnih dijakov tudi pred vojno ni bil bistveno višji. Vpis 1955-56: 6 petletniških učiteljišč s skupno 55 oddelki ima letos 1623 dijakov — 339 (20,33 %) moških, 1293 (79,67 %) ženskih. V I. razredu je 336, v II. razredu 310, v III. razredu 382, v IV. razredu 232, v V. razredu pa 363 dijakov. Učiteljski diplomski izpit je v junijskem in septembrskem roku opravilo samo 43 ponavljal-cev, ker je z letošnjim šolskim letom podaljšan študij na pei letnikov. L. »$. upnost« na šolah pred štirideset mi leti E. Vrančev članek »Skupnost Učencev« — odraz socialistične šole« v 7—8 letošnji Štev. Sodobne pedagogike me je poučil o novosti, ki jo je uzakonil Zakon o družbenem upravljanju žol, hkrati pa je vzbudil v meni spomin na čas, ko smo po tujih vzorih poizkušali pred štiridesetimi leti »ustvariti možnosti za uspešno skupno življenje in učenje v šoli« (E. V.). Brez kakršnegakoli postranske-ga namena, temveč le zato, da omenim en tak poizkus iz tistih lat, bi hotel v pričujočih vrsticah pokazati pot, ki sem jo hodil v lem pogledu takrat sam. ^ol. ki je bila morda precej različna od poti, ki. bodo izhajale iz omenjene zakonske določbe, ki pa jd je bil namen Prav tisti, kakor ga predpisuje skupnosti ta zakon; namreč »razvijati iniciativnost, samostojnost, uspeh v šoli in aktivno pomagati učiteljem pri izpolnjevanju nalog šole«. Morda je segal takratni naš namen še izven tega okvira — če že ne namen, pa vsaj volja zanj: sam sem se takrat lotil organiziranja samouprave v razredu, že takrat pa sem zapisal, da »naš cilj §re naprej: od samouprave do samovlade« — torej do tiste stopnje, ki nam jo tako klasično prikazuje A. Makarenko v svoji Pedagoški poemi. In, ko sem napovedoval ta svoj smoter, sem vpraševal: »Kakšna bo vez, kje bo prehod — kdo ve danes?« — In če bi postavljali danes v socialistični šoli za skupnosti učencev tak smoter — smoter, ne samo na-men — bi se morali še tudi vprašati: kakšna bo vez, kje bo prehod? Preden pa bi tudi le teoretično mogli razpravljati o tem, je treba preizkusiti — temeljito preizkusiti možnosti in dosežene vrednosti, ki naj jih da skupnost učencev tudi v naj-skromnejšem merilu, in potem šele govoriti o realizaciji onega višjega smotra. Ko smo pred štiridesetimi le- ti najprej v višjem oddelku dvooddelčne šole v Letušu uvedli za upravljanje notranjega šolskega reda sitem »šolske občine«, sem poročal o tem (gi. *) tako: »Priznal bo vsak, da sem bil skromen pri ureditvi »šolske občine«,, dejal pa sem tudi, da ,se skraja nisem upal seči predaleč’.« Iz tistega LytteItono-vega stavka »V hipu, ko dečku poveriš to ali ono odgovornost, se v njegovi duši začenja povest o nesebičnosti«, iz tega globokega dojetja razvoja otroške duše je zrasla v meni želja, »naj preide odgovornost (za šolski red) na ves razred kot skupnost in v tej na posameznika, naj se vsi zavedajo, da so ena družina«. »Družina« sem rekel že takrat in je ta »družina« že od vsega kraja bila v moji zamisli o nadaljnji organizaciji šolske skupnosti; imenoval pa sem ,to šolsko skupnost — po takratnih tujih vzorcih »šolska občina« (po ameriškem zaznamovanju »school-city« in nemškem »Schulgemeinde«) — sam pa sem si dejal, da »je zaznamovanje precej postranskega pomena, predvsem je vse ideja in njena izvedba«. Ne bom na tem mestu ponavljal, kako sem koval načrte za pravila »šolske občine«, kako smo jih obravnavali, sprejemali, kako izvajali — vse to sem popisal v opisu svojega poizkusa, ki je izšel pod naslovom »Naša .šolska občina’« v Popotniku 1915*), in kogar bi stvar zanimala, si lahko tamkaj prebere ves načrt, njegovo prireje vanj e in izvajanje in vidi v vsem tem nekaj dobre volje za skupno delo v šolski skupnosti. Ponovil pa bi na kratko lastna spoznanja ob takem delu. V svojih »Učnih oblikah« (1939) navaja G. Šilih pri preobrazbi šolskega razreda iz navadne organizacije v skupnostno tri razvojne stopnje: 1. delovna zajednica s skupnim šolskim delom; 2. vzgojna zajednica z oblikovanjem skupne zavesti: 3. življenjska zajednica združuje delovno in vzgojno delo tako, da gre za skupnost in povezanost vsega razrednega življenja. — V bistvu ima šilih prav, le da bi za svojo osebo premaknil njegovo drugo razvojno stopnjo na mesto prve in to postavil na mesto druge — to pa samo iz tistega svojega načela, po katerem naj bi bila v vsem šolskem del(i na prvem mestu vzgoja in privajanje navad; saj od teh je več ali manj odvisen značaj, ki je združitev navad — če pa so te dobre in utrjene, ti »bo. vse drugo navrženo«. Kar \ pa sem satn spoznal pri vzgoji in delu v naši »šolski V&i smo želeli, da bi ta dokument herojskega boja našega naroda za svobodo in proti fašizmu na zunaj lep. Knjiga ni običajno zgodovinsko delo, temveč hoče biti živa in zgovorna priča naše zmage nad nasiljem in mračnjaštvom. Ker je kn.j:ga pi-etetnega značaja, sem ji izbral naslov iz žalostiinke, poglavja pa uvajajo odlomki iz pesmi naših partizanskih pesnikov _ Mateja Bora, Kajuha, Udoviča in Seliškarja; z njegovo žalostinko knjiga zaključi: Sprejmi, zemlja, žrtev vase, v hrame svojih korenin, naj se kost v kali prerase tvojih velnostmh prvin! Knjigo je lepo maitkniila Pib^ murska tiskarna v Murski Soboti. Žal pa so tiskarska dela počasi napredovala. V začetku junija so bile opravljene vse korekture in so šle prve pole v tisk. _ Upali smo, da bo knjiga natisnjena v juliju in vezana v začetku šolskega leta, toda zadnje pole so bile dotiskane šele na koncu septembra. Ako bi mogli knjigo tiska-tii v Ljubi lana, bi lahko se meo tiskanjem odpravili kakO' pomoto, ki smo jo zasledili poleti. KOLIKO PROSVETNIH DELAVCEV OBSEGA KNJIGA? V zboirniku je okrog 250 daljših iin krajših SiVlijenijeipisov |iln ■ skoraj 70 slik; to seveda niso vsi prosvetni delavci, ki so padli v občini«, sem opredelil v svojem takratnem poročilu tako: Ker so sl otroci sami urejevali svoj red v šoli in so po izvolitvi po lastni odgovornosti bili prisiljeni urejevati in nadzorovati ga, se je izcimil v njih princip enakosti: vsi so imeli iste dolžnosti, kakor so vsi imeli enake pravice. — Drugi moment, enak prvemu, je bil pri ureditvi »šolske občine« občutek skupnosti. V svojem takratnem poročilu sem navedel še: čut odgovornosti in privajanje na samoodgovornost in čut za čast. Zaključil pa sem poročilo takole: »Morda je komu uspehov premalo. Jaz sem z njimi zadovoljen. Saj sem vesel, če vidim, da so šli vsi moji mali za mali korak naprej v dobrem. In to še svojevoljno, brez najmanjšega pritiska. Ne obetam st, da bodo v življenju vsi ti, tako vzgajani, sami odlični gospodarji in . gospodinje, sama pridna služinčad; bolj sem črnogled kakor op itd m is t; tudi so mi prekmalu odvzeti. Ampak, če sem povzročil, da se je zge-nilo v njih po lastni volji in z njihovim veseljem nekaj, kar jim utrdi značaj ... sem zadovoljen. Grešili bodo — ljudje so — imeli pa bodo glas »vesti«, »odgovornosti ...« — Danes bi PRAVKAR SO IZŠLE NASLEDNJE KNJIGE KNJIŽNICA »Čebelica« (cena broš. 50, kart. 110 din) 1. knjižica: Lonček kuhaj! Stara šaljiva pravljica. Ilustriral Gvido Birolla. 2 knjižica: Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon. Knjižico je ilustriral Leo Koporc. (Izide konec oktobra.) KNJIŽNICA »SINJI GALEB« (cena broš. 90, polpl. 150, celopl. 190 din) 1. knjiga: Tone Seliškar: Posadka brez ladje, I. del (razprodano). 2. knjiga: Tone Seliškar: Posadka brez ladje, IL del | (razprodano). ♦ Obe knjigi sta že izšli in se že odpošiljata na t naslove. 3. knjiga: E. Kastner: Pikica in Tonček (izide konec novembra). ZBIRKA POTOPISOV (cena 300 din) 4. knjiga iz šolskega leta 1954/55 Andre Gide: Popotovanje v Kongo — že izšla » £ knjiga iz šolskega leta 1955/56 Božo Škerlj: Neznana Amerika — že izšla, CICIBANOVA KNJIŽNICA: L. Legiša: Pojte, pojte drobne ptice - zbirka najlepših narodnih in umetnih pesmi za otroke. — Cena 190 din. KNJIŽNICA ZA SOLARJE: A. Savli: Brezen. Ilustriral Gvido Birolla. — Cena broš. 120 din, kart. 160 din. BEVKOVA DELA (cena broš. 110, polpl. 130 din) 6. knjiga: Tovariša. Delo je ilustriral G. Birolla. 7. knjiga: Pastirci. Ilustracije N. Pirnata. Nekatere šole so sedaj vrnile spodaj navedene knjige j bile v lanskem letu razprodane. Te knjige so sedaj v prodaji in jih lahko naročite: J. Jurčič: Domen — broš. 90, polpl. 150 din. R. L. Stevenson: Črna puščica I. in II. del, broš. po 90 din. Moderndorfer: Mojca Pokrajculja, broš. 50 din in Mareličin sin, broš. 50 din. A. Polenec: Kako je nastala naša zemlja, broš 50, kart. 110 din. ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 katere so dodal še: čut spoštovanja do drugih in do sebe, čut poštenja do sebe in do drugih — skratka: do onega, kar nam pomeni pravo in do vsega odgovorno skupnost. Cesar takrat, ko sem 1915. leta poročal bolj le o začetkih svojega poizkusa, še nisem navedel, povem lahko zdaj, da so se iz prvotne ureditve »šolske občine«, ki je imela v svojih pravilih samo tako imenovani šolski red in njegovo urejevanje, kmalu izcimili tudi zavest skupnosti do pouka, tovarištvo in zavest za medsebojno pomoč pri njem, in se je tako pokazalo, kako taka skupnost »aktivno pomaga učiteljem pri izpolnjevanju nalog šole«, in tako je delovna zajednica (po Šilihu) po oblikovanju skupne zavesti in s skupnim šolskim delom šla za skupnostjo in povezanostjo vsega šolskega dela. Tak je bil moj prvi poizkus. Uspeval je še posebej zato, ker sem imel v oddelku po več let — bilo je pet šolskih let in 38 otrok — iste otroke, kar imam za posebno prednost v šolski vzgoji. Povedati pa moram, da nisem izpeljal svojega poizkusa do konca: premalo časa sem bil na istem mestu (samo do konca 1918), kasnejše inštruktivno, posebno pa še administrativno delo, ki me je iztrgalo iz praktičnega dela v razredu, ml to ni dalo. Lahko pa povem, kakšen je bil nadaljnji načrt: iz »šolske občine« je že postajala »šolska družina«, posebej v vsakem od obeh oddelkov, šolski družini pa sta se začeli že spajati v skupnost na šoli — v šolsko skupnost. Ob koncu še kratko pripombo: t Ker govori Zakon o družbenem upravljanju šol samo o srednjih šolah, mi je kar nekam žal, da ne posega kak drug zakon ali drug predpis s takim prijemom tudi v osnovne šole. Tudi v njej naj bo to ali podobno v kakršnikoli obliki »prvi začetki zavestnega socialnega življenja v šolstvu, ki brezpogojno zahteva, da posamezni učenec podredi svoje interese razredni skupnosti« (E. V.) in morda je v osnovni šoli še laž® in uspešneje doseči za splošno ljudsko Izobrazbo tisto zavest skupnosti, ki je nepogrešljiva za sodallsitično družbo. *) v bistvu neizpremenjen je izšel članek tudi v goriškl znanstveni reviji »Vedi«, v nemščini pa v nemški pedagoški reviji »Schaffende ArfoeR und Kunst in der d. Schule« —• v obeh leta. 1915. 1 ^‘a prijazno povabilo danske- nas slikali in objavljali podat- ke o našem potovanju v zvezi z našo misijo. Na šolah so nas tovariško sprejeli, gostili s kosilom in malico. Pri njih kakor v hotelih so okrasili mizo z jugoslovansko zastavo. V kavarni so prijazno vabijo: Dobrodošli zopet! Izredno živahna je gradnja stanovanjskih hiš in blokov Opečni zidovi so večinoma naravni, neometani. Mehka sobna oprema je lična in udobna. Tudi prosvetni delavci imajo udobna stanovanja. .Mnogi se plesno zabavo in godba nam je zaigrala naše seljačko kolo. Opise novih in pomembnejših šol izdajajo tudi v tujih jezikih, pač znamenje, da se pri njih uče tudi drugi narodi. Izredno udobna so njihova pro- mobili in motorji. Maslo, mleko, čaj ali kava z obloženimi kruhki so njihova malica ali kosilo, ker so na velikih šolah po ves dan v njih. Danci grade mnogo novih šol Skoro vse so ogromni nadstrop- ga Inštituta za kulturne zveze z drugimi narodi je v začetku meseca septembra odpotovalo na Dansko 8 prosvetnih delavcev iz vseh republik z nalogo, da tamkaj proučijo njihovo šolstvo, prosvetne in kulturne Ustanove. Inštitut in naše posla- nam priredili dansko folklorno vozijo v šolo z lastnimi avtot ništvo v Kopenhagenu sta nas nadvse prijazno sprejela in nudila vso pomoč in podporo. Iz Jugoslavije smo odpotovali s Tauernekspresom že 2. odno^jio S. septembra ter naslednji dah Jez Hamburg in Flensburg prispeli naravnost v Kopenhagen, Tu sta nas okrog polnoči sprejela sekretarja Inštituta ih na-žega poslaništva. Po določenem programu smo si v enem tednu ©gledali dansko prestolnico z mnogimi znamenitostmi. Dopoldanski in popoldanski program Je bil zelo bogat in nas je vodil tudi po bližnji in širši okolici mesta. Drugi teden je bil 'namenjen potovanju skozi Roskilde. Eolbaek in Kalundborg v veliko metna sredstva. Ne le skozi me- ni ali paviljonski pritlični kom-pristaniško mesto Aarhus. Od sta, tudi skozi vasi vodijo as- pleksi, sestavljeni iz več objek-tod smo se pomikali proti jugu utirane ceste. V nekem razkos-»kozi Fredericio v Esbjerg, no urejenem mladinskem domu Tonder in Sonderborg. Na ob- smo srečali delegacijo 32 fran- coskih učiteljev, zbranih iz JipsIoMsiii prssfetai delm na Men mejni postaji Padborg smo se poslovili od priljubljenega in požrtvovalnega vodnika iz Instituta g. Thomasa H. Olsena, ki nas je spremljal skozi vse potovanje po svoji domovini. Kot zgodovinar in filolog, absolvent kopenhagenske univerze, je Jugoslovanom tolmačil in razlagal kar v treh jezikih: nemščini, angleščini in francoščini. Sicer so pa Danci visoko izobraženi ljudje. Obvladajo vsaj po en tuj jezik. Naše bivanje so spremljali z izredno gostoljubnostjo in pozornostjo: z izbranimi hotelskimi prenočišči, obilno in okusno domačo hrano ter z udobnimi prometnimi sredstvi. V prijaznem pogovoru so nam razložili vse, kar nas je zanimalo. vse Francije, ki so proučevali dansko socialno zaščito otrok. Nekateri izmed nas smo'se zopet sešli z njimi na Kmetijski šoli, tam so namreč prenočevali. Po večerji so Danci tudi njim priredili folklorni večer. Pač zanimivo srečanje s Francozi v deželi Danski. Izredno dobro razvit je na Danskem turizem. V vsakem večjem kraju imajo turistični urad z izložbami za potovanje širom po svetu. V SondeVborgu smo našli tudi jugoslovansko izložbo. Svojo domovino znajo prikazati z vseh strani. Vsak pomemben objekt, naj bo cerkev ali muzej, šola ali kulturna ustanova, ima svoj prospekt. Na posebnih okroglih listkih tov, ki odvračajo kasarniško monotonost, da je nikjer ne opaziš. Poleg telovadnic imajo velike dvorane za prireditve. Pri najnovejši zgradbi smo videli tudi šesterokotno učilnico kot paviljopček. Dvorišča šol niso posuta s peskom, ampak so asfaltirana. Zato pa imajo poleg njih ..tudi travnata igrišča. Neka gimnazija ima bližnji gozd za svoj botanični vrt. Iz vsega se vidi, da tudi Danci radio in magnetofon. Po želji navijejo tudi plošče. Zanimiv je električni zemljevid, izum nekega učitelja. Na spodnjem robp so napisani najvažnejši kraji, ki imajo na zemljevidu stikalne luknjice. Ce jo učenec spoji s stikalom in zahtevano mesto pravilno zadene, zagori nekje v sredini zemljevida rdeča lučka. V nekaj sekundah je učenec izprašan iz topografije. »Igračka« vzbuja zanimanje za predmet in tehniko obenem. Učilnice za deška ročna dela so dvojne: za obdelavo lesa z dolgimi mizarskimi mizami in primoži. Za obdelavo kovin so urejene na istem principu. Material nabavlja šola oziroma občina. Učenci delajo po načrtih na šolski tabli. Deklice sede za svojimi mizicami in pletejo ati krpajo. Nenadoma dvignejo mizne pokrove in izpod njih se prikažejo šivalni stroji. Začne se šivanje. Osnovna ženska opravila morajo znati tudi dečki; ti se uče izmenoma. V šolskih kuhinjah so prav tako dolge mize z električnimi kuhalniki in predali za posodo in pribor. Na posebni mizi stojijo pečice za pečenje. Na neki taki šoli so nam deklice same pripravile kosilo, okrasile mizo s cvetjem in vizitkami in posebnim vabilom. Poleg danske je bila z barvniki narisana tudi jugoslovanska zastava, znotraj pa vlepljena fotografija znamenitega danskega spomenika. Same so tudi servirale in na- Prvi praznik prosveinlii delavce v LiS v ledna ljudske presveta v Haribaiu proučujejo tuje šolstvo in nje- zadnje prinesle še kavo. Preden gove prednosti. Vse to kaže, da jsq si omislili tisto, kar je najbdljše. Posebno praktična je njihova šolska oprema. *Fonekod so razredne mizice za učence trapezove oblike, da jih učenci lahko sestavi- stanovanju prebivati nekaj dni. smo odšli dalje, so nas prosile za podpise v svoje beležnice. Zanimiv je družinski kotiček. Po 3 ali 4 deklice najvišjih razredov morajo v namenoma prirejenem šolskem družinskem Obiskali so nas tudi novinarji, pod skodelico za kavo v tisku jo v polkrogu. Učitelj ima tako rekoč vse pri roki: nad tablo vretena z meljanizmom za spuščanje zemljevidov po želji, razredno knjižnico,' epidiaskop, kuhati, prati in urejati, stanovanje kakor doma. To je vzgoja dobrih gospodinj. V šoli imajo tudi pralnico in likalnico. Nadaljevanje. Okrajna zveza Ljudske prosvete in Svobod v Mariboru je ob praznovanju 10-letnice FLRJ sklenila proslaviti to v obliki »Tedna ljudske prosvete« od 19. do 27. novembra 1955. V tem tednu bo sobota 26. novembra Dan prosvetnih delavcev. V ta namen se je v okviru Ljudske prosvete in Svobode osnoval posebni odbor, ki bo prevzel vso organizacijo tega dneva. V odboru so predsedniki vseh okrajnih organizacij prosvetnih delavcev za mesto Maribor, okolico in Slovenjgradec: Društva učiteljev, Društva profesorjev in učiteljev strokovnih šol, Društva profesorjev in predmetnih učiteljev, Društva vzgojiteljic, Društva upokojencev, odseka za prosv. delavce, Pedagoškega društva, Zveze mariborskih kulturnih delavcev, Društva likovnih umetnikov ter Odbora za postavitev Schreiner-jevega spomenika. Določen je tudi bogat program, ki obsega naslednje prireditve: Dopoldne slavnostno zborovanje vseh prosvetnih delavcev bivših okrajev Maribor, Mari-bor-okolica in Slovenjgradec, nadalje Ptuj, Ljutomer, Radgona, Murska Sobota, Doijna Lendava, Celje in Šoštanj. Ostali okraji Slovenije pa bi poslali svoje delegate, če se ne bi mogli udeležiti tega Dneva prosvetnih delavcev v naši severni metropoli v večjem številu. ' Na zboroanju, ki bo v dvoran Ljudske prosvete (v Unionu), bosta imela poleg pozdravov delegatov kratek slavnostni govor tov. prof. Gustav Šilih o Schremerjevem pedagoškem delu ter tov. Miloš Ledinek o udeležbi prosvetnega delavca v ijudskoprosvetnem delu. Po zborovanju bo spominska svečanost pri spomeniku talcev v Ulici talcev 11 ter odkritje Schreinerjevega spomenika na prostoru med klasično gimnazijo in bivšim učiteljiščem v Mladinski ulici (sedaj II. osnovna šola in gimnazija). Popoldne bo ogled razstave Ljudske prosvete in Svobod ter likovne umetnosti v Umetnostni galeriji v Strossmayerjevi ulici ter po želji tudi ostalih mariborskih kulturnih institucij: Pokrajinskega muzeja, Studijske knjižnice, Muzeja NOB, Akvarija i. dr. ter slavnostna predstava v Slovenskem narodnem gledališču, ki bo za prosvetne delavce izven Maribora izvajalo Gotovčevo opero »Ero. z onega sveta«. Zvečer ob 20, uri se bo predstavil javnosti »Pevski zbor prosvetnih delavcev Slavko Ostercu s svojim prvim koncertom pod vodstvom dirigenta ravnatelja tov. Jožeta Gregorca. Z nekaterimi pesmimi bo sodeloval tudi UPZ, ki ima v teh dneh v Mariboru svoje pevske vaje. Sodelovala bo tudi godba JLA. Po koncertu bo prirejen — verjetno v prostorih JLA (v bivšem Narodnem domu) zz družabni večer. Posebej bo natisnjen podroben sporedi prireditev tier koncertnega programa; vse .to bo v okviru celotnega »Tedna ljudske prosvete« objavilo tako nn-še glasilo kakor ostali dnevni tisk. Člani naj javijo udeležbo svojim posameznim prej imenovanim društvom, ki naj sporeče do 10. novembra 1955 točno število udeležencev in od teh še posebej refiektante za prenočišče, hrano in udeležbo na družabnem večeru predsedniku pripr. odbora tov. Janku Zurma-nu, uprav. osn. šole VII., 20I-gerjeva ul., Maribor. Prosimo tudi vse one Schreinerjeve učence, ki so že upokojeni, da se obračajo na isti naslov ali pa na tov. Jožeta Malenška, vadn. učit. v P-, Maribor, Gregorčičeva 26-11. Vsi naj poskrbe s propagando za to, da bo ta prvi Dan prosvetnih delavcev v obmejnem Mariboru (zanj je v teku prošnja za pouka porsti dan im znižano vožnjo) potekel tako . dostojno in veličastno, da bo v čast prosvetnim delavcem, ki so bili, so in ostanejo glavni stebri naprednega ljudskopro-' svetnega dela med našim narodom. VSEM POVERJENIKOM TER VSEM UPRAVITELJSTVOM IN, RAVNATELJSTVOM SOL Zaliižbm Obzarju Martlturu obvešča MJiiovEišE za MianiHO ra gbmsle izdala »Mladinska knjiga« v Ljubljani France Bevk: Knjiga o Titu, ilustriral Ive Seljak-Copič (8. knjiga »Sinjega galeba«) * broš. 120, polpl. 160, celopl. 198 din. Fritjof Nansen: Preko Gronlanda, opremljeno s fotografijami. (3. knjiga »Potopisov«) broš. 290, polpl. 370, celopl. 470 din. Oton Zupančič:. Ciciban, ilustriral Nikolaj Pirnat broš. 90, kart. 150 din. Saša Vuga: Škorenjček Matevžek. Ljubka partizans..„ zgodba. Ilustriral Gvido Birolla broš. 120, kart. 160 din. Branko Rudolf: Maske in časi. Kratka kulturna zgodovina za gledališča broš. 360, kart. 450 din. ( Založba »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2 lai pravilo o kon’roinih knjižicah! Da bi čim bolj vskladili delo šole z domom, so na marsikateri gimnaziji uvedli poleg dijaških knjižic še posebne kontrolne knjižice. Ob tem sta zanimivi dve reakciji: kako so na uvedbo reagirali' starši in kako dijaki. Verjetno bodo ob teh vrsticah različna mnenja in bi bilo zanimivo slišati mnenja starejših in izkušenih pedagogov. Kako naj -izgleftajo kontrolne knjižice? Na prvi strani zgoraj je učenčevo ime in priimek ter razred, pod tem pa ime in priimek razrednika ter lastnoročni podpis. Prav spodaj pa sta lastno-noročna podpisa očeta in matere. Na naslednjih straneh vpisujejo predmetni učitelji in profesorji slabe ocene, ki jih dijaki dobijo ISTORIJSKI PREGIED I. (1954) Pred kratkim je izšla četrta številka Istorijskega pregleda in se je z njo zaključil prvi letnik revije, ki je v nekem smislu nadaljevanje »Nastave historilje u srednjoj' ško.li«. Le-ta je namreč po prvem letniku 1951-52 prenehala izhajati, ne da bi se utrdila med srednješolskima profesorji — zgodovinarji, katerim je bila prvenstveno namenjena. Nedvomno je med drugim tudi to eden iz,mod vzrokov, da je nova publikacija, prav tako nanrentjena učnemu kadru zgodovinarjev, o-stala med njimi skoraj nepoznana. Seznaniti jih s tem časopisom, ki naj pomaga dvigniti kvaliteto pouka zgodovine na šolah in ki je začel izhajati na pobudo zgodovinskih društev FLRJ, pa je namen tega članka. Vsebina letnika, je zelo mnogo-stransika in bogata. V oddelkih Metodika oziroma Vprašanja zgodovinskega pouka. Članki in razprave, Zapiski, Kronika, Kritični pregled je vrsta prispevkov, ki bodo dobro služili v šolski praksi- Iz metodike zgodovinskega pouka so avtorji obravnavali poleg širših vprašanj (Mjesto nastave histoirije u novoj' koncepciji naše škole, O nastavi istorije u srednjim stručnim školama) zlasti Uporabo učnih sredstev, kakor na primer' table, diafilme, časopisov in muzejev (Nastavnikove biilje-ške na satu histortije, Dijafilm u nastavi povi,jesti, Štampa kao pomagalo u srednjoškolskoj histo-rijskoj nastavi. Prosvetno-pedagoška uloga bistoriisLih muzeja). Člankov in razprav je v celoti 27 (brez zapiskov) in obravnavajo predvsem oddobja ter probleme od srednjeveške naše zgodovine do začetkov stare Jugoslavije, a tudli nekaj vpirašanj jz obče zgodovine. Naj tu samo najvažnejše naštejemo. Kar sedem člankov obravnava prvi srbski u-por oziroma čas neposredno po njem in osvetljuje posamezna vprašanja tega prelomnega obdobja srbske zgodovine (Privredne prilike u Srbiji pre Prvi srpski uistanak, Prvi srpski u.atanaik u [južnoslovensike zemlje, Dositej i snpski ustanici, Prvi srpski usta-nak kao sastavni dio istočnog pitanja, Mesto Prvog srpskog ostanka u svetskoj isto.niji. Knez Miloš • kolonizacija Srbije, Interesova-fcje za knjigu u Srbiji za vreme Karadjordja i kneza Miloša). Pregled zgodovine Dalmacije pod Benečani daje članek Dalmacija pod mletačkom vlašču. Podobm pregledni članak, ki zajemajo daljša časovna obdobja i,n so zelo ko nstni za šolsko rabo, so še: Črna gora u 1&. i 17. vjeku, Reformacija u Slovenačkoj, Pobeda protiv. reformacije u Slovenačkoj, Posta-' riak i istorijski razvkak kapitalizma in Tri stadija u istorijskom putu razvitka kapitalizma. Iz hr-vatske zgodovine se v časopisu obravnava novejše obdobje in, sicer čas Rakoviške bune, Zaostritve narodnega gibanja leta 1903 in reške ter zadrske resolucije. Članka Početak rada »Narodno® vje-ča SHS« u Zagrebu 1918 godine in Austro-ugarska i Antanta 1919 godine pa razsvetljujeta nekatere momente iz začetkov stare Jugoslavije. Tudi v ostalih oddelkih (Zapiski, Kritični pregled in drugi) je marsikaj -zanimivega in uporabnega za šolo. Poleg vsega tega pa revija prinaša tucS^, bibliografijo; doslej za zgodovino prvega srbskega upora, za zgodovine Istre, Makedonije in Hrvatske. Že iz tega skromnega pregleda prvega letnika moremo spoznati vse koristi, ki jih lahko da Istonijstki .pregled predavatelju zgodovine na šoli. Zato naj bi imel revijo vsakdo, ki poučuje zgodovino, oziroma naj bi bila nanjo naročena vsaka šola (osemletke, nižje gimnazije itd.). Revija se naroča na naslov: Istorij-ski pregled, Beograd, Istorijsko društvo NlfS, Študentski trg 1; čekovni račun 102—T—191. od konference do konference, pa tudi dobre ocene, ki naj otroka vzpodbujajo. Na skupnem roditeljskem sestanku so starši soglasno odobravali kontrolne knjižice. In dijaki? Mogoče ni prav, da se pri tem spomnim na svoja dijaška leta. Tudi takrat so 'bile redovalne konference in opomini so deževali .kot sedaj. Tudi meni niso prizanesli. Tisti opomin je bdi zame najtežja ura, ki se je spominjam. Tik pred odhodom v šolo’ sem le izvlekel dijaško knjižico in jo z največjo muko dal podpisati očetu. 2e dva dni prej sem ga pripravljal na ta obračun in mu pripovedoval o Smoli... Vedno me spremlja podoba nesrečnika z enojko, kadar koli sam ocenjujem dijake. Pomislite, kako je otroku, ki ga starši kaznujejo z edino zveličavno šibo. Otrok je prisiljen ali ponarediti podpis, ki ga lahko tudi prekopira, ali pa postane zaradi čestega kaznovanja popolnoma apatičen. Kontrolna knjižica bi vse to še pospeševala. Na drugi strani pa vemo, da( starši, ki jim je otrok glavna skrb, prihajajo v šolo na osebni pogovor, ki je po mojem mnenju največ vreden. Starši, ki jih nikoli ni, pa se po navadi sploh ne zanimajo niti za dijaško niti za kontrolno knjižico. In še nekaj: mar tako pogosta in dosledna kontrola (vsak vpisan »cvek«) ne duši otrokove dejavnosti in osebnosti? Otrok si v sili veliko raje pomaga z lažjo kot odrasli. Vsaka enkratna ocena dijaka je prenagljena. Če enkrat ni znal, je za to lahko mnogo vzrokov: bolezen, delo, slabo dojeta snov itd. Prepričan sem, da opomin, ki ga dobi dijak ob konferencah, zadostuje in je obenem najbolj. objektivno me- rilo učenčeve pridnosti. Menim pa, da bi ob konferencah morali pisati tudi pohvale, ki jih ta ali oni dijak zasluži, in bi le-te zalegle mogoče več kot kopica cvekov. Za boljši učenčev uspeh v šoli administrativna povezava, ki je cesto izkrivljena, ni najboljša, čeprav bi v začetku lahko imela pozitivne sadove; toda le v začetku. Najboljši način je osebna povezava profesorjev s starši. Profesor lahko otroka dodobra spozna In oceni le, če pozna milje in razmere, v katerih dijak živi. Če pripravimo vsako polletje dva izredna roditeljska sestanka in pri konferencah temeljito ocenimo posameznika, smo opravili svojo dolžnost in naš obolus za boljši uspeh dijaka je bogat. Gotovo so vsi tisti, ki so uvajali v razrede kontrolne knjižice, imeli najboljši namen: želeli so dvigniti, uspeh. Pri nas se kontrolne knjižice lani niso obnesle. Mogoče zaradi naše nedoslednosti, mogoče pa tudi zaradi površnosti in nedoslednosti dijakov. Res pa je, da je treba vsako novo stvar preizkusiti v praksi, morda samo v enem razredni Le-tega bi potem lahko primerjali z drugimi in če bi se potem uspeh v tem razredu znatno zboljšal kljub vsem gornjim ugovorom, bi kontrolne knjižice uvedli. V. 8. vse svoje poverjenike ter vsa ravnateljstva in upraviteljstva šol: v septembru snjo poslali naročnikom 37., 38., 39. in 40. številko Pravljic; v oktobru bomo poslali 41., 42. in 43. številko Pravljic; v novembru 44., 45. in 46. številko ter v decembru 47., '48. in 49. številko Pravljic. Pri dostavi \ septembru smo upoštevali števiio naročnikov lanskega leta. Vse spremembe borno lahko izvršili šeie v oktobru. Cena pravljicam je; broširana 40 din. Po isti ceni bomo prodajali zvezke iz zbirke »Bilo je nekoč«, ki jo otroci tako težko pričakujejo. Zaradi pocenitve y bodoče ne bomo več prilagali k vsaki številki pravljic račune, temveč le položnice ,s katerimi, prosimo, naj poverjeniki in šole pošiljajo založbi denar, ki so. ga prejeli za prodane »Pravljice« in zbirko »Bilo je nekoč«. Od časa do časa pa bomo dostavljali sektorskim — občinskim poverjenikom pregled stanja obračuna za posamezne šole s prošnjo, da na sestankih te sezname pregledajo. Račune bomo pošiljali Je na izrecno željo, če plača naročnino šola ali kaka druga uprava. V letošnjem letu so izšle poleg pravljic, ki jih zgoraj navajamo, naslednje knjige: John Knittel: VIA MALA — polplatno S00, celoplatno 1050, poiusnje 1150 din. Jack London: BELE SAMOTE — polplatno 300 din. H. G. Wells: VELIKANI PRIHAJAJO — polpl. 450 din. Kari May: LOV ZA MILIJONI — I. knjiga 830, posameni zvezki 180 din. Boris Grabnar: POTOVANJE PO VELIKI GARABANIJI — polpl. 750 din. Drago Vresnik: LISKO Z GORA — polplatno 320 din. G. Šilih: VZGOJNA SREDSTVA V NASI DRUŽINI --200 din. 6 bioloških stenskih slik: rak, kobilica, polž, riba, golob in mačka, v velikosti 70X100 cm, kaširanih na platno po 650 din. Ves naš'program in obrazložitev sta v brošuri »Naše delo in naš program«, ki smo jo poslali vsem šolam v Sloveniji. ČLANOM PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA V MARIBORU IN OKOLICI Pedagoško društvo v Mariboru sporoča svojim članom, da bo v nedeljo 6. novembra 1955 redni občni zbor društva v dvorani . Kluba prosvetnih delavcev v Mariboru, Orožnova ulica 2. Zbor se bo pričel 9. uri. Zaradi pravil, ki določal0 sklepčnost občnega . zbora, tehtnosti vsebine, prosi1®0, se vsi člani obvezno udeleže tega zbora, ki bo imel naslednji dnevni red: 1. Poročila članov upravnega in nadzornega odbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Predavanje: Vtisi s pedagoške ekskurzije v Avstriji; predava Alfonz Kopriva. 4. Razno. Pedogoško društvo v Mariboru in da ZADRUŽNA KNJIGA" Eno merilo ali vec? izdaja za potrebe šestletnih in osemletnih šol in šol kmetijskih proizvajalcev priročnike, ki so napisani v duhu učnega načrta za predmet »Pouk poljedelstva«: $ ♦ O različnih načinih šolskega ocenjevanja se je že nekoč mnogo razpravljalo m ipisalo; poieg več pozitivnih ocen naj bi bilo tudi več negativnih ipd. Pri nas imamo -danes pet enot, od teh je le ena negativna, čeprav vemo, da nam večkrat ne zadostujejo in ne izčrpamo vseh stopenj znanja oziroma neznanja. Gre pač za nekak sporazum. Dalje je znano, da je že na eni šoli težko vskladki različne zahteve vzgojiteljev in njih merila za redovanje. Kaj šele na raznih zavodih! Prosvetna oblast ob zaključku pouka in' še po opravlje-mh popravnih izpitih (a tudi ob vseh redovalnih konferencah!) zbira podatke o uspehu in primerja odstotke med seboj, toda .. . Toda lala ni tovarna industrijskih izdelkov, kjer bi tako preprosto merili dvig ali padec produkcije! Poleg tega taka prosve-na statistična tabela nič ne pove o problematiki vzgojne ustanove, njenih naporih za uspeh, bolj ali manj kvalitetnem delu v razredu. Alj konkretno: Nižja gimnazija X v okolici večjega mesta je bila >po odstotku uspeha med najnižji-nu. Razlogi: neprizadevnost dijakov,. k)i samo čakajo dovršitve šolske obveznosti, ker se že sami (po lastni volj::!) usmerjajo v obrt, službe, gospodarstvo, dalje delav- okolje, ki k študiju, sko-kmečko domače premalo vzpodbuja premalo kulturne bližine, zlasti tudi neustrezni učni načrti, pomanjkanje učil itd. itd. No, pedagogi na tej šoli so ocenjevali po predpisanem merilu (celo ob skrčenem programu1), ker jih tega nihče ni oprostil in jih pooblastil za »milejše« redovanje. »U-speh« je bil seveda »iporazen«. Odmevj prosvetne oblasti in javnosti so bili kajpak »močni«. Na enakem zavodu T je pod enakimi pogoji narastel odstotek za celih 30 %. Od kod takšen razloček?! Boljši pedagogi? »Mehkejši« kurz? No, sčasoma se vse izve, če prej ne, pa ob premestitvah, ko prosvetni delavci sami primerjajo razmere na raznih zavodih. Vodja šole Y je kmalu v začetku šolskega leta določil, da v razredu, kli šteje 40 — 50 dijakov, ne sme pasti več ko 6 dijakov. Tudi odstotek celotnega uspeha, kakor si ga je zamislil, je na koMerenci krepko poudaril. Ostalo so storile »koliine«, ki so pridno romale v zbornico. Uspeh, t. j. odstotek, je tako rekoč dobil trdno podlago . . . Zadovoljna je bila prosvetna oblast in javnost. V čem je stvar? Kaj je laže za učitelja kot iti po »liniji najmanj- šega odpora« — dati dijaku zadostno in ga spustiti iz katerega koli že razloga. In koliko neprijetnosti si naprtiš na grbo, če si strog in v svojih zahtevah dosleden! Menda ne živi samo v anekdoti profesor, ki je ravnal takole: spraševal je redno po abecedi in vsak dijak je vedel, kdaj in kaj bo vprašan; v enem mesecu se je naučil recimo samo eno lekcijo (pri vseh predmetih seveda to ne bi šlo!). »Glejte, zadovoljen je dijak, zadovoljni so starši, zadovoljen ravnatelj, zadovoljna -prosvetna oblast in končno sem lahko zadovoljen tudi sam . . se je celo bahal v družbi kolegov. Ko bi ne bilo mature . . .! Tako! Prosvetna oblast lahko primerja odstotek in s tem dobi približno sliko o stanju uspeha, ker drugega merila pač nima na razpolago, toda zavedati se mora, da s tem ne more ugotoviti dejanskega znanja, niti po srednjih ocenah ne! Le približno sliko dobe tudi nadzorniki in inšpektorji — imajo pa edinstveno priliko, da poleg ugotavljanja strokovnega dela : skušajo vskladiti rudi tabo različna merila ocenjevanja na podlagi enakih zahtev. Menda se je iDiri nas nekdo že iz lastne pobude lotil primeria-nja. resničnega znanja po raznih zavodih — izsledki bi bili prav zanimivi! S. P. 1. Poljedelstvo — cena . s , * * * 2. Živinoreja................ ... . 3. Drobna živinoreja (čebelarstvo i. dr.) 4. Sadjarstvo 5. Vinogradništvo s * s a * 6. Gozdarstvo 100 din 70 din 70 din 50 din 40 din 40 din Poleg tega izdaja v okviru »Poučne poljedelske biblioteke« veliko število knjig, ki obravnavajo snov iz_ naslednjih področij: poljedelstvo, živinoreja, govedoreja, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, predelava sadja, mehanizacija poljedelstva in drugo. Izdeluje tudi fotografije kot pomožna učila za vse vrste šol: PLEMENSKE VRSTE: konji, govedo, svinje, ovce, perjad; format 24 X 30., 100 din — DIVJAČINA: serije fotografij po 16 kosov, format 30 X 40, kaširan na lepenki, kos 250 din. — DOMAČI IN TUJI KNJIŽEVNIKI, glasbeniki, uporniki iz prve in druge srbske vstaje z njihovimi biografijami na hrbtni strani. Format 10 X 15, 100 din; 24 X 30, 250 din; 50 X 60, 1200 din. — NARODNE NOŠE iz raznih krajev naše države. Format 10 X 15 16 din; 24 X 30, 250 din; 50 X 60, 1200 din. — LEPOTE NAŠE DRŽAVE. Format 30 X 40, 400 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: »ZADRUŽNA KNJIGA« - BEOGRAD, Ulica 1. maja 15, poštni predal 333, tek. račun 1031-T-649, telef. št. 26-698.