Mercator
Mercator Dolenjska obvešča:
ZAČELA SEJE REDNA MESEČNA AKCIJA,
ki poteka v vseh Mercatorjevih živilskih prodajalnah
od 27.1. do 10.2. 2000,
oziroma do razprodaje zalog!
J7.
Št. 5 (2632), leto LI »Novo mesto, četrtek, 3. februarja 2000 ® Cena: 220 tolarjev
Danfossu certifikat za ekologijo
v
Črnomaljsko podjetje Danfoss kot eno redkih v Sloveniji prejelo okoljevarstveni certifikat 14001 - Mnogi odlašajo z vključevanjem stroškov za ekologijo v ceno izdelkov
ČRNOMELJ - V Slovenj)! je okoljevarstveni certifikat ISO 14001 pridobilo le 22 podjetij, med njimi tudi črnomaljsko podjetje Danfoss Compressors. Na slovesnosti v tukajšnjem kulturnem domu sta pretekli teden direktorju Danfossa Leopoldu Panjanu izročila certifikat predsednik Gospodarske zbornice Sloven jje Jožko Čuk in direktor Slovenskega inštituta za kakovost Igor Likar.
Čeprav je Danfoss, ki je v po- imajo zapisano, da morajo biti
polni tuji lasti, vodi pa ga domač kader, v Črnomlju šele dobrih sedem let, se je izredno hitro razvijal. Medtem ko so leta v njem 1994 izdelali 700 tisoč kompresorjev za hladilno tehniko, jih letos načrtujejo že 3,6 milijona. Prav zasluga tega kolektiva je, da se je v črnomaljski občini v zadnjih letih znižalo število brezposelnih. Še leta 1996 jih je bilo 22 odst., lani pa le še 11 odst., in medtem ko je bilo decembra 1996 v Danfossu zaposlenih 299 ljudi, naj bi jih bilo do konca letošnjega leta že 1120. Ob otvoritvi novih prostorov v Črnomlju pred dobrima dvema letoma je predsednik koncerna Danfoss Jorgen Clausen dejal, da bi bil tisti, ki bi pri njih na Danskem odprl nekaj sto novih delovnih mest, heroj. Direktor Panjan ni prepričan, da je tako tudi pri nas.
A ne le da je črnomaljski Danfoss naredil veliko za domače okolje, postal je pomemben in priznan evropski in svetoni izdelovalec hermetičnih kompresorjev, ki jih izvozi kar 93 odst. ter z njimi pokriva 3 odst. svetovnega in 15 odst. evropskega trga. Direktor Panjan je v slavnostnem nagovoru priznal, da so marsikdaj morali prehoditi trnovo pot, da so postali cenjeni, saj nas ima Zahod še vedno za del nekdanjega Vzhoda, od koder praviloma prihajajo manj kakovostni izdelki. V veliko pomoč pa jim je bilo prav uveljavljeno ime Danfossa.
Črnomaljski Danfoss odlikuje še nekaj, zaradi česar se zdi, da je pred časom. To sta odnos do zaposlenih in do okolja. V svoji viziji
UMRLA NARODNA HEROJINJA ALBINCA HOČEVAR-MALI
LJUBLJANA - V Mariboru je v 75. letu starosti umrla narodna herojinja Albinca Hočevar-Mali. Rojena je bila v Vinici v Beli krajini. V začetku druge svetovne vojne je začela delati za narodnoosvobodilno gibanje, junija 1942 se je vključila v zaščitno četo Za-padnodolenjskega odreda, konec leta 1942 pa v Tomšičevo brigado. Bila je hrabra borka in bolničarka v brigadi. Pri reševanju ranjencev je bila tudi sama večkrat ranjena. Po vojni je delala na področju ohranjanja in prenašanja izročil narodnoosvobodilne borbe na mlado generacijo.
njihovi izdelki prijazni do okolja od načrtovanja na risalni deski do takrat, ko se izteče njihova življenjska doba in jih morajo reciklirati. “Skrbi za okolje nismo pomak-
* Čeprav v črnomaljskem Danfossu nimajo v izobilju denarja za sponzoriranje, radi pomagajo kulturi, športu, šolstvu. Tokrat pa so namestniku Splošne bolnice Novo mesto dr. Jožetu Smodeju izročili 500 tisoč tolarjev za ureditev dializnega centra. Dr. Smodej je ob tem dejal, da želgo postati bolniku prijazna hiša, pri tem pa je najbolj pomembno, da je regionalna bolnica takšna, da bodo vsi, ki bodo prišli po pomoč, imeli občutek, da prihajajo v domačo hišo.
nili v prihodnost, ko se bo za ekologijo pač našel denar ali ko bo zaradi onesnaževanja sosede minilo potrpljenje, ampak je to sestavni del načrtovanja našega izdelka in tehnologije. Zato je okoljevarstveni certifikat za nas logi-
PREMIERA FILMA 0 PROF. JOŽETU DULARJU
METLIKA - Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljajo Ljudska knjižnica Metlika, metliška izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in občina Metlika v soboto, 5. februarja, ob 19. uri v metliškem kulturnem domu osrednjo občinsko prireditev. Slavnostni nagovor bo imel metliški župan Slavko Dragovan, v kulturnem programu bosta nastopila oktet Vitis in tambu-raška skupina KUD “Oton Župančič” iz Gradca. Osrednja pozornost pa bo namenjena premieri filma z naslovom “Jože Dular - od Krke do Kolpe in nazaj” režiserja Igorja Pedička in scenarista Petra Povha. Metličani bodo tako nov slovenski televizijski dokumentarec videli prej, preden bo prišel na male ekrane. Film, kije bil posnet preteklo jesen, govori o življenju in pisateljskem, pesniškem, muzealskem in drugem delu prof. Jožeta Dularja, častnega občana metliške in novomeške občine.
Kultura	naša
Ker nam vsakdanje pojmovanje kulture v precejšnji meri opredeljuje osrednja osebnost našega leposlovnega obnebja dr. France Prešeren, se pravi predvsem literatura oziroma knjiga, pogosto pozabljamo, da pojem pokriva mnogo širše področje našega iitja in bitja. Kultura kot žlahtna prvina življenja in ravnanja je seveda še marsikaj drugega, sega pa vse od medsebojnih odnosov do, denimo, obnašanja na cesti. Slovenci se radi trkamo po prsih, češ da smo kulturen narod, vse prevečkrat pa se zdi, da imamo kulturo bolj na jeziku - kar žal ne pomeni, da imamo razvito jezikovno kulturo - kot pa resnično vraščeno v naše življenje. Eksplozija slabega okusa, vladavina pod-povprečnosti, nasilnost in nestrpnost v odnosih med ljudmi, ki se odraža tako v katastrofalnem stanju v cestnem prometu kot v delovnih odnosih, če omenimo le to dvoje, pa brezobzirnost v iskanju ozke koristi, vse to in še marsikaj drugega, kar opredeljuje življenje na sončni strani Alp, opozarja, da bi moralo biti naše trkanje po prsih skromnejše.
Morda ne bi bilo narobe, če bi ob kulturnem prazniku vsaj za trenutek misel obrnili od visokoletečih besed k naši banalni vsakdanjosti in pogledali, kako in kaj je v resnici z našo kulturo v njenem polnem pomenu besede, vsak zase, odkrito in brez slepomišenja. Podarimo si za kulturni praznik pošten in odkrit razmislek o tem, vsak samemu sebi, pa bomo ob tem “egoizmu" vsi bogatejši.
M. MARKELJ
I
čen zaključek še enega od projektov,” je dejal Panjan. Pritrdil mu je tudi Jožko Čuk, ki je poudaril, da uspeh Danfossa temelji predvsem na ekonomski, kadrovsko-organizacijski in proizvodni uspešnosti. Ob tem je opozoril, da bo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo veliko slovenskih podjetij presenetilo, ker v svoje izdelke niso vključila stroškov za ekologijo. Odlika Danfossa je tudi v tem, daje na to pravočasno pomislil, in po Čukovem prepričanju ni več daleč čas, ko bo Danfoss dobil tudi slovensko nagrado za poslovno odličnost.
M. BEZEK-JAKŠE
t _n-
ZA PRIJAZEN ODNOS DO OKOUA - Direktorju črnomaljskega Danfossa Leopoldu Panjanu (prvi z leve) sta certifikat ISO 14001 za prispevek k varovanju okolja izročila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in direktor Slovenskega inštituta za kakovost Igor Likar. (Foto: M. B.-J.)
Solidarnost brez Castra, Kučana in Janše
Nov sindikat v okviru Alternative s sedežem v Novem mestu - “Slovenija ni ne pravna ne socialna država” - Stavka v Inter Tobu preložena - Kršenje v krškem Pajku
NOVO MESTO - Konec novembra lanskega leta so v Novem mestu ustanovili nov sindikat - Zvezo delavcev Solidarnost, ki deluje v okviru zveze sindikatov Alterantiva. Novi sindikat za sedaj deluje na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ne skriva pa ambieg, da bi se razširil na celo Slovenijo. Njen predsednik je Albert Pavlič, podpredsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa, sicer pa poklicni član sveta delavcev Slovenskih železnic.
Nobena skrivnost ni, da je delovanje Alternative tesno povezano z Janševo SDS. Pavlič kot predsednik Solidarnosti pa zagotavlja, da Solidarnsot ni politični sindikat oziroma: “Smo politični, a le v tem smislu, da smo varuhi ustave,
Kurilno olje v Temenico
3-dnevno trdo delo
ŠENTLOVRENC - V petek, 28. januarja, je okrog 17. ure v vasi Šentlovrenc prišlo do izlitja kurilnega olja v Temenico, in sicer iz gostilne Martina Jarma. Olje - po besedah povzročitelja menda okrog 200 litrov, po mnenju gasilcev pa več - je zaradi malomarnosti pri polnjenju cisterne, izteklo najprej v greznico, od tam pa v kanalizacijo, ki se direktno izliva v reko Temenico.
Občinski štab za civilno zaščito Občine Trebnje je takoj po obvestilu ob 20.50 poklical Regijski center za obveščanje Novo mesto, ta pa gasilce tehnične enote trebanjskega gasilskega društva. Kot je povedal namestnik poveljnika štaba CZ Trebnje Dušan Mežnaršič, se je sanacija pričela takoj. V vasi Ponikve in Gorenji Podboršt so postavili vodni zavesi. Naslednje jutro so zato, ker je vse olje zaradi zaledenelosti reke ostalo na razdalji 30 metrov od izlitja v ledu in prepojeno v bregu reke, vodni zavesi prestavili v vas Krtina in 200 metrov od izlitja. Reševalci so olje na ledu tudi pivnali in ga z lopatami in smetišnicami dajali v sode. Ko so poskrbeli za ustrezno požarno zaščito, so olje, napojeno v ledu, zažgali.
V nedeljo, 30. januarja, so si znova ogledali kraj nesreče in ugotovili, da se je led začel hitro topiti, na posameznih mestih višje od kraja izlitja so bili še manjši ostanki olja. S pomočjo Komunale Trebnje so dobili dodatne sode za oljne odpadke in takoj pričeli s pivnanjem in postavljanjem še treh vodnih pregrad. Še vedno je bilo opaziti nekaj oljnih madežev. Zato so vodno zaveso preventivno postavili še pri Mirni Peč.
Mežnaršič je povedal, da bodo vodne zavese postavljene še nekaj dni, morebitne oljne madeže pa bodo sproti pobirali. V akciji je sodelovalo več trebanjskih in šent-lovrenskih gasilcev z vozili ter člani CZ. Stroški sanacije znašajo okrog 980 tisoč tolarjev.
L. M.
ki govori, da je Republika Slovenija pravna in socialna država. Mi pa ugotavljamo, da Slovenija ni ne eno ne drugo. V borbi za ustavno opredelitev Slovenije ne stojijo za nami ne Castro, ne Kučan, ne Janša, ampak delavstvo,” je na nedavni novinarski konferenci dejal Pavlič. Poleg njega so na novinarski konferenci nastopili še sekretar Solidarnosti Slavko Pungeršič, sicer vodilni član enega od pomembnih ustanoviteljev Solidarnosti, Sindikata delavcev Revoz, in vodja njihove pravne službe Franc Premrl.
Sicer pa so Zvezo delavcev Solidarnost ustanovili sindikati: Cestnega podjetja Novo mesto, Beti Metlika, kjer je v ta sindikat včlanjenih 20 odst. delavcev, Doma Starejših občanov Novo mesto, čevljarskih podjetij Bor Dolenjske Toplice in Inter Tob Novo mesto, sindikalna enota železničarjev Novo mesto in vlakovnih odpravnikov Dolenjske in Bele krajine ter številčno verjetno najpomem-
Albert Pavlič, predsednik Zveze delavcev Solidarnost, podpredsednik SZS Alternativa in poklicni član sveta delavcev Slovenskih železnic.
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454
jfrVREME
V soboto in nedeljo bo suho in razmeroma sončno, po nekaterih nižinah bo zjutraj megla.
marles
hiše maribor d.o.o.
Hiše po vaši meri
Berite danes
stran 2:
•Sebičnost, skrita za državne koristi
stran 3:
•Avstrijci v ozadju šentjernejske farse
stran 9:
•Slovenskim mlekarjem trda prede
stran 11:
•Skrito trpljenje premnogih otrok
stran 13:
•Računalnik Gregorju polepšal življenje
stran 18:
•Zadnji dnevi pesnika Franceta Prešerna
bnejši Sindikat delavcev Revoz, ki ga obvladuje Alternativa.
Za ustanovitev novega sindikata Solidarnost so se po Pavličevem izvajanju odločili zato, ker je “življenje delavcev v Sloveniji vse težje, ker je veliko ljudi na robu revščine, ker prihaja do vse večjega socialnega razslojevanja, ker sc znižuje raven pridobljenih pravic zaposlenih, ker je varnost zaposlitve čedalje manjša, ker se sprejema zakonodaja, ki je v škodo delavstva in ker še vedno ni prišlo do razdelitve skupnega sindikalnega premoženja”. Za to so po prepričanju vodstva Solidarnosti odgovorni država, ki ne izvaja svoje pravne in socialne funkcije, neučinkoviti, razdrobljeni in nesposobni sindikati in delavci, ki se ne zavedajo svojih pravic.
, Prva akcija novoustanovljenega sindikata Solidarnost je bila napoved stavke v novomeški čevljarski firmi Inter Tob. Potem ko je direktor firme podpisal sporazum o iz-ponitvi stavkovnih zahtev, so za prejšnji petek napovedano stavko odložili vsaj do 7. marca, ko bodo presodili, če so stavkovne zahteve izpolnjene.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi primer kršenja delavskih in drugih pravic v firmi Pajek iz Krškega, last Alenke Gramc, ki je od države dobila lep denar za zaposlitev šestih nekdanjih rudarjev iz Rudnika Senovo v zapiranju, a bi se jih sedaj hotela predčasno znebiti.
A. BARTELJ
KONCERT IN PODELITEV TRDINOVIH NAGRAD
NOVO MESTO - Osrednja prireditev za kulturni praznik v novomeški občini bo koncert Novomeškega simfoničnega orkestra v športni dvorani Marof v torek, 8. februarja, ob osmih zvečer. Orkester bo pod vodstvom Zdravka Hribarja in s solisti Ireno Yebuah, Uršulo Langmayr, Bernhardom Berchtoldom in Sašo Ivacijem v drugem delu koncerta izvedel izbrane odlomke iz operete Majda skladatelja Marjana Kozine. Med odmorom bo slovesna podelitev občinskih priznanj in nagrad. Slavnostni govornik bo podžupan mag. Boris Dular.
UMRL JOŽE DULAR
METLIKA - V ponedeljek, 31. januarja, je v 85-letu starosti umrl pisatelj, pesnik, publicist, muzealec in naš dolgoletni sodelavec prof. Jože Dular. Rodil se je 24. februarja 1915 v Vavti vasi pri Novem mestu. Bilje častni občan Mestne občine Novo mesto in Občine Metlika, kjer je živel in delal večji del svojega življenja.
KONCEVA DELA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli Zdravilišča bodo v ponedeljek, 7. februarja, ob osmih zvečer odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Alojza Konca iz Sevnice. Večer bo popestril Trio Kaveljci iz Ljubljane.
VPIS ZA SREDNJE IN VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
LJUBLJANA - V ponedeljek, 31. januarja, je bil objavljen razpis za višje strokovno izobraževanje ter razpis za sprejem študentov višjih šol v dijaške domove. Danes, 3. februarja, izide še razpis za vpis v srednje šole, v katerem so objavljena tudi prosta mesta v dijaških domovih ter ponudba učnih mest obrtne in gospodarske zbornice.
ISSN 0416-2242
9 770416 22400
nbisystc
Sebičnost, skrita za državne koristi
BREŽICE - Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju je v zadnjem času dodobra razgrel politične kroge in državljane v Sloveniji. Bil je tema tudi predvolilnih izjav na Hrvaškem. Eden od predsedniških kandidatov je tam izjavil, da sporazumu, ki ga je Hrvaški sabor že ratificiral. Slovenija še ni ratificirala zaradi “sebičnosti” slovenskega parlamenta. Kako na omenjeno očitano “sebičnost”gleda Jože Avšič, poslanec državnega zbora iz Brežic ?
“Po moje je ravnanje slovenskega parlamenta “sebično” do državljanov Slovenije in do Hrvaške. Glede na to, da smo dali pobudo za presojo na ustavno sodišče, in če bo ustavno sodišče ugotovilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo, se bo ta “sebičnost” še poudarila. Tisti, ki trdijo, da je sporazum nevaren za Slovenijo, češ da določa mejo, nekako spravljajo celo pod vprašaj ustavo Republike Slovenije. Kajti če je ustavno dober sporazum nevaren za državo, kakšna je potem ustava?” pravi Avšič.
Po mnenju tega držvnozborske-ga poslanca se “sebičnost” parlamenta do prebivalstva ob hrvaški meji kaže tudi v tem, da so prebivalci ob ostali državni meji že od 60 let naprej imeli boljši položaj od ostalih, ker je naša država sklenila z Italijo, Avstrijo in Madžarsko pogodbe o obmejnem sodelovanju.
“Sebičnost” se po Avšičevem prepričanju kaže tudi v tem, da se nasprotniki sporazuma ne zavedajo, “da se bo spet lahko vzpostavila nekakšna zavesa z uveljavitvijo schengenskega sporazuma, ko bodo prehodi na meji poostreni zaradi evropskih meril”.
Nasprotniki sporazuma skrivajo, kot meni Avšič, omenjeno svojo “sebičnost” za skrbjo za slovenske jnterese. Kot problematičnega prikazujejo zlasti Piranski zaliv. “Moram poudariti,” pravi Avšič, “da tudi med podporniki ratifikacije ni nikogar, ki ne bi želel suverenosti nad Piranskim zalivom in normalno povezavo z mednarodnimi teritorialnimi vodami. Toda sporazum v ničemer ne vpliva na urejanje tamkajšnje meje na morju.” Po Avšičevih besedah se zagovorniki sporazuma bojijo, da bo urejanje meje tam dolgo trajalo. Sam ne pričakuje, da bi hrvaški politiki kljub njihovim napovedim o izboljšanju odnosov odstopili od hrvaških zahtev. Zato je lahko pričakovati, da bo meja v Piranskem zalivu celo predmet mednarodne arbitraže.
Ljudska stranka proti svojim volivcem
Poslancu se zdi samoumevno, da bi moral parlament, če sporazum v ničemer ne posega v sporna meddržavna razmeija, kot trdijo strokovnjaki in kot je zapisan, “prisluhniti upravičenim zahtevam in jim s podpisom sporazuma omogočiti po 9 letih samostojno-
sti boljše življenjske razmere”. Avšič opozarja, da so skoraj vsa območja ob meji gospodarsko slabo razvita. Sporazum s tem, kakor je zapisan, lahko po njegovem mnenju izboljša tudi tako podobo območij.
Med nasprotniki obravnavanega sporazuma je Slovenska ljudska stranka. Avšič, poslanec sporazumu naklonjeni? LDS, je posebej začuden nad takim obnašanjem ljudske stranke, “ker ta sporazum prinaša največ ugodnosti kmečkemu prebivalstvu in dvolastnikom, ki so tradicionalno volilno telo te stranke. Zal se skozi ta
Jože Avšič
Voda je vir življenja
Razpis Ribiške zveze Slovenije
SEVNICA - Ribiška zveza Slovenije je tudi za leto 2000 razpisala nagrade za najboljše spise na temo “Voda je vir življenja”. Razpis velja samo za učence sedmih razredov osnovnih šol. Šola naj pošlje (najpozneje do 3. maja!) najboljši spis z geslom na zaprti kuverti, v kateri je točen naslov učenca - avtorja spisa, ime mentorja ter naslov šole, na naslov: Zveza ribiških družin (ZRD) Novo mesto, Seidlova 8, Novo mesto.
Ribiška zveza Slovenije bo avtorje spisov nagradila, in sicer znaša: 1. nagrada 20.(XX) tolarjev, 2. nagrada 15.000 in 3. nagrada 10.000 tolarjev. Nagrade in priznanja bodo podelili na 23.'državnem ribiškem taboru, ki bo v mesecu juliju v Radečah. Tajnik Ribiške družine Sevnica, Silvo Osovnikar, ki gospodari z mirnskim ribolovnim okolišem, kamor gravitira 10 OŠ, nam je sporočil, da prihajajo s tega območja vse boljši spisi. Za leto 1999 je dosegla v ZRD Novo mesto 1. mesto Andreja Udovč iz OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, ki je v državnem merilu osvojila 2. mesto. V ZRD Novo mesto je bila lani na 2. mestu Tina Babič (OŠ Črnomelj), 3. mesto pa sta si delila Sabina Špringer (OŠ Mirna Peč) in Rok Požar (OŠ Boštanj).
sporazum kažejo tudi razpoke in nesoglasja v vladni koaliciji in preko tega sporazuma se rešujejo notranje politični problemi, namesto da bi reševali slovenske državne interese. Prav to so pravilno poudarjali tudi na Hrvaškem v predvolilnem času”.
“Ob meji sodelujemo, ker smo si prijazni sosedje”
(Vsakodnevne) težave prebivalstva ob meji bi bile po Avšičevem prepričanju še veliko večje od sedanjih, če ne bi v preteklosti ustrezni ministrstvi Hrvaške in Slovenije podpisali dogovora, na podlagi katerega državni organi pustijo čez mejo dvolastnike, ki svoje dvolastništvo dokažejo z ustreznimi listinami. Problem je pripeljati čez mejo pridelke, kar bo možno brez težav, ko bo sporazum.
Zaradi omenjene ustrežljivosti ministrstev domačini ob meji ne
čutijo vse ostrine težav, vendar joi bodo po uveljavitvi evropskei meje.
Prednosti bodočega v Sloveniji! spornega meddržavnega sporazuma so po Avšičevem prepričaj nju očitne. Po sporazumu naj bi odprli veliko maloobmejnih prehodov, ki so zdaj zaprti. Če bodo. mejni prehodi po sporazumu od-| prti, bodo tam policisti, kar pome-j ni, da bo meja varovana bolje kol j zdaj. Sporazum olajšuje gibanje gasilcev in podobnih reševalnih| enot v morebitnih intervencijah ob meji, vsebuje določila o vodo-j oskrbi in podobnih nepogrešljivih, podrobnostih v življenju državljana. “Zdaj sicer je ob meji sodelovanje in dogovarjanje, a samol zaradi dobrih odnosov sosednjih) občin, zato ker se dobivamo ob različnih proslavah in podobnih dogodkih,” poudarja poslanec Av-; šič, ki je bil v prejšnjme mandatu ■ župan obmejne občine Brežice. !
M.
NAJMEŠČANA LETA 1999 - S slovesno razgasitvijo v restavraciji Tango na Otočcu je informativno-oglaševalski mesečnik Novi medij minuli petek zaključil tretjo akcijo za “naj” meščanko in “naj" meščana Novega mesta. Tokrat so bralci Novega medija in poslušalci Studia D največ glasov namenili upokojeni pediatrinji dr. Suzani Furlan in kapiteljskemu proštu Jožefu Lapu. Nagrajenca sta prejela zlati kopiji prstana, izkopanega na arheološkem najdišču Kapiteljske njive. Ob tej priložnosti so razglasili tudi Dolenjski avto leta, katerega naziv si je pridobil Audi A 4. Organizator prireditve je del denarja od prodanih vstopnic namenil mladi in nadarjeni baletki Klari Magič za njeno nadaljnje baletno šolanje. Na sliki: novomeški župan dr. Anton Starc, letošnja “naj" meščana dr. Suzana Furlan in prošt Jožef Lap ter urednica Novega medija Jasna Šinkovec. (Foto: Asja)
SREČANJE SLOVENCEV NA HRVAŠKEM IN HRVATOV V SLOVENIJI - Društvo Slovensko-hrvaškega prijateljstva Kolpa Vinica je pred tednom dni pripravilo v Črnomlju prvo srečanje slovenskih društev, registriranih na Hrvaškem, in hrvaških društev, ki delujejo v Sloveniji. Srečanja, katerega častna pokroviteljica in predsedujoča je bila Štefka Kučan, so se udeležili predstavniki desetih društev, združenj in zvez iz obeh držav ter predstavnik hrvaškega veleposlaništva v Sloveniji Krešimir Mahečič, predstavnica slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Alenka Vipotnik, predstavnik urada predsednika Slovenije Martin Cerkvenik ter avtor knjige "Slovenci na Hrvaškem” dr. Danko Plevnik. Sprejeli so izjavo, da mora slovenski državni zbor za boljše sodelovanje prebivalcev oh slovensko-hrvaški meji ratificirati sporazum o obmejnem sodelovanju in prometu. Štefka Kučan pa je poudarila, da so prav ljudje ob južni meji najbolj poklicani, da se borijo za ratifikacijo sporazuma, saj sedaj niso enakopravni s Slovenci, ki živijo ob drugih slovenskih mejah. Udeleženci so obiskali tudi metliško Vinsko klet (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
Ljubljansko pismo
Zakaj na repu Evrope?
Hudo teptanje delavskih pravic
LJUBLJANA - Na vrata trkajo volitve in na tv ekranih znani ljudje spet govorijo, kako naj bi volivci volili, da bi oni sami še naprej ostali na oblasti, pa še, kaj so hudega davno in tudi nedavno tega počeli eni in drugi in si zato v*prihodnje vladanja ne zaslužijo. Kot je v navadi so ti politiki najprej poskrbeli za svoje plače, zatem pa še za plače zaposlenih v glavnem opornem stebru sleherne države - za plače sodnikov, tožilcev in še koga v sodni in drugih vejah oblasti. Peščici bogataških menedžerjev in arogantnim politikom pa ob tem ni mar, da ima Slovenija največje število nerešenih tožb na sodiščih v Evropi pa tudi največje število tožb na delavskih sodiščih. Še kako prav jim pride prezaposlen in dokaj nemočen varuh človekovih pravic, kako ne? Po volji so jim tudi med seboj neusklajeni in oslabljeni sindikati, ki se bodejo z vlado, ne z zastopniki kapitala. Nič čudnega, če je zato vse več podjetij, katerih večinski lastniki so delavci sami, v stečaju ali tik pred njim.
Nekateri delodajalci kršijo vse zakone delovnega prava in vsem kategorijam zaposlenih, najpogosteje pa starejšim, obolelim oziroma invalidom, najmanj izobraženim in mladim ob sklepanju delovnega razmerja. Iz podatkov služb pravne pomoči pri ZSSS je razvidno, da se delavci najpogosteje nanje obračajo zaradi nepravilnosti pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev, neizplačanih oziroma premalo izplačanih plač, nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in neuveljav-Ijanja pravic iz invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.
l v krizi, ki naj pripravljajo programe prostovoljnih presežnih delavcev, si pri odpuščanju delavcev pomagajo kar z njihovim soglasjem. Ko tega z lažnimi obljubami dobijo, delavci šele na enotah za zaposlovanje zvedo, da jim zaradi soglasja oziroma prostovoljne odločitve za odhod iz podjetja ne pripada nikakršno nadomestilo za čas brezposelnosti. Gre za izigravanje določila v splošni kolektivni pogodbi (SKP) za gospodarstvo, ki se glasi, da delavcem z nad 50 leti starosti z najmanj 15 leti delovne dobe pri delodajalcu in 25 leti skupne delovne dobe delovno razmerje ne more prenehati brez soglasja. To so sindikati v SKP za gospodarstvo lani “vrnili” v kolektivno pogodbo zato, da bi zaščitili starejše delavce. Ve pa se, da je število upokojencev v zadnjih desetih letih kar za 100.000 narastlo predvsem zato, ker so delodajalci množično odpuščali starejše delavce, ki so zatem, pogosto proti svoji volji, na zavodih po nekaj let čakali na izpolnitev pogojev za upokojitev. In še čakajo.
Tega “čakanja” pa spreme-imogo" lestilo
le še dobrih 40 tisoč nezaposlenih. Zato sindikati pozivajo vse delavce, naj pred podpisom kakršnegakoli soglasja poiščejo pravno pomoč ali se vsaj temeljito seznanijo o svojih pravicah. Vse bolj sproščenemu trgu delovne sile pri zaposlovanju ni mogoče oporekati, le zakaj bi. Na drugi strani pa so glavni porok obljubam politikov o skorajšnjem naglem razvoju gospodarstva lahko le zadovoljni, na svoje delo in podjetje navezani, torej trajneje zaposleni delavci. S kršitvami delavske zakonodaje prepredeno Slovenijo pa sedaj bolj kot motivacija za delo drži pokonci predvsem ustraho-vanost delavcev, njihova bojazen, da bodo ob delo, če se bodo potegovali za svoje zakonite pravice'. 1
No, naših poslancev vse to, kot kaže, ne zanima! Pred volitvami jih tarejo dfuge skrbi.
VINKO BLATNIK
njeni zakoni ne omogočajo več. In tako to nadomestilo prejema
Kultura in poti do nje
Za to, da zgradijo osrednjo pokrajinsko knjižnico, je v naših krajih potrebnega več časa kot za gradnjo veletrgovine. To je verjetno zaradi vrstnega reda občutkov, potreb in želja, ki se porajajo v človeku v različnih okoliščinah. Ob veleblagovnici se ljudje najbrž spomnijo prej na hrano kot na knjige, knjižnica pa prej kot na vroče žemlje spomni na sveže tiskano knjigo ali približa muze kako drugače. In če ob tem še verjamemo filozofu, ki je zabrusil kolegom, da se lačen človek ne bo šel razglabljanja o svetu in kulturo, je razumljivo, da sezidajo trgovino prej kot kulturni hram.
Kultura, kot jo doživljajo posamezniki in skupnost, je nepogrešljiva sestavina življenja kot kranjska klobasa z zeljem ali hamburger z ocvrtim krompirčkom. Ali so številne kulturne prireditve in danosti tam in takrat, da se jih lahko udeležite, ali pa je raznolik kulturni vrvež predaleč stran in tudi drugače * nedostopen? Sodeč po anketi, ki je vpraševala o dostopnosti kulturnih dobrin, je za uživanje sadov kulture pomembna ne le posameznikova denarnica, ampak tudi njegova želja po užitkih s širokega področja kulture. Domala povsod so, kot kažejo odgovori, ljudje in ustanove, ki poskrbijo, da ni kulturnega mrka in da je ta kar najkrajši, če že nastopi.
ANDREJ STARE, kmetijski tehnik iz Semiča: “Na obrobju je manj kulturnih prireditev. Pogrešam gledališke predstave, saj bi moral vzeti dopust, če bi sijih hotel ogledati v Ljubljani. Knjige so tudi drage, a jih je mogoče v knjižnici dobiti zastonj. Moti me, da je kultura premalo cenjena. Na podeželju se z njo ukvarjajo zagnanci in zastonj, kar ljudje navadno premalo cenijo.”
JANEZ BANOVEC, vzdrževalec iz Doblič: “Kdor hoče, lahko dobi kulturne dobrine po zelo ugodni ceni. Marsikdo pa se izgovarja na nedostopnost, a zgolj zaradi lepšega. V resnici pa ga kultura sploh ne zanima. Mislim, da bi morali pravilen odnos do kulture otrokom vcepljati že v osnovni šoli, učitelji pa bi morali biti s svojim ravnanjem pri tem učencem najboljši zgled.”
DRAGO BRKIČ, zlatar iz Novega mesta: “V Novem mestu je na voljo dovolj kulturnih prireditev in drugih dogodkov. O njih sem dobro obveščen. Imamo knjižnice, muzej, galerije, knjigarno, gledališke in glasbene predstave itd. Ponudba je pestra in bogata in si lahko vsak, ki mu je kaj do tega, izbere, kar mu od kulturne ponudbe najbolj ustreza. Najprej pa mora za to biti interes.”
JOŽE MEŽAN, obrtnik s Pon-ikev: “Da se kulturnih dobrin ne poslužujemo, ker so predrage, je mnogokrat le izgovor. Saj so tudi prireditve brez vstopnine, pa je obisk zanemarljiv. Na domače dogodke v Trebnjem rad grem, če le utegnem, in zdi se mi, da se kulturni utrip tu vendarle popravlja. Dolgo časa je namreč vladal pravi kulturni mrk.”
ALOJZ HOČEVAR, s Studenca pri Sevnici: “Studenčani so pripravili igro. Pri nas so gostovali že tudi od drugod, lahko bi bilo tega več. Na Studencu imamo tudi kar znano harmonikarsko prireditev. Ne bi bilo slabo, če bi bil na Studencu kino. Doma imamo veliko knjig, okrog tisoč. Noben strošek ni hoditi na gledališke predstave in v kino in kupiti knjige.”
MAJA CENTA, dijakinja srednje ekonomske šole v Brežicah, iz Kostanjevice na Krki: “Kulturno življenje je razgibano. Kino je redno, občasno so gledališke predstave. TUdi gimnazijci imajo odrske predstave. Prav zdaj so pripravili Zares čuden par, igro o šestih prijateljih, med katerimi sta dva ločenca. Prava komedija! Komedije imam zelo rada.”
JANEZ PIRŠ, novinar, iz Brežic: “Posavje nima skoraj ničesar. Če ima kaj, ima kulturo. Kulturo v Brežicah vzdržujeta dve ustanovi. Tukaj postaja. Posavski muzej pomembna institucija ne samo za Posavje, ampak sploh za Slovenijo. Postaja tisto, kar si želimo. Muzej v Brežicah je Cankarjev dom za Posavje. S to sestavo, kot jo imajo v muzeju zdaj, postajajo sodobni muzealci.”
KSENIJA ABRAMOVIČ, profesorica violine iz Ribnice: “Čeprav po mojem mnenju še vedno premalo, se v Ribnici na področju kulture kar nekaj dogaja. Takšnega mrtvila, kot je bilo včasih, ni več in tudi ponudba je dovolj pestra. Tistim, ki imajo željo in interes, so kulturne dobrine še vedno dovolj dostopne. Veliko razstav in drugih prireditev je namreč tudi brezplačnih.”
JOŽICA PAPEŽ, lastnica izletniške kmetije v Polomu pri Kočevju: “Najbolj pogrešam gledališke predstave. Če bi bile te v Kočevju, bi si marsikatero ogledala. Že sama oddaljenost od kulturnih središč je za ljudi na podeželju velika ovira. Ponudba je sicer dovolj velika, tako knjig kot tudi različnih prireditev, vendar je vse to za' povprečen žep predrago.”
SPORAZUM O OBMEJNEM SODELOVANJU
Novomeška kronika
SOLIDARNOST - Dolenjska metropola je dobila še en atribut pomembnega središča: v njej je sedež novega vseslovenskega sindikata Solidarnost. Tudi predsednik je sin domače grude - “ajzenponar” Albert Pavlič. Pavlič, vrli šentjernejski svetnik SDS, je bil sicer veliki poraženec v bitki za župana “najlejpšega kraja”, je pa brez konkurence najuspešnejši sindikalni funkcionar prelepe šentjernejske doline. Kaj lahko se zgodi, da se bo celo legendarni ustanovitelj poljske Solidarnosti Lech Walensa preimenoval v Alberta. Vsekakor se lepše sliši Albert Walensa kot. pa Lech Pavlič. Pa še dobro plačo in zastonjsko vozno karto od Slovenskih železnic bi dobival.
GLAS - Največji zoprnik predloženega občinskega proračuna, predsednik novomeških krščanskih demokratov Alojz TUrk, je hotel na zadnji seji občinskega sveta svoj glas proti proračunu še dodatno obrazložiti. Za to naj bi potreboval 15 minut. Ker pa sta po poslovniku za obrazložitev glasu namenjeni le dve minuti, se je stvar zapletla. Četrt ure je takoj odpadlo, so mu pa svetniki odoborili “dvojno dobo” - 4 minute. V resnici je govoril vsaj še enkrat toliko, vsa stvar pa je s pojasnjevanjem, glasovanjem in govoranco trajala najmanj četrt ure. Na koncu je bil volk (opozicija) lačen, koza (proračun) pa že vnaprej požrta.
POŽAR - Požar, kije prejšnji četrtek zajel stanovanjsko hišo ob prometni cesti blizu šmihel-skega pokopališča, je povzročil veliko škodo. Požrtrvovalni gasilci so naredili vse, da bi ustavili ognjeno stihijo, preprečili so, da bi se ogenj razširil na sosednje stavbe in ga pogasili. Niso pa mogli preprečiti bolestnega naslajanja ljudi nad nesrečo drugih. Požar je postal zanimiv dogodek. Na prizorišču se je zbrala množica ljudi, ki je z užitkom opazovala dogajanje, kot bi šlo za zanimivo filmsko predstavo v živo. Železniška proga se je spremenila v razgledno galerijo, cesta pa je bila zatrpana z avtomobili, tako da so se še gasilska in reševalna vozila s težavo prebijala skozi. Celo lokalni radio je neokusno poročal s kraja dogodka, kot da gre za prenos napetega športnega dogodka.
Ena gospa je rekla, da je novomeška Visoka šola za upravljanje in poslovanje politično zelo uravnotežena: pri istem mentorju sta eden za drugim diplomirala Marjan Somrak, vodilni novomeški komunist, in Lojze Turk, šef krščanskih demokratov.
i x. oi o v o tv* «£ K kt | po ntodrsiliS nIc «e. |
V času od 24. do 31. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Katarina Gašperič iz Nove Lipe - Žiga, Lidija Lindič iz Vinice pri Šmarjeti - Karin, Karmen Kukenberger z Gor. Ponikev - Alena, Jožica Didovič iz Bereče vasi - Eriko, Majda Kastelic iz Žabje vasi - Luka, Darja Lazar iz Tržišča - Luno, Marija Špringer iz Črnomlja -Veroniko, Mirjana Hudorovac iz Metlike - Ano, Janja Redek z Rožnega Vrha - Jana, Nataša Novak z Muhabera - Žiga, Cla-udia Simčič iz Črnomlja - Ivo in Nastjo, Sonja Makše z Vrhpeči
- Nejca, Tanja Kolenc iz Dol. Dol - Francija, Željka Morduš iz Kamenice - Laro, Martina Šinkovec iz Družinske vasi -Anjo, Metka Janežič iz Hrastulj
- dečka, Nada Juršak iz Črnomlja - deklico.
Iz Novega mesta: Mojca Mikec, Seidlova cesta 64 - Domna, Zvonka Jarc, Slavka Gruma 40
- Martina, Lidija Gorenc, Klemenčičeva 3 - Jaka, Lucija Novak, Ob potoku 42 - Lucijo, Maja Obranovič, Krallova 28 -Ano-Blažko.
MMi
I Z NAŠIH OBČIN
MHU
Topliški proračun sprejet
Od 334 milijonov tolarjev bo šlo 100 milijonov za komunalo in ceste - 'Uidi o prostorskih zadevah
DOLENJSKE TOPLICE - Na zadnji seji topliškega občinskega sveta je beseda tekla o spremembi zazidalnega načrta na Kamenju v Dolenjskih Toplicah. Spremembe zadevajo v prvi vrsti bodoče apartmajsko naselje. Investitor in naročnik sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta je novomeška Obrtna zadruga Hrast, izvajalec pa topliško podjetje Topos.
Svetniki so sprejeli program priprave za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov in ureditvenih pogojev za občino oz. naselje Dolenjske Toplice in druga območja. V okviru tega bodo tudi pozvali občane, naj dajo predloge za spremembo kmetijskih površin v stavbna zemljišča.
Z manjšimi spremembami so sprejeli so še letošnji občinski proračun, kot so ga kot osnutek obravnavali že na decembrski seji. Proračun je “težak” 334 milijonov tolarjev. Največ, okoli 100 milijonov tolarjev, so namenili za komunalno in cestno infrastrukturo. Do naslednje seje bodo pripravili operativni plan izvajanja proračuna.
A. B.
RAZSTAVA DOBROT IZ SUHE KRAJINE
ŽUŽEMBERK - To soboto, 5. februarja, ob 9. uri bodo v dvorani lovske družine na Grajskem trgu v Žužemberku odprli razstavo suhokranjskih dobrot. Poleg krušnih izdelkov, jabolk, vin in kisov bodo na ogled tudi ročna dela. Otvoritev bodo popestrili učenci domače osnovne šole, pevska skupina Turističnega društva Žužemberk in pevska skupina društva kmečkih žena Žitni Klas. Na razstavo vabijo Društvo kmečkih žena in Društvo vinogradnikov Suhe krajine ter novomeška enota Kmetijske svetovalne službe. Ogled razstave ter pokušnja vin in peciv bo v soboto med 9. in 18. uro ter v nedeljo in ponedeljek med 8. in 18. uro.
Mrliška vežica dražja kot cerkev
DOLENJSKE TOPLICE -Mrliška vežica v Dolenjskih Toplicah je ena najdražjih gradenj daleč naokoli. Pa tudi ena najdaljših. Čeprav se je vsa stvar začela že pred 13 leti, še danes mrliči v Dolenjskih Toplicah ležijo do pokopa na domovih ali pa v mrliški vežici v Vavti vasi. Verjetno gre za edino občinsko središče v Sloveniji, ki nima mrliške vežice.
Če česa, tega gotovo ni kriva nova oblast. Pravzaprav se stvar vleče že toliko časa, da bi bilo že težko pokazati enega samega krivca. Dejstvo je, da je v tem času gradnja topliške vežice požrla že toliko denarja, da bi zanj v normalnih razmerah lahko uredili primerne vežice tako rekoč na vsakem pokopališču v občini. Do sedaj je po grobih izračunih v tej še vedno nedograjeni vežici zakopanih že kakih
800.000	mark. Pred tremi leti so izračunali, da je kvadratni meter nove žužemberške cerkve stal
2.800	mark, kvadratni meter topliške vežice v takratni gradbeni fazi pa 3.100 mark. Seveda je danes dražji, in ko bo dokončana, če kdaj sploh bo, bo še dražji.
No, topliški svetniki so na zadnji seji sklenili, da je treba to veledrago vežico kar se da hitro usposobiti do te mere, da jo bodi lahko začeli uporabljati. Pri tem gre v prvi vrsti za zunanjo ureditev vežice in njene neposredne okolice. Župan Franc Vovk je prepričan, da bi se to dalo kmalu sprejemljivo urediti, tako da bi vežico sredi marca končno lahko odprli. Odlok o pokopališkem redu pa naj bi sprejeli že na februarski seji občinsklega sveta.
Živi bili pa videli!
A. B.
Proračun od zavračanja do navdušenja
(Pre)šibka opozicija ni mogla zavreti sprejema občinskega proračuna - En odbor, en pogled - Od 4,5 milijarde tolarjev 350 milijonov SIT dolgoročnega zadolževanja
NOVO MESTO - Čeprav je bilo že ves čas jasno, da bo občinski proračun sprejet prav v taki višini in obliki, kot ga je pripravila občinska oblast, ki ima v občinskem svetu prepričljivo večino, so na zadimi seji, ko je bil na dnevnem redu sprejem proračuna, razvnela kar živahna razprava. Opozicija - svetniki SKD in SDS - so odločno nasprotovali sprejemu takega proračuna, res pa je, da, kot je jasno povedal predsedujoči seji, podžupan Boris Dular, predlagatelj ni dobil nobenega amandmaja na usklajen predlog proračuna.
O predlogu proračuna so pred sprejemom razpravljali v odborih in tudi njihovi zaključki jasno kažejo, “čigav” je kateri odbor. Stališča odborov do predloga proračuna se gibljejo od odločnega zavračanja (odbor za davčno politiko, proračun in finance, predsednik Alojz TUrk, SKD) preko previdne zadržanosti (odbor za lokalno samoupravo, predsednik mag. Franci Bačar, SKD) do umirjene podpore (odbor za družbene dejavnosti, predsednica Ana Bukovec, ZLSD) in navdušega
slavospeva (odbor za komunalo in promet, predsednik Ivan Vladimir Štebljaj, DeSUS).
Po krajšem opletanju in kobacanju so proračun mirno sprejeli, in nezadovoljni opoziciji ostane le, da budno spremlja in nadzoruje njegovo namensko porabo. To pa je konec koncev tudi glavna naloga opozicije. Ne samo to, prav razkrivanje proračunskih nepravilnosti opoziciji močno pomaga k volilni zmagi. Sedanja občinska oblast ima s poravnavo proračunskih grehov prejšnje toliko dela, da ji
zmanjkuje sape za sprotno delo. Pa se ni bati, da bi sedanji opoziciji zato zmanjkalo dela.
Kakorkoli že, v letošnjem letu se naj bi v občinskem proračunu zbralo slabe 4,122 milijarde tolarjev prihodkov, odhodki pa naj bi znašali nekaj manj kot 4,5 milijarde tolarjev. Proračunski primanjkljaj v višini 350 milijonov tolarjev bodo krili z dologoročnim zadolževanjem v višini 350 milijonov tolarjev za prioritetne investicije: za gradnjo OŠ Drska 50 milijonov tolarjev, po 100 milijonov tolarjev pa za pokopališče Srebrniče, za dogradnjo Knjižnice Mirana Jarca in severno novomeško obvoznico. Javna podjetja in zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo le s soglasjem občine.
A. BARTELJ
Avstrijci v ozadju šentjernejske. farse
Župan Hudoklin je teden dni pred sejo sveta poslal Komunali pismo s pripombami k planu - Komunala argumentirano zavrnila županove očitke - V ozadju posel s čistilno napravo
ŠENTJERNEJ - Zaplet ob sprejemanju letnega plana novomeškega javnega podjetja Komunala, katerega solastnik je tudi občina Šentjernej, na četrtkovi seji šentjernejskega občinskega sveta je imel globlje vzroke od želje župana, da bi razčistil določene nejasnosti v poslovanju podjetja Komunala. Da za vsem skupaj tiči vztrajanje župana in občinske uprave, naj šentjernejsko čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje gradi avstrijsko podjetje Ilbau in ne domače javno podjetje, je jasno in nedvoumno potrdila razprava po odločitvi sveta, naj se pred odločanjem o letnem planu Komunale šentjernejski župan sestane z ostalimi župani nekdanje novomeške občine.
SREČANJE LITERATOV UPOKOJENCEV
ŠENTJERNEJ - Območna zveza društev upokojencev Novo mesto in šentjernejsko upokojensko društvo organizirata v petek, 4. februarja, ob štirih popoldan v tukajšnji osnovni šoli tradicionalno srečanje pesnikov in pisateljev upokojencev. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole in pevke iz Žužemberka.
Razprava o letnem planu Komunale Novo mesto se je na seji šentjernejskega občinskega sveta spremenila v pravo farso. Sentjer-nejski župan Franc Hudoklin je šest dni pred sejo občinskega sveta, na kateri naj bi sprejemali poslovni plan Komunale Novo mesto, direktorju Borutu Novaku poslal pismo, v katerem je izrazil nestrinjanje z določeno vsebino plana. V pismu je zahteval, da mora biti plan sestavljen tako, da bo iz njega po odhokovni in dohodkovni plati razviden delež občine Šentjernej, hotel je pojasnilo, kako se financira sektor za raz-
V Straži se bodo letos odločali
Štiriletni samoprispevek v KS Straža se bo februarja 2001 iztekel - Z njim odpravljajo številne komunalne in prometne pomanjkljivosti - KS bo predlagala nov samoprispevek
STRAŽA - Straški krajani, ki so v minulem desetletju doživljali krizo stečajev, izgubo delovnih mest in drugih socialnih stisk, so s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo uspeli rešiti sebe in kraj. Nekateri so poprijeli za delo na rodni zemlji, drugi so svoja rokodelska znanja začeli vlagati v zasebne interesne dejavnosti ali pa so si delo poiskali v bližnjih krajih. Prav vsi pa že štiri leta plačujejo 1,5-odstotni krajevni samoprispevek, ki je v tem času strl že marsikateri trd oreh v kraju.
V enem letu se s samoprispev kom nabere več kot 20 milijonov
krajevne skupnosti Straža dobra tri leta.
tolarjev, ki ga KS Straža namenja večinoma ureditvi komunalne infrastrukture, izgradnji kanalizacijskega omrežja, cest in pločnikov, javne razsvetljave, avtobusnih postajališč, pokopališč ter obnovi vodovodnega omrežja. “Prispevek krajanov premišljeno dajemo za razvoj kraja in ureditev okolja. Več kot 80 odstotkov naših cest je asfaltiranih, pohvalimo se lahko kar s 50 kilometri cest, ki povezujejo enajst naših vasi in zaselkov, prav tako pa je naš kraj že kar dobro komunalno razvit,” pravi Alojz Knafelj, ki vodi Svet
Velika pridobitev v krajevni skupnosti je lanskoletno dokon-
• V Straži aktivno deluje več društev, ki jim krajevna skupnost letno namenja 5-odstotni delež samoprispevka. Najodmevnejši prireditvi sta Straška jesen in Srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, tradicionalni pa postajajo tudi Martinov koncert domačega pihalnega orkestra, ličkarija, kresovanje in podobna družabna srečanja.
GRADNJA KANALIZACIJE V RUMANJI VASI - Javno podjetje Komunala je pred slabima dvema mesecema pričelo s kanalizacijskimi deli v Rumanji vasi, prejšnji teden pa še v vzhodnem delu Vavte vasi. Po končanih delih na teh dveh lokacijah bo na vrsti še zahodni del Vavte vasi. (Foto: D. Žagar)
Čanje 2400 metrov kanalizacijskega omrežja v naseljih Resa, Na žago, Pod Srobotnikom, Ob Krki in Stara cesta, trenutno pa kanalizacijska dela potekajo v Rumanji vasi in Vavti vasi. “Kanalizacijo gradimo skupaj z Javnim podjetjem Komunala in Mestno občino Novo mesto, ki nam je lani za investicije in delovanje dodelila 12,8 milijona tolarjev. Žal je tega denarja premalo za vse potrebe. Za kanalizacijska dela je KS Straža namenila preko 35 milijonov tolarjev, kar znaša več kot tretjino vrednosti naložb,” pravi Alojz Knafelj. Do leta 2002 naj bi vse okoliške vasi z industrijo in obrtmi vred dobile kanalizacijo, ki bo speljana na čistilno napravo na Selih. Ta lahko s 7500 enotami zadošča za naslednjih 50 let. Zaradi izpada načrtovane investicije Mestne občine, zamudnih postopkov pridobivanja dovoljenj ter slabega vremena potekajo dela nekoliko počasneje, kot je bilo predvideno.
V prihodnje čaka Stražane še vrsto del: napeljava vodovoda na Drganjih selih, v Mraševem in v delu Podgore, asfaltna preplastitev na Resi, komunalna in cestna ureditev s pločnikom in javno razsvetljavo od Vavte vasi do Potoka ter na odseku Ulica talcev proti silosu. Straška krajevna skupnost bo še naprej skrbela za ureditev pokopališč z mrliškimi vežicami, za redno vzdrževanje ter odvoz odpadkov. Alojz Knafelj ugotavlja, da tega brez krajevnega samoprispevka, ki se bo iztekel drugo leto februarja, ne bodo mogli uresničiti. Tako se bodo Stražani v letošnjem letu odločali za nov samoprispevek oz. za ustanovitev samostojne občine.
D. ŽAGAR
voj in investicije, češ da je ta organiziran protizakonito, med drugim pa ga je zelo motilo, da v poslovnem planu Komunala predvideva delni odpis amortizacije komunalne infrastrukture.
Vodilni delavci Komunale za pravno, finačno, tehnično in razvojno področje so skupaj z direktorjem Borutom Novakom na seji sveta odgovorili na vsa smiselna vprašanja, zastavljena v županovem pismu. Zavrnili so očitke, da je podjetje organizirano v nasprotju z zakoni ter da bi morali poslovanje razčleniti po občinah. Že štiri leta zaporedje poslovanje Komunale Novo mesto temeljito pregledala pooblaščena revizijska hiša, ki je vedno dala pozitivno oceno in novomeško komunalno podjetje označila za enega izmed najbolje organiziranih v Sloveniji. V zvezi z odpisom amortizacije so razložili, daje to po predpisih edina možnost, kako pokriti izgubo, če se je ne pokrije z ustreznimi cenami ali subvencijami občine, strinjali pa so se, da odpis amortizacije pomeni siromašenje komunalne infrastrukture. Pri tem je direktor Komunale Borut Novak poudaril, da je prav občina Šentjernej večkrat preprečila zvišanje cen komunalnih storitev in ni potrdila povečanja deleža za investicijska vlaganja.
Kljub večurnemu razčiščevanju do glasovanja o soglasju k planu Komunale za leto 2000 ni prišlo, saj je svet sprejel predlog enega izmed svetnikov, naj se pred glasovanjem župan Šentjerneja o tem posvetuje z župani ostalih občin nastalih na območju nekdanje občine Novo mesto. Razprava v nadaljevanju seje je jasno pokazala, da za vsem tem stoji razhajanje med Komunalo Novo mesto in občino Šentjernej oziroma županom z delom občinskega sveta v zvezi z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Šentjerneju, ki jo šentjernejski župan in občinska uprava na vsak način hočejo zaupati avstrijskemu podjetju Ilbau. Vodja sektorja za razvoj in inve-
• Vztrajanje šentjernejskega župana in občinske uprave, naj kanalizacijo in čistilno napravo gradi avstrijsko podjetje Ilbau, temelji na obljubi, da bodo tuji partnerji zagotovili za 4 milijone nemških mark nepovratne pomoči iz skladov Evropske unije, za kar pa naj bi Šentjernejčani do sedaj ne dobili pisnih zagotovil. V primeru pomoči iz različnih evropskih skladov sicer velja, da se taka pomoč nakazuje preko ustreznih ministrstev in drugih državnih organov in ne neposredno preko tujih podjetij.
sticije pri Komunali Novo mesto Žarko Kovačevič je občinskemu svetu natanko obrazložil vse aktivnosti Komunale v zvezi z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave in vse skupaj zaključil z ugotovitvijo, da bi bila kanalizacija in čistilna naprava danes že zgrajeni, če bi občina Šentjernej leta 1997 sprejela predlog Komunale, ki je pred-
• Občina Šentjernej je junija 1998 v uradnem listu objavila razpis za izvedbo generalne študjje za odvodnjavanje odpadnih voda v občini Šentjernej. Komunala je ponudila, da študijo naredi za 9,7 milijona tolarjev, ponudba avstrijskega Ilbaua pa je znašala 25 miljonov tolarjev. Kljub temu da je bila Komunala na koncu pripravljena študjjo opraviti zastonj, seje šentjernejska občina odločila
za Ilbau.
 1--------------------------------
tem že pripravila vse predinve-sticijske študije in naročila izdela-.vo lokacijske dokumentacije. V tem primeru bi občina v letih 1998 do 2000 dobila znatna nepovratna sredstva ministrstva za okolje in prostor, saj v Sloveniji v tem času na tem področju ni bilo drugih večjih vlaganj. Ta denarje za Šentjernej izgubljen.
Nemška zastava v Občicah
OBČICE - V ponedeljek, '31. januarja, je v Občicah, nekdanji kočevarski vasi v občini Dolenjske Toplice, na hiši številka 9, v kateri je sedež Društva Kočevarjev staroselcev, okoli druge ure popoldne zavihrala nemška zastava. O tem so bili obveščeni policisti iz Dolenjskih Tbplic, ki so se takoj napotili tja in zahtevali, da zastavo snamejo. Župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk je zaradi tega incidenta za ponedeljek sklical izredno sejo občinskega sveta.
Predsednik Društva Kočevarjev staroselcev Avgust Gril je stvar pojasnil takole: “Za ta dan je bil na sedežu društva napovedan obisk iz nemške ambasade v Ljubljani ter iz Goethejevega inštituta v Zagrebu. Nemška vlada podpira nemške manjšine po vsem svetu, tako je tudi za nas prispevala denar za opremo učilnice in pisarne v našem domu v Občicah. Tb so si prišli gostje v ponedeljek ogledati in ob tej priložnosti je vodja doma njim v pozdrav razobesila poleg slovenske in društvene tudi nemško zastavo. Zelo neprijetno je bilo, ko so ravno takrat prišli tudi policisti in so bili gostje priče snemai\ju zastave.”
A. B.
MM
Črnomaljski gimnazijci na zimovanju
Letošnji smučarji gimnazije nismo popolnima sledili svojim prednikom. Razliki sta bili dve. Prva je pomenila spremembo kraja zimo-vanja - tokrat smo se namesto na Roglo odpravili v Cerkno - druga pa je bila ločitev skupine na dva dela. Tako smo prvi odsmučali dijaki 3.b G, za nami pa še dijaki 3.a G. Pet dni zimskih radosti si bomo mnogi zapomnili zaradi svojih prvih smučarskih korakov, ostali pa seveda po tehničnem napredovanju. Padcev nismo šteli, poškodb pa tudi ne, saj ni bilo nobene resne. Na srečo so nam prizanesli tudi prehladi in vročine. Večere smo veselo prepeli in preplesali, mnogi pa smo se pred tem sproščali v topli vodi bazena.
Za dobro voljo in uspešno smuko se zahvaljujemo našim spremljevalcem. Z nami so bili: Brane Adlešič, ki je tudi organiziral našo
fmstolovščino, Vlasta Adlešič, Mi-an Kordič in Boris Šikonja. Trdno lahko rečem, da zimovanja ne bo nihče pozabil. Upamo, da bodo tudi naši nasledniki imeli možnost spoznati veselje belih stez.
MAJA ŠTUBLJAR, 3.b G
VALENTINOVE DELAVNICE
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi na Valentinove delavnice, ki bodo v sredo, 9. februarja, ob 16. uri v sejni sobi na Pungartu v Metliki in v knjižnici v Gradcu, naslednji dan ob isti uri pa na su-horski podružnici osnovne šole. Delavnice so namenjene predvsem šolarjem, ki bodo izdelovali darilca za tiste, ki jih imajo še posebej radi.
Posegli v žep in prijeli za lopato
Na Radoviči, kjer so lani pričeli graditi mrliško vežico, so krajani veliko dela opravili sami ter plačali prostovoljne prispevke - Se dokup zemljišča za parkirni prostor
RADOVIČA - Pokopališče na Radoviči je eno največjih v metliški občini, saj tam pokopavajo umrle z Radoviče, Krašnjega Vrha, Boja-nje vasi, Radošev in dela Boldraža. Vendar je pred leti grozilo, da bo zaradi dotrajanega opornega zidu del pokopališča zdrsnil na bližnjo cesto. Ljudje pa so imeli vse več težav tudi zaradi tega, ker v vasi ni bilo mrliške vežice.
Oporni zid, ki je veljal okrog štiri milijone tolarjev, so pred časom popravili, denar pa je v glav-
PREJA 2000
LJUBLJANA - Društvo Bela krajina iz Ljubljane bo pripravilo v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v kavarniških prostorih hotela Slon v Ljubljani tradicionalno kulturno-za-bavno prireditev “Preja 2000”. Za kulturni program in zabavo bodo poskrbeli tamburaši iz Metlike, ansambel Tineta Stareta in valovi ter Mojca Tiran in Jože Vidic ob klavirski spremljavi Urške Vidic. Predstavili bodo tudi metliški vinski podokoliš in vas Drašiči, ki želi postati belokranjska vinska prestolnica.
Peter Šrteljer
Svetniki temeljito o referendumu
Črnomaljski svetniki so se strinjali, da bodo občani 26. marca na referendumu odločali o uvedbi samoprispevka • Država bi morala dati več za ljudi ob meji - Vse naložbe so prednostne
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so pred tednom dni po dobrih šestih urah in devetih od petnajstih točk dnevnega reda zaključili s sejo. Z ostalimi točkami bodo nadaljevali na naslednji seji. Skoraj polovico časa so porabili za razpravo o razpisu referenduma za občinski samoprispevek. Proti referendumu je glasoval le en svetnik, volivci pa se bodo o samoprispevku odločali 26. marca.
V dolgi razpravi, v kateri so sodelovali tudi predsedniki krajevnih skupnosti, je Peter Dichlber-ger (SKD) dejal, da so vsi mislili, da v samostojni Sloveniji ne bo več potrebno zagotavljati denarja za naložbe s samoprispevki. Poleg tega je Slovenija po obremenjenosti plač med prvimi v Evropi, črnomaljski občani pa so dajali in še vedno dajejo veliko denarja za telefonijo, ceste, vodovod ipd. v krajevnih skupnostih. Po njegovem je leta 2000 sramotno
ZA PRAZNIK “VEČER OB GLASBI”
ČRNOMELJ - V okviru slovenskega kulturnega praznika bo v petek, 4. februarja, ob 19. uri v osnovni šoli v Starem trgu s komedijo “Vaja zbora” gostovala ;ledališka skupina Zik iz Črnomlja. V pondeljek, 7. februarja, pa bo ob 19. uri v črnomaljskem kulturnem domu osrednja proslava ob kulturnem prazniku s svečanim govorom podžupana Andreja
S'
Iji
Kavška in podelitvijo Župančičevih priznanj. V “Večeru ob glasbi” pa bodo nastopili tamburaški in komorni eodalni orkester glasbene šole Črnomelj s solisti pod vodstvom prof. Silvestra Mihelčiča ml., kvartet saksofonov in trobilni kvintet.
govoriti o samoprispevku. Ne nazadnje pa vsaka država, ki nase kaj da, poskrbi za ljudi ob meji. Zbori krajanov, na katerih je bilo okrog 500 ljudi, in anonimna anketa, pri kateri jih veliko ni želelo sodelovati, zanj niso zagotovilo, da bo samoprispevek izglasovan. Pavel Zgjc (SDS) se je strinjal s predgovornikom in poudaril, daje za razvoj občine, da pa je naletel na težave, ko je hotel kot svetnik ljudi prepričati, naj glasujejo za samoprispevek.
Milan Krajnc (ZLSD) je menil, da samoprispevek ni simpatična stvar, a če že v občinskem svetu niso enotni, je bolje, da se ne lotijo zadeve. Marjan Novak (SLS) in Anton Vrščaj (LDS) pa sta želela prepričati svetnike iz opozicijskih SDS in SKD, naj glasujejo za referendum že zaradi volivcev, ki sojih
ZAČETEK KRAKARJEVIH DNEVOV
SEMIČ - Februarja bodo v Semiču v okviru Krakarjevih dnevov pripravili več prireditev. Prva bo v nedeljo, 6. februarja, ob 18. uri v tukajšnjem kulturnem domu, ko bodo razglasili rezultate literarnega natečaja “Lojze Krakar, pesnik Semiča in Bele krajine”. Pripravili bodo tudi kulturni program ob slovenskem kulturnem prazniku.
volili. Janez Stepan (SDS) je pozicijske svetnike spomnil, da sedaj trkajo na vest opozicijskih svetnikov, ob imenovanju članov v občinske komisije, ki niso odraz volilnih rezultatov, pa se ni nihče vprašal o poštenju in volji volivcev.
V razpravi je bilo večkrat slišati očitke na račun fige, ki naj bi jo držali v žepu nekateri svetniki, več razpravljavcev pa je predlagalo, naj bi pred referendumom pripravili prednostni seznam naložb. Vendar je župan Andrej Fabjan dejal, da imajo prednost vse investicije ter da gre za en projekt, ki bo zaključen v petih letih. Martina Lindiča (LDS) je zanimalo, če
* Če bodo črnomaljski občani na referendumu izglasovali samoprispevek, bodo od 1. junija 2000 do 31. maja 2005 plačevali 2 odst. od plač in drugih prejemkov, pokojnin ali bruto zavarovalne osnove ter 4 odst. od katastrskega dohodka. Izjema bodo občani z najnižjimi prejemki. Denar bodo namenili za gradnjo vodovodov na Preloko in Sinji Vrh ter višinski vodovod, za gradnjo športnega centra Loka, vrtca v Starem trgu, učilnic pri osnovni šoli Mirana Jarca in telovadnice pri osnovni šoli Loka.
se bodo odločili za mladinske delovne akcije, če ljudje ne bodo za samoprispevek. Fabjan je pojasnil, da so bodo v tem primeru vse naložbe odložile za nekaj let.
M. BEZEK-JAKŠE
nem prispevala občina. Že leta 1993 pa so imeli na Radoviči delno pripravljen tudi projekt za gradnjo mrliške vežice, vendar so z deli pričeli šele pred enim letom. Do jeseni so vežico spravili pod streho in jo tudi zaprli. “Zavedali smo se, da bo gradnja za krajevno skupnost, ki šteje okrog 450 prebivalcev, velik zalogaj. Predlansko jesen smo se na zboru krajanov odločili, da bo vsak polnoletni krajan prispeval po 10 tisoč tolarjev, člani vsakega gospodinjstva pa so morali pri gradbenih delih oddelati po en delavnik. To se nam je zdelo najbolj pravično,” pove predsednik gradbenega odbora za mrliško vežico Peter Šneljer. Koliko prostovoljnega dela je bilo vloženega v to naložbo, pove že podatek, da so za zidarska dela plačali le 130 tisočakov. Seveda so se izkazali tudi domačini, sicer obrtniki, ki so naredili marsikaj zastonj.
Vendar pa se Šneljer zaveda, da bodo moraji še marsikaj narediti udarniško, najbrž pa poseči tudi v žep, kajti predračunska vrednost vežice znaša 15 milijonov tolarjev. Iz občinskega proračuna so že
prejeli 2,3 milijona tolarjev, 3 milijone so zbrali krajani, okrog milijon tolarjev je prispevala krajevna skupnost, medtem ko je radovški rojak Jože Žlogar, ki živi v Novem mestu, prispeval 550 tisočakov za keramična dela. “Oblina je v letošnjem proračunu nemenila za vežico 2 milijona tolarjev, toda to očitno ne bo dovolj. Želimo namreč, da bi do Marijinega vnebovzetja, torej do sredine avgusta, ko imamo žegnanje, dokončali vsaj eno od dveh vežic,” načrtuje Šneljer. Seveda pa s tem naložb, povezanih s pokopališčem, na Radoviči še ne bodo zaključili. Velike težave imajo namreč tudi s premajhnim parkirnim prostorom in že razmišljajo o nakupu bližnjega zemljišča.
M. B.-J.
O USTVARJALNOSTI Z VIDEOKAMERO
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika in tukajšnja izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, bosta pripravili v okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku danes, 3. februarja, ob 18. uri v metliškem hotelu Bela krajina izobraževalni seminar z naslovom “Videokamera in ustvarjalnost”. Vodil ga bo odgovorni urednik novomeške televizije Vaš kanal Marjan Moškon.
Svetniki ostali neomajni
Črnomaljski svetniki opozorili na inflacijo Župančičevih priznanj - Arheologu dr. Philu Masonu storjena krivica
ČRNOMELJ - V Črnomlju je že dolgoletna navada, da na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelijo Zupančičeve plakete za dolgoletno delo na kulturnem področju ter diplome za enkratne dosežke. Posebna žirija na osnovi predlogov, ki prispejo na razpis, pripravi predloge za priznanja, o katerih reče zadnjo besedo občinski svet.
Za letošnja Župančičeva priznanja je prišlo sedem predlogov, vendar se je eden podvajal. Tako seje žirija odločila, da Župančičevo plaketo podeli prof. Janezu Mušiču, s čimer se je soglasno strinjal tudi občinski svet. Diplom pa naj bi podelili največ pet in prav toliko predlogov je dala žirija v presojo svetnikom. Vendar so nekateri menili, da bo prišlo do inflacije priznanj, če jih bodo podelili preveč. Ko so potem dvigovali roke, so bili svetniki soglasni, da prejme diplomo Gledališka skupina Zik Črnomelj, večina pa se je odločila tudi za ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga in folklorno skupino iz Dragatuša. Prav nihče pa ni dvignil roke za Mladinski kulturni klub Bele kra-
jine iz Črnomlja, manjšina pa je bila mnenja, da si priznanje zasluži znani in cenjeni arheolog dr. Phil Mason.
Takšno glasovanje je spodbudilo predsednico žirije za podelitev Župančičevih priznanj Vidico Adlešič, ki si ni mogla kaj, da ne bi svetnikom povedala, da delajo dr. Masonu veliko krivico. Razkrila je tudi, da je bila žirija soglasna pri vseh predlogih razen pri Verder-berjevem ansamblu, ter ponovila že na žiriji izrečene besede, da Avseniki ali Slaki nikolijiiso in ne bodo dobili Prešernove nagrade. Glede Mladinskega kulturnega kluba pa je menila, da je naredil marsikaj pozitivnega. Zato je svetnikom položila na srce, naj še enkrat premislijo o svoji odločitvi. Zdravko Šavor je zato predlagal, da bi glasovali še enkrat, saj se v črnomaljskem občinskem svetu ne bi zgodilo prvič, da bi ponovili glasovanje, ker se je izid razlikoval od pričakovanj. Njegov predlog je naletel na gluha ušesa, morda pa je to nauk tudi za Adlešičevo, da bo prihodnjič svoje mnenje povedala pred glasovanjem, ne šele po njem.	M.	BEZEK-JAKŠE
Požiganje	na	drž
SEMIČ - Drži sicer, da se je preteklo leto v semiški občini število požarov v naravnem okolju zmanjšalo, vendar jih je najbrž malo, ki bi verjeli, da so postali ljudje že toliko osveščeni, da bi obdelali vsako ped zemlje. Prav semiški župan Janko Bukovec najpogosteje opozarja na grozeče zaraščanje. In da se vsaj kopinje, ki je prejšnje leto bujno pognalo na neobdelanih parcelah, ne bi razbohotilo čez vse meje, ga navadno ljudje na pragu pomladi zakurijo. Zraven pa pritaknejo vžigalico še pod kakšno suho, nepokošeno travo.
In tako postane Bela krajina vsako pomlad v nasprotju s svojim imenom črna. Semičane pa še posebej moti zaraščanje v Semiški gori nad občinsko prestolnico, na katero so sicer zelo ponosni. In medtem ko se morajo ob bujni vegetaciji z nepriljubljenim rastlinjem na neobdelanih parcelah boriti sosednji vinogradniki, ki imajo sicer vzorno urejene vinograde, se spomladi navadno s teh parcel vali siv dim. Pa je
eden od semiških občanov predlagal, da bi pripravili v občini program požiganja na zanemarjenih parcelah. A se to očitno ne bo izšlo. Po zakonu o kurjenju v> naravnem okolju je požiganje ledine in obrovov prepovedano. Kazni za takšno početje pa lahko, zlasti še če morajo posredovati gasilci, zrastejo tudi na nekaj sto tisoč tolarjev. Torej so lahko celo višje, kot je zapuščen kos zemlje sploh vreden.
Ker za zemljo, ki je ostala v pušči, navadno lastnikom tako in tako ni kaj prida mar, se je v Semiču utrnil še en predlog. Da bi namesto kazni, ki bi jo moral plačati lastnik za nedovoljeno kurjenje v naravi, država zarubila kar parcelo. Da bi državni uradniki to zemljo obdelovali, skoraj ni verjetno, zato bi Semičani naslednjo pomlad lahko znova opazovali požig zaraščenih parcel. V resnici se torej kaj prida ne bi spremenilo: zaraščanje in kurjenje bi osta-
lo.	Bi pa se Semičani tolažili vsaj s tem, da država požiga na svoje stroške... M. BEZEK-JAKSE
Občina mora plačevati stare grehe
Zaradi samovolje nekdanje občinske uslužbenke bodo iz črnomaljskega proračuna odšteli 5 milijonov tolarjev za del parcele, po kateri poteka asfaltna cesta proti Zastavi - Zahteva po odgovornosti
ČRNOMELJ - Na dnevnem redu seje črnomaljskega občinskega sveta preteklo sredo se je znašla tudi zadeva, ki predvsem nekdanjim občinskim uslužbencem ni najbolj v čast, njihove grehe pa bodo morali poravnati iz sedapjega občinskega proračuna. Zalomilo seje namreč na cesti, ki vodi proti vasi Zastava.
Lastništvo zamljišča, po kate- bi za približno dva tisoč kv. me-
rem teče asfaltna cesta do Zastave, je skoraj v celoti neurejeno. Zemljišče ni niti odmerjeno, cesta pa poteka tudi po zemlji, ki je v zasebni lasti, med drugim po parceli št. 40/1, k.o. Zastava, kije bila z denacionalizacijo leta 1992 vrnjena v zasebno last. Pozneje je Okrožno sodišče v Novem mestu izdalo sodbo, s katero je krajevni skupnosti in občini Črnomelj prepovedalo razpolaganje z asfaltno cesto, ki poteka po prej omenjeni parceli. Ker pa prebivalci Zastave, kljub temu da je javna pot zarisana drugje, prav to asfaltno cesto uporabljajo za dostop do vasi, so se na občini - četudi je bila že izdana sodba - uspeli dogovoriti z lastnico, da proda del parcele, po kateri teče asfaltna cesta. Tako naj
trov občina odštela 5 milijonov tolarjev. Nekaterim svetnikom se je zdel znesek previsok, Marko Kobe pa je spomnil tudi, da vse krajevne skupnosti dobijo za svoje delo na leto borih 10 milijonov tolarjev. Zato je predlagal strokovno komisijo, ki naj oceni, koliko je zemlja v resnici vredna.
Andrej Držaj je pojasnil, da je prišlo do samovolje bivše občinske uslužbenke, ki ni upoštevala opozoril Gozdnega gospodarstva, da za zemljišče zaradi denacionalizacijskega postopka velja moratorij. Po njegovem bi bila tržna cena 9 do 10 DEM za kv. meter, toda sedaj določa ceno lastnica. Jože Strmec je dejal, da je tam, kjer je izražen splošni javni interes, dovoljen tudi poseg v lastnino, a proti
pošteni odškodnini. Vendar po njegovem ne bi bilo prav, da bi kaznovali vaščane in cesto zaprli. Janez Stepan je opozoril, da so postavljeni pred zid, da druge poti ni več, in da morajo pač plačati nekdanje grehe, kajti če ne bodo dvignili rok za odkup, bo lahko vse še veliko dražje. Župan Andrej Fabjan je dodal, da se bodo posledice nekdanjih grehov še znašle na dnevnem redu. Toda če tokrat ne pristanejo na plačilo petih milijonov tolarjev (lastnica je najprej zahtevala celo 10 milijonov tolarjev), bo morala občina takoj plačati 2 milijona tolarjev kazni za vožnjo krajanov po tuji lastnini. Izračunali so, da bi jih nova pot na Zastavo veljala 8 milijonov tolarjev. Peter Dichlberger je dejal, da bi morali pristojni vedeti, da je zasebna lastnina zaščitena, če pa bodo še odločali o podobnih grehih, bodo morali poklicati koga na odgovor, poiščejo pa naj tudi odgovorne v tej zadevi.m. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
VINO - Ko so pred tednom | dni obiskali Vinsko klet predstavniki hrvaških društev v Sloveniji in slovenskih na Hrvaškem, I jim je uslužbenka metliške Kmetijske zadruge predstavila nekaj | vin, ki sojih potem tudi poskusili. Beseda ji je tekla tako gladko in . sladko, da je bil gotovo zelo za- ! dovoljen z njo tudi direktor zadruge. Predvsem je hvalila vino, ki so ga v Vinski kleti poimenovali zdravica. Toliko čudovitih besed in pohval je povedala o njem, da je eden od prisotnih, ki je Metličanko z začudenjem poslušal, komaj še uspel izdahniti: “Pa je to vino sploh narejeno iz grozdja?”
KITAJCI - Nedavno je prišlo v metliško občino 44 kitajskih turistov. Res, da ilegalno, a nič ne de. Metličani zaradi tega sicer še ne razmišljajo o razširitvi hotela v { mestu, Črnomaljci pa so takoj uvrstili na sejo občinskega sveta razvojne turistične programe v svoji občini, javna dela na področju turizma ter razširitev vin- I ske turistične ceste. Sedaj čakajo samo še na Kitajec...
METLIČANI - Je že tako, da j smo sami do sebe precej prizanesljivi. Drugi pa kaj hitro opazijo stvari, ki se nam zdijo morda same po sebi umevne. Tako so nekateri, ki sicer ne živijo v Met- j liki, a sojih dosegla vabila na pri- 1 reditve v metliški občini ob kul- , turnem prazniku, kaj hitro ugotovili, da so pri napovedi za Vajo zbora črnomaljske Gledališle skupine Zik izpostavili Metličana Marka (čeprav bi bilo pravilno i Milana) Predoviča, pri predsta-vitvi knjige Toneta Jakšeta Iz takih korenin pa omenili, da gre za metliškega Novomeščana. Čudno pa se jim je zdelo, zakaj pri izobraževalnem seminarju o videokameri, ki ga bo vodil Marjan i Moškon, niso napisali, da gre za metliškega zeta. Ne nazadnje je njegov staž, povezan z Metliko, | najdaljši od vseh omenjenih.
Črnomaljski drobir
BLAGAJNA - Pri vratih, ki vodijo v črnomaljsko občinsko hišo z zadnje strani, stoji približno dva metra visoka in precej obilna železna blagajna. Zelo čvrsto je zaprta, vendar pa se, glede na to, da je le pedenj od vrat, v njej najbrž nabira pajčevina. Polne kase Občinarji ne bi pustili tik ob izhodu, pa četudi je še tako težka. A vendar sojo nekoč, ko je najbrž stala kje drugje, s pridom uporabljali. In očitno so potrebovali prav tako veliko, sicer bi si lahko nabavili tudi manjšo. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali izvira blagajna iz obdobja, ko je bila v “modi” velika inflacija, ah morda iz časov, ko so imeli v črnomaljski občini veliko denarja.
RAZPRAVE - Na prvi seji črnomaljskega občinskega sveta v tem letu je začel veljati tudi nov poslovnik, po katerem lahko vsak razpravlja največ pet minut. Ko pa se zvrstijo vsi, ki so imeli kaj povedati, lahko tisti, ki so že govorili, zaprosijo še za triminutno razpravo. Svetniki so potrebovali nekaj ur, da so se količkaj navadili na novost, predsedujoči Andrej Kavšek pa je bil novosti vešč že prvo minuto. Ko se je pojavil za govorniškim odrom prvi govornik, je že veselo meril čas ter opozarjal, ko se je čas iztekel. A tudi tiste, ki so bili krajši od petih minut, je vztrajno obveščal, v koliko minutah in sekundah jim je uspelo izustiti svoje misli. Časovno omejevanje govoranc je dobrodošlo predvsem za goste in novinarje, ki so bili včasih priča (pre)dolgim monologom, očitno pa prija tudi svetnikom, saj nobenega niso odnesli izza govorniškega odra.
Semiške tropine
MOŠNJIČKI - Župan Janko Bukovec je že pravi strokovnjak v pridobivanju državnega denarja za naložbe v svoji občini. Nedavno pa je izdal recept, kako mu to uspe. Hitro je namreč ugotovil, daje v Ljubljani veliko ministrov, vsak ima nekaj sekretarjev, ti pa še po nekaj podsekretarjev. In vsak od njih ima mošnjiček, vse te gospode pa je potrebno le še prepričati, da jih odprejo. Da je Bukovec v svojem prepričevanju uspešen, je dokazal že velikokrat, iz previdnosti pa je raje zamolčal, kakšna je njegova taktika prepričevanja. Denar bo namreč?še potreboval.
ULICE - Semič z okolico naj bi letos prvič v zgodovini dobil ulice. Zato je razumljivo, da ljudi zanima, ali bodo imeli vpliv na njihova imena. V resnici so si v Semiču zadevo zamislili tako, da bo poseben odbor odločil o imenih, svetniki pa jih bodo potrdili. Župan pa je prepričan, da glede na to, da ne izumljajo smodnika in daje že kakšen slovenski kraj dobil ulice brez vroče krvi, najbrž tudi v Semiču s takšnim delom ne tvegajo začetka lokalne vojne.
Drobne iz Kočevja
SKUPEN ČAS - V počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravlja Pokrajinski ntuzcj Kočevje predavanje z diapozitivi na temo “Zgodovina železarne na Dvoru ob Krki in njeni izdelki”. Predavanje bo j utri ob 18. uri v prostorih muzeja, kjer bodo obiskovalci ob plačilu tristo tolarjev vstopnine lahko prisluhnili umetnostnemu zgodovinarju dr. Matiji Žargiju iz Narodnega muzeja Slovenije. Da pa ne bi kdo pomislil, da v muzeju niso izbrali času in dogodku primerne teme predavanja, je potrebno povedati, da tema, na kateri je Žargi opravil doktorsko dizertacijo, samo na prvi pogled nima nič skupnega s Prešernom. Auerspergovi železarni na Dvoru ob Krki in dr. Francetu Prešernu je namreč skupen čas. Železarna je pričela z delom kot klasična fužina štiri leta pred pesnikovim rojstvom, sodeč po podatku, da so knezi Auerspergi leta 1822 kot novega tehničnega direktorja zaposlili moža, ki je klasično fužino posodobil v železarno, ki je postala največja na vsem ozemlju južno od Alp, pa je železarna tudi svoja najuspešnejša leta zabeležila v letih pesnikovega najplodnejšega ustvarjanja.
Ribniški zobotrebci
NADALJEVANJE TRADICIJE - V Ribnici pojmujejo tradicijo kot povezanost s preteklostjo za najmanj nekaj rodov nazaj. Zato so v osnovni šoli v Ribnici obnovili Zlato knjigo, v katero se je - na to so v Ribnici najbolj ponosni - kot odličnjak vpisal tudi dr. France Prešeren. Po njem si je šola tudi nadala ime, čeprav so pri pregledu Zlate knjige ugotovili, da še zdaleč ni bil edini učenec, ki seje šolal v takrat priznani šoli v Ribnici in je kasneje v življenju uspel. Ob nadaljevanju tradicije z obnovitvijo vpisovanja odličnjakov v Zlato knjigo v Ribnici upajo, da se bo nadaljevala tudi tradicija, da so mnogi, ki so se kot otroci vpisali v Zlato knjigo, postali doktorji različnih znanosti, priznani umetniki, raziskovalci ali pa tudi duhovniki, kot je bil to njihov domačin, jezikoslovec pater Stanislav Škrabec. Danes imajo namreč tisti, ki jih zapišejo v Zlato knjigo, zato tudi več možnosti kot včasih. Ne vpisujejo namreč več samo odličnjakov, ampak tudi učence, ki dosežejo najboljše rezutate na različnih republiških tekmovanjih, od literarnih do športnih!
TUDI ZA DRŽAVO VELIK ZALOGAJ - Z urejanjem in razširitvijo obstoječega skladišča naftnih derivatov v Ortneku za potrebe Zavoda RS za blagovne rezerve, še ne bodo začeli prav kmalu. Čeprav so pričakovali, da bodo dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo prvega od načrtovanih novih rezervoarjev že decembra lani, je projekt še vedno v lokacijskem postopku. Razlog za to je, ker gre za zahteven projekt tako v okoljskem, tehničnem, kot finančnem pogledu in zato tudi za velik zalogaj v vseh pogledih za investitorja, pa čeprav je to v končni fazi sama država!
[Dobrepoljski krompirčki
DEVETDESETLETNICA -V Zdenski vaši je te dni praznovala devetdesetletnico rojstva Marija Kastelec. Med drugimi ji je ob visokem jubileju čestital tudi predsednik Društva upokojencev Konrad Piko. Vse življenje je težko delala. Najdalj je bila zaposlena v Stolarni Dobrepolje. Nikoli ni bila resneje bolna. Marija, še na mnoga zdrava leta!
OBDARILI NAJSTAREJŠE -Društvo upokojencev je pred kratkim obdarilo 48 svojih čla-* nov, ki so v minulem letu dopolnili 80 let, in štiri invalide. Nagradili so še tiste, ki so pridno delali na raznih prireditvah Društva upokojencev.
PREDAVANJE O ZELENJAVI - V sredo, 9. februarja, bo ob 20. uri v sejni dvorani občine predavanje o zelenjavnem vrtu. Predavanje organizirata kmetijska svetovalna služba in društvo podeželskih žena Struge, predavala pa bo dipl. ing. Ana O)
PASJE IZOBRA2
orelec. VANJE -
S predavanjem “Kakšnega psa naj kupimo in prvi koraki njegovega privajanja in vzgoje” 11. Februarja ob 19. Uri v Grosupljem se bo začel letošnji začetni tečaj šolanja psov. Pasja mala šola pa se bo začela v marcu.
SION VABI - Mladinski center SION vabi: na tečaj angleščine, ki se bo začel jutri in bo trajal tri mesece, na aerobiko, kije ob sredah zvečer, in na tridnevno smučanje, ki bo na Soriški planini.
ttHbt IZ NAŠIH OBČI M
Odločno za upoštevanje uzakonjenega
Na Kočevskem se zavzemajo za izvedbo volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v 13 in ne samo 8 območnih enotah - Zavrnili razlage iniciativnega odbora
KOČEVJE - V odgovor v dnevnem časopisju objavljenim prispevkom, v katerih se navaja, da na Kočevskem ni kmetijske dejavnosti, je kočevski župan Janko Veber v ponedeljek sklical tiskovno konferenco. Na njej je skupaj s kočevskimi kmeti, ki so združeni v Eko kooperativo, ob utemeljitvi neupravičenost tovrstnih trditev predstavil prizadevala kočevske občine za organiziranje volitev v organe Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije.
Kot je poudaril župan, je konferenca odgovor na razlago in utemeljevanje prizadevanj iniciativnega odbora za izvedbo volitev v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, da se volitve izvedejo najprej v osmih območnih enotah, češ da v Kočevju ni kmetov. “Za iniciativni odbor so poleg Postojne za območne enote nesprejemljivi tudi Koper, Kočevje, Brežice in Slovenj Gradec, ki pa so obmejna območja in kot takšna, ne nazadnje tudi zaradi oddaljenosti od vseh večjih središč, območja, kjer so razmere najtežje,” je dejal Veber. Poudaril je, da se kočevska občina zavzema, da se volitve izvedejo v vseh 13 območnih enotah, od katerih bo ena s sedežem v Kočevju, in da nasprotujejo prizadevanjem za spremembo zakona, da bi sedanjih 13 zmanjšali na 8 območnih enot.
Direktor Eko kooperative, kije uradno zaživela v preteklem letu in združuje trenutno 6 kmetij s sedmimi člani, Jože Turk je ob obširni predstavitvi stanja kmetijstva na Kočevskem poudaril, da kočevski kmetije potrebujejo svoje predstavnike v organih kmetijsko-gozdarske zbornice. “Zdajšnje število kmetij lahko izgine, če jim bo odvzeta možnost zastopa-
Združena lista pred novimi izzivi
LOŠKI POTOK - Občinska organizacija ZLSD ni ena tistih, ki bi svojo promocijo gradila na osnovi kljubovanja drugim strankam in tako povzročala razprtije, ki škodujejo delu občine in posredno tudi občanom. Tako nekako so izvenele uvodne besede predsednika Janeza Ravnikarja na konferenci, ki je bila v petek, 21. januarja.
V preteklem letu se je stranka pridružila županovi pobudi, da bi sredstva, ki ji pripadajo iz občinskega proračuna, namenili planinskemu društvu, ki z velikimi težavami gradi planinsko postojanko na Kamnem griču. ZL je na to pobudo prispevala 30 tisočakov, LDS preko 300, za ostale stranke pa ni podatkov.
Stranka je že aktivna spričo bližajočih se volitev. O tem so obširno govorili na srečanju območne organizacije ZL, ki je bilo 28. januarja v Ribnici. Potoška organizacija je še sklepala o oblikah druženja članstva. Tako so člani sklenili, da bodo letos 1. maja pripravili družabno srečanje na Jazbini, priljubljeni izletniški točki, ki leži pod najvišjim vrhom potoške-ga območja. Sklep je bil, da se na srečanje povabijo vsi člani in simpatizerji stranke iz domače občine, vseh sosednjih in iz hrvaškega Čabra. To in podobna srečanja naj bi postala tradicionalna, saj na praznik 1. maj vse bolj pozabljamo.
A.	K.
nja njihovih interesov,” je opozoril in dodal, da pa tudi ni demo-
PRIČENJA SE AKCUA “GASILEC MESECA”
KOČEVJE - Gasilska zveza Slovenije se je odločila, da bo z bralci revije Gasilec v letošnjem letu izbirala gasilce, ki so se pri gasilskih akcijah najbolje izkazali. Enemu izmed njih bo podelila naziv “gasilec meseca”. Ob koncu leta pa bodo na podlagi izbranih glasov izbrali tudi “gasilca leta 2000”. Glasovanje bodo spremljale praktične nagrade tako za glasovalce kot tudi za požrtvovalne gasilce. V akcijo se bodo vključili tudi gasilci kočevske občine, ker menijo, da je v njihovih vrstah veliko prizadevnih, požrtvovalnih in nadvse delovnih gasilcev. -vd
Lazarci se ogrevajo za turizem
V vasi živi le še 37 ljudi
LAZEČ - Lazeč je prvo naselje v KS Draga, če gledamo iz smeri Loškega Potoka. Spada v območje, kjer so demografska, negativna gibanja izredno negativna. Vas je nekoč imela 89 prebivalcev, danes pa je v 25 hišah - enajst je že praznih - le še 37 prebivalcev in štirje otroci.
Najbolj je ravno te občane prizadel propad LIP-a v Podpre-ski, kjer so si leta in leta služili skromen kruh in prišli do pokojnin, ki so danes glavni dohodek vaščanov.
Zanimivo je, daje prav v tej vasi nastala prva turistična kmetija v
la prv
občini, last Franca Vesela, bolj a poc
ja. Vaški odbor pa načrtuje širšo
znana pod imenom Popova kmeti-
turistično dejavnost. Thko nameravajo urediti smučišča na bližnjem Zajčjem hribu, zanimiv pa je tudi studenec blizu vasi, ki so ga pred dvema letoma uredili s pomočjo mednarodnega tabora, ki ga je organizirala Vitra iz Cerknice. On izviru so lepo uredili okolico, kjer je iz bajerja nastalo prijetno jezerce, okolica pa je primerna za razne prireditve in morda tudi za taborjenje. Do ie-zerca nameravajo še letos asfaltirati pot, radi pa bi zgradili še vaško kapelo, kije bila podrta, ko so širili republiško cesto.
Kar velik zalogaj za 37 prebivalcev, ki ga seveda ne bodo zmogli brez pomoči lokalne skupnosti, ki ji, kot pravijo, povsem zaupajo.
A.	KOŠMERL
RAZSTAVA OB PRAZNIKU
DOBREPOLJE - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo jutri, petek, ob 19. uri v sejni sobi na Vidmu odprli razstavo slikarjev Sandi Zalar in Srečka Ferkulja. Ob kulturnem prazniku so načrtovali odprtje prenovljene lekarne, a jo bodo preložili na marec, saj niso dokončali vseh del.
Turistični korak naprej
Drago Bulc nakazal, kako v Kostelu naprej, župan pa občinske turistične načrte
KOSTEL - Znani turistični novinar in strokovnjak Drago Bulc je minuli petek predaval o izobraževanju za potrebe turizma na podeželju in ob tej priložnosti predstavil tudi svoje poglede na razvoj turizma v Kostelu. Ob tem je predlagal, naj bi uredili prostor za parkiranje avtodomov, kjer je potrebno poskrbeti za vodovod, praznenje stranišč in varnost. To bi bilo možno urediti na prostoru, ki je predviden za avtokamp, kjer je tudi čistilna naprava v bližini pa so še trgovini, pošta, banka in gostišča.
V okolici bi bilo treba urediti še prostore za golf, teniška igrišča, prostore za piknike, medtem ko so prostori za tabornike že. Pred-
kratično, da 4 tisoč članom zbornice z območja od Velikih Lašč do Kolpe, ki naj bi ga pokrivala območna enota s sedežem v Kočevju, nekdo vsiljuje svoje rešitve. Poudaril je, da je bilo Kočevski v preteklosti to že storjeno in da si ne želijo nazaj. Tudi zato pa zahtevajo, kot je dejal Veber, da se pred sprejemom akta o volitvah državnemu zboru posredujejo podatki o članih iniciativnega odbora, prav tako pa tudi, da se poslancem omogoči vpogled v s*m akt, ki je v vladni obravnavi, a njegove vsebine za zdaj ne pozna nihče drug.
M. LESKOVŠEK-SVETE
m
wv.;
S TISKOVNE KONFERENCE - Člani kočevske Eko kooperative, ki je organizirana kot zadruga odprtega tipa, soglasno podpirajo kočevskega tupana in poslanca v DZ Janka Vebra v njegovih prizadevanjih, da ostane uzakonjenih 13 območnih enot nastajajoče Kmetijsko-gozdarske zbornice. V odgovor napovedanemu bojkotu volitev kmetov iz severovzhodne Slovenije pa so povedali, da “jim ničesar ne jemljejo, marveč da jim lahko samo še kaj dodajo", saj kot je dejal Marko Kocjančič (drugi z desne), bi zbornico samo obogatili. (Foto: M. L.-S.)
Domu grozi, da bo ostal brez dijakov
V zadnjih 20 letih se je število dijakov v kočevskem dijaškem domu zmanjašalo od 168 na vsega le 20 - Pripravili tri predloge rešitev
KOČEVJE - Kočevski draški dom se že več let srečuje s problemom zmanjševanja števila dijakov, resno pa na to opozarjajo kočevsko občino in pristojne na ministrstvu za šolstvo in šport že šest let. Med tremi možnimi rešitvami vse upe polagajo v pridobitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti kot dolgoročno najboljšo rešitev.
vsem pa je potrebno poskrbeti za urejanje 50 do 100 prenočišč, ki bi jih uredili zasebniki, ali pa bi zgradili turistično naselje.
Na predavanju sta predstavila svoje poglede na razvoj turizma v Kostelu tudi župan Valentin Južnič in predsednik Turistično-športnega društva Stanko Nikolič. Zanimivega predavanja in razgovora se je udeležilo preko 30 ljudi, se pravi okoli 5 odstotkov prebivalcev občine. Med njimi so bili tudi udeleženci seminarja za turistične vodnike, ki poteka te dni, in predstavniki okoliških turističnih društev Poljanska Dolina (Martin Lindič), Dramelj (Zvonko Žagar) in Dragatuš (Rajko Štefamč).	J.	P.
Dom so ustanovili leta L952 in je prvotno lahko sprejel 168 dijakov. Njihovo število je začelo upadati pred približno 20 leti in po nekaj letih so se zato odločili tudi za izgradnjo novega, manjšega doma, s katerim so prvotne zmogljivosti doma zmanjšali na 72 oseb. Vendar je od leta 1985, ko je bil zgrajen, število dijakov še naprej upadalo. Med razlogi za to ravnateljica doma Karmen Arko navaja tako mrežo šol oziroma ustanovitev podobnih šol, kot so jih imeli Kočevju tudi po drugih krajih, dobre prometne povezave z Ljubljano, ki omogočajo, da se kočevski otroci vozijo v šole v Ljubljano, v zadnjih nekaj letih pa tudi pomanjkanje programov oziroma preozek izbor programov, ki ga ponuja Srednja šola Kočevje. Zaradi vsega tega imajo danes v domu samo še 20 dijakov.
Kljub zmanjševanju števila dijakov dom še vedno posluje pozi-, tivno. “Izpad dohodka nadomeščamo s ponudbo na trgu,” pravi Arkotova. Imajo minibus, s katerim ob petkih vozijo svoje dijake v Novo mesto in tod tu dijake iz Kočevja in okolice, ki se šolajo v Novem mestu, v Kočevje ter nato ob nedeljah nazaj v Novo mesto, od koder v dom spet pripeljejo svoje dijake. Prevoze pa nudijo tudi raznim športnim skupinam in vsem kočevskim osnovnim in srednjim šolam. Da dom ne bi padel v izgubo, oddajajo tudi proste zmogljivoti skupinam in posameznikom, ki potrebujejo prenočišča, tako da je dom kljub majh-
Prešerna slave
DOBREPOLJE - Jutri, 4. februarja, se bodo začele v občini Dobrepolje svečanosti ob letošnjem kulturnem prazniku. Šolarji bodo imeli kulturni dan. Del učencev višjih razredov bo obiskal gledališko uro v Cankarjevem domu, del pa bo imel likovno učno uro. Istega dne bodo v kinu Dobrepolje predvajali slovenski film “V leru”. Osrednja proslava ob kulturnem prazniku bo to soboto zvečer v Jakličevem domu, na njej pa bodo nastopile vse skupine Kulturnega društva Dobrepolje ter domači recitatorji in mladi pesniki. Ob tej priložnosti pa bodo v občinski dvorani odprli tudi razstavo del domačih slikarjev Sandi Zalar iz Predstrug in Srečka Frkulja iz Strug.
Dobrepoljci pa se bodo udeležili tudi prireditev v sosednji občini Ivančna Gorica, predvsem pa podelitve Jurčičevih priznanj za kulturne dosežke v občinah Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. Ta svečanost bo 7. februarja v kulturnem domu v Ivančni Gorici.
KOSTEL - V počastitev kulturnega praznika bodo v prostorih Nove LB v Potoku danes, 3. februarja, ob 17. uri odprli razstavo del Anite Šakič, ki sc ukvarja s poslikavo stekla in svile. Razstava bo odprta do konca meseca v delovnem času banke. Osrednja proslava praznika pa bo 7. februarja ob 18. pri v dvorani osnovne šole. Na njej bodo nastopili tamburaška skupina Dupljak in učenci osnovne šole Fara.
nemu številu dijakov domala ves čas polno zaseden.
Vendar pa, kot pravi Arkova, na ta način doma ne morčjo reše-
Karmen Arko
vati v nedogled. Ministrstvu za šolstvo, ki je pripravljeno prisluhniti njihovim težavam, vendar le v kontekstu celovitega reševanja problematike srednjega šolstva na Kočevskem, so zato predlagali tri možne rešitve. Prva je, da bi dom združili s srednjo šolo, kar je sicer najslabša med predlaganimi rešitvami, druga je, da bi ga vključili v projekt športne dvorane, ki bi reševanje doma pomaknil v leto 2002, ko bo ta zgrajena, in tretja, da bi dom statusno preoblikovali v zavod, v katerem bi bila pod skupno streho dijaški dom in Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Zadnjo rešitev bi lahko uresničili takoj in le z minimalnimi stroški v ocenjeni višini največ dveh milijonov tolarjev, bila pa bi tudi, kot pravi Arkova, dolgoročno najugodnejša.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V
Ze kot otrok sanjal prepade
R-kanalov športnik leta 1999 Aleš Žagar iz Ribnice je vse bolj prepričan, da mu je bil alpinizem “usojen”
RIBNICA - Alpinist Aleš Žagar iz Ribnice se je po zaslugi staršev že kot otrok povzpel na Triglav, in čeprav je zato že od leta 1990 uradno registriran kot planinec, je svojo ljubezen do gora začel resneje izkazovati pred petimi leti, ko je postal član Planinskega društva Ribnica. V okviru društva se je sprva ukvarjal s športnim plezanjem, zadnji dve leti pa se posveča alpinizmu, za katerega je vse bolj prepričan, da mu je bil “usojen”.
“Že kot otrok sem pogosto sanjal o prepadih,” pravi Aleš, ki na svoje moraste sanje iz otroških let danes gleda kot na podzavestno izkazovanje njegove povezanosti z naravo in gorami. “V gorah nikoli ne smeš ničesar narediti na silo,” pravi in dodaja, da se povsem strinja z alpinistom Tomažem Humarjem, ki pravi, da mora gora človeka poklicati. Tudi sam je namreč na samo njemu znan in dojemljiv način slednje že večkrat občutil. Pri 21 letih ima za seboj že 60 alpinističnih vzponov in med njimi tudi že kar lepo število prvenstvenih. Zadnji prvenstveni vzpon je opravil pred dobrimi štirinajstimi dnevi, ko je preplezal slap Zelen vir ob Kolpi na Hrvaškem, svoj dosedaj največji uspeh pa je dosegel na 6188 metrov visoki Copi v Peruju.
Petčlanska ribniška alpinistična odprava v Peruju, katere član je bil tudi Aleš, osvojitve vrha Copa, ki velja med alpinisti za lahko dostopen vrh, ni imela v načrtu. Zanj so se odločili “po sili razmer”, saj so jim zaradi izredno slabega vremena, kakršnega domačini niso pomnili več kot 15 let, spodleteli vsi poskusi vzponov na druge vrhove gorovja Cordillera Blanca.
“Iz baznega tabora na 4.600 metrih sem v steni Copc videl linijo, ki mi je bila všeč,” pravi in dodaja, da lahko svoja občutja, ki so botrovala odločitvi, da je šel čez steno, medtem ko sojo ostali člani
Aleš Žagar
odprave obšli, preprosto pojasni z besedami, da ga je linija, ki jo je videl, privlačila. Šele kasneje je zvedel, da je splezal prvenstveno smer oziroma da je bil prvi alpinist, ki je preplezal omenjeno steno.
“Vsak solo vzpon je posebnost, saj je pri vsakem tveganje izredno veliko,” pravi in dodaja, da je za solo plezanje potrebno imeti veliko znanja in izkušenj, vendar tudi še nekaj več. To je, kot pravi, instinkt, ki pa je pomemben prav toliko kot zavedanje, da gore ne sme nikoli podcenjevati. Vse, kar odlikuje dobrega in uspešnega alpinista, je Aleš pokazal v Peruju, ki pa je bil zato zanj tudi prelomnica. Od takrat dela vzpone največ v ledu in snegu oziroma zimskih razmerah. TUdi za letos načrtuje odpravo v Peru, kjer bo, kot pravi, poskušal osvojiti, kar mu lani ni uspelo in pri tem seveda tudi čimveč prvenstvenih smeri. Še pred tem pa bo moral končati tretji in zadnji letnik fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, čeprav ga, kot pravi, pomorstvo še zdaleč ne veseli več tako kot v času, ko “ga gore še niso klicale”.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KMUt i	Z M A Š 1	H	O SC 1	P	i
Vsem krajanom pitno vodo iz pipe!
10 odstotkov trebanjskega prebivalstva nima zdrave pitne vode - Spomladi vodovod Rihpovec, letos pa tudi vodovod Rodine - Gradišče - Stara Gora • Rezultati preiskav zaskrbljujoči
DOLENJA NEMŠKA VAS - Dandanes si vsakdo želi, da mu iz pipe priteče zdrava in neoporečna pitna voda. Pa vendarle vsi še nimajo te sreče. V trebanjski občini je 90 odstotkov ljudi oskrbljenih z dobro pitno vodo, v KS TVebelno, Šentrupert in v delu Mokronoga pa je voda še vedno problem.
“Vsaj milijardo tolarjev je potrebno, da bi v občini rešili ta problem, trajalo pa bo še nekaj časa, tudi do deset let,” je na nedavnem občnem zboru KS Dolenja Nemška vas med drugim povedal Štefan Velečič iz trebanjske občine. Kot sta sta poudarila predsednik KS Marjan Uhan, prvenstveno nalogo pomeni izgradnja vodovoda Grm - Rihpovec. Dokler ne bo s strani občine jasno, kje bo potekala avtocesta, DARS ne da soglasja, zato ne morejo dobiti gradbenega dovoljenja. Krajani želijo, da bi projekt izvedli do spomladi, da ne bo škode na zemljiščih. Lani
LETOŠNJI PROJEKTI - Direktor Kumunale Trebnje Pavel Jarc je krajanom razložil načrte letošnjih investicij. (Foto: L. M.)
AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
TREBNJE - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Trebnje, in Zveza kulturnih društev Trebnje vabita na slovesno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 19. uri v trebanjskem kulturnem domu. Sodelovali bodo instrumentalni kvartet Unikat, Trebanjski oktet in ženski pevski zbor Svoboda Mirna. Slavnostni govornik bo Jože Falkner, povezovalka in recitatorka pa Zvonka Falkner.
ŠOLI Z BLANCE SE ODMIKA PRIZIDEK
BLANCA - Osnovno šolo Blanca so leta 1994 sprejeli v državni program za odpravo dvoizmenskega pouka. Po tem načrtu je bilo določeno, da bi osnovno šolo na Blanci razširili v letu 2000. Najnovejše informacije iz Ljubljane kažejo, da bodo omenjeno gradnjo odložili.
SVET KRAJEVNIH SKUPNOSTI V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE - Na seji sveta krajevnih skupnosti, ki jo je predsednik tega sveta in hkrati predsednik KS Tržišče Marjan Jamšek sklical v domači KS, so bili prisotni prav vsi predsedniki KS v sevni-škt občini. Sodelovanje z občino so ocenili kot zelo dobro, predsedniki KS pa so bili zadovoljni s pojasnili o proračunu občine za leto 2000, ki so jim jih posredovali župan Kristijan Janc in strokovnimi delavci občinske uprave. Podprli so predlog o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki predvideva uvedbo nadomestila v vseh naseljih v občini, ureditev vodooskrbe v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, študijo o odvajanju odpadnih voda v občini, z novim odlokom urejeno pokopališko dejavnost v občini in enotno vodenje poslovnih knjig za krajevne skupnosti v sevniški občini.
ŠAHOVSKA ŠOLA NA BLANCI
BLANCA - Za svoje učence je osnovna šola Blanca organizirala šahovsko šolo. O osnovah šaha je tako poučila vse učence ne glede na njihovo zanimanje. Tisti šolarji, ki so omenjeni igri posebej naklonjeni, so se ji posvečali tudi pozneje. Ob takem načrtnem delu so blanški šolarji postali dobri šahisti, dekliška ekipa je lani dosegla 2. mesto na državnem tekmovanju.
je trebanjska občina iz proračuna za vodovod namenila 10 milijonov tolarjev. “Želimo, da letos ta sredstva res da,” je povedal Uhan.
Kot je zatrdil direktor Komunale TVebnje Pavel Jarc, je v pripravah še ena investicija: vodovod Rodine-Gradišče-Stara Gora. 200 gospodinjstev in 500 zidanic ter vikendov v KS Dolenja Nemška vas, TJebnje, Mirna in TVebelno je še brez vodovoda. Mirnopeški župan Zvone Lah je na sestanku dejal, da si želijo sodelovanja, da bi skupaj s Trebanjci poiskali vir pitne vode v dolini Radulje. Tako sodelujejo že pri oskrbi pitne vode v vaseh Jordan kal in Globodol.
Vodovod Trebnje ima zelo dobro pitno vodo, ni pa tako z vaškimi vodovodi, ki imajo v večini slabšo vodo, ker gre za kraške izvire. Predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto je povedal, da so v prvi polovici leta 1999 opravili sanitarno-higienski nadzor 40 vodovodov, ki so v
5. SREČANJE DRUŽIN
TREBNJE - Kulturno društvo Trebnje vabi na 5. srečanje družin, ki bo v kulturnem domu potekalo v dveh delih: v soboto, 5. februarja, bo ob 18.30, v nedeljo, 6. februarja, pa ob 15. uri. Predstavilo se bo 28 družin. Prireditev bo vodil Slavko Podboj.
KULTURNI PRAZNIK NA ČATEŽU
ČATEŽ - KUD popotovanje Frana Levstika Čatež vabi v soboto, 5. februarja, ob 14. uri v Dom Čebelica na proslavo ob kulturnem prazniku. Nastopili bodo mešani pevski zbor Kres, plesna skupina Čateške črtice in najmlajši. Odprli bodo tudi razstavo ročnih del in starin krajanov Čateža, na razstavi pa bo z umetniškimi deli sodeloval gost -slikar Bogdan Breznik. Razstava bo na ogled v soboto do 19. ure, v nedeljo, 6. februarja, pa od 8. do 13. ure.
SPOMLADI MRLIŠKA VEŽICA
PONIKVE - Na nedavnem občnem zboru KS Dolenja Nemška vas so zbrani spregovorili tudi o dolgo načrtovanem projektu -novogradnji mrliške vežice nad pokopališčem pri cerkvi sv. Marjete na Ponikvah. Z gradnjo bodo pričeli to pomlad.
V sevniški osnovni šoli enoizmenski pouk
Sporočilo za javnost
SEVNICA - Osnovna šola Sava Kladnika bo z novim šolskim letom 2000/2001 uvedla enoizmenski pouk (samo v dopoldanskem času) in tako izpolnila dolgoletno željo staršev, otrok in učiteljev.
“Ob tej priložnosti vabimo tudi tiste starše, ki so otroke zaradi dvoizmenskega pouka na sevniški šoli vpisali v okoliške šole, da jih vpišejo v matični šolski okoliš. Obstaja tudi možnost, da bi z novim šolskim letom začeli pouk ob 8. uri zjutraj, torej pol ure kasneje kot sedaj. Thkšna so tudi priporočila ministrstva za šolstvo in šport, ki pa jih zdaj zaradi popoldanskega pouka in prevoza večine otrok v šolo nismo mogli upoštevati.
Mlajši otroci bodo imeli poseben vhod v šolo in tudi poseben čas malice, da bi se tako izognili morebitni gneči. Staršem zagotavljamo, da bo taka organizacija pouka trajna in da ne gre le za za enkratno potezo šole.” Tako je zapisala Anica Pipan, ravnateljica OS Sava Kladnika Sevnica v sporočilu za javnost.
Kot še sporoča ravnateljica Pipanova, jo lahko starši pokličejo za dodatne informacije po telefonu 0608 41 215.
upravljanju vaških vodovodnih odborov v trebanjski občini. Voda je bila zdravstveno ustrezna v osmih vodovodih, kar je 20 odstotkov. Prisotnost fekalnih in koli-formnih bakterij v večini vzorcec opozarja, da bi bilo treba vodo pred uporabo obvezno prekuhati, toda poudarjajo, da je to samo trenutna ocena, ker se kvaliteta kraške vode lahko hitro spremeni in je odvisna predvsem od vremenskih razmer.
4 Podoben nadzor so na 22 vodovodih opravili tudi v drugi polovici lanskega leta. Voda je bila zdravstveno ustrezna v treh vodovodih, kar je 13,6 odstotka. Ob pregledu vaškega vodovoda Roje pri Trebelnem so ugotovili, da se z vodo iz zajetja Roje na Jagodniku oskrbuje le del vasi. Del vasi si je napeljal vodo iz izvira Pod malinom. Vendar oba ne zadostujeta za potrebe celotne vasi, tako da je v sušnih mesecih pet gospodinjstev brez pitne vode. Tako je bilo letos junija, julija, avgusta ter del septembra in oktobra brez vode pet gospodinjstev oz. 16 ljudi in 24 glav živine. Uporabljali so kapnico, ki pa v sušnem obdobju ne zagotavlja zadostne in kvalitetno ustrezne preskrbe z vodo. Pri rezervoarju Češnjice pri Trebelnem je treba odstraniti več sanitarno-tehničnih pomanjkljivosti.
“Dolgoročno priporočamo priklop na večje sisteme, ki jih upravlja strokovno usposobljen upravljavec, ali pa sanacijo obstoječih sistemov z uvedbo filtracije in kloriranja vode. Potrebno bi bilo vzpostaviti tudi vodovarstvene pasove, kajti noben drug ukrep, ki ga uvedemo kasneje, ni tako učinkovit in zanesljiv kot zaščita območja vira pitne vode,” svetujejo na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto.
L. MURN
SMUČANJE “VRTIČKARJEV”
SEVNICA - V soboto se je Na hrastih v Sevnici uspešno končal smučarski tečaj, ki gaje obiskovalo okrog 20 otrok, vodili pa sta ga vzgojiteljici sevniškega vrtca Ciciban, Vlasta Starc in Zdenka Dušič. Nadobudni smučarji so za novo pridobljeno znanje in dobro opravljeno delo prejeli posebne diplome.
DUŠAN SENICA
RAZSTAVA LIKOVNIKOV POSAVJA
SEVNICA - Tukajšnja območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabi ob slovenskem kulturnem prazniku v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri v Galerijo na sevniškem gradu na otvoritev razstave del likovnikov Posavja.
v
EVROPA NA MALI LOKI - Teden dni, še do jutri, 4. februarja, ho na gradu Mala Loka Zavod za spodbujanje ustvarjalnosti Arti v ustanavljanju r sodelovanju s Knjižnico Pavla Golie iz Trebnjega gostil okrog 25 udeležencev rednega letnega srečanja mednarodne organizacije EYFA, ki prvič poteka v Sloveniji. Kot je povedala ena od ustanoviteljic društva Arti Katja Gorjup, gre za mednarodno nevladno organizacijo s sedežem v Amsterdamu, v kateri mladi iz vse Evrope, zlasti iz vzhodne, delujejo na področju sociale in okoljevarstva. Borijo se proti uničevanju okolja in socialni nepravičnosti, verjamejo v dogovor in nenasilno delovanje. Tema letošnjega srečanja Evropske mladine za delovanje (EYFA) so meje, “tako politične, državne, kulturne in osebne, ki življenje otežujejo. Udeleženci (na sliki) so navdušeni nad Dolenjsko, predvsem nad lepo, neokrnjeno naravo, med sabo pa so izmenjali svoje ideje in izkušnje. (Foto: L. Murn)
I
GOSTJE SREČANJA - K zanimivemu srečanju v OŠ Šentrupert sta prispevala gosta: (v sredini) dr. Igor Saksida in na desni Renata Bačer. Na levi je gostitelj prof. Jože Zupan. (Foto: L. M.)
Srečanje v Lunačkov spomin
Stoletnica rojstva dr. Pavla Lunačka - Gosta srečanja: Renata Bačer in dr. Igor Saksida - Aprila zbornik
ŠENTRUPERT - V ponedeljek, 31. januarja, je minilo natanko sto let od rojstva dr. Pavla Lunačka, izvrstnega predavatelja in strokovnjaka na področju porod-ničarstva, po katerem nosi šentru-perska osnovna šola ime. Ravno na ta dan je Bralno društvo Dolenjske, Bele krajine in Posavja povabilo na zanimivo srečanje z dr. Matjažem Lunačkom (Pavlovim sinom) ter dr. Igorjem Saksido. Prvi se povabilu zaradi bolezni ni mogel odzvati, zato gaje nadomestila njegova poklicna kolegica, dipl. psihologinja Renata Bačer.
Gostitelj, vodja podružnice in ravnatelj šentruperške šole prof. Jože Zupan je uvodoma dejal, da je ponosen, ker dela na šoli, ki nosi ime dr. Pavla Lunačka, izjemnega strokovnjaka, ki je kljub kratkemu življenju toliko naredil
na področju slovenskega porodni-čarstva in sploh zdravstva. Na kratko je orisal njegovo življenjsko pot in dejal, da se mu bodo krajani Šentruperta za ves trud oddolžili z izdajo zbornika, ki ga bodo ob stoletnici njegove smrti javno predstavili 7. aprila.
Zanimivo je bilo prisluhniti tudi Renati Bačer, ki je opisala projekt vrtca, vodenega po psihoanalitičnih načelih, ki ga skupaj z dr. Matjažem Lunačkom snujeta že šest let v enem od viških vrtcev. Z njim želijo večjo pozornost posvetiti čustvenemu razvoju otroka in njegovim notranjim silnicam, ki so v vzgoji pogosto spregledane. Stalni gost šentruperskih srečanj je dr. Igor Saksida, ki je razmišljal o materinščini kot izbirnem predmetu in sploh o lepotah “materinščine, ki je ena sama ljubezen.” L. MURN
Hodnik ni nadomestilo prizidka
Osnovni šoli Blanca manjka prostora - Marsikaj na hodniku, računalniška učilnica v gasilskem domu, telovaditi najlepše poleti - Pred širitvijo šole določijo šolski okoliš
BLANCA - Osnovni šoli Blanca manjka prostora za drugačno delo. Drugačno pomeni med drugim, da bi šola lahko uvedla enoizmenski pouk, potem ko je bila prisiljena ohraniti vse do danes dvoizmenskega. Možnosti za tako organizacijsko tehnično prenovo za zdtg tičijo v predalih pristojnih ustanov na občinski in državni ravni.
V stavbi, ki jo je zagotovil sa- učilnice govori o dobrem blan-
moprispevek sredi 70. let, šolsko vodstvo vsemu navkljub najde prostor tudi za dodatne učilnice, po katerih šola sega v želji, da bi šla v korak s sodobnimi zahtevami učno-vzgojnega procesa. Za malo šolo so naredili prostor s pregraditvijo hodnika, hodnik so z ustreznim postopkom deloma namenili tudi za šolsko knjižnico, ki je kljub taki posebni hišni lokaciji dobra, vendar ji manjka čitalnica.
Hodnik kljub dokazani “elastičnosti” ostaja le hodnik, čeprav zmeraj manjši. V njem ni bilo več prostora za računalniško učilnico, zato sojo uredili v domu blanških gasilcev pekaj sto metrov stran od šole. Pouk v gasilskem domu pomeni dodatno skrb in dodaten strošek. Res pa je, da ureditev
škem sožitju šole, gasilstva in kraja.
Na šoli nimajo telovadnice, zato so težave zlasti pozimi. Poleti imajo namreč telovadbo zunaj na prostoru ob šoli, ki je za tako dejavnost - glede na to, kakšen prostor imajo mnoge druge šole -skoraj idealen.
• Šolski okoliš OŠ Blanca deluje že več desetletij. Uradno se zdaj ujema z mejami krajevne skupnosti Blanca, kar določa ustrezni sevniški občinski odlok, vendar je dejansko širši. “Kljub odloku hodijo k nam v šolo učenci iz štirih krajevnih skupnosti, štirih far, dveh občin,” pravi o dejanskem stanju ravnateljica.
Šolske učilnice so brez kabinetov, posledica preteklih gradbenih zamisli pa je tudi ta, da je v montažni šolski stavbi podstrešje neuporabno za priročni arhiv ali podobno odlaganje uporabnih gradiv. Pod šolsko streho tudi ni posebnega prostora za svetovalno delo z učenci.
Dvoizmenski pouk, pomanjkanje telovadnice in tudi drugače slabe prostorske možnosti za pouk bodo minile, ko bodo k osnovni šoli Blanca kaj dozidali. Glede na pojasnila Ane Mešiček, ravnateljice OŠ Blanca, se zdi, daje bila tovrstna zidava že nekajkrat bliže, vendar je OŠ Blanca vsakokrat izpadla iz igre.
Sodeč po ravnateljičinih besedah, bodo pred začetkom gradnje morali uradno doreči blanški šolski okoliš. Pri tem bosta na potezi župana Krškega in Sevnice, tj. sosednjih občin, iz katerih otroci hodijo v šolo na Blanco.
M. L.
Trebanjske iveri
KAR PREVEČ “MOBILNI” -Mobilni telefon ima menda že vsak drugi Slovenec, sicer ne bi poleg klicne številke 041 uvedli še 031. Kakorkoli že, to gotovo velja za krajane KS Dolenja Nemška vas. Na nedavnem zboru je v polni dvorani gasilskega doma kar naprej zvonilo - takšnim in drugačnim melodijam je bilo mogoče prisluhniti. Ne le da ni kulturno, čc imaš mobi vklopljen, kadar si na javni prireditvi, predvsem pa bi ga moral lastnik takoj utišati. Tako pa mnogi sploh ne vedo, ali zvoni njihov ali sosedov telefon.
BREZ PLOČNIKOV - Vse lepo in prav, da gre podjetju Trimo dobro, da ima najboljšo menedžerko leta itd. Vendar ljudi, ki vsak dan pešačijo mimo Trima, že nekaj časa nekaj moti: ljudje. Skorajda nimajo več kje hoditi. Gre za neurejena parkirišča, tako da “Trimovci” svoje jeklene konjičke puščajo kar ob cesti oz. na pločnikih. “Pločniki so tudi po osem ur na dan zasedeni, to res ne gre!” so dejali na zboru krajanov na Ponikvah. Imajo prav, sicer pa je menda Trimo že odkupil zemljišče čez cesto in bo tam ure-dil parkirišče. Naj bi do tega prišlo čimprej!
EVROPA K NAM - Kar naprej so nas polna usta, kako moramo čimprej priti v Evropo, kakšne pogoje vse moramo izpolnjevati ipd., pa vendarle se zgodi tudi obratno. Te dni je Evropa dobesedno prišla k nam. Na gradu Mala Loka je 25 mladih Evropejcev sodelovalo na delovnem srečanju EYFE. Menda so bili nad Dolenjsko in njenimi naravnimi ter kulturnozgodovinskimi lepotami naravnost navdušeni, in če bo le mogoče, bodo še kdaj zavili v naše kraje.
KRVODAJALSKE AKCIJE
TREBNJE - RKS Območno združenje Trebnje bo organiziralo v občini redno krvodajalsko akcijo, in sicer v torek, 15. februarja, od 7. do 14. ure v trebanjskem gasilskem domu; v sredo, 16. februarja, od 7. do 14. ure v OŠ Mirna in v četrtek, 17. februarja med 7. in 12. uro v Kulturnem domu Mokronog. Vsem, ki se bodo vabilu na solidarnostno akc(jo odzvali, se RK že vnaprej zahvaljuje.
RIBIČIČEV MIŠKOLIN V TREBNJEM
TREBNJE - V tukajšnjem kulturnem domu bo v četrtek, 10. februarja, ob 17. uri na sporedu že peta abonmajska predstava za otroke v tej sezoni. Gostovalo bo Lutkovno gledališče Jesenice s predstavo Josipa Ribičiča “Mi-skolin”.
Sevniški paberki
PREPLAH MED RIBAMI -Ribe v Savi pri Stillesu so pred dnevi plavale bolj s trebuhi na-vgor. Poskušale so se tudi metati na kopno. Tako obnašanje vodnih prebivalcev, za katere se ve, kakšen je njihov naravni slog plavanja, govori o prehudi onesnaženosti Save. Kdo je povzročil onesnaženje, javno še niso povedali. Zdi sc, da v resnici še ne poznajo krivca. Če bo povzročitelj onesnaženja ostal neznan, bodo verjetno spet poiskali najbližjega dežurnega krivca za havarije. Menda ne bodo spet vsega zvalili na Boruta?!
LUČ OTROKOM - Če imajo ponekod celo pri gostilnah utripajoče luči nad označenimi prehodi za pešce na cesti, pa je na Blanci nimajo niti tam, kjer gredo otroci po cesti v šolo. Veljaki, ki delijo na tem ljubem svetu denar za večjo varnost šolarjev, mogoče razmišljajo tako: pri šoli na Blanci bomo označili z utripajočo lučjo prehod za pešce takrat, ko bo šola imela tudi tretjo, tj. nočno izmeno. Zdaj ima pouk samo dopoldne in popol-‘ dne, takrat je sonce, v soncu pa se luč itak slabo vidi. Čc razmišljajo tako, so na svetu samo zaradi denarja.
PARTIZAN - Stavbo TVD Partizan v Sevnici so leta poprej, preden se je zanjo zavzelo sedanje marljivo vodstvo športnega društva Partizan, pustili vnemar. Videti je, da so pozabili nanjo vsi razen enega. Ta eden je zob časa.
GASILCI V TRŽIŠČU O PRETEKLEM IN BODOČEM DELU
TRŽIŠČE - Prostovoljno gasilsko društvo Tržišče bo imelo v nedeljo ob 8. uri v sejni sobi gasilskega doma v Tržišču občni zbor. Udeleženci bodo razpravljali o lanskem delu in sprejeli delovni načrt za leto 2000. Na zboru bodo podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu.
 j 	I
Krške novice
V-	 —............  |
REGIONARJ1 - Krški župan je nedavno sklical sestanek | z direktorji. Ko so se pogovarjali o direktorskem vsakdanu, so [■ se nekateri začeli meniti o usta- fj navijanju pokrajine Posavje. : Nekaj navzočih, posebej tisti, ki l imajo v mislih bolj kot posavs- ' ko svojo daljno domačo pokra- I jino, so ob debati o regiji Posav- f je molčali. Nekaj drugih je po- 1 skušalo negodovati. Kakor koli, če župan direktorje še enkrat tj skliče na klepet ob kavi, bo | ustanovljena regija Posavje. Že že, dokler jo delajo samo ljudje I iz ene, krške občine, vendar kaj bo, ko se bodo v debato vključili I še sosedje iz sevniške in breži- f ške občine? Takrat se bodo re- I gionarji hipoma spremenili v legijonarje v boju za svoj (občinski) prav,-
V KAKŠNI DRUŽBI - Krčani še zdaj napijajo novemu letu in letu 2000. Navdušeni so zlasti v družbi Novomeščanov in se I imajo za boljše od teh. Gre preprosto za to, v kakšni družbi so v katerem od obeh mest silvestrovali na prostem. Šotor, v katerem so silvestrovali Novome-ščani, so stražili navadni varnostniki, platneno streho, izpod katere so bruhali v novo leto Krčani, je stražil sam kmečki kralj Matija Gubec!
SREBRO - Dušan Vodlan, plesalec in organizator plesa iz Krškega, ima ne samo lep, ampak celo srebrn plesni korak. Na prireditvi, s katero so počastili tudi 25-letnico njegovega kulturnega dela, so mu namreč kolegi podarili srebrne čevlje.
A
Novo v Brežicah
V 	....................
RDEČI KARTONI ZA KLEPETAVE SVETNIKE -Kot kaže, na sejah brežiškega občinskega sveta v prihodnje ne bo šlo drugače, kot da sedanje rdeče, rumene in zelene glasovalne kartone začno uporabljati v drugačne namene. Kajti tistega, ki se za govorniškim pultom trudi opozoriti na katero od pomembnih zadev, zaradi živžava v svetniških klopeh pogosto sploh ni mogoče slišati. Ker dosedanja resna opozorila nekaterih svetnikov, kot sta na primer Edi Štravs in (“Učenci mir!”) Adolf Korber, niso zalegla, bo moral predsedujoči na prihodnjih sejah poseči kar po rdečem kartonu in nemirneže poslati na hladno. Od pomembnosti dnevnega reda pa bo odvisno, ali bo ohlajanje trajalo le dve minuti, kot pri sedaj silno aktualnem rokometu, ali pa bo izključitev trajala do konca tekme, par-don, seje.
IMENIK ŠE NI SISTEMIZACIJA - Eden od brežiških svetnikov seje pred časom živo zanimal za sistemizacijo občinske uprave. Hotel je vedeti, koliko ljudi dela, v katerih oddelkih so zaposleni, kako jim je ime in kakšno plačo imajo, čeprav za slednji podatek ni vprašal naglas. Ko je na zadnji seji dobil v roke črno na belem skoraj vse, kar je zahteval, je ob pogledu na triinštirideset lepo po oddelkih razvrščenih imen občinskih mož in žena že hotel skočiti pokonci in protestirati zaradi njihovih sicer zelo usklajenih, a po njegovem mnenju močno previsokih plač. K sreči je njegovo namero pravočasno opazil najbližji kolega ter ga še pravočasno opozoril, da v rokah ne drži nove občinske sistemizacije, ampak le nov interni telefonski imenik občinske uprave.
PRAŠIČKE NAUČIJO PLAVATI
BIZELJSKO, SLOGONSKCJ, OBREŽJE ITD. - V krajih ob državni meji na slovenski in hrvaški strani prašičke najprej naučijo plavati, potem jih začno pitati. Zato, da jih potem lažje pretihotapijo čez mejno reko Sotlo na to ali drugo stran. Pot za neplavalce je menda v Slogonskem. Tam jih čez Sotlo kar vozijo.
“NE GRADITI, ODPRETI MOSTOVE!”
BREŽICE - Ko je poslanec Jože Avšič nedavno odgovarjal na brežiškem radiu na vprašanja glede sporazuma o obmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ga je poklical nekdo, ki je komentiral Podobnika. Poslušalec radia je rekel: “Povejte Podobniku, da mu ni treba graditi mostov, kot je obljubljal pred volitvami. Naj raje odpre tiste mostove na slovensko-hrvaški meji, ki so že zdaj, pa so zaprti. ”
MU	IZ NAŠIH	O S C I M
mi
Posavci bežali, Ljubljana modruje
Upravna enota Krško imela dosti težav pri priznavanju begunstva in pregnanstva - Ugovori ministrstva - Italijani in Nemci, oboji okupatorji z enakim ciljem - Poplava odnesla arhiv
KRŠKO - Zgodovina se ponovi dvakrat, prvič kot tragedija in drugič kot farsa, tudi v primerih, ko so bili ljudje iz Slovenije v preteklosti žrtve vojnega nasilja, seje. O tem se državljani pogovarjajo domala ves čas od vojne do danes. Na omenjeni dve podobi zgodovine spomni tudi tak spis, kot je statistično poročilo upravne enote.
Upravna enota Krško v svojem delovnem poročilu za lani opisuje med drugim svoje delo pri izvajanju Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Ob koncu lanskega leta je imela v evidenci 2.676 upravičencev, ki prejemajo doživljenjsko mesečno rento. Gre za izgnance, begunce, internirance, taboriščnike, ukradene otroke in pregnance.
Krška upravna enota ni imela posebnih težav npr. pri reševanju vlog za priznanje statusa izgnan-
ca, medtem ko so nastopili problemi, ko je šlo za begunce in pregnance. Pri priznavanju tega statusa, je upravna enota v letu 1999 morala v 48 primerih ponoviti postopek. Ministrstvo je zavrnilo 34 in spremenilo 3 odločbe o begunstvu in pregnanstvu, ki jih je napisala krška upravna enota.
Ministrstvo, ki kot drugostopenjski organ daje na sito vloge za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, vztraja pri tem, da ne mo-
Kdo bo dočakal odškodnino?
Kar 96 članov Društva izgnancev iz območja Globokega in Pišec je podpisalo peticijo
GLOBOKO - S peticijo, ki sojo sestavili in podpisali na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije DIS, pozivajo državni zbor, vlado, državni svet, poslanske skupine ter ministrstvo za delo in mi-nistrtsvo za ekonomske odnose, naj pri končnem oblikovanju Zakona o poplačilu vojne odškodnine žrtvam vojnega nasilja 1941-1945 upoštevajo predloge izgnancev.
V prvi vrsti želijo, da bi vlada upoštevala pripombe in predloge Društva izgnancev Slovenije in umaknila svoja dopolnila, ki so v nasprotju s sklepi s prve obravnave zakona in tudi v nasprotju z Zakonom o žrtvah vojnega nasilja. V njem je«iamreč pravica do vojne odškodnine in do simbolične mesečne rente že uzakonjena. Izgnanci podpirajo DESUS-ova dopolnila zakona o poplačilu vojne odškodnine. Opozarjajo, da je od prvega branja zakona minilo že skoraj 5 let in zato so mnogi upravičenci medtem že umrli, saj je povprečna starost izgnancev okrog 75 let. Odlaganje sprejema zakona se jim zdi nemoralno. Izgnanci opominjajo, da zdaj, ko mineva 55 let od njihove vrnitve v domovino, Evropa in svet urejata vprašanja poprave krivic žrtvam vojnega nasilja v obdobju 1941-1945.
Kot zahtevajo v peticiji, naj vlada, parlament in poslanske skupine zagotovijo normalno delo parlamentarnih odborov brez protestnih odhodov. Predlagajo, naj parlament opravi sočasno 2. in 3. branje zakona, vladi pa priporočajo, naj odločneje izpolnjuje sklepe 17. seje državnega zbora (9. 2. 1994). Ti ji med drugim nalagajo, naj začne oz. pospešeno nadaljuje pogajanja z Nemčijo,
Pomoč družinam v sodelovanju z gospodarstvom
Občinska dobrodelna akcija
KRŠKO - Občina Krško se je odločila, da bo pomagala nekaterim socialno najbolj ogroženim družinam na svojem območju, da bi si uredile svoje bivalno okolje. Pri izbiri družin - pomagali naj bi desetim -ji ob strani stoji Center za socialno delo, ki dobro pozna razmere v nekaterih družinah z večjim številom otrok ali s slabim materialnim stanjem.
Akcija je zdaj še v povojih, ko bo izdelana, pa se bo občina za pomoč obrnila na podjetja in obrtnike, ki bi lahko po svojih močeh pomagali nekaterim družinam. Pri tem ne mislijo samo na finančno pomoč, ampak tudi na podarjene materiale in brezplačne storitve. Kot so nam povedali v Centru za socialno delo, dve družini v občini že gradita s pomočjo solidarnostnih akcij.
Načrtovano akcijo bodo okrepili še z dobrodelno prireditvijo ob materinskem prazniku. Izkupiček bodo namenili izbranim družinam.
Italijo in Madžarsko za izterjavo vojne odškodnine. Vlada bi morala ustanoviti tudi poseben sklad, v katerega bo Nemčija vplačala vojno odškodnino.
“Izgnanci KO DIS Globoko-Pišece upravičeno pričakujemo uresničitev že uzakonjenih pravic, saj smo bili žrtve množičnega genocidnega raznarodovanja in s tem prve žrtve okupatorja, česar ne morejo izbrisati niti desetletja, ki so od takrat že pretekla. Zavračamo tudi enačenje s tistimi, ki so zavojevalcu pomagali pri njegovem zločinskem početju,” so med drugim zapisali. b D G
Festival šole postaja festival kraja
Šolarji tekmujejo v petju
BIZELJSKO - V telovadnici osnovne šole Bizeljsko je bil v petek 9. zimski festival, na katerem so tekmovali v petju učenci te šole. Pevke in pevci sp se pripravljali za nastop z Vilkom Urekom, učiteljem glasbe na bizeljski osnovni šoli, ki je tudi poskrbel za glasbeno spremljavo na petkovi prireditvi. Tekmovalce je na nastopih spremljala šolska vokalna vokalna skupina Crazy girls.
Gostje festivala so bili bizeljski šolski ansambel Fru-fru, kvartet Do re mi, ki je nastal samo za tokratni festival in v katerem so glavnina šolski delavci, narodnozabavni ansambel Slovenski zvoki, ki je bil osrednji glasbeni gost večera, ter Peter Dirnbek.
Po letošnjem 9. festivalu bo šola zanesljivo pripravila naslednje leto 10. festival. Zamisli o takratni prireditvi že imajo, vendar so za zdaj še skrivnost. Festival je doživel letos tako kot že v preteklosti dober odziv, saj so obiskovalci tudi tokrat napolnili telovadnico. Okrogla obletnica prihodnjega januarja, ki bo posebej slovesna, bo verjetno privabila na tovrstno prireditev vsaj toliko ali več obiskovalcev. Zdi se, daje festival, ki so si ga v začetku zamislili kot šolsko pevsko tekmovanje, prerasel šolske okvire in postal bizeljski
krajevni glasbeni dogodek.
re biti opredeljen za begunca nekdo, ki je pobegnil na ozemlje istega okupatorja. Upravna enota Krško ugovarja: “Zakon o žrtvah vojnega nasilja tega ne omejuje. Zgodovinsko dejstvo je, da si je nemški okupator zarisal ozemlje, ki ga je želel izprazniti in tam naseliti nemčurje. Ta cilj pa je bil zanj izpolnjen tudi tako, da so ljudje sami pobegnili in zapustili domove in svoje premoženje. Menimo, daje neupravičeno ločevati italijanskega okupatorja od nemškega, kajti oba sta bila okupatorja našega ozemlja, ki sta med seboj sodelovala in sta preganjala zavedne slovenske ljudi.” “Upoštevati je treba dejstvo, da je bil
• Upravna enota Krško, katere letno delovno poročilo je med drugimi pripravil Anton Podgoršek, načelnik, ima pri odločanju o begunstvu in pregnanstvu na voljo premalo pisanih virov z vsemi potrebnimi podatki. V poplavi leta 1991 je Krško izgubilo ves arhiv o dokumentiranem nasilju in materialni izgubi med 2. svetovno vojno.
največji udarec za begunca izguba doma, dela, premoženja, ki ga je okupator zaplenil in ga dodelil v upravljanje Kočevarjem ali drugim nemčurjem,” zagovarja upravna enota Krško svoje poglede na begunstvo in pregnanstvo.
Upravna enota zaradi vrste primerov še vedno misli, da so njene odločitve na prvi stopnji pravilne. Ker Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pogosto misli drugače, je veliko pritožb in upravnih sporov glede priznanja statusa žrtve vojnega nasilja.
M. L.
BESEDE IN PESEM - Poslušalce sta gosta večera, zakonca Križanič, odvedla stran iz muzeja, iz hladnega četrtka 27. januarja 2000, iz zime, iz njihovih petdesetih, ker sta ob njegovi kitari pela drug ob drugem o ljubezni, o Dubrovniku... Občinstvo-je ploskalo. Magister Tomaž Teropšič, direktor Posavskega muzeja Brežice, s sodelavci jima je dal šopek. (Podpis: M. L.)
Glasba je zdravilo za dušo
V Posavskem muzeju v Brežicah večerni razgovor pred občinstvom z Dragom in Elizabeto Križanič
BREŽICE - “Najprej gre kultura, šele za njo gredo politiki. Zato je kultura pomemben ambasador.” Tak poklon kulturi je izrekel na četrtkovem večernem pogovoru v Posavskem muzeju prof. Drago Križanič, ki je bil s soprogo prof. Elizabeto Križanič gost tamkajšnjega večernega pogovora, kjer je usmerjal debato Ivan Kastelic v muzeju kustos pedagog. Drago je ravnatelj Glasbene šole Brežice, Elizabeta je pomočnica ravnatelja Glasbene šole Krško.
Oba sta poklicno in veliko tudi v prostem času glasbenika, v kulturi torej. Oba visoko cenita amatersko kulturo. Drago Križanič pravi: “Naša amaterska kultura je izjemno pomembno dogajanje. Zelo bi morali ceniti vse tiste, ki se ukvarjajo z njo. Zato pozivam vse, ki lahko pomagajo amaterski kulturi, naj pomagajo."
Pomemben je za družbo tudi učitelj, menita oba četrtkova so-
govornika, zato je pomembno, kakšni so učitelji. Kastelic ju je na tej točki domala prekinil, češ da ljudje trdijo, da sta onadva dobra, zelo dobra in strpna učitelja. “Po duši sem učitelj,” je ob tem popustila Elizabeta, ki najraje uči najmlajše. S skupino stanovskih kolegov sideluje v pisanju vodnika za učitelje.
Onadva bi, glasbo dajala kar kot lek za zdravljenje odprtih ran, tistih v družbenem organizmu. “Saj vemo,” je rekla Elizabeta, “kaj pomeni za družbo, če se veliko otrok ukvarja z glasbo.” Drago: “Glasba koristno vpliva na mlade ljudi. Glasba je zdravilo za dušo. Vsi tisti, ki se ukvarjajo z glasbo, so drugačni v pozitivnem smislu. Radi bi, da bi se čimveč otrok ukvarjalo z glasbo. Zato se bomo trudili, da bo šolnina v Glasbeni šoli Brežice tudi v bodoče med najnižjimi v Sloveniji.”
M. LUZAR
Brežiška višja šola odpira vrata
Višja strokovna šola začenja z novim šolskim letom z izobraževalnim programom komercialist - Razpisala 140 mest - S šolo proti možnemu potujčevanju
BREŽICE - Potem ko je vlada v začetku januarja sklenila, da bodo tudi v Brežicah letos ustanovili višjo strokovno šolo, se v Ekonomski in trgovski šoli Brežice pospešeno pripravljajo na to, da bodo z novim šolskim letom začeli v višji strokovni šoli izobraževati komercialiste. Matičnost brežiški višji šoli zagotavlja možnost za izdajanje diplom.
M. L.
Višja šola je v teh dneh objavila razpis, s katerim daje na voljo 70 vpisnih mest za izobraževanje mladine in prav toliko za izobraževanje odraslih. Znani so že tudi predavatelji, potem ko je Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje Republike Slovenije 21. januarja potrdil profesorske zbore bodočih višjih strokovnih šol v Sloveniji.
Brežičani so si ogledali šolo, kakršno so želeli ustanoviti, v Nemčiji. Željo po ustanovitvi šole so pozneje utemeljevali tudi s pomočjo trgovinskega združenja Slovenije, kot o prizadevanjih za šolo pravi Franc Pacek, v. d. ravnatelja višje strokovne šole v Brežicah.
Kot pojasnjuje Pacek, je pred 4 leti v odboru za družbene dejavnosti pri brežiškem občinskem svetu dal pobudo za ustanovitev višje strokovne šole za trgovino.
Po poznejših dodatnih pogovorih je dozorela želja, da bi ustanovili višjo strokovno šolo ne samo za trgovino, ampak za komercialno poslovanje. “Prav tako šolo smo želeli v Brežice iz več razlogov. Posavje je regija, ki še nima višje strokovne šole. Brežice so v Sloveniji najbolj oddaljene od slovenskih univerzitetnih študijskih sre-
Franc Pacek
FESTIVAL NA BIZELJSKEM - Na festivalu, s katerega je fotografija, je med pevci z razredne stopnje Amadeja Plevel z “Mornarsko" dosegla 1. mesto po mnenju ocenjevalne komisije in občinstva. Med nastopajočimi s predmetne stopnje je Primož Decceco s “Sulico” zmagal po izboru občinstva, medtem ko je ocenjevalna komisija izbrala za najboljšo pevko te skupine Katjo Mihelin s pesmijo “Vzemi tpe, veter". (Foto: M. L.)
OLUJA DVA
OB MEJI - Vesoljni svet se čudi besnenju onstran slovenske meje po zmagi slovenskih rokometašev nad Hrvati. Nič nas ne sme presenetiti, saj je bilo tako besnenje pričakovati, potem ko so vsi, od vratarja do ministra, pred tekmo hrvaške množice navijačev nagovarjali k sedanjemu divjanju. Množica je pač množica, na Hrvaškem še posebej, in če bi ji v teh dneh dali orožje, bi nastopila Oluja II. K sreči je v igri samo rokomet, vendar se nikoli ne ve, kdaj bo užaljena športna javnost zabrisala čez mejo kaj trdega.
dišč. Zato so naši starši bili in so še s študijskimi stroški svojih otrok najbolj obremenjeni. V Brežicah je trgovina najbolj razvita gospodarska panoga, saj več kot 35 odstotkov zaposlenih dela v trgovini. Smo obmejna občina na izrazito izpostavljenem delu nacionalnega ozemlja; dnevne migracije, zlasti ob vikendih, ko hrvaški državljani in celo državljani Bosne in Hercegovine množično nakupujejo v brežiških trgovinah, lahko merimo že v tisočih. Z močnimi šolskimi in kulturnimi ustanovami v tem prostoru lahko primerno skrbimo za ohranjanje narodne identitete. Ne nazadnje obstaja v Posavju in na Dolenjskem velik interes za izboraževanje v programu, ki ga uvajamo,” pravi Franc Pacek.
Po besedah v. d. ravnatelja brežiške višje strokovne šole je plod dogovora med Novim mestom in
• Višja strokovna šola v Brežicah bo imela informativni dan v petek, 11. februarja, ob 12. in 17. uri ter naslednji dan ob 11. uri v predavalnici Ekonomske in trgovske šole Brežice, Bizeljska cesta 45.
Brežicami, da bodo v brežiški višji šoli izobraževali za komercialista in v novomeški za poslovnega sekretarja. “Zelo sem vesel tega sodelovanja,” pravi.	M.	L.
NAŠLI OROŽJE
BREZJE - 26. januarja zjutraj so novomeški policisti ob hišni preiskavi pri 33-letnem A. B. iz Brezjc-ga našli polavtomatsko puško in 41 nabojev zanjo. Orožje in strelivo so zasegli, zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
REKORDER V HITROSTI
ČATEŽ OB SAVI - Krški policisti so 27. januarja ob kontroli prometa na hitri cesti št. 1 ustavili 21-letnega hrvaškega državljana A. T., ki je vozil kar 204 km/h. Dan je predlog sodniku za prekrške.
ok
rt
h
i
IZ OBRTI V PODJETNIŠTVO
Trije inženiiji v enem podjetju
Družinsko podjetje MU-REN z Dolenjih Ponikev pri TVebnjem nadaljujeje že več kot 30-letno tradicijo proizvodnje strojnih linij za izdelavo betonskih strešnikov
PRVA DELAVNICA
LITIJA - Direktorji in vodje razvojnih oddelkov iz šestih podjetij, ki so ustanovile Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije, so se nedavno udeležili prve delavnice, pridružila pa se jim je še družba IBI Kranj. V delavnici o organizaciji razvojnih oddelkov in razvojnih usmeritvah predilnic v letu 2000 so za to leto predlagali štiri velike projekte: informatizacijo, posodobitev laboratorijske opreme, pregled tehnološkega stanja v podjetjih ter izobraževanje in pridobitev strokovne literature s področja pre-dilstva. Dali so več predlogov za skupne razvojne projekte na področju prej, sukancev in tkanin ter si izmenjali poglede na razvoj pre-dilnih zmogljivosti v svojih podjetjih.
K. ŠUŠTERŠIČ
DOLENJE PONIKVE PRI TREBNJEM - ‘Kamorkoli gremo, službeno ali na dopust, vsi gledamo po strehah,” pravi Renata Zupančič Murn, ena od treh solastnikov družbe. Podjetje gradi na uspešnih inovacijah očeta Pavle Zupančiča, sicer dolgoletnega obrtnika, sledi razvoju in se uspešno širi na tuje trge, predvsem Balkana in vzhodne Evrope. IVenutno obratuje preko 100 proizvodnih linij iz te delavnice, ki dajejo kruh več kot 5.000 delavcem.
KOLEDAR PRIREDITEV
NOVO MESTO - Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine pripravlja koledar prireditev s katalogom turistične ponudbe v regiji za letošnje leto. V 6.000 izvodih bo izdala podobno brošuro kot lani. Predsednik TZ Alojz Serini poudarja, da je bilo zanjo lani veliko zanimanja in je bila dobro sprejeta. Predvidevajo, da bodo za brošuro porabili 1,2 milijona tolarjev, podjetjem pa ponujajo oglaševanje. Zanj se lahko odločijo še do 7. februarja, saj naj bi brošura v izšla drugi polovici meseca in jo bodo marca že delili na sejmu Alpe Adria v Ljubljani.
Poleg strojne inženirke Renate sta družbenika še njen mož Jože Murn, direktor družbe in dipl. strojni inženir, ter svak Viljem Božič, inženir elektrotehnike in namestnik direktorja. Izobrazbo navajamo zato, ker je vsem trem v veliko pomoč v poslu, ki ga opravljajo. Trojica je med drugim tudi dokaz, da se da uspešno, morda celo bolj kot sicer, delati tudi v partnerstvu.
Družba razvija proizvodne linije na osnovi dveh patentnih prijav izpred deset in več let. Urad RS za intelektualno lastnino ji je na osnovi teh prijav v letu 1996 podelil tudi patenta, pozneje pa še patent, s katerim so zaščitili model za strešnik. Gre za slemenjak, ki ga je mogoče strojno izdelati in prinaša izboljšavo v trdnosti, ne-propustnosti in prilagajanju strehi. Sedem zaposlenih z omenjeno trojico vred (občasno zaposlijo še kakega pripravnika in poleti praktikante) vodi v družbi široko paleto dejavnosti. Ker zahteva trg vsako leto kaj novega, stalno skrbijo za razvoj. Vsa oprema, ki jo izdelajo, je plod njihovega lastnega znanja in je tudi narejena v domači delavnici. Preko 90 odst. vseh potrebnih delov izdelajo sami. Izdelujejo tudi modele ter poleg strojev prodajajo še tehnologijo za
izdelavo strešnikov, ponujajo rabljene linije, skrbijo za remonte, rezervne dele ter nadgradnjo strojev z novostmi.
“Kupcem damo recepturo za izdelavo strešnikov, jim pomagamo pri izboru materialov ter ob prodaji strojev nudimo še uspo-sobljanje za delo z linijo pri nas ter nato pomoč pri zagonu linije pri kupcu. Tudi po prodaji ohranimo tesne stike s kupci in pogosto z njimi še sodelujemo. Za nas je pomembno, da naši kupci delajo dobro, čeprav včasih nanje ne moremo vplivati,” pravi Jože Murn.
Družba se vsako leto predstavi na številnih sejmih v tujini sama (Zagreb, Romunija, Madžarska) ali skupinsko. Stroji MU-REN v, Sloveniji izdelajo kar polovico vseh betonskih strešnikov, sicer pa 60 do 80 odst. linij prodajo na tujem: na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Jugoslaviji, Makedoniji, Madžarski, Češki, Slovaški, Albaniji, Estoniji, Kazahstanu, Romuniji in v Rusiji. Odpirajo si tudi vrata na nova tržišča, kot so Alžirija, Bolgarija in celo Kanada.
Pomembno je, daje proizvodne linije iz Trebnjega mogoče uporabiti v industrijskih razmerah, hkrati pa je posamezna linija dosegljiva po relativno nizki ceni in že ob manjših vložkih omogoča
Direktoiji pri županu na kavici
Poslej se bodo enkrat mesečno sestajali z županom in predstavniki občinske uprave -Kako deluje in kako bi morala delovati uprava, da bi podpirala gospodarstvo
KRŠKO - Krški župan Franci Bogovič je prejšnjo gospodarstvenike iz območja domače občine povabil na kavo. Srečanje ni bilo posebej plodno, vendar je pri tem pomembno, daje zamišljeno kot prvo izmed bodočih rednih mesečnih sestankov, na katerih bipredstavniki občinske uprave na čelu z županom skupaj s krškimi direktorji ugotavljali težave, stanje in premike na področju gospodarstva ter dajali pobude in predlagali akcije za urešhičitev idej.
“Na takih srečanjih bi ugotav-	li problematiko s področja gospo-
ljali, kako občinska uprava deluje	darstva, še posebej urejanja pro-
in kako bi morala delovati, se	štora, ureditvenih načrtov za in-
spoznavali med sabo, obravnava-	dustrijske cone ter občinske pod-
KAKO KAZE NA BORZI?
Zima je v znam
Po dolgih mesecih bodo vlagatelji le dočakali dan, ko bodo svojemu borznemu posredniku naročili: “Laško, prosim!” Od 1. februarja se bo namreč v borzni kotaciji A trgovalo s 4.426.792 rednimi delnicami Pivovarne Laško. Trgovanje z njimi je bilo živahno že na sivem trgu, kjer so se cene gibale med 5.000 in 5.300 tolarji za delnico, na borzi pa si nekateri obetajo cene tja do
6.000	tolarjev, kar je precej nad knjigovodsko vrednostjo delnice, ki je zadnji dan v letu 1998 znašala 3.323 tolarjev.
Trenutno je za delnico Pivovarne Laško neugodno le to, da začetek trgovanja sovpada z zatišjem na Ljubljanski borzi, po drugi strani pa bodo vlagatelji nekoliko previdni, saj so se pred kratkim že opekli z zaletavimi nakupi delnic Save, ko se je ponovila že tolikokrat videna zgodba o strmem vzponu tečaja in njegovem padcu. Da bo zima bolj pivovarniško obarvana, kaže še podatek, da je po nekaj mesecih tudi Pivovarna Union uspela uskladiti podatke o delničarjih s Klirinško depotno družbo, kar verjetno pomeni, da delnice lahko v kratkem pričakujemo na borzi. Tako med večjimi na sivem trgu ostajajo še delnice Žita in Telekoma, pri obeh pa povpraševanje bistveno presega ponudbo. Predvsem Telekomove delnice so iskane, kot bi bile iz čistega zlata, kar pa ob napovedanem dobičku v višini 15 milijard tolarjev sploh ni naključje.
Da ob umirjenem trgovanju borzni indeks občutneje ne zdrs-
ne, gre pripisati predvsem delnicam Mercatorja, BTC-ja in tudi Krke. Mercatorjeve ob pričakovani združitvi z Emono Merkurjem skokovito pridobivajo vrednost, tako da je zanje potrebno odšteti skoraj 17.000 tolarjev. Delnicam BTC-ja neprekinjeno raste vrednost zaradi dobrih poslovnih rezultatov in smelo začrtane vizije podjetja, Krkine delnice pa so se ustalile pri
27.800	tolarjih. Na trgu delnic pidov razen manjšega prometa ni bistvenih sprememb. Cene praznih pidov so se ustalile med 35 in 37 tolarji, polpraznih pa med 50 in 55 tolarji. Očitno se še niso odzvale na dobro novico, da končno sprejeti zakon o zavarovalništvu predvideva, da bo od trenutno neznane številke (ki se ji reče družbeni kapital v zavarovalnicah) država 30 odst. namenila zapolnitvi premoženja praznih pidov.
Ese, ki spremljate borzne tečajnice, naj opozorim, da se bodo od 1. februarja zaradi uskladitve trgovalnih oznak vrednostnih papirjev z oznakami istih papirjev v centralnem registru KDD uporabljale nekatere spremenjene oznake: za Delo DELR namesto DELG, za Istrabenz 1TBG namesto ITB, za Kovinotehno redne KCEG namesto KOVR, za Kovinotehno prednostne KCEU namesto KOVP ter za Dano DMRG namesto DMR.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
pore gospodarstvu,” je uvodoma pojasnil župan Bogovič. Posebej je izpostavil akcijo, ki jo pripravlja skupaj s Klubom posavskih študentov. Akcija naj bi postala posavska, z njo pa bi dosegli, da bi posavska podjetja odprla vrata znanju in mladim ter tako preprečila, da bi sposobni kadri še naprej odhajali oz. ostajali drugje.
Kot je poudaril, v občini veliko pričakujejo od industrijske cone Vrbina, za katero se zdaj pripravlja ureditveni načrt. Občina podpira gospodarstvo, še posebej drobno, preko novih oblik, kot sta Podjetniški center ali Regijski pospeševalni center. Po Bogovičevem mnenju je prav, da se vsi, ki pospešujejo gospodarski razvioj v nekem okolju povežejo. “Za Regijski pospeševalni center se pogajamo le tri velike občine, kar je prednost pred nekaterimi drugimi okolji, kjer se pogaja po 20 občin. Če bomo imeli še srečno roko pri izbiri direktorja, lahko od tega centra veliko pričakujemo. Že lani smo dobili 30 milijonov tolarjev od ministrstva za malo gospodarstvo, zdaj pa se pripravlja ustanovitev garancijskega sklada. Ko bo zaživel, občina ne bo več po starem subvencionirala obrestnih mer,” je povedal župan. Dodal je še, da je občina začela širiti tudi obrtno cono v Leskovcu, in sicer v smeri proti Žadovinku.
“Kofetarji” so se na prvem srečanju dogovorili, da se bodo z županom in predstavniki občinske uprave sestajali vsak prvi torek v mesecu ob 14. uri.
B.	D. G.
zagon enostavne proizvodnje. Zaradi tega je še toliko bolj primerna za obnavljajoča se gospodarstva na Balkanu in v vzhodni Evropi, ki nimajo dovolj denarja za večje obrate. Računajo tudi na taka tržišča, kot je Kosovo, saj imajo njihovi kupci potem status domačega proizvajalca, kar pa mednarodna skupnost pospešuje. Problematične pa so poti do takih trgov, saj so kot podjetje prepuščeni sami sebi. Kot pravijo v družbi MU-REN, nimajo domače konkurence, vendar se na vseh trgih srečujejo z močnimi tujimi tekmeci.
Trenutno izdelujejo dve liniji in pred vrati imajo še dva remonta. Vsako leto napravijo povprečno 5 novih linij, morda pa bi jih zmogli tudi 20. V prihodnosti naj bi tudi število zaposlenih povečali na 20, kajti stalen razvoj je draga stvar, ki ga mora spremljati širitev trga ter pospešeno trženje, prodaja in servis, torej več dela.
B.	DUŠIČ GORNIK
Izšel je PIRS, poslovni informator 2000
Uidi na zgoščenki in na spletnih straneh
LJUBLJANA - Pri založbi Slovenska knjiga so pred kratkim predstavili že osmo izdajo Poslovnega informatorja Republike Slovenije, ki ga poznamo po imenu PIRS. Informacije neposredno preverjajo na terenu in objavljajo le podatke o poslovno aktivnih gospodarskih družbah, javnih podjetjih, obrtnikih, različnih ustanovah in društvih. V izdaji PIRS 2000 je tako okrog 88.500 objav o delujočih poslovnih osebah. Predstavljajo se s skoraj
8.000	izdelki in storitvami iz palete 625 različnih dejavnosti.
Poleg standardne knjižne oblike informatorja (izšel je v nakladi 17.200 izvodov) letos posebej stavijo na zgoščenko, ki zaradi svoje uporabnosti podira slovenske rekorde: natisnili sojih kar 46.000 izvodov. V založbi poudarjajo, da so zgoščenke brez posebne zaščite in omogočajo namestitev na trdi disk ali pa neposredno delo z zgoščenke. Dodali so možnost iskanja in izbire po več merilih ter prikaz vseh hčera matičnega podjetja. Število natančnih zemljevidov mest so v tokratni izdaji povečali na 18.Dostop do PIRS-a na internetu je še vedno brezplačen (www.slo-knjiga.si/pirs.htm), število zadetkov pa so povečali od 5 na 100. PIRS-ove spletne strani imajo že zdaj 25.000 obiskov mesečno.
fl
PREKO 100 LINIJ PO EVROPI - Družinsko podjetje MU-REN v svoji delavnici snuje razvoj linij za proizvodnjo betonskih strešnikov, samo izdela več kot 90 odst. vseh potrebnih delov, skrbi za prodajo, svetovanje, usposabljanje za delo, za tehnologijo, rezervne dele, remonte in posodobitve linij. Na sliki (od leve proti desni): Viljem Božič, Renata Zupančič Murn in Jože Murn pri enem od strojev, ki čaka na svojo dokončno podobo v delavnici v Dolenjih Ponikvah. (Foto: B. D. G.)
Z delegacijo na Kosovo
Slovenci bi sodelovali na področju agroživilstva, energetike, bančništva in obnove Kosova
NOVO MESTO - V delegaciji 62 gospodarstvenikov iz 55 slovenskih podjetij, ki je preteklo nedeljo in ponedeljek obiskala Kosovo, je bilo tudi kar nekaj podjetij z našega območja. Gospodarsko delegacijo, ki jo je vodila podpredsednica GZS Marta Kos, so spremljali tudi predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva za zunanje zadeve.
Predstavniki kosovskega gospodarstva in začasne vlade so na poslovni konferenci spregovorili o razmerah in možnostih za gospodarsko sodelovanje med Kosovom in Slovenijo. Slovenska delegacija je predstavila svoje poglede na pospeševanje gospodarskega sodelovanja, sledili pa so individualni razgovori ©ed kosovskimi in slovenskimi podjetji. Slednja se zanimajo predvsem za sodelovanje na področju agroživilstva, energetike, bančništva ter obnove Kosova.
IZŠEL PRIROČNIK
LJUBLJANA - Vsem, ki se zanimate za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je namenjen strokovni priročnik o novem zakonu s komentarjem svetovalca vlade Marka Štro-vsa. Izdala ga je založba Oziris iz Lesc.
ZAKLJUČNI RAČUN
LJUBLJANA - Pri založniški hiši Primath je izšel priročnik za lažje razumevanje in oceno bilančnih izkazov. Vsebuje tudi praktične napotke za poslovno odločanje pri sprejemanju zaključnega računa in razlaga računovodske izkaze. Naslov priročnika je Zaključni račun z analizo, avtor pa je univ. dipl. ekonomist Rajko Zadravec.
V delegaciji so na Kosovo odpotovali tudi predstavniki novomeške Krke, tovarne zdravil, trebanjskega Trima, Gradbenega podjetja Grosuplje, družbe Kovi-nastroj Grosuplje, Beti, tekstilne industrije iz Metlike, Dane z Mirne, družbe IST iz Trebnjega ter družbe Kambič, laboratorijska oprema iz Semiča. B D G
UPRAVLJANJE KRIZ
LJUBLJANA -Pravkar je izšla knjiga Božidarja Novaka, direktorja SPEM Komunikacijske skupine, in sodelavcev. V knjigi z naslovom Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti so zbrana temeljna načela upravljanja kriz. Govori o tem, kakšne krize grozijo podjetju, kako jih lahko predvidimo, se ji izognemo ali jih rešimo.
PIVOVARNA UNION HITI NA BORZO
LJUBLJANA - V ponedeljek je Pivovarna Union prenesla svoje delnice na centralno Klirinško depotno družbo in zaprosila Ljubljansko borzo za uvrstitev delnic na trg
A.	Kot napovedujejo v pivovarni, bodo njihove delnice tako pričele kotirati na tem trgu v naslednjem mesecu. Pivovarna Union je s preko 16.000 delničarji ena največjih delniških družb v Sloveniji, 4,5 milijarde njenega osnovnega kapitala pa je razdeljeno na 451.114 delnic z nominalno vrednostjo 10.000 tolarjev. Družba je imela konec leta 1998 13,7 milijarde tolarjev kapitala, zato računa, da bo kotacija na borzi pokazala pravo ceno delnic. Uprava v letu 2000 ne načrtuje povečanja prihodkov, želi pa zmanjšati stroške tja in doseči dobiček v veli-
kosti 8 do 10 odst. prihodka. Načrtuje tudi za 6 do 8 milijonov mark naložb v osnovna sredstva.
Zaradi združitve močnejša banka
Kaj prinaša združitev SKB banke in Nove KBM novomeški poslovni enoti in njihovim strankam? • Ista bančna mreža, a močnejša in bolj varna banka, tudi za večja podjetja
NOVO MESTO - V novomeški poslovni enoti SKB banke ne pričakujejo posebnih sprememb zaradi združitve njihove banke z Novo KBM. Kot pravi direktorica enote Marica Škoda, bo bančna mreža na tem območju ostala enaka. Prej kot presežne delavce pričakujejo celo kadrovske okrepitve zaradi plačilnega prometa. Mariborska banka doslej ni posegala na območje Dolenjske in Bele krajine. Z združitvijo, ki bo po napovedih končana v začetku prihodnjega leta, bo nastala nova banka, ki bo imela v poslovanju z gospodarstvom in prebivalstvom četrtinski tržni delež in za 60 milijard tolarjev skupnega kapitala.
jo varnost strankam.Zato direk-'ca Šk
Kapitalska moč bo banki omogočila, da bo lahko spremljala tudi večja podjetja in njihove prodore na tuje trge, ponujala širšo paleto produktov ter zagotavljala več-
Marica Škoda
torica Škodova zato poudarja, da bo združitev tudi strankam na območju dolenjske regije, združitev prinesla prednosti, in da je v javnosti zelo odmevna lanska izguba SKB banke v resnici knjigovodska operacija, ki ne bo vplivala na likvidnost banke in ne na tekoče poslovanje.
SKB banka je namreč očistila bilance in tako, kot trdijo v vodstvu, postavila poslovanje na zdrave temelje. Ker posveča posebno pozornost poslovanju s podjetji, je s kreditiranjem v času tranzicije nale-tetla tudi na težave. Kot pravijo v banki, imajo večino naložb zavarovanih s prvovrstnimi jamstvi, vendar zaradi dolgotrajnih postopkov pred sodiščem ne pridejo do denarja. Škodova navaja primer podjetja, ki so mu odobrili kredit leta 1991. V letu 1992 je prišlo do izvršbe, šele novembra lani pa so lahko na 2. naroku prišli do nepremičnine, ki jo bodo zdaj prodali.
Novomeška poslovna enota posluje od leta 1991 in seje v teh letih stalno širila, tako da je dosegla, podobno kot SKB banka v Sloveniji, 12-odst. tržni delež na območju Dolenjske in Bele krajine. Ima enote v Trebnjem, Črnomlju in Metliki, mreže pa ne namerava širiti, ker se nove enote ne bi pokrile. Banka je v teh letih delovala razvojno, financirala razvoj zasebnega podjetništva in tudi privatizacijo družbenih podjetij. Po letu 1996, ko seje razdelila na posavsko in dolenjsko enoto, je slednja podvojila obseg poslovanja, posluje pa z dobičkom.
Medtem ko je Nova KBM močnejša na področju poslovanja s prebivalstvom, je SKB banka razvila mednarodno in komercialno poslovanje ter močno elektronsko bančništvo. “Naš cilj je pridobiti podjetja, ki že delajo z nami, pa tudi druga, da prenesejo plačilni promet k naši banki, saj imamo za to ustrezno tehnološko rešitev. Sicer pa pripravljamo ponudbo za vse vrste strank, naše enote so povezane z borznimi posredniki, da naše stranke lahko preko nas trgujejo tudi z vrednostnimi papirji, ukvarjamo se z lizingom, še posebej zanimiv pa je stanovanjski kredit z evro klavzulo,” pravi Marica Škoda.
B.	D. G.
i\l°
Slovenskim mlekarjem trda prede
Spomladi evropski inšpektorji še v mlekarne - Dva meseca za prilagoditev? ■ Dolenjske kmetije ne bodo prenesle tako nizko postavljene ciljne odkupne cene 46,90
NOVO MESTO - Komaj se je polegel preplah med slovenskimi izvozniki rdečega mesa, že se Sloveniji obetajo trije novi temeljiti pregledi evropskih inšpektorjev. Prvega med njimi nuj bi bila verjetno že maja ali junija deležna pridelava in predelava mleka. Prepoved izvoza mleka je za slovenske mlekarje in posredno tudi za predelovalce velik udarec, še posebej pa se bojijo verižne reakcije na za nas izredno zanimivih trgih bivše Jugoslavije.
VABILO NA PREDAVANJA
TREBNJE - Kmetijska.sveta-valna služba Uebnje vabi še jutri, v četrtek, 3. februarja, na predavanje o kmetijsko-gozdarskih zbornicah, ki bo ob 10. uri v veliki predavalnici CIK-a v Trebnjem, ob 13. uri pa v prostorih nad zadružno trgovino na Veliki Loki. Predaval bo Stane Bevc iz Kmetijskega zavoda Novo mesto, sledila bo predstavitev hibridov podjetja Agrosat. Kmetovalci pa so vabljeni tudi na predavanje o somatskih celicah m mikroorganizmih v mleku, in sicer v soboto, 5. februarja, ob 10. uri v veliki predavalnici CIK-a v Trebnjem in ob 13. uri na Veliki Loki; v ponedeljek, 7. februarja, ob 10. uri v gostilni Jerlah vvVelikem Gabru in ob 13. uri v OŠ Dobrnič; v torek, 8. februarja,, ob 10. uri v kulturnem domu Šentrupert in ob 13. uri pri Lamovšku na Trebelnem. Predavala bo mag. Olga Zorko iz Veterinarskega zavoda Slovenije. Pri vseh predavanjih, ki so obvezna za vse, ki oddajajo mleko, bo predstavitev proizvodnega programa Henkel Ecolab.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici tudi ta ponedeljek ni manjkalo branjevk in njihovih skrbno pridelanih pridelkov. Korenje, črno redkev in kolerabo so ponujale po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 70, fižol od 300 do 500, česen po 500, Čebulo v rešti po 250, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 1000, zeleno solato po 300, kislo zelje po 300, zeljnate glave po 100, jabolka po 80 do 100, suho sadje po 800 in kilogram orehovic jedrc po 800 do 1100 tolarjev kilogram. Na voljo je bilo tudi žganje (liter je stal 800 tolarjev) ter domača ajdova moka (za kilogram je bilo potrebno odšteti 400 tolarjev), steklenička propolisa je stala 100 tolarjev, kilogram domačega medu je bil po 900 do 1000 tolarjev, na voljo pa je bil tudi pomladni teloh po 200 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 68 do 3 mesece starih prašičev, 26, starih 3 do 5 mesecev, in 7 starejših. Prvih so prodali 44 po 350 do 390, drugih 13 po 280 do 300, tretjih pa 2 po 240 do 250 tolarjev kilogram.
Veterinarska uprava je mlekarnam, ki imajo dovoljenje za izvoz v dežele petnajsterice, naložila, naj v dveh mesecih poskrbijo za sanacijo in prilagoditev ter poskušajo ohraniti izvozna dovoljenja. Gre gotovo za nalogo, ki jo je precej lažje naložiti, kot izpeljati. Tudi dolenjski pridelovalci mleka so nedavno opozorili, da je čas prilagajanja, ki ga imajo na razpolago, prekratek.
V času slovenske samostojnosti se je število kmetov, ki oddajajo mleko, več kot za pol zmanjšalo, vendar dobra polovica od 20.000 rejcev govedi, ki oddajajo mleko,
V
Črnomelj bo dobil vinarsko-informativni center
Vinogradniki lahko prihodnji petek prinesejo vino v Črnomaljsko klet
ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj bo v petek, 25. februarja, v nekdanji kovinarski šoli v Ulici Mirana Jarca 2 v Črnomlju odprlo Črnomaljsko klet - vinarsko informativni center Bele krajine. V njej bodo predstavili vina belokranjskih vinogradnikov, s tem pa se bo društvo vključilo tudi v turistično ponudbo. Obiskovalci bodo dobili natančne podatke tako o vinih kot o njihovih pridelovalcih, lahko pa jih bodo tudi kupili.
Črnomaljsko klet bo odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. V Društvu vinogradikov pa želijo, da bi sodelovalo čimveč belokranjskih vinogradnikov, medtem ko bo nadaljnje predstavljanje vin urejeno v skladu s pravilniko o delovanju kleti. Zato prosijo vinogradnike, ki želijo sodelovati s svojim vinom, da ga oddajo v petek, 11. februarja, od 8. do i2. ure v Črnomaljski kleti. Izpolnjevati pa morajo štiri pogoje: da je vino ocenjeno z oceno, ki ni nižja od 16 točk; da ima vinogradnik odločbo o primernosti vina za promet Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane, Maribora ali Nove Gorice; da je vino polnjeno v buteljke, ki so opremljene z etiketami; da brezplačno odddajo najmanj po deset buteljk istovrstnega vina oziroma najmanj dve buteljki istovrstnega vina jagodni izbor ali ledeno vino, pri tem pa letnik vina ni pomemben. Informacije o oddaji vina lahko dobijo pri kletarju Bojanu Jakliču (tel. 041-869-537), vse ostale pa pri predsedniku Društva vinogradnikov Črnomelj Matiji Absecu (tel. 068-52-266).
še vedno redi samo eno do štiri krave. Kmetje opozarjajo, da slovenske in z njimi tudi dolenjske kmetije ne bodo prenesle predla-
• Po 1. aprilu bo prenehala veljati uredba o odkupni ceni mleka in se bo oblikovala tržno, v pogajanjih med rejci in mlekarji. Država pri tem sodelige pri v oblikovanju cijjne cene, ki naj bi jo dosegali na sprejemnem mestu v mlekarni. Slovenski govedorejci so v začetku januarja oblikovali skupino, ki se bo pogajala z ministrstvom za kmetijstvo in mlekarnami. Pri tem želijo doseči, da bo ciljna cena med 62 in 65 tolarji, poleg tega pa še, naj se neposredna plačila na hektar travinja povečajo na 50 do 70 tisočakov. Sedaj predvidena plačila namreč po njihovem mnenju ne krijejo izpada pri odkupni ceni mleka, ker neposredna plačila dobijo tudi tisti, ki redijo dojilje ali ovce, seno prodajo ali pa ga celo zažgejo na travniku. Rejci goveje živine zahtevajo še preklic uredbe, po kateri za vsak kilogram odkupljenega mleka plačujejo 0,7 odst. odkupne cene v integralni proračun.
gane ciljne cene za odkup mleka, ki naj bi od sedanje izhodiščne cene pri 51,90 tolarja padla na 46,90 tolarja za liter mleka s 3,7 odst. tolšče. To je precej manj od dosedanje povprečne odkupne cene za liter mleka. “Kako bomo shajali, če pa je Ekonomski inštitut izračunal ceno 60 tolarjev za liter?” je pred kratkim v Novem mestu vpraševal kmet Kastelic.
Ciljna cena v EU za obdobje 2000-2005 je 63,25 tolarja za liter, povedati pa je treba, da evropski kmetje dobijo plačano povprečno komaj 92 odst. ciljne cene. Če bi to veljalo tudi pri nas, bi kmet
JUTRI DVA OBČNA ZBORA
RIBNICA - Govedorejsko društvo Ribnica bo imelo jutri svoj redni letni občni zbor. Zbor se bom pričel ob 10. uri v gostilni Mihelič, kjer pa bo prav tako jutri, ob 18. uri še občni zbor ribniškega Društva podeželskih žena.
O BALKONSKEM CVETJU
SEMIČ - Občina Semič in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabita v četrtek, 3. februarja, ob 18. uri v kulturni dom v Semiču na predavanje o ureditvi okolice hiš in balkonskem cvetju. Predavala bo dipl. inž. Ruth Podgornik-Reš.
Sava razdelila vinograde in ljudi
Občni zbor Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj - Člani na predavanjih in izpitih • Društvo ima kralja cvička - Komisija ni ponudila zadovoljive rešitve za levi breg
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj je na občnem zboru v nedeljo v sevniškem hotelu Ajdovec pregledalo delo v zadnjem obdobju. Dosedanji predsednik Rado Umek je opozoril tudi na nejevoljo lokalnih vonogradnikov, ki so jo povzročili postopki za uveljavljanje cvička.
Vinogradniki, povezani v omenjeno društvo, so v zadnjem obdobju prisluhnili številnim strokovnim predavanjem; Po arhivskih podatkih, ki jih je navedel Rado Umek, se je v zadnjih 10 letih udeležilo takih predavanj več kot 2.700 slušateljev. Več kot 100 članov je opravilo tudi kletarski izpit. 42 od 47 vpisanih tečajnikov je uspešno opravilo degustacijski tečaj, ki so ga vodili priznani slovenski enologi. Tečaj je po Ume-kovih besedah priznala ljubljanska biotehniška fakulteta, ki je vinogradnikom tudi izdala potrdila. “Vedno smo delovali odprto, zato so se predavanj lahko udeležili vsi zainteresirani vinogradniki,” je poudaril dosedanji dolgoletni predsednik Umek.
Stalno izobraževanje je rodilo sadove, kot je poudaril Umek, “saj se je vino z našega območja toliko izboljšalo, da naši člani z
vini dosegajo zelo visoke uvrstitve in ocene in se naša vina lahko primerjajo s tistimi iz podravske in primorske regije”. Nenehna skrb za dvig vinogradniškega znanja je privedla tudi do vrste priznanj, diplom in medalj, ki so jih dosegli člani društva. Za poseben uspeh štejejo v društvu, da je njihov vinogradnik Lojze Zalašček postal kralj cvička za leto 1999; Umek mu je za dosežek čestital v imenu občnega zbora.
Kot je videti, so društvo opazili poleg vinogradnikov tudi drugi, saj je za svoje delo doslej prejelo grb občine, najvišje občinsko priznanje.
Med člani društva, ki vključuje vinogradnike z levega in desnega brega Save, je zavrelo, ko je strokovna komisija pri utrjevanju blagovne znamke cviček določila reko Savo za mejo, kjer naj bi se prenehal pridelovati cviček. “Vinogradniki, navajeni dajati svoje
dobil pičlih 40 tolarjev za liter mleka. Ob nizki ciljni ceni je ministrstvo za kmetijstvo zagotavljalo, da bo kmet dobil razliko z neposrednimi plačili. Ih naj bi znašala 15.600 tolarjev na hektar travinja in 54.000 tolarjev na hektar koruze ali krmnih žit. Ker pa kmetijsko ministrstvo v proračunu ni dobilo pričakovanih 54 milijard tolarjev, bodo, tako vsaj je napovedal državni sekretar mag. Franc But, ciljno ceno morali popraviti.
B. D. G.
Jože Marolt
Potrdili staro vodstvo
Občni zbor strojnega krožka Urban
RIBNICA - Člani strojnega krožka Urban so imeli prve volitve vodstva krožka pred štiri leti, ko so krožek ustanovili. Na nedavnem občnem zboru so zato morali opraviti nove volitve. Za predsednika krožka so ponovno izvolili Jožeta Marolta, vodja ostaja Stanko Oblak, svoji funkciji pa bosta v obdobju prihodnjih dveh let še naprej opravljala tudi Irena Šilc kot tajnica in Janko Debeljak kot blagajnik. Zaradi letos predvidenega služenja vojaškega roka vodje krožka ga bo v času njegove odsotnosti nadomestil Mariin Mate. Novost, ki sojo ob volitvah izvedli, pa je, da so število članov v upravnem odboru krožka povečali od dosedanjih 7 na 11, kar je posledica dejstva, da strojni krožek Urban deluje tudi na območju bivše cirkniške občine.
V okviru krožka so v preteklem letu organizirali strokovno ekskurzijo v Trebnje, kjer so se seznanili z delom tamkajšnjega krožka, organizirali pa so tudi dve predstavitvi: strojnega pologanja črne folije za potrebe v vrtnarstvu in čistilne košnje proti zaraščanju površin. Sodelovali so tudi na govedorejski razstavi v Ribnici, kjer so razstavili svoje nove stroje, tako kot lani
, pa bodo tudi letos obrezovali staro drevje. Kot so se odločili na zboru, bosta to še naprej opravljala Alojz Novak in Štanko Oblak. Sicer pa bodo letos pripravili strokovno ekskurzijo v Verono, skušali nabaviti vrtalni stroj za potrebe v pašništvu, člani krožka pa bodo tudi servisirali molzne stroje.
M. L.-S.
vino v oceno v Novo mesto ne glede na to, na kateri strani Save je bilo vino pridelano, se ob taki odločitvi komisije razburjajo. V našem primeru komisija ni ponudila alternativne rešitve, ki bi zadovoljila pridelovalce z levega brega Save. Zaradi navedenega je bilo in je še vroče krvi, ker posamezni vinogradniki krivijo društvo in njegove predstavnike, čeprav za
• Na nedeljskem občnem zboru so izvolili nov upravni odbor. Dotedanji odbor je odstopil, potem ko je na lanskem občnem zboru podal ostavko takratni predsednik Rado Umek. Takrat predsednika niso razrešili funkcije, ampak so odločanje o novem vodstvu prestavili na letošnji zbor.
stanje niso popolnoma nič krivi,” pojasnjuje Umek. Kot dosedanji predsednik ima zelo prijeten občutek, da “smo veliko naredili za društvo in za napredek vinogradništva in vinarstva na območju, ki ga obsega društvo”.
M. L.
ZADNJA
BELOKRANJSKA
TRGATEV
VIDOŠIČI - V sredo, 26. januarja, so Prusovi s Krma-čine pri Metliki zadnji v Beli krajini potrgali grozdje letnika 99. V vinogradu v Vidoši-čih so namreč po snegu trgali sovinjon, iz katerega so stisnili 70 litrov mošta, ki je imel 205 Oe.°, donegovali pa bodo vino suhi jagodni izbor. Isti dan so stiskali tudi rumeni muškat, ki so ga v začetku novembra nabrali v vinski gorici Repici, ter ga do konca januarja sušili na slami na gospodarskem poslopju. Sušiti so dali 600 kilogramov grozdja, po skoraj treh mesecih pa so iz njega iztisnili 80 litrov mošta. Sicer pa se Prusovi, ki slovijo po odličnih vinih, lahko pohvalijo, da so pridelali kar devet predikatnih vin letnika 99, tako pozno trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino in suhi jagodni izbor. Poleg teh pa še naravno posebno vino: vino iz sušenega grozdja.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Razmere v vinogradništvu se spreminjajo
Stari rek, ki pravi, da je od dvojega treba izbrati vedno manjše zlo, je sicer priporočljiv, vendar je vprašanje, ali smo spričo sedanje naglice pripravljeni vedno dobro premisliti in presoditi. To velja tudi za vinogradništvo.
Hitre spremembe vzbujajo strah, da bomo nekaj,zamudili (ali se napačno odločili), potem trpimo pa posledice zgrešenega vlaganja. To velja tudi, kadar se je treba odločiti, kaj lahko dosežemo v boju z mednarodno konkurenco pri prodaji vina na domačem trgu.
Lahko vino ponudimo ceneje kot tisti, ki ga prideluje v lažjih pogojih, strojno, na zelo velikih površinah? Ali lahko pritegnemo domačega porabnika, če imamo na steklenicah lepo etiketo, pa obenem vino, za katero porabnik ni prepričan, da je boljše, kot tisto, ki je cenejše, zlasti če je pridelano v za trto ustreznejših (južnih) krajih?
Rešitev vinogradništva in vinogradnikov pri nas je v ustvarjanju zaupanja in poštenih odnosih med porabnikom in pridelovalcem. Zato mora vinogradnik saditi trte le na tistih legah, ki so zanje res ustrezne. Trt ne sme obremenjevati, predvsem pa ne sme izsiljevati rodnosti z uporabo umetnih gnojil. Upoštevati mora, da lahko le sonce in neposredno osvetljena listna površina ustvarita tisoč in več različnih spojin, ki so, v ustreznem razmerju, pomembne za kakovost grozdja oziroma vina.
Obdobje, ko se pivec odloča za nakup vina le na osnovi doseženih medalj, bo končano takrat, ko bo poplava predikatov razvrednotila vse ne glede na dejansko vrednost in vloženi vinogradnikov trud. Zato je potrebno, da se tisti vinogradniki, ki nimajo možnosti pridelovati velikih količin vina, odločijo za navezavo neposrednih stikov s porabnikom. Pri tem bo poleg vina pomemben celoten vtis, ki ga bo vinogradnik naredil na kupca. Ta bo želel spoznati potek pridelave in predelave grozdja in nege vina. Pri tem bo lahko ugotovil značaj in duhovno naravnanost vinogradnika in bo primoran plačati tudi več za pristno kakovost.
In še nekaj: ali in koliko nam je potrebno vlagati v izvoz vina, če ga v Sloveniji pridelamo le za svoje potrebe? Ali bo potem domači človek pil najslabše uvoženo vino, mi pa se bomo trudili, da poceni izvozimo prvovrstna vina, namesto, da bi tujega porabnika pritegnili k nam, na deželo, kjer se še čuti pristnost narave in človeka?
Spomladi, ko se pripravljamo, da ponovno poprimemo za delo, ne dovolimo, da nas grožnje z nizkimi cenami spravijo v obup! Pokažimo, daje sad vinske trte in človekovega dela v resnici vir zdravja. Zastavimo si nov načrt dela v vinogradu in za dosego novega odnosa do porabnika vina! Uspeh bo viden prej, kot če vztrajate pri starem. Tistim, ki ste že tako daleč, da preusmeritve ne zmorete več, in se čutite zmožne v boju s konkurenco, iz vsega srca želim srečo ob vašem pogumu.
(Se nadaljuje) JOŽE MAUEV1C
Kmetijska svetovalna služba
KNJIGOVODSTVO NA TURISTIČNI KMETIJI
DRAŠIČI - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika vabita v ponedeljek, 7. februarja, ob 16. uri vse, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo na kmetiji, na Simoničevo kmetijo odprtih vrat v Drašiče 56. Prisluhnili bodo predavanju o knjigovodstvu na turistični kmetiji in sodelovali v delavnici o ponudbi vina ob hrani. Prijave sporočite do petka, 4. februarja, na tel. št. 56-210 ali 58-585.
PREDAVANJE O NEGI VINA
SEMIČ - Semiška podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabita v nedeljo, 6. februarja, ob 10. uri vinogradnike v penzion Smuk v Semiču. Prisluhnili bodo predavanju o negi, boleznih in napakah vina, drugem pretoku vina in pripravah na stekleničenje. Predaval bo dr. Moj-mir Wondra iz ljubljanske Biotehniške fakultete. Po predavanju bodo spregovorili o nadaljnjem delu društva.
helena mrzlikar] gospodinjski kotiček
Hrana v mrzlem času
Stara slovenska kmečka hrana ni vedno in za vsakogar sprejemljiva, vendar dosti bolj primerna kot je tista, ki jo večina uživa sedaj. Če želimo biti usklajeni z naravo v vseh letnih časih in zdravi, se moramo prilagoditi svojemu naravnemu okolju tako z domačimi živili kot tudi z načinom priprave jedi. Pozimi naj bi uživali čimveč korenaste zelenjave, kot so korenje, repa, pesa, peteršilj, in tudi čebulo, česen. Večkrat naj bo na jedilniku poleg kuhanega tudi surovo kislo zelje. V hladnem času naj bi uživali različne vrste kaš, kot so to ješprenjeva, prosena, in kosmiče ter stročnice vseh vrst. Slednje dajejo telesu energijo in beljakovine. Vsaj enkrat na teden pripravimo za obrok plave ribe. Potrebno količino kalcija bomo vzdrževali z mlekom in mlečnimi izdelki, vendar so bogati s kalcijem tudi mandlji, saj 100 g le-teh vsebuje dvakrat več kalcija kot enaka količina mleka, sezamovih semen kuhanih bro-kolov, ohrovta in zelja.
Pravo bogastvo vitaminov in mineralov vsebujejo mladi poganjki uskladiščene repe, korenja in kolerabe (cima), ki jih sesekljamo med različne solate in prikuhe. Tlidi špinača vsebuje veliko kalcija, vendar ga prebavila teže vsrkajo zaradi prisotne ok-salne kisline. Dnevne potrebe po
vitaminu C (askorbinski kislini) bomo zadostili s sokom ene limone in s 100 g surovega kislega zelja. Pozimi naj bi jedem dodajali manj soli kot poleti, ker se manj potimo. Okus poudarimo jedem z različnimi dišavami. Uživanje alkohola daje v mrzlem obdobju varljiv občutek toplote, ker alkohol razširi žile v koži. Vendar na tak način izgubi človek toploto in energijo veliko hitreje, kot bi jo brez alkohola. Alkoholne pijače pospešijo tudi izločanje vode zaradi povečanega delovanja ledvic. Tudi z mesom ne smemo pretiravati.
Za obrok pripravimo na osebo 100 g do 120 g malo mastnega mesa. Če vemo, da je bila naša prehrana daljši čas osiromašena z esencialnimi hranljivimi snovmi, to je vitamini, minerali in nekaterimi življenjsko pomembnimi amino kislinami, moramo čim hitreje spremeniti naš odnos do zdrave in varovalne prehrane. Ih nas varuje pred strupenimi snovmi iz okolja, zavira procese staranja in krepi obrambne sposobnosti organizma. Zaradi hitrega ritma življenja si mnogi otroci in odrasli privoščijo “hitro ali ulično hrano”, ki je biološko ustrezna le skupaj z dovolj sadja in zelenjave. V času različnih prehladnih okužb si krepimo telo s hojo po svežem zraku in uživanjem lahke ter biološko bogate hrane!
Zamolčanost le stvar preteklosti
Spominski večer v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, posvečen akademskemu kiparju Francetu Goršetu - Življenjska in ustvarjalna pot pomembnega umetnika
NOVO MESTO - Kipar, grafik in ilustrator France Gorše se vse močneje vpisuje v našo kulturno zavest kot pomemben slovenski likovni ustvarjalec, hkrati pa kot še en slovenski umetnik, ki se je prebil iz zamolčanosti, načrtovane iz ideološke in politične pritlehnosti. Spominu na tega ustvarjalca, čigar stoletnico rojstva smo praznovali pred tremi leti, je bil posvečen kulturni večer minuli četrtek, 27. januarja, v čitalnici Knjižnice Mirana Jarca.
ČRNOMALJSKI MLADI GLASBENIKI V GOSTEH - V dvorani Luzapeve gostilne v Škocjanu, kjer za kulturo zavzeta lastnica Ksenija Luzar že tri leta skrbi za občasne kulturne prireditve, so minulo nedeljo, 30. januarja, popoldan na pobudo Damjane Majerle gostovali učenci Glasbene šole Črnomelj, ki prav letos slavi petintridesetletnico delovanja. Na prireditvi, ki jo je prijetno povezovala Mojca Molan, so nastopili: pihalni kvintet, komorni godalni orkester (na sliki) in veliki tamburaški orkester, oba večja sestava pod vodstvom Silvestra Mihelčiča ml. Na koncu koncerta, posvečenega bližnjemu kulturnemu prazniku, je maloštevilno občinstvo in goste pozdravil škocjanski župan Janez Povšič, ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvester Mihelčič st. pa je gostiteljici izročil spominsko darilce -Črnomaljčka. (Foto: M. Markelj)
Knjigarna drugačne vrste
Na Glavnem trgu v Novem mestu bo začela delovati knjigarna Goga - Ne samo prodaja knjig
O prenovi pouka
Občni zbor Slavističnega društva Dolenjske
NOVO MESTO - Slavisti Dolenjske in Bele krajine so se pretekli četrtek, 27. januarja, zbrali na rednem občnem zboru. Najprej so si v Knjižnici Mirana Jarca pod strokovnim vodstvom bibliotekarke Darje Peperko ogledali razstavo o Slavku Grumu, nato pa srečanje nadaljevali v prostorih osnovne šole Center.
Profesor Jože Zupan je spregovoril o slavistu in njegovi vlogi v družbi, natresel pa je še kup lepih misli pesnika Toneta Pavčka. Prof. Ivanka Višček je predstavila prenovo pouka v osnovni šoli, o prenovi pouka slovenščine v gimnazijah je spregovorila prof. Renata Čampelj Jurečič, sledile so informacije o letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje in o novem pravilniku, nato pa je predsednica Milvana Bizjan poročala o delu društva, podala finančno poročilo in predstavila plan dela za letošnje leto. Dosedanjemu upravnemu odboru so podaljšali mandat in z nekaj predlogi dopolnili plan dela. Sledil je sproščen pogovor ob prigrizku in kavi. Slavistično društvo Dolenjske vabi vse, ki žele sodelovati, da se pridružijo oziroma se včlanijo v društvo. Sedež društva je na Novem trgu 5 v Novem mestu.
D. RANGUS
KOČEVJE - V petek zvečer so v Kočevju odprli fotografski razstavi dveh belokranjskih fotografov: Roberta Kokola in Boštjana Matjašiča. Otvoritev je bila razdeljena na dva dela: v prvem, ki je potekal v restavraciji hotela Valentin, kjer so razstavljena Robertova dela, se je predstavila kočevska pesnica Romana Novak, v drugem, ki je sledil v Likovnem salonu, kjer so občinstvu na ogled Boštjanove fotografije, pa je poleg Novakove k obogatitvi uradne otvoritve obeh razstav prispevala še violinistka Ksenija Abramovič.
V Novem mestu živeči belokranjski fotograf Robert Kokol, ki se s fotografijo ukvarja že 10 let, se je kočevskemu občinstvu predstavil s svojimi kolaži iz cikla Kamnita pripoved. Cikel je, kot je povedal avtor, nastajal načrtovano. Robert je fotografiral zanimive naravne oblike, od dežja in vetra do razjedenih skal na Krasu in Dolenjskem. Posnetke je nato v temnici trikrat prezrcalil na skupno fotografsko ploskev in tako dobil harmonične oblike, ki v gledalcu v prvi vrsti vzbujajo občudovanje, vendar pa tudi nehotena ugibanja. Povsem drugačne pa so fotografije Boštjana Matjašiča iz Metlike, ki pozornost svojega gledanja skozi fotografski objektiv namenja predvsem ljudem na ulici.
Boštjan fotografira že tri leta, vendar pa se, kot pravi, s fotografijo ukvarja zgolj ljubiteljsko. Meni, daje v vsaki osebi ali stvari nekaj lepega in da ima vse svojo estetiko ter da je zato vsak prizor, ki ga ujameš v objektiv, vreden
Na prireditvi, ki jo je vodila višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič, je o umetniku najprej spregovoril Bojan Božič, direktor Galerije Božidarja Jakca iz Kostanjevice, kjer hranijo zbirko Goršetovih del. S Kostanjevico so tudi povezana prizadevanja za ponovno umetnikovo umestitev v slovensko kulturo, žal pa tudi poskus njegove odstranitve. Leta 1972 so namreč v Kostanjevici, kjer so v okviru Dolenjskega kulturnega festivala zbirali Goršeto-va dela že od leta 1967, pripravili prvo povojno veliko pregledno razstavo Goršetovih del v domovini, natisnjen je bil tudi katalog, vendar pa razstave zaradi političnih pritiskov niso smeli odpreti za javnost. Ta kulturni madež so lah-
spoštovanja. Kočevskemu občinstvu se je predstavil s fotografijami, ki tvorijo svojevrstne izseke iz njegovega življenja, nekaj pa je tudi fotografij iz plesne predstave Medium Coeli. Predstavitvi obeh, po ustvarjanju zelo različnih, a zato še toliko bolj zanimivih avtorjev in njunih del je kočevsku občinstvu omogočila kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
M. LESKOVSEK-SVETE
“ZA MALE IN VELIKE LUMPE”
MIRNA PEČ - “Za male in velike lumpe” je naslov nove in prve kasete, ki je nastala s sodelovanjem OŠ Mirna Peč in tamkajšnjega vrtca Cepetavček. Kaseto z desetimi otroškimi pesmicami, ki jih prepeva 24 mladih pevcev iz vrtca in šole, bodo v petek, 4. februarja, ob 17. uri predstavili na prireditvi v mirnope-škem kulturnem domu.
V POČASTITEV PRAZNIKA
BREŽICE - Območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Brežice bosta pripravili v nedeljo, 6. februarja, ob petih popoldan v dvorani Prosvetnega doma slavnostno prireditev v počastitev kulturnega praznika. Nastopili bodo Prifarski muzikanti in gledališki igralec Jožef Rapo-ša, slavnostni govornik pa bo državni podsekretar v ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič.
ko sprali šele veliko let kasneje s pregledno razstavo in postavitvijo stalne razstave, ki bo, tako vsaj upajo, ob praznovanjih 750-let-mce prve omembe Kostanjevice dobila tudi samostojen prostor.
Mlada umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj iz Brežic (tema njene diplomske naloge je bilo Goršetovo ustvarjanje) je nato občinstvo popeljala z diapozitivi in besedo po ustvarjalni in življenjski poti, ki jo je Gorše prehodil v treh izrazitejših etapah. Prvo obdobje po končanem študiju kiparstva na zagrebški akademiji pri znamenitem kiparju Me-štroviču do konca druge svetovne vojne je bilo v znamenju uspešnega prodora umetnika med ugledne slovenske likovnike. V tem
SLOVESNA AKADEMIJA
TREBNJE - Območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Trebnje vabita na slovesno akademijo v počastitev kulturnega praznika, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob sedmih zvečer v kulturnem domu. V programu bodo sodelovali instrumentalni kvartet Unikat, Trebanjski oktet, ženski pevski zbor Svoboda Mirna in recitatorka Zvonka Falkner. Slavnostni govornik bo Jože Falkner.
NO WAY V LOKALPATRIOTU
NOVO MESTO - Jutri, 4. februarja, bo ob devetih zvečer v Lokal-Patriotu nastopila skupina No Way iz Divače. Skupina igra glasbo v slogu funky-groove, za katerega je značilna spontana improvizacija in komunikacija z občinstvom.
Z razstavo v Galeriji Kralj je bila postavljena pika na i drugi slikarski koloniji v Mirni Peči, ki sta jo lani septembra ponovno s skupnimi močmi organizirali Galerija Kralj in gostilna Novljan. Srečanja se je udeležilo osemnajst likovnikov: Rado Jerič, Jože Kotar, Samo Kralj, Jurij Kravcov, Jože Kumer, Jože Marinč, Drago Mom, Igor Obradinovič, Janko Orač, Božo Rupčič, France Slana, Jože Slak Doka, Alenka Sottler, Milan To-dič, Veljko Toman, Boris Zajc in Stevo Živanov. Toliko imen seveda pomeni skoraj prav toliko različnih umetniških pristopov in usmeritev, zato se na razstavi srečujemo, kot pravi Matijevič, “z deli v razponu od romantično naglaše-nega realizma preko ekspresivnega likovnega izraza do sodobnih pogledov na upodabljajočo umetnost, zanimivo pa je to, da so ustvarjalci pri uresničevanju svojih likovnih zamisli dali večji pomen izraznim sredstvom kot pa dolo-
času je nastalo več pomembnih umetnin, med njimi upodobitev plesnega para Pie in Pina Mlakarja, Kopalka, ki stoji na ljubljanskem kopališču Ilirija, in Eva, ki stoji v slovenskem parlamentu. Drugo obdobje je zaznamovala tujina. Gorše se je leta 1945 pridružil velikemu valu ubežnikov pred komunistično revolucijo in najprej emigriral v Tfst, leta 1952 pa v Severno Ameriko, kjer se je težko prebijal skozi življenje. V ustvarjalnem pogledu je to obdobje pomenilo nov vrh z značilnim odmikom od realizma in prehodom v ekspresivno kiparstvo. V tem času je izumil posebno kiparsko tehniko, ki jo je imenoval orešec. Gre za mešanico lepila in orehovega žaganja, ki je kiparju nudila specifične izrazne možnosti. V Ameriki je ustvaril veliko malih plastik in opremil precej tamkajšnjih slovenskih cerkva. Tretje obdobje zaznamuje Gorše-tova vrnitev v Evropo. V začetku sedemdesetih let se je za stalno naselil blizu domovine. Najprej v Kortah in nato v Svečah na avstrijskem Koroškem. Na stari kmečki domačiji sije uredil atelje z galerijo in tu ustvarjal vse do smrti leta 1986. Za to bodobje je značilna kiparjeva vrnitev v realizem.
Za konec spominskega večera je Odeta Gorše iz Novega mesta, edina v Sloveniji bivajoča kiparjeva sorodnica, spregovorila o svojem “stričku”. Nanizala je nekaj spominov na Goršeta in predstavila umetniški koledar, ki ga je pripravila v sodelovanju z novomeško založbo Goga. Poslušalci so zvedeli za nekaj zanimivosti o posameznih delih, predstavljenih v koledarju, med drugim za žalostno usodo ljubkega Sramežljivega amorčka. Gorše ga je odlil v bronu kot darilo za svojo krščen-ko, hčer slikarja Mihe Maleša, izvirnik pa je nameraval podariti Mariji Smrekarjevi, a se mu je na poti razbil.
M. MARKELJ
RAZSTAVA PRI FRANČIŠKANIH
NOVO MESTO - V počastitev kulturnega praznika bodo v knjižnici pri frančiškanih v soboto, 5. februarja, ob sedmih zvečer odprli slikarsko razstavo Čopič in dleto - ljubezen in molitev moja, na kateri se s svojimi deli predstavlja mladi slikar in kipar Jože Trontelj, doma iz Grosuplja.
OGLED VSEH RAZSTAV
NOVO MESTO - Dolenjski muzej vabi v torek, 8. februarja, od devete do dvanajste uro dopoldan na ogled svojih stalnih in občasnih razstav. Po razstavi “Božidar Jakac in Novo mesto” bo vodil muzejski svetovalec Jožef Matijevič. V počastitev kulturnega praznika je vstop prost.
čem slogovni opredelitvi in nazorskemu prepričanju”. Skupni imenovalec razstavljenih del bi lahko našli v likovnem ohranjevanju naravne in kulturne dediščine okolja, kjer je kolonija potekala, saj so slikarji v skladu s svojimi umetniškimi nazori in opredelitvami na
NOVO MESTO - Dolenjska metropola bo v kratkem dobila še eno knjigarno. V stavbi poleg rotovža na Glavnem trgu (starejši Novomeščani jo poznajo kot Kon-cilijevo mesarijo) prenovljeni prostori že čakajo, da se police napolnijo s knjigami in časopisjem ter privabijo k nakupu in branju ljubitelje knjig, predvsem tiste, ki ob prevladujoči “štacunski” knjižni prodaji pogrešajo nekoliko žlaht-neje zasnovano knjigarno, vsaj približno tako, kot so jo v svoji lanski pobudi opredelili slovenski razumniki, torej kot prostor kulture in znanja, prostor za iskanje in najdevanje slovenske in tuje ustvarjalnosti in kot del urbanega življenjskega utripa, vsebinske in estetske izkaznice kulturne ravni mesta.
V kar trdo jabolko ustanovitve takšne knjigarne so Ugriznili zagnanci, ki v okvirih Društva novomeških študentov delujejo na kulturnem področju. Na začetku je bila knjigarna le tiha želja, saj so se trudili predvsem za ustanovitev založbe, v kateri bi lahko uresničili projekte, nastale med novomeškimi študenti in mladimi ustvarjalci. Konec leta 1998 so ustanovili in registrirali zavod Založba Goga, začrtali program in se lotili dela. Poglavitno breme je leglo na ramena treh: Gregorja Macedoni-ja, Marijana Doviča in Tomaža Koncilijo, ki so prevzeli vodenje zavoda, uredniškega sveta in sveta zavoda. Založba je lani pripravila prvi javni natečaj, pripravila izid Goršetovega koledarja, pred izidom je cedejka o dvajsetletni zgodovini zabavne glasbe v Novem mestu, v pripravi pa sta še zbornik razprav s simpozija o avantgardnem pesniku Antonu
platna ujeli tipiko dolenjske pokrajine in sledove človekove materialne in kulturne prisotnosti.
2.	slikarska kolonija Dolenjska likovna srečanja Mirna Peč je z razstavo zaključena, na vrata pa že trka naslednja kolonija, o kateri organizatorja nočeta povedati drugega, kot da sta pripravljena srečanje organizirati in da razmišljata o tematskem oženju. Na obeh dosedanjih srečanjih so imeli slikarji pri izbiri teme in slikarske tehnike povsem proste roke.
M. MARKELJ
Podbevšku in fotografska monografija Matjaža Mehleta.
V d. direktorja Macedoni pravi, da so se po uspešnem začetku delovanja založbe lotili še ustanovitve Knjigarne Goga, dodatna spodbuda pa je bila lanska javna razprava o potrebi po zaustavitvi odmiranja Glavnega trga in pobuda slovenskih razumnikov županom večjih mest, naj podprejo sprejem ukrepov za izboljšanje sedanjih in nastajanja novih knjigarn. Novomeški župan Tone Starc je pokazal primeren posluh in podprl ustanavljanje nove knjigarne. Kot ena od prostorskih možnosti seje pokazala stara mestna hiša ob rotovžu na Glavnem trgu, ki jo je občina dala obnoviti,
Gregor Macedoni v atriju Knjigarne Goga
v sklopu obnove pa so po načrtih mladega arhitekta Tomaža Slaka uredili tudi prostore, namenjene knjigarni. Knjigarna je tako za svoje potrebe dobila na voljo vstopni hodnik, kjer je možno postaviti razstave (za začetek bo v njem postavljena serija fotografij Boruta Peterlina), manjše arkadno dvorišče, primerno za različne prireditve, ter seveda prostor za prodajalno in čitalnico.
“Naš največji problem na dolgi rok bo najbrž najemnina. Prav tu upamo na nadaljno pomoč občine, ki nam lahko kot večinski lastnik Zarje in s tem prostorov, kjer knjigarna domuje, prva leta pomaga z odpisom ene ali več mesečnih najemnin,” pravi Macedoni.
In v čem bo Knjigarna Goga drugačna od ostalih dolenjskih knjigarn? Mladi želijo z njo dati Novemu mestu prostor, kjer bo, kot pravijo pobudniki, človek novega tisočletja našel prijazno zatočišče pred tempom sodobnega življenja, kjer bo moč v miru, ob kavi in dobri glasbi listati po knjigah, prebirati revije in razpravljati s prijatelji, kjer bo tudi prostor za literarne večere, srečanja z avtorji, predstavitve novih knjig, predavanja, debatne večere in podobne kulturne dogodke, ki naj bi poleg drugega obogatili tudi kulturni in siceršnji utrip starega mestnega jedra. Za osebje Knjigarne Goga - zaenkrat je redno zaposlen kot vodja knjigarne le absolvent novinarstva Boris Blaič - dela očitno ne bo manjkalo.
M. MARKEIJ
RISBE MATEJE KAVČIČ
KRŠKO - V Galeriji Krško bodo jutri, 4. februarja, ob sedmih zvečer odprli razstavo risb akademske slikarke Mateje Kavčič iz Dolenjskih Toplic.
Fotografa Boštjan Matjašič (levo) in Robert Kokol z violinistko Ksenijo Abramovič in kočevsko pesnico Romano Novak.
DOBRO OBISKANA OTVORITEV - Galerija Kralj je bila skoraj premajhna za vse, ki so se udeležili otvoritve prve letošnje razstave.
PREDSTA VITEV UMETNIKA - Odeta Gorše, kiparjeva sorodnica, je predstavila umetniški koledar z reprodukcijami izbranih Goršetovih del. Na sliki so poleg nje še Jadranka Matič Zupančič, Bojan Božič in Alenka Černelič Krošelj.
Kolaži in slike iz življenja
V Kočevju so odprli razstavi dveh belokranjskih fotografov:
Roberta Kokola in Boštjana Matjašiča
Likovni sadovi Mime Peči 99
Osemnajst slik, nastalih na lanski mednarodni slikarski koloniji Dolenjska likovna srečanja Mirna Peč 99, je od prejšnjega tedna na ogled v novomeški Galeriji Kralj
NOVO MESTO - Z daljšim nastopom okteta Adoramus, kije v svetlobi prižganih sveč zapel izbor umetnih in ljudskih pesmi, seje v Galeriji Kralj v petek, 28. januarja, zvečer začela slovesna otvoritev razstave likovnih del, ki so nastala na mednarodni slikarski koloniji Dolepjska likovna srečanja Mirna Peč 99. Razstavo je odprl podžupan Mestne občine Novo mesto Boris Dular, delo in sadove likovne kolonije pa je na kratko orisal umetnostni zgodovinar Jožef Matfjevič.
Skrito trpljenje premnogih otrok
Javna okrogla miza o spolnih zlorabah otrok v Sloveniji - Še vedno nedotakljiva tema - Število razkritih primerov narašča - Lani 176 - Žrtve premalo zaščitene - Klic kot iskanje pomoči
LJUBLJANA - Ne le številnost obiskovalcev, temveč tudi živahen pogovor sodelujočih govori v prid nekaj ljubljanskim študentkam defektologije, ki so pretekli teden v Klub K4 povabile na javno okroglo mizo na temo Zlorabe otrok v Sloveniji. Slavnostne gostje so bile Milena Zupančič, ambasadorka UNICEF-a, ter mnoge druge strokovnjakinje s tega področja, ki so povedale, da so zlorabe, zlasti spolne, pri nas še vedno tabu (nedovoljena) tema.
dežurni poročajo
ŽENSKA TORBICA - 27. janu-arja je neznanec razbil steklo na desnih vratih parkiranega osebnega vozila na Loki v Novem mestu in s tal pobral ter neznano kam odnesel žensko torbico.
NOR NA TEHNIKO - V noči na
28.	januar je neznanec vlomil v Elektrotehno Set - Comming center v Krškem in iz trgovine odnesel več tehničnih predmetov: video kamere, mobilne telefone itd. v vrednosti skoraj 2 milijonov tolarjev.
MOBITE V BUNDI - Neznanec )e 25. januarja dopoldne iz garderobe podjetja Inkos v Krmelju iz neke bunde meni nič tebi nič odnesel tnobilni telefon v vrednosti 20 tisoč tolarjev.
HIŠA BILA ODKLENJENA - V. J. je oškodovan za 50 tisoč tolarjev, ki mu jih je med 23. in 24. januarjem iz hlačnega žepa v nezaklenjeni stanovanjski hiši v okolici Škocjana odnesel neznanec.
CEVI S CERKVE - Med 15. in 25 . januarjem je neznanec prišel do cerkve Sv. trojice v Vinji vasi in s cerkve odmontiral in odnesel 7 kosov bakrenih cevi v skupni dolžini 50 metrov, ki so bile speljane po steni cerkve. Občina Semič je oškodovana za 200 tisoč tolarjev.
VLOM V ŽUPNIŠČE - Na neugotovljen način je 26. januarja neznanec vstopil v prostore župnišča v Mirni Peči. V pritličju je vlomil v pisarno, vendar iz nje ni odnesel ničesar, iz predala pisalne mize v dnevni sobi v zgornjih prostorih pa je ukradel 140 tisoč tolarjev.
OKRASNI POKROVI - Lastnik vozila F. D. iz Novega mesta je oškodovan za okrog 20 tisoč tolarjev, ker mu je v noči na 26. januar neznanec z vozila, parkiranega na parkirnem prostoru v Bršljinu, ukradel vse štiri okrasne kolesne obroče.
PEŠKA OBLEŽALA NA CESTI
NOVO MESTO - Na Kandijski cesti se je 27. januarja ob 13.15 zgodila prometna nesreča. Češki voznik tovornega vozila K. D. je vozil iz smeri Žabja vas proti središču mesta. Na Kandijski cesti je z njegove desne na prehod za pešce stopila E. K. iz okolice Novega mesta. Da je ne bi povozil, je K. D. zavil v levo, vendar je peško z zunanjim desnim ogledalom vseeno zadel v glavo. Po trčenju je peška padla in obležala na vozišču. Zaradi hudih telesnih poškodb je ostala na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
“Ljudje morajo verjeti, da se to dogaja tudi pri nas. Vsa družba mora biti dovzetna za ta problem, sicer reševanje ni možno. Tej temi pa se radi izogibamo, ker se nas dotika, ker se je sramujemo in jo težko razkrivamo,” je menila Ružiča Petrovič, vodja oddelka za pomoč posamezniku in družini na Centru za socialno delo v Mariboru. O spolni zlorabi otroka govorimo, kadar otroka zlorablja kdo, ki je večji, močnejši ali starejši od njega, ga zlorablja kot spolni objekt, pri tem pa otrok nima možnosti, da bi se takim situacijam
umaknil. V Sloveniji je bilo lani razkritih 176 primerov spolne zlorabe, kar je dobrih 50 odstotkov več kot leto poprej, “ne le zato, ker je takih primerov vse več, ampak ker ti sploh pridejo v javnost. Toda vedeti je treba, da problematika še zdaleč ni prišla na tisto mesto razkrivanja kot drugje v zahodnem svetu”, je povedala Katja Bašič, nekdanja kriminalistična inšpektorica MNZ za mladoletniško prestopništvo.
Kot kažejo izkušnje, zlorabljeni otroci največkrat iščejo pomoč preko različnih anonimnih tele-
O SPOLNIH ZLORABAH OTROK - Tema pogovora, ki ga je z gostjami vodil moderator Gorazd Dominko, je bila zelo pereča, da ne bo ostala tabu, pa bo treba še veliko takšnih srečanj. (Foto: L. M.)
Napadel snemalca POP TV
Poškodoval tudi kamero
ČUDNO SELO - V soboto,
29.	januarja, se je samostojni snemalec Andrej Kramar iz Črnomfja za televizijsko hišo POP TV odpravil snemati odlagališče livarskih peskov podjetja IMP Livar. To se nahaja v Čudnem selu na zemljišču Martina Švajgerja, in prav slednji je stopil do snemalca, mu iz rok iztrgal videokamero, ga z njo najprej udaril po glavi, nato pa jo vrgel na tla. Kramarje dobil lahke telesne poškodbe in so ga oskrbeli v novomeškem zdravstvenem domu. Poškodovana je bila tudi videokamera, zaradi storitve kaznivega dejanja bo po sporočilu policijske uprave Novo mesto zoper Švajgerja podana kazenska ovadba.
Kot je snemalec izjavil na POP TV, pa je kamera menda popolnoma uničena, saj je Švajger z njo najprej udrihal po njegovem hrbtu, nato pa še po glavi. Iz videokamere je tudi izginila kaseta s posnetkom, verjetno si jo je prilastil lastnik deponije, za katero trdi, da ima “urejene vse potrebne papirje”.
L. M.
PADEL S PODESTA
METLIKA - Delavec Vinske kleti Melika je 25. januarja iz skladišča nesel kartonsko embalažo, nato pa je z nakladalnega podesta višine 1,10 metra padel z glavo naprej na asfalt. Dobil je hudo telesno poškodbo in je ostal na zdravljenju v novomeški bolniš-
ONESNAZENA SAVA IN POGIN RIB
SEVNICA - V neposredni bližini podjetja Stilles na Savski cesti je 29. januarja dopoldne prišlo do onesnaženja reke Save. Voda je bila ob levem bregu v širini 20 metrov rjave barve in ribe so skakale iz vode na kopno, kjer so poginile. Pri pregledu obrežja Save je bilo ugotovljeno, daje do popolnega pogina vodnega življenja prišlo 50 metrov pod izlivom potoka, kjer je speljana mestna kanalizacija v Savo. Iskanje povzročitelja onesnaževanja se nadaljuje.
GORENC TOKRAT JA VNO PROTESTIRA - “Lani sem pozimi delno gladino stavkal, zdaj pa bom občasno prihajal sem in javno protestiral, dokler 'e moj problem ne bo rešil. Šel bom tudi pred parlament,” je v ponedeljek, H. januarja, pred okrožnim sodiščem v Novem mestu dejal Jože Gorenc iz Novega mesta, ki se po sodiščih “pravda" že deset let. Leta 1990je prijavil gozdarsko tatvino 20 kubičnih metrov lesa na parčelni številki 2132/2, tatu, soseda Jožeta Kužnika, je menda tudi zalotil pri dejanju, “toda sodišče gaje ša krajo celo nagradilo. Postopek zdaj poteka na višjem sodišču v Ljubljani, obvestil sem vse pristojne, kajti to, kar se dogaja, je Sramota za našo državo, ” Je povedal Gorenc. Pred sodišče je prinesel uradne dokumente in plakate z Oapisi: “ V demokraciji so se združili sodniki, odvetniki, prevaranti, tatovi in goljufi; V demokraciji tat dobi od sodišča še nagrado” ipd., tako da so se ob Ojem z radovednostjo ustavljali mimoidoči. (Foto: L. Murn)
PUAN BEZAL PRED POLICISTI
NOVO MESTO-29. januarja zvečer so se policisti med kontrolo prometa v Novem mestu trudili, da bi ustavili
25-letncga K. D. iz Vavte vasi, a jim je komaj uspelo. Voznik ni hotel ustaviti, hitrost je še povečeval in prehiteval avtomobile. Policisti so ga skušali zaustaviti s prižganimi modrimi lučmi in zvočnimi signali, vendar je hitel skozi središče mesta proti Ragovemu, Grabnu, Žabji vasi do Pogancev, kjer je zapčljal v leyo in oplazil policijsko vozilo. Alkotest jc kasneje pokazal 1,85 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Policisti so kršitelja pridržali in napisali predlog sodniku za prekrške.
fonov. Andreja Fras, strokovna sodelavka za nacionalno mrežo TOM, je povedala, da spolne zlorabe niso najpogostejša tema mladih klicateljev. Večjih ima težave v odnosu s starši, sovrstniki, z ljubeznijo, spolnostjo. Od letno okrog 150 klicev (v ljubljanski omrežni skupini) je 50 vezanih na temo spolnih zlorab, zaradi česar v večini kličejo deklice, povprečno stare 13 let in pol. V 40 primerih so klicale zaradi sebe in povedale, da jih v polovici primerov zlorablja sorodnik (oče, stric), v drugi polovici pa druga znana oseba (učitelj, sosed). Dve tretjini klical-cev je zatrdilo, da se zloraba ne dogaja več, toda gostje okrogle mize so dejale, da to gotovo ne drži. V 41 primerih ni prišlo do kazenske obravnave, le v 8 so storilca prijavili na policiji ali centru za socialno delo, kjer pravijo, da težko dobijo dovolj informacij, da bi v žrtvinem imenu sami naredili prijavo. Problem je tudi v tem, da zlorabljeni otroci svoje težave komu zaupajo, pa jim ta ne verjame.
Na telefonu Semarijan je od lanskih preko 22 tisoč klicateljev okrog 500 mladih poklicalo v zvezi s spolnimi zlorabami, v glavnem deklice. Gre tudi za izjemno travmatične primere, sicer pa so posledice takšnih zlorab pri otrocih večplastne in v glavnem trajne. Zato je nadvse pomembno, kako se na njihove klice odzovejo delavke na telefonih, v centrih in na policiji. Vsi bi morali biti za to posebej izobraženi.
Redki so primeri, ko storilci pridejo na zatožno klop, pa še takrat so sankcije, po mnenju prisotnih, absolutno prenizke. Otroke je še bolj kot same zlorabe, za katero se počutijo krive, strah razkritja, pogosta so tudi zastraševanja s strani storilcev. Kot je na srečanju dejala udeleženka osnovnošolskega državnega parlamenta, žrtve na sodišču niso dovolj zaščitene, proces traja predolgo, storilcu bi morali dokazovati krivdo in ne žrtvi nedolžnost, izključenost medijev bi morala biti večja, ravno tako večja diskretnost ipd. Pomembno vlogo v kazenskem postopku ima po novem pooblaščenec otroka žrtve.
L. MURN
GASILCI SO SE POTRUDILI - Novomeški gasilci so se zelo trudili z gašenjem, saj so morali zaradi zamrznjenih bližnjih hidrantov vodo dovažati. Škoda pa je kljub temu ogromna. (Foto: L. M.)
Zagorela delavnica in hiša
Požar uničil Kumpovo hišo - Gasilci morali zaradi zamrznjenih hidrantov vodo dovažati - 30 milijonov tolarjev škode
NOVO MESTO - Dežurna posadka Gasilskega reševalnega centra je bila v četrtek, 27. januarja, ob 15.24 iz Centra za obveščanje obveščena, da se kadi iz garaže poslovno-stanovanjske hiše v Ulici Mirana Jarca. Tja se je takoj odpravila prva skupina gasilcev in začela gasiti, na pomoč pa je poklicala še ostale, saj je bila v ognju že vsa jugozahodna stran stanovanjske hiše in delavnice od kleti do strehe. V naslednjih sedmih minutah so prispela še tri gasilska vozila in dve cisterni z vsemi potrebnimi pripomočki. Poleg 16 poklicnih gasilcev je na pomoč priskočilo še 20 šmihelskih prostovoljnih gasilcev z gasilnim kombijem s 5 tisoč litri vode. Zaradi zamrznjenih najbližjih hidrantov so morali vodo dovažati iz gasilskega
centra, kar pa po besedah gasilcev na gašenje ni vplivalo. V tri četrt ure jim je uspelo ustaviti širjenje ognja, potem pa so poskrbeli za odstranjevanje odpadkov in zavarovanje požarišča.
Janez Kump je dopoldne z drvmi kuril peč, ki jo je sam izdelal in se je nahajala v delavnici. Vse kaže, da se je ogenj najverjetneje iz peči razširil na drva, ki so se sušila zraven peči, in nato naprej po delavnici. Gospodar je požar skušal pogasiti z gasilnim aparatom, toda to mu ni uspelo. Ogenj se je razširil po fasadi na opaž podstrešja in od tam naprej na podstrešno stanovanje. Poslopje ni bilo zavarovano, škoda pa je ogromna - ocenjena je na okrog 30 milijonov tolarjev.
L. M.
MRTVEGA NAŠLI NASLEDNJI DAN
VINJI VRH - 47-letni M. R je 28. januarja ob 23.45 v Vilijem Vrhu v bližini vikend hišice št. 139 zapeljal po nasipu, kjer se je avto večkrat prevrnil in obstal na kolesih. Voznik je izstopil, pri zad-njem delu vozila pa je omahnil in obležal. Mrtvega so ga našli naslednji dan ob 10. uri.
Z VLOMILSKIM ORODJEM IN MAMILOM
METLIKA - Na mednarodni mejni prehod Metlika se je 29. januarja ob 1.15 z avtobusom pripeljal
26-letni N. K. iz Radovljice. Policisti so mu odvzeli prostost, ker so ugotovili, da je zanj zaradi storitve kaznivega dejanja razpisano iskanje. V njegovi prtljagi so našli in zasegli vlomilsko orodje ter dva manjša zavitka - v enem naj bi bil heroin, v drugem pa kokain. N. K. so predali kriminalistom iz PU Kranj, ki zoper osumljenca vodi postopek.
TRČILA V DROG RAZSVETLJAVE
KRŠKO - 31 . januarja se je 69-letna C. Z. z osebnim avtom peljala po lokalni cesti iz smeri Trška gora proti Cesti krških žrtev. V naselju Krško jo je v nepreglednem ovinku po klancu navzdol-zaneslo v drog javne razsvetljave. Zaradi hudih telesnih poškodb so voznico odpeljali v novomeško bolnišnico.
VOŽNJA POD VPLIVOM ALKOHOLA
Umrl sovoznik, sosed in prijatelj
60-letni J. Hrovat kriv povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - Pijan vozil domov soseda, ki je na kraju umrl - 6 mesecev zapora v odprtem zavodu, 8 mesecev prepoved voži\je
NOVO MESTO - “Močno obžalujem, da je prišlo do te nesreče, v kateri je umrl moj dobri sosed in prijatelj Anton Jaklič. Hudo mi je, da mi bo|j ne more biti, toda popraviti ne morem ničesar,” je v zagovoru na glavni obravnavi na Okrožnem sodišču v Novem mestu prejšnji teden dejal obtoženec, 60-letni Jože Hrovat iz Zalisca pri Žužemberku.
Šlo je namreč za prometno nesrečo pred skoraj dvema letoma, ki jo je - kot ga je bremenila obtožnica - iz malomarnosti (bil je močno pijan) povzročil Jože Hrovat, posledica pa je bila smrt ene osebe (čl. 325/11 KZ v zvezi s čl. 325/1 KZ). Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do osem let zapora.
Zgodilo se je 21. februarja 1998. Kmet Jože Hrovat se je po napornem dnevu, ko jc ves dan oral na njivah, zvečer skupaj z drugimi sovaščani udeležil občnega zbora gasilskega društva. Ko se je malo pred 22. uro vračal domov z osebnim avtom Škoda Favorit, ga je sosed Anton Jaklič poprosil, če se lahko pelje z njim. Do doma sta imela le kakšen kilometer, toda kljub temu se pot, ki sta jo oba dobro poznala, ni končala srečno. Ko sta se v Rebri bližala križišču s prednostno cesto, Jože ni zmanjšal hitrosti vožnje, ki jo je oteževala še tema. Tako sta z avtom trčila v vogal Hri-bernikove hiše ter pristala v njihovi šupi. Sopotnik, 62-letni Anton Jaklič, je utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Voznik Hrovat je utrpel pretres možganov in dobil manjše poškodbe,
tako da je nekaj dni preživel v novomeški bolnišnici.
“Ne spominjam se ne vožnje ne samega trčenja,” je dejal Hrovat, kar je po besedah izvedenca medicinske stroke dr. Franeka Dolska čisto mogoče, tako zaradi pretresa možganov kot močne pijanosti. Pri Hrovatu je namreč alkotest pokazal najmanj 2,60 g/kg alkohola v krvi. “Pri taki vinjenosti je oseba očitno pijana, težave ima že pri hoji, je nespretna, verjetno stvari pozablja in je bistveno manj pozorna na vožnjo, saj je meja sposobnosti za vožnjo 1,5 promila alkohola,” je dejal in zanikal, da bi do nesreče lahko prišlo zaradi voznikove prehodne izgube zavesti ali njegovih prejšnjih bolezni in delovanja zdravil. Policist Prometne policijske postaje Novo mesto, kije prišel na kraj nesreče, je dejal, da je voznik pripeljal v dokaj nepregledno križišče po strmem klancu kar hitro. Policisti so na kraju nesreče tudi ugotovili, da sovoznik ni bil pripet z varnosfnim pasom, sicer posledice morda ne bi bile tako tragične.
“Dogodek me je res prizadel, zdaj jemljem celo pomirjevala za živce. Jakličevim sem v celoti poravnal regresni zahtevek, Hrib-ernikovim pa sem s kolegi pomagal pri popravilu hiše,” je poved-
al Hrovat, ki ima že dolgoletne vozniške izkušnje, saj ima izpit od leta 1972. Po nesreči še vozi, kot je dejal, pa potem več kot pol leta ni užival alkohola.
V imenu oškodovancev je spregovorila pokojnikova hčerka Štefka Krese, ki je povedala, da sta bila njen oče in Hrovat res dobra prijatelja, družini sta si med sabo pomagali, zdaj pa se Hrovat ne pogovarja z njimi. “Za to nima razloga. Vem, da zaradi dogodka trpi, toda ne bi mu bilo treba imeti slabe vesti. Gre za nesrečo, ki se lahko zgodi vsakemu,” je poudarila in dodala, da zoper obtoženca ne bodo uveljavljali odškodninskega zahtevka.
Senat s predsednico Ljubo Tiran je odločil, da je Jože Hrovat kriv očitanega kaznivega dejanja. Izrekel mu je 6-meseč-no zaporno kazen v odprtem zavodu, tako da bo lahko še naprej opravljal dela na kmetiji. Predlogu okrožne državne tožilke, da se mu zaradi močne vinjenosti odvzame vozniško dovoljenje, sodišče ni ugodilo, je pa glede na dozdajšnjo Hrovatovo nekaznovanost in ker ni bil kršitelj cestnoprometnih predpisov, izreklo stransko kazen prepovedi vožnje vozil B-kategorije za dobo osmih mesecev. Hrovat je dolžan plačati stroške kazenskega postopka v višini 149 tisoč tolarjev ter 55 tisoč povprečnine. Sodba še ni pravnomočna.
L. MURN
v v
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
REHABILITACIJA PO POŠKODBAH KOLENA
Vsebina programa:
• uvodni pregled pri zdravniku specialistu fizikalne medicine in rehabilitacije,
• individualno svetovanje o programu rehabilitacije • 3 individualne terapije dnevno po nasvetu zdravnika • vodena hidrogimnastika ( 5 x),
• prosto kopanje v bazenih s termalno vodo
Cena 5-dnevnega programa (ponedeljek - petek) je 19.000 tolarjev.
V zdravilišču Šmarješke Toplice deluje vsak četrtek samoplačniška ortopedska ambulanta, ki jo izvajajo specialisti ortopedi iz Ortopedske klinike Kliničnega centra v Ljubljani ( izmenoma prim. dr. Gorenšek in prim. dr. Koritnik, enkrat mesečno je možen pregled tudi pri predstojniku klinike prof.dr. Vinku Pavlovčiču).
Informacije in rezervacije:
-068/ 73 230 *
I E* KRKKZDRAVILIŠČK
BESEDO IMA ZDRAVNIK
Rehabilitacija po poškodbi kolena
Pomen ustrezne in čimbolj zgodnje medicinske rehabilitacije po vseh vrstah poškodb kolenskega sklepa je danes jasen in znan bolj ali manj vsem, ki se s tovrstno problematiko ukvarjajo. V Zdravilišču Smaijeskc Toplice že 9 let rehabilitiramo bolnike po poškodbah in operacijah kolena. V tem času smo pridobili veliko strokovnih izkušenj in utrdili sodelovanje z Ortopedsko kliniko in regionalnimi zdravstvenimi središči.
Koleno je eden najbolj zapletenih, kompleksnih in obremenjenih sklepov človeškega organizma. Zaradi izredno kompleksne anatomske zgradbe je velikokrat težko diagnostično razjasniti bolnikove težave. Pri obravnavi poškodovanega kolena je nujno poznati predvsem pomen ponovnega usposabljanja dinamičnih stabilizatorjev sklepa, to je mišic. Nujno je poznavanje anatomije, biomehanike in kinematike sklepa kot tudi fiziologije sklepnih struktur. V zadnjih desetih letih je močno poraslo število poškodb, predvsem mehkih struktur kolena. Največkrat si koleno poškodujejo mlajši ljudje, najpogosteje športniki: smučarji, nogometaši, košarkarji, rokometaši, atleti. Pri športnikih ni dovolj, aa jih usposobimo samo za vsakdanje ziperne telesne dejavnosti, temveč za skrajne obremenitve športnega treniranja in tekmovanj. Zato mora biti rehabilitacija na visoki strokovni ravni, potekati mora kot skupinsko delo ortopeda, fiziatra, fizioterapevta ter mora biti individualno prilagojena glede na vrsto poškodb, tehniko operativnega posega, starost poškodovanca in zahtevnost porehabilita-cijskih obremenitev.
Na rehabilitacijo največkrat pridejo bolniki po operativnem zdravljenju poškodb meniskusov in križnih vezi. Zgodnja rehabilitaci-
se prične takoi po operaciji. V našo ustano-prihajajo bolniki 1 do 4 tedne po opera-:m posegu. Sodobna rehabilitacijska la temeljijo na takojšnjem poopera-
ja se prične takoj vo
tivnem
načela temeljijo na takojšnjem poopera-tivnem razgibavanju kolena, ki prepreči razvoj zarastlin in omogoči vzpostavitvijo fiziološke hoje. Po operativnem posegu zaradi neaktivnosti pogosto nastopijo, bolečine in refleksne inhibicije, atrofija glave kolenske mišice - kvadricepsa. To je lahko eden največjih problemov po operaciji in celo ogrozi uspešnost operacije.
Ob stalnem strokovnem usposabljanju in spremljanju vedno novih operativnih termik,
oprem
tični sistem Lido sodi med najmodernejše merilne sisteme, ki omogočajo testiranje različnih mišičnih skupin v dinamičnih razmerah. Z njim merimo mišično moč in vzdržljivost mišičnih skupin in dobivamo pomembne podatke za načrtovanje in izvajanje rehabilitacije ter ocenjevanje njene uspešnosti. Hkrati nam omogoča izvedbo terapevtskih vaj, kot so izokinetične, izometrične, ter natančno določiti obseg gibljivosti sklepa. Rezultati meritev po končani rehabilitaciji omogočajo, da pravilno izberemo specifične vaje in druge telesne dejavnosti v domačem in športnem okolju.
Vrhunski dosežki športnikov po zdravljenju in usposabljanju v našem zdravilišču potrjujejo potrebo po kakovosti rehabilitacije, ki v sodobnih rehabilitacijskih središčih temelji na strokovnosti, skupinskem pristopu k reševanju težav in na kakovostni opremj.
dr. med. NIVES KAVŠEK IVASKOVIČ spec. fizikalne medicine in rehabilitacije
lambieNTl
2 □ □ □
“Kdo pravi, da je težko voditi majhno podjetje.”
Programski paket ambieNT 2000 vam pomaga premagati zahteve, s katerimi se soočate pri vsakdanjem poslovanju. V poslovnem okolju ambieNT 2000 vas čakata poslovnost z rešitvijo za vodenje poslovanja Birokrat za majhna podjetja In ustvarjalnost z MS Office 2000 Če se za ambieNT 2000 odločite ob nakupu novega računalnika, si zagotovite varnost in zanesljivost z operacijskim sistemom MS Windows NT VVorkstation.
Za dodatno udobje izberite ambieNT 2000 za internet! Povežite se z internetom (paket SiOL), uredite svoj bančni
lambieNl
2 □ □ O
IPOSLOVNO OKOLJE IA MAJHNA PODJETJA IN RtAlTEV ZA POSLOVNE IZZIVE TNETJECJA
račun (Bančni asistent) in plačujte virmane (program APPEiP) kar iz tople pisarne. Ali pa z računalnikom pobrskajte po poslovnem sistemu GV IN s finančnimi podatki slovenskih podjetij, poslovnimi članki, Kompassovim poslovnim imenikom, sistemom za pregledovanje trgovanja na ljubljanski borzi v živo in agencijskimi novicami. Gotovo boste s pridom uporabili tudi Amebisov dvosmerni angleški in slovenski slovar ter podatke iz Telefonskega imenika Slovenije 2000.
Pokličite svojega prodajalca računalniške opreme ali na informacije (061) 168 67 68. Ob nakupu standardnega AmbleNTa 2000 vam podarimo Microsoftovo miško, AmbleNTu 2000 za Internet pa bomo priložili laserski tiskalnik Xeroxl
Microsoft
ANDERSEN
PROJEKT
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
G) Z d P d
OZARA
NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Novi trg 6, 2. nad., pis. 58 8000 Novo mesto Tel.: 068/317-158
V svoje programe vključujemo ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami različnih starosti, njihove svojce, ljudi v duševni stiski, prostovoljce, strokovnjake in osebe na nadomestnem služenju vojaškega roka. Naše dejavnosti so usmerjene v terensko delo, kar pomeni, da uporabniku nudimo pomoč v njegovem življenjskem okolju. Vabimo Vas k sodelovanju!
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
SVZUH
m 'OSMAN
O d \J do zo
Celovška 150, Ljubljana
šmm.—i— mt h-
|v»avoa fivffiajo mfwj
Informacije: 061 IS 42 802,15 99 S4I
SUPIR PONUDBA
- POPUSTI wa prednaročila
- 8% POPUSTA m KLUBI
- UOODNI krediti
• MOBILNA praMija
MODIANA NOVO MESTO PODBEVŠKOVA UL. 4. CIKAVA 8000 NOVO MESTO
GOSPODINJI! i
med bogato pemrabe lahke feberete
kuhinjske brisalke brisače 50x100 posteljna garnitura odeja jogi rjuhe koce
159.00 SIT
790.00 SIT
2.790.00 SIT
4.990.00 SIT
1.190.00 SIT
4.190.00 SIT
0B VSMEIIMAKUPU PREJMETE VZOREC PRALNEGA PRAŽKA PERSIL AU NOVI MEHČALEC SIEAM
POHVALNA AKCIJA OS MOKRONOG
Računalnik Gregoiju polepšal življenje
IŠČIMO SREČO V DROBNIH STVAREH - Učenci in delavci OŠ Mokronog so z dobrodelno akcijo, v kateri sta sodelovala tudi novomeška tovarna zdravil Krka in trebanjski podjetnik Murčehajič, Gregorja Kreseta razveselili z računalnikom. Vsem se zahvaljuje in pravi, da mu bo zdaj čas okrevanja po nesreči gotovo hitreje mineval. (Foto: Zvonka Kostrevc)
Zatopljen je bil v igrico, ki jo je z bratom igral na računalnik v dnevni sohi, zato ni takoj slišal, da je nekdo prišel k hiši. “Tako srečnega ga še nisem videla, ” pravi vesela mamica Marija za svojega zdaj 16-letnega sina Gregorja iz Bitnje vasi pri Trebelnem, ki se mu je od lanske prometne nesreče z motorjem življenje močno spremenilo. Ostaja delni invalid, pravijo pa, daje pravi čudež, da je fant sploh preživel. Učenci in delavci OS Mokronog, kjer je obiskoval vseh sedem razredov, so zbrali denar in mu kupili ter pretekli teden izročili nov računalnik. Tako so Gregorju zdaj dnevi ob koncu tedna, ki jih ne preživi v rehabilitacijskem centru Soča, veliko pestrejši.
Bil je 20. julij 1999. Poletne počitnice. Petnajstletni Gregor se je s starejšim bratom Damjanom pozno popoldne peljal s kolesom z motorjem od Radne vasi proti Bitnji vasi. V nepreglednem ovinku, kjer je ob cesti rastla koruza, sta zapeljala preveč na drugo stran ceste in se zaletela v motorno kosilnico soseda, ki se je odpravljal na bližnji travnik še nekaj pokosit pred nočjo. Damjanu ni bilo nič, Gregor pa seje nasadil na veliki zob kosilnice in dobil res hude poškodbe.
Čudež, da je ostal živ
Mamico je prišel domov poklicat Damjan. “Bilje šok. Gregorja sem našla v mlaki krvi. K sreči je bil ravno takrat v trebanjskem zdravstvenem domu dežurni zdravnik in v 15 minutah je prišel rešilni avto. Sicer bi bilo verjetno prepozno,” se je žalostnega dogodka spominjala Marija. “Nikoli ne bom pozabila, kako me je Gregor, ki je bil vseskozi pri zavesti, spraševal: “Mami, bom zdaj umrl?”, jaz pa sem mu pogumno dejala, da seveda ne, da mu bodo pomagali. TUdi sama sem, zlasti kasneje, ko so mi zdravniki skoraj dva meseca še govorili, naj bomo pripravljeni na vse, trdno verjela, da bo moj sin preživel.” Prav gotovo je tudi to pripomoglo k njegovemu dobremu okrevanju.
Najprej so ga operirali v novomeški bolnišnici, in če bi bilo le mogoče, bi ga s helikopterjem takoj prepeljali v Ljubljano, toda bilo je preveč tvegano. Gregorjih je res močno skupil. Hudojckrva-
VELIKE BRUSNICE - Marca leta 1998 je v osnovni šoli v Brusnicah na proslavi prvič nastopil otroški ansambel Mačkoni. Ansambel je ostal na sceni vse do danes. Mentor mladih brusniških glasbenikov je Roman Hudoklin iz Brusnic. V ansamblu so Mateja Brkopec, pevka, harmonikar Gaš-er Mrak, Dejan Hudoklin, bas itarist in pevec, in Grega Kralj, ritem kitara. Vsi hodijo v 5. razred in vsi v teh dneh praznujejo svoj
11.	rojstni dan. Vsi so sošolci. Vsi so tudi odličnjaki; uspešno šolanje je po mentorjevih besedah tudi pogoj, da lahko igrajo v ansamblu.
Število nastopov krčijo na minimum, nastopajo največ enkrat tedensko ali še to ne. Tak urnik imajo zato, da jim ob šoli ne bi nalagali preveč dela, pa tudi zato, da se ne bi naveličali igrati. O naveličanosti za muziko za zdaj ni mo-
vel zaradi prerezane glavne žile, kasneje pa so mu odrezali del črevesja z anusom in mu naredili terminalno stomo, kar je doživlje-njsko. Imel je tudi odprt zlom križnice (ki je še zlomljena), poškodbe trtice in živca v hrbtenici, od desnega členka navzdol ima gluho nogo. Slednje se bo morda še popravilo. Po operaciji je bil Gregor v nezavesti, dobil je vročino in je močno krvavel - prejel je kar 14 litrov nove krvi - skratka “zdravniki so mi dejali, da se je resnično zgodil čudež, daje preživel. Saj so posledice, toda takrat meje zanimalo le, ali bo moj Gregor ostal živ,” pravi skrbna mamica.
Zdravljenje napreduje
Zdravljenje se je nadaljevalo v Ljubljani, najprej mesec dni na Centru za intenzivno terapijo, nato mesec dni na Plastični kirurgiji, 16. septembra lani pa je Gregor prvič prišel domov za konec tedna. Od prejšnjih 57 kilogramov jih je zdaj imel le 35. Že takoj v ponedeljek ga je mamica odpeljala v Center za rehabilitacijo Soča, kjer se zdravi še zdaj. “Tja je šel dobesedno nepokreten. Delno je imel zaceljene rane, delno seje sam obračal, sedeti ni mogel, ležal je lahko le na trebuhu in levem boku, ni se mogel sam obleči itd. Bilo je res hudo, toda s pomočjo vseh strokovnjakov, ki si res prizadevajo in pomagajo, gre na boljše,” je zadovoljna Marija.
Seveda ne gre pozabiti tudi na psihične krize, ki sta jih morala premagovati tako Gregor kot mama, pa tudi Damjan, ki se čuti krivega za nesrečo. Toda kot pravi Marija, se to lahko zgodi vsakomur. “Kako mi je bilo hudo, ko mi je Gregor rekel, daje spaka, da ga nihče ne bo maral, zakaj se je to moralo zgoditi prav njemu ipd. TUdi sama sem bila žalostna, toda vseskozi sem ga spodbujala in bodrila. Hodila sem na obiske, mesec dni sem bila vseskozi z njim v Soči, zato se iskreno zahvaljujem svojemu podjetju Revoz v Novem mestu, kjer so razumeli mojo stisko in mi pomagali na tak način. Hvala tudi vsem zdravnikom in medicinskim sestram v Novem mestu in Ljubljani za strokovnost in prijaznost. Prav slednje človeku v težkih trenutkih res veliko pomeni.”
goče govoriti, saj komaj čakajo na nastop.
Decembra so Mačkoni z litijskim “TKM Records” Marka Kraglja posneli kaseto Otrokom novega tisočletja. Na njej je 11 skladb, med temi “Mačkoni ’, kije zmagala decembra lani na lestvici Studia D in Dolenjskega lista. Trenutno je na tej lestvici Otrokom novega tisočletja, naslovna skladba kasete. Pesem (prav tako s kasete) Mi mladi je zmagala na lestvicah dveh lokalnih radijskih postaj.
“Kaseto so posneli s pomočjo sponzorjev, ki se jim zahvaljujemo,” pravi Roman Hudoklin.
Ravnatelj Jože Jazbec stoji ob strani ansamblu in se veseli njegovih uspehov. Pri delovanju Mačkonov pomaga tudi krajevna skupnost Brusnice. “Mačkoni živijo s krajem in kraj z njimi,” pravi Hudoklin.	M.	L.
Presenečenje - računalnik
Gregor, ki ima zdaj za sabo že pet operacij, dve pa sta verjetno še pred njim, je zdaj še vedno po ves teden v centru Soča. Mama ga gre iskat v petek, nazaj ga odpelje spet v ponedeljek. Kot je povedal, se tam prav dobro počuti. Dopoldne ima različne terapije - zanj se še posebej zavzema dr. Hermina Damjan - popoldne pa se najde čas tudi za razne hobije. Dobil je veliko prijateljev, saj se tam zdravijo mladi in stari ne le iz vse Slovenije, pač pa tudi iz Evrope, najbolje pa se razume z Boštjanom, ki v zavodu civilno služi vojsko. Prav on ga je navdušil za računalništvo.
Z MAMICO - “Važno je le, da je Gregor preživel,” pravi mamica Marija, ki je vesela vsake zdravstvene izboljšave pri svojem 16-letnem sinu. (Foto: L. M.)
V začetku prihodnjega meseca bo minilo leto dni, odkar je Simona Kozina iz Ribnice takrat še kot obsolvent-ka ljubljanske medicinske fakultete odpotovala na sever Zambije v misijon sv. Jožefa. Kot članica humanitarne odprave Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani je v Zambiji ostala tri mesece.
“Toliko je stvari, ki jih ne bom nikoli pozabila,” pravi o svoji izkušnji, ki bi jo brez pomisleka še enkrat ponovila. “Tam ni naglice, saj je čas edino, kar ni pomembno. Avtomobili, ki prevažajo potnike, ne poznajo voznega reda. Odpeljejo preprosto takrat, ko so polni. Ker jim čas nič ne pomeni, se zaradi tega nihče ne razburja. Preprosto počakajo na drugega, pa čeprav lahko to traja tudi več ur,” pravi in dodaja, daje življenjsko geslo tamkajšnjih ljudi: Če ne bo danes, bo jutri in če ne bo jutri, bo že enkrat!
V prostrani Zambiji, ki meri 38-krat več kot Slovenija, ob tem da ima prebivalcev le za 4- do 5-krat več, je Simona videla veliko revščine, lakote, bolezni in umiranja,
Lahko si je zamisliti, kako je bil Gregor, ki je pred dnevi praznoval 16. rojstni dan, vesel darila svoje šole. Sošolci so ga že prej enkrat prišli obiskat v bolnišnico v Ljubljano, pa tudi Gregor jih je pogrešal. Kako lepo so ga z učitelji sprejeli, ko ga je mama dan pred božičem pripeljala v šolo! Pred dobrim tednom dni pa so ga znova prijetno presenetili. Učitelji in učenci so se namreč odločili za dobrodelno akcijo. Vedeli so, da si Gregor želi imeti računalnik, da bi mu čas okrevanja hitreje mineval in da bi z njegovo pomočjo nadoknadil vsaj del tistega, kar je zamudil v šolskih klopeh. Njihovi prošnji za denarno pomoč je prisluhnila tudi tovarna zdravil Krka iz Novega mesta, podjetnik Hari Murčejajič iz Trebnjega pa je s svojim prispevkom omogočil najugodnejši nakup računalniške opreme, za kar se jim močno zahvaljujejo. S skupno pomočjo je tako v Gregorjevo življenje posi-jal en sončni žarek več.
Prijazna beseda in pogovor
“Za preostali denar, ki so mi ga izročili, pa sem Gregorju kupila zlato verižico z obeskom, na katerem je vgraviran G in Spomin na osnovno šolo. Včeraj sem mu jo izročila, ko sva prišla domov, in bil je zelo vesel,” je povedala mamica Marija, ki jo skrbi, kako bo z njegovim nadaljnjim šolanjem. Čeprav v Sočo trikrat na teden prihaja učitelj in tudi Gregorju daje naloge iz matematike, fizike,
vendar pa se je po vrnitvi domov in s tem v povsem drugačen svet najtežje ponovno privadila na sekunde razdeljenemu času in nenehnemu hitenju. Ali če je povsem iskrena: zahtevane točnosti in neprestane naglice kot posledic velikega pomena, ki ga pripisujejo času v deželah razvitega sveta, še danes ne mara.
V Zambiji si vsi želijo biti čimbolj zdravi
Po prihodu v misijon sv. Jožefa, kamor je prišla iz 450 kilometrov oddaljene Lusake po mesecu dni seznanjanja z njihovim načinom dela in boleznimi v tamkajšnji glavni bolnišnici, je lahko ocenila razliko med javnimi in misijonskimi bolnišnicami. Čeprav je bil njihov misijon - za razliko od misijona Nangoma na jugu države, kamor sta odšli obe njeni kolegici s fakultete in ena od obeh medicinskih sester, s katerimi so se skupaj odločile za delo v Zambiji - izredno reven, sta v njem vladala večji red in čistoča kot v javni bolnišnici v
slovenščine in nemščine, to le ne bo dovolj. Zdravljenje se bo v Soči še nadaljevalo, toda če bo le mogoče, “bi rada, da bi v novem šolskem letu lahko obiskoval še osmi razred v OŠ Mokronog. Če se bo dalo urediti, bi ga tja vsak dan vozila, srednje izobraževanje pa bo verjetno opravil v Kamniku,” pravi mamica, Gregor pa ji zadovoljno kima. Včasih sije želel postati kmet, saj imajo Kresetovi doma majhno kmetijo, ali pa kuhar, zdaj pa razmišlja o kakšnem delu za računalnikom. Nekatere težave, kot sta stoma in težave s hojo, bodo pač ostale.
“Upam, da se bo njegovo zdravstveno stanje res čimbolj popravilo in da si bo v življenju našel svojo srečo. Sama pa bom poskrbela, da bo moj sin šel med ljudi, da bo vedel in čutil, da zaradi invalidnosti ni manjvreden in da ga imamo ravno tako radi,” odločno pra-
Lusaki. “Bolnišnica v misijonu ima 45 postelj in je precej manjša kot v Lusaki, ki ima velikost ljubljanskega kliničnega centra, vendar pa sta obe daleč pod nivojem bolnišnic pri nas. V Zambiji so namreč tudi privatne bolnišnice, ki si jih lahko privoščijo le tisti, ki imajo denar, bolj opremljene kot javne, vendarle so še vedno skromno opremljene,” pravi in dodaja, da zato tisti, ki imajo denar, hodijo tako na preglede kot tudi na zdravljenje v Jo-hanesburg v Južno Afriko.
Pomembna razlika, ki jo je Simona opazila pri svojem delu v Lusaki in bolnišnici v misijonu, ki ima poleg bolnišničnega tudi ambulantni del z lekarno, sobo za previjanje ran, posvetovalnico za noseče matere in porodno sobo, v kateri imajo celo en inkubator, pa je tudi v plačilu za zdravljene. Na boljšem so seveda pacienti, ki pridejo v misijon. Tu so namreč cene le simbolične, poleg tega pa, kot pravi, paciente, ki niso mogli plačati, zaradi tega niso odslovili, medtem ko jih iz javnih bolnišnic preprosto pošljejo domov. “Pri nas je tako, da si pacienti “želijo” biti čimbolj bolni, da bi jih dobro pozdravili, pri njih pa vsi “hočejo” biti čimbolj zdravi, da jim ne bi bilo potrebno veliko plačati,” pravi in razlaga, da ko pri nas paciente v bolnišnicah povprašajo po počutju, ti priznajo izboljšanje šele, ko jim je precej bolje, v Zambiji pa vsi po vrsti, tudi tisti, ki so v bolnišnico šele dobro prišli, zatrjujejo, da jim je že veliko bolje. Plačati morajo namreč za vsako stvar, Saj nimajo nobenih zavarovanj. Da koga pošljejo v bolnišnico zato pogosto zbira denar vse sorodstvo.
Velik problem je podhranjenost
Čeprav se je Simona pred odhodom v Zambijo cepila proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in malariji, pa je slednje pomenilo le preventivno proti možganski malariji. V treh mesecih, kolikor jih je preživela v deželi, kjer čas ne pomeni nič, je za malarijo zbolela kar trikrat. Ker prvič spoh ni vedela, da jo ima, ni pravočasno vzela zdravila, zato je bila bolna kar dva tedena, drugič in tretjič pa je izboljšanje nastopilo že po dveh dneh. Prepričana je, da je za malarijo zbolela že v Lusaki, kjer pa je bila v času svoje prakse priča tudi izbruhu epidemije kolere, ki je terjala precej žrtev predvsem med majhnimi otroki. V Zambiji
vi Marija, ki je vesela, da Gregorja doma pogosto obiščejo njegovi prijatelji in znanci. Tudi njej sami, ki je v življenju že marsikaj pretrpela, veliko pomeni pogovor in prijazna beseda in ne more, da ne bi omenila svoje dobre sosede Antonije Korošec, ki ji vseskozi stoji ob strani. “Zelo rada pa bi spoznala tudi kakšno družino tu na Dolenjskem, ki ima podobno prizadetega otroka, da bi se družili in kaj pogovorili ter si dali moči za življenje,” si želi. Zaenkrat sta z Gregorjem vključena v novomeško društvo stomistov.
Ob koncu pogovora se je Gregor, ki je gotovo predvsem po zaslugi svoje skrbne mamice še vedno vesel in optimističen fant, takoj spravil spet za računalnik. Z bratom Damjanom sta se lotila nove igrice in prav veselje ju je bilo pogledati.
LIDIJA MURN
je namreč kot posledica podnebja, revščine pa tudi samega načina življenja ljudi največ bolezni infekcijskih. Veliko je pljučnic, tuberkuloze, bronhitisa, raznih očesnih in ušesnih vnetij pa tudi pikov kač, opeklih kot posledice kuhanja v kotlih na odprtem ognjišču ter kožnih in spolno prenosljivih bolezni. Kljub trudu in seznanjanju s pravilnim načinom prehrane, čemur prav v misijonih posvečajo veliko pozornosti, pa je še vedno velik problem tudi podhranjenost. “V misijonu imajo poseben prostor, kjer se vsako sredo zberejo matere z otroki mlajšimi od pet let, zaradi cepljenja in tehtanja, vendat pri tem vedno znova ugotavljajo, da je večji del otrok pod spodnjo mejo,” pravi.
Rezanje “na živo”
V misijonu sv. Jožefa imajo poteg bolnišnice, cerkve, dveh samostanov, semenišča, vrtca za otroke zaposlenih v bolnišnici ter osnovne šole tudi dokaj veliko šolo za gluhe. “Ob šoli je internat, saj je šola center, v katerega prihajajo na šolanje gluhi iz vse države,” pravi Simona. Teh pa imajo v Zambiji zelo veliko, kar je posledica tega, da raznih vnetij ušes, grla in podobnega ne zdravijo. Razlog za to je pogosto tudi, da nimajo zdravil, imajo namreč samo osnovna in nujna zdravila. Simona, ki je pred svojim odhodom v Zambijo zbrala okoli 500 kilogramov zdravil in sanitetnega metariala, je bila tudi zato med domačini zelo priljubljena. “Ko so zvedeli, da imam zdravila, so prišli od vsepovsod,” pravi in dodaja, da hodijo nekateri v bolnišnico peš tudi dva dni.
Naučila se je sporazumevati se s temi preprostimi, v veliki večini nepismenimi, a odprtimi in toplimi ljudmi. “Ljudje so izredno potrpežljivi. Prenesti znajo tudi zelo hude bolečine,” pravi. Takšni pa niso le odrasli, ampak tudi že še povsem majhni otroci. Čeprav se ji je zaradi tega zdelo, da imajo Zambijci višji prag za bolečino, kot denimo ljudje pri nas, pa jo je kljub temu vedno znova pretreslo, kadar so opravljali kakšno manjšo operacijo. Anestezije namreč ne poznajo. “Ko se reže, se vse dela na živo in tudi majhni otroci pri tem niso izjeme,” pravi. Takšnih izkušenj ne privošči nikomur, in ker gre za ljudi, ki resnično potrebujejo pomoč, bi, kot pravi Simona, še šla v Zambijo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
V glavni bolnišnici v Lusaki so bolniki oskrbljeni le z najnujnejšim, kadar pa zmanjka vode, kar se je času Simoninega dela v Zambiji zgodilo dvakrat, jim je odvzeto še to, saj zaradi velike nevarnosti izbruha kolere vse bolnike pošljejo domov in bolnišnico zaprejo.
MAČKONI - Dosedanji večji nastopi ansambla Mačkoni so: prireditev Boš videl, kaj dela Dolenj’c, videospot za TV Slovenija v oddaji Po domače, gostovanja v Avstriji, Italiji, Bosni in na številnih lokalnih radijskih postajah v Sloveniji in celjski televiziji.
Mačkoni za novo tisočletje
Otroški ansambel iz Brusnic decembra lani posnel kaseto Otrokom novega tisočletja • Gostovali že tudi v tujini
IZKUŠNJE MLADE ZDRAVNICE Z BIVANJEM V ZAMBIJI
V deželi, Iger čas ne pomeni nič
ZIMSKA OLIMPIADA NA GAČAH
GAČE - Občina Metlika je s pomočjo smučarskega društva Krka Rog iz Novega mesta ter Zdravilišča Dolenjske Tbplice v nedeljo 30. januarja na Gačah izvedla 3. zimsko olimpiado športnikov pobratenih občin v veleslalomu. Na tekmovanju, kjer je v enajstih kategorijah nastopilo blizu 13o smučarjev, so se pomerili tekmovalci iz pobratenih občin Metlika, Ronchi in Wagna. V ekipni razvrstitvi je prvo mesto osvojila ekipa iz Ronchijcv, druga je bila iz Metlike in tretja iz VVagnc. Metliški smučarji so osvojili dve prvi mesti, v kategoriji žensk do 40 let je bila najboljša Mateja Jakša Jurkovič, v kategoriji moških do 30 let pa Mitja Rus, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva med vsemi udeleženci tekmovanja. Poleg tega so Metličani osvojili še šest drugih in pet tretjih mest. Zaključne slovesnosti in podelitve odličij se je udeležil tudi proslavljeni smučar Matjaž Vrhovnik.
M. T.
NOVO MESTO - Dve prepričljivi zmagi v ligi Kolinska, ki sojih prejšnji teden dosegli košarkarji Krke Telekoma, kažejo, da Novomeščani pred odločilnimi srečanji spet prihajajo v formo. V Sežani, kjer so igrali z zadnjeuvrščenim Kraškim zidarjem - tekmo so dobili z 69:64 - so se morali precej potruditi. Gostitelji, ki jim teče voda v grlo, so se borili kot levi, vendar so gostje brez Nakiča vseeno odnesli dve točki. Strelci: Dražovič 4, Jevtovič 8, Petrov 9, Smodiš 19, Viskovič 6, Grum J 5, Drobnjak 4, Ščekič 4.
Minulo soboto so Novomeščani v borbene goste v kot, in prednost v
športni dvorani Marof imeli v gosteh še enega kandidata za odhod iz lige - škofjeloško Loka kavo. Po hitrem vodstvu (13:5) so gostitelji precej popustili in igro prepustili gostom, ki so v drugi polovici prvega polčasa celo večkrat povedli, čeprav samo za dva koša. Vendar so se Novomeščani še pred koncem prvega polčasa ponovno zbrali, stisnili
koših je ob polčasu narasla na šest košev (43:37). V drugem polčasu so gostitelji nadaljevali bolj zbrano in po dveh zaporednih trojkah Sama Gruma je razlika narasla na deset in celo več košev, kar je dovoljevalo mirno končnico. Vendar ni bilo tako. Gostje so še enkrat poskusili zasukati potek tekme, vendar jim to zaradi dobre obrambe gostiteljev ni
VISKOVIC BO IGRAL, ŠČEKIČ PA JE REZERVA
NOVO MESTO - TVener in selektor tujih košarkarjev Ivan Suna-raje že dopolnil svoj seznam košarkarjev, ki bodo nastopili v soboto, 5. februarja, v Ljubljani proti izbrancem trenerja Zmaga Sagadina, kjer bo v prvi peterki igral tudi Matjaž Smodiš. V deseterico izbranih košarkarjev je Sunara uvrstil tudi novomeškega centra Viskoviča, obrambni igralec Mirko Ščekič pa je prva rezerva.
ŽELJKO JOTANOVIČ DRŽAVNI PRVAK
ŠEMPETER - Na državnem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke v Šentpetru se je posebno odlikoval mladi atlet AK Dolenjske Toplice Željko Jotanovič, ki je bil v troskoku prvi (14.08) in drugi v daljini (6.48). Bil je razglašen tudi za najboljšega udeleženca prvenstva. V tej konkurenci je nastopila tudi Ibpličanka Nina Šimunič, ki je v troskoku osvojila drugo mesto (11.79). Uspešno je nastopil tudi Novomeščan Jcralič, ki je bil na 60 m ovire tretji (8.61), s 400 centimetri ob palici pa je zasedel celo drugo mesto.
ODBOJKARICE MED ODMOROM - Odbojkarice TPV Novo mesto so si večkrat morale vzeti odmor, da so spet zbrale svoje moči za nadaljevanje tekme.
Novomeščanke za četrto mesto
Odbojkarice TPV Novo mesto so spet v igri za četrto mesto - Vedno bolj se uveljavljajo mlade odbojkarice
NOVO MESTO - S tem ko so odbojkarice novomeškega TPV v soboto dokaj gladko s 3:1 (16, - 20, 17,17) premagale odbojkarice Šentvida, ki so bile sicer na lestvici pred njimi, so spet napovedale kandidaturo za četrto mesto, ki jih popelje v Evropo. Pomlajena ekipa novo-meških odbojkaric, ki se jim je pridružila izkušena Maja Guštin, igrajo od kola do kola bolje. Na sobotni tekmi so igrale zelo dobro, vendar je v drugem nizu nastopila kratka kriza, kar so borbene Ljubljančanke izkoristile in niz odločile v svojo korist.
v
Šport iz Kočevja
• RIBNICA - Že dolgo v Ribnici ni bilo tako razburljive ženske rokometne tekme. Delitev točk je najbolj pravična. Za zamujeno priložnost za zmago lahko žalujejo obe ekipi. Gostiteljice so po vodstvu 3:1 prevzele pobudo in vodile s 6:3, v tem obdobju so pokazale doslej najboljšo igro. V 58. minuti je bil izid 21:20 za Gramiz, gostiteljice so imele žogo za potrditev zmage. V poldrugi minuti sc je v želji po osvojitvi obeh točk zvrstilo nekaj napak. Kočevkc so tekmo končale z igralko manj in imele zadnji napad, a jim je za gol zmanjkalo časa. Med najboljšimi igralkami tekme je bila Polona Klun, ki je v odločilnih trenutkih dosegla tri zaporedne zadetke.
• KOČEVJE-V prvem krogu drugega dela prvenstva z zahodni skupini druge rokometne lige so igralci Grče iz Kočevja premagali Alples iz Železnikov z 35:19. Kočevci so narekovali hitro igro, ki ji gostitelji niso mogli slediti. S sedmimi zadetki je bil Selan najboljši strelec in igralec tekme.
• RIBNICA - Rokometaši Inlesa Rika so se v trening tekmah pomerili s hrvaškim podprvakom Mctkovič Jambu in prvoligašem Tfcrmom iz Škofje Loke. Čeprav so obe tekmi izgubili, je bil trener Janez Ilc z igro zelo zadovoljen. V drugem polčasu so priložnost dobili mlajši igralci in z igro niso razočarali. Vsi poškodovani igralci uspešno okrevajo. Na prvi prvenstveni tekmi proti Prulam pa ne morejo računati na Roka Henigmana, ki ima hujšo poškodbo gležnja.
• KOČEVJE - Kegljačice Kočevja so na kegljišču v Cerknici,
kjer igrajo vse tekme kot domačinke, brez večjih težav premagale zadnjeuvrščeno Izolo s 7:1. Pri domačinkah sta sc tudi tokrat izkazale Nagujeva in Stevaničcva ter mladinska reprezentantka Ovnova.
• KOČEVJE - Na tekmi 15. kroga v drugi odbojkarski ligi so igralci Kovinarja iz Kočevja vnovič izgubili. Tokrat so jih z 3:1 premagali igralci Tfcrmo Lubnika. Kočevci so nastopili s pomlajenim moštvom, neizkušeni igralci pa niso bili kos zahtevni nalogi, čeprav so v drugem nizu pokazali veliko borbenost in željo po uspehu.
• KOČEVJE - V 16. krogu v drugi košarkarski ligi so igralci Snežnika iz Kočevske Reke slavili v gosteh. Bfez večjih težav so premagali domačo Alpino Žiri z 92:71. Kočevci so imeli vso tekmo premoč pod koši, v napadu pa so zlahka polnili koš domačinov. Izkazali so se zlasti starejši igralci. Po tem krogu so na četrtem mestu in imajo možnost, da sc po več letih uvrstijo na četrto mesto.
• RIBNICA - V drugem krogu drugega dela prvenstva v zahodni skupini druge državne lige v malem nogometu so Ribničani klonili pred svojimi gledalci. V prvih minutah tekme so bili ncko-liko zmedeni, saj niso mogli pokazati, kaj zmorejo. Pomembnost tekme je bila velika, kar je vplivalo na hitro vodstvo gostov. Ti so izkoristili vrzel v domači obrambi in povedli, a so gostitelji kmalu prevzeli pobudo in z zadetki Hočevarja in Blatnika vodili z 2:1. V nadaljevanju so bili gostje boljši in so zasluženo zmagali z 3:2.
MG.
V prvem nizu je igrala dobro zlasti Bolgarka Nemčeva, potem je malo popustila, nato pa sta njeno vlogo prevzeli izkušeni Guštinova in Kopilova, ki je sijajno stregla z dobrimi podajami svojim soigralkam, tako da so bili streli napadalk vedno učinkoviti. V soboto bodo odbojkarice TPV Novo mesto gostovale v Ragozi, kjer jih čaka izredno ne-' ugodna ekipa Formis Bell, vendar jo Novomeščanke z dobro igro lahko nadigrajo. Če bodo domov prinesle zmago, potem bo njihovo četrto mesto še bolj _potrjeno.
Oslabljeni Žužemberčani - nekateri najboljši odbojkarji so poškodovani - so igrali na Ravnah proti domačemu Fužinaru GOK IGEM, ki je zmagal s 3:0 (18,21,23). Odbojkarji Žužemberka so nudili dober odpor, kar velja zlasti za tretji niz, ko so malce zasanjani gostitelji popustili. Vse je že kazalo, da bodo gostje iz Suhe krajine osvojili tretji niz (vodili so s 23:22), vendar jim je športna sreča ob zaključku odločilnega niza obrnila hrbet. Če bi domači vodili samo z 2:1 v nizih, bi se lahko zgodilo marsikaj, čeprav ima trener Žu-žemberčanov Bojan Brulc izredno kratko klop sedmih odbojkarjev.
REVIJA SLOVENSKE KOŠARKE V LJUBUANI
LJUBLJANA - Ljubitelji košarke v Sloveniji so preko medijev izbirali mgboljše slovenske košarkarje in tudi tujce v slovenskih košarkarskih ekipah, ki bodo zaigrali na dnevu slovenske košarke, ki bo v soboto, 5. februarja, v dvorani Tivoli. Kot je bilo pričakovati, so ljubitelji košarke v Sloveniji na drugo mesto postavili novomeškega krilnega centra Matjaža Smodiša, ki bo poleg Marka Miliča, ki je bil prvi, ter Zdovca, Bečiroviča in Kotnika zaigral v prvi peterki. Za druge košarkarje se še niso odločili, vendar je gotovo, da bo trener slovenske reprezentance med deseterico košarkarjev povabil tudi organizatorja igre Simona Petrova. Selekcija tujcev v slovenski ligi je zaupana trenerju Krke Telekoma Ivanu Sunari, kije v ekipo že uvrstil enega najboljših strelcev v ligi Iva Nakiča, odprto mesto pa ima vedno boljši obrambni igralec Mirko Ščekič, morda pa tudi visoki center Krke Telekoma Viskovič.
uspelo. Ob koncu tekme so gostje sicer še malo “znoreli”, kar so domačini spretno izkoristili in so jim do vrha napolnili koš. Končni rezultat 98:78 (34:37) nc kaže najbolj pravično poteka tekme, vendar na koncu ostane v športnih analih zapisan samo rezultat, igra pa se pozabi. Strelci za Krko Telekom: Dražovič 7, Jevtovič 10, Petrov 5, Smodiš 22, Viskovič 4, Grum 8, Drobnjak 13, Ščekič 4, Nakič 25.
Košarkarji TEN Krško so v zadnjem kolu imeli v gosteh vodilno ekipo v ligi, in sicer Novo Gorico. Po katastrofalnem štartu, saj so gostje v prvem polčasu vodili že s 23 koši prednosti, so potem Krčani z boljšo igro v drugem polčasu goste dohiteli, vendar v odločnih zadnjih minutah niso zmogli toliko moči, da bi pripravili pravo senzacijo. Tekmo so izgubili s tremi koši razlike (79:82). Z zmago bi Krčani napravili veliko uslugo ekipama Bežigrada in Radenska Creativ, ki sta v mrtvem teku za prvo mesto z Novogoričani.
BOŠTJAN ŠIMUNIČ 16.20 V TROSKOKU
ŠEMPETER - Na mednarodnem atletskem mitingu v Šempetru je blestel mladi atlet iz Dolenjskih Toplic Boštjan Šimunič, ki je dosegel izvrten rczulat v troskoku 16.20 m, kar je samo 19 centimetrov manj od rekorda Celjana Gregorja Cankarja. S tem odličnim rezultatom seje Boštjan na deset centimetrov približal normi, ki ga pelje na evropsko dvoransko prvenstvo v Gentu. Boštjan bo pred evropskim prvenstvom nastopil še v Miinchnu pa tudi v Ljubljani, kjer bo še dvakrat imel možnost doseči normo ter tako postati pri atlet iz Dolenjskih Toplic, ki bi se udeležil tega velikega tekmovanja evropskih atletov.
M. Š.
GREGA SKERBIŠ IN TAJA BORŠTNAR ZMAGALA V LENDAVI
LENDAVA - Minuli konec tedna je bil za igralce mirnskega badmintonskega kluba Ibm zelo uspešen. Na turnirju najboljših slovenskih igralcev do 13 let, je pri dečkih zmagal Grega Skerbiš, pri deklicah pa Thja Borštnar. S to zmago je Grega prevzel vodstvo na prvenstveni lestvici in je eden kandidatov za zmago na državnem prvenstvu do 13 let, ki ga bodo Mircnčani marca organizirali v TVcbnjem. Premoč mirn-skih igralcev sta s tretjim mestom potrdila še Katja Strmole in Blaž Holc. Škoda, da zaradi bolezni ni nastopila nadarjena Špela Silvester, saj bi bil z njenim nastopom delež Mirnčanov še večji. Lendava je bila v nedeljo tudi prizorišče B-turnirja, na katerem sc je kar štirim igralcem Tbma uspelo uvrstiti na A-turnir najboljših slovenskih igralcev. Žiga Strmole in Trebanjka Maja Klmcn-čič sta sc pričakovano uvrstila na najboljši turnir, nekoliko presenetljiv pa je uvrstitev v finale trinajstletnic Thje Borštnar in Aleše Draginc.
M. ČUK
DVE ZMAGI KADETOV KRKE TELEKOMA
NOVO MESTO - Minuli vikend so kadeti KK Krka Telekom dosegli dve zmagi. V gosteh so premagali Salonit Anhovo z 97: 83 (Ivaškovič 29 in Gliha 28 košev), doma pa so ugnali Ježico z rezultatom 97 : 91. Manj uspešni so bili mladinci, ki so v domači dvorani po podaljšku izgubili s košarkarji Maribora Branika, rezultat je bil 86:82. V domači vrsti so bili najboljši Stakič 27, Mihailovič 19 in Bevc 15 košev).
M. M.
KOŠARKARJI EKONOMSKE ŠOLE NA REGIJSKEM TEKMOVANJU
BREŽICE - Na občinskem srednješolskem prvenstvu v košarki so košarkarji Ekonomske šole visoko porazili vrstnike z brežiške gimnazije, in sicer z rezultatom 99 : 37. Med zmagovalci je bil najboljši organizator igre Marjan Božič (23 košev), med poraženci pa Aleš Štricel (15 košev). Zmagovalna ekipa, ki sta jo vodila prof. Vladka Lopatič in Berto Žnidaršič, se je uvrstila na regijsko prvenstvo, ki je bilo včeraj v Črnomlju.
KOŠARKARJI KRKE TELEKOMA SPET V FORMI - Sobotna tekma košarkarjev Krke Telekoma z izredno borbenimi Škofjeločani je pokazala, da se domača ekipa pred odločilnimi tekmami spet vrača v staro formo (Foto: M. Klinc)
TRIJE NASLOVI ZA STARI TRG
STARI TRG OB KOLPI - Minulo soboto je bilo v organizaciji osnovne šole Stari trg v tem kraju ob Kolpi področno šahovsko prvenstvo za mlajše in starejše dečke in deklice, kjer je sodelovalo 14 ekip iz Mirne Peči, Smarjcle, Novega mesta, Šentjerneja in Starega trga. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki so zmagali v treh kategorijah, en naslov pa so osvojili šahisti z OŠ Center Novo mesto. Rezultati - mlajši dečki: 1. OŠ Stari trg (Mihelič, Sabina Mihelič, Hrovatin, Kapš, Kobe), 2. OŠ Grm Novo mesto, 3. OŠ Mirna Peč; mlajše deklice: L OŠ Stari trg (Medic, Madronič, Martinčič, Blažič, Vergo), 2,Oš Mirna Peč,
3.	OŠ Šmarjeta; starejši dečki: 1. OŠ Center Novo mesto (Radomir, Žitnik, Primc, Radež, Golobič), 2. OŠ Stari trg, 3. OŠ Šentjernej; starejše deklice: 1. OŠ Stari trg (Štaudohar, Farič, Kure, Mukavec), 2. OŠ Mirna Peč, 3. OŠ Šmarjeta.
R. RUDMAN
BLAŽ ŠONC NEPREMAGLJIV
BOŠTANJ - V tretjem krogu Posavsko - Dolenjske strelske lige za pionirje je največ krogov nastrcljal Blaž Sonc iz Leskovca (174), sledita Primož Kaplan (SD Leskovec) in Matej Givar (SD TVebnje).
A. A.
PLANINCI GREDO NA KOPITNIK (910 m)
NOVO MESTO - Tkim klub Krka - planinska sekcija vabi ljubitelje pohodništva in planinstva na Kopitnik (910 m) v soboto, 19. februarja. Odhod z avtobusom bo ob 7. uri zjutraj izpred tovarne zdravil Krke v Ločni. Hoje bo približno 6 ur. Potrebna je topla zimska pohodniška oprema. Prijave sprejemajo po telefonu Krka (312 - 537). Vodila bosta Rezka Moretti (378 - 160) in Tbmaž Mikec (312- 111).
KRČAN DIRNBERK V POLFINALU
KRANJ - Teniški klub Tkiglav iz Kranja je pripravil odprto dvoransko prvenstvo Slovenije v tenisu za mladince (18 let), kjer je nastopilo tudi nekaj igralcev iz Brežic, Krškega in Novega mesta. Najbolj uspešna sta bila Krčan Dirnberk, ki se je kot tretji nosilec po zmagi nad Kuclerjem (Šppl) s 6:1, 6:1 uvrstil v polfinale, kjer ga je premagal zmagovalec turnirja Ošabnik (TK TViglav) s 6:1, 6:0. Maj Jožef (TK Otočec) pa je izgubil v četrtfinalu, in sicer s Kukcem (Tkiglav), Kranjčan je bil boljši, saj je zmagal s 6.1, 6.2.
Krka Telekom spet melje tekmece
Košarkarji Krke Telekoma so prejšnji teden odigrali dve tekmi in zanesljivo zmagali -Zdaj so na vrsti Savinjski Hopsi - Košarkarji TEN Krško izgubili s tremi koši razlike
Rokometašice VIAS Šentjernej, ki igrajo v drugi republiški ligi, nabirajo izkušnje, ki bi jih rade vnovčile v novi tekmovalni sezoni
Drugo leto v prvo ligo?
ŠENTJERNEJ - V ne tako davni zgodovini ženskega rokometa na Dolenjskem so najprej v najvišji rcprubliški konkurenci igrale rokometašice iz Bele krajine, ki jih je vodil legendarni športni delavec Franc Moljk. Potem se je uspešna pot belokranjskega rokometa počasi končala, na sceno pa so stopile rokometašice Novega mesta in Šentjerneja, ki so s spreminjajočo sc srečo igrale v republiški in celo v drugi zvezni ligi (Novo mesto). Imeli smo dva močna rokometna kolektiva, ki sta bila v samem vrhu slovenskega ženskega rokometa. Ker dolenjski rokometni delavci niso našli skupnega jezika, da bi ustanovili eno močno ekipo, seje kmalu za obe ekipi začela rakova pot, kiju je pripeljala v drugi tekmovalni razred, kjer zdaj ob rokometašicah Škocjana iščeta svojo srečo. Vse tri dolenjske rokometne ekipe so na sredini prvenstvene razpredelnice in so brez možnosti, da bi prišle v prvo državno ligo.
Razgovor s trenerjem rokometašic VIAS Šentjernej Simonom Turkom pa je razkril nekaj načrtov tega mladega športnega zanesenjaka, ki
se sicer tičejo rokometašic iz Šentjerneja. TUrk je povedal: “Imamo vrsto obetavnih rokometašic, ki počasi dozorevajo. V ligi igramo s spre-minjanjočo sc srečo, kar pa ni važno, gre za to, da si mlade rokometašice nabirajo izkušnje, ki naj bi jih vnovčile v novi tekmovalni sezoni 2000/ 2001. Sedanjemu obetavnemu rodu rokometašic je svetel zgled Slavka Tbrk, ki kjub tridesetim letom še vedno vleče naprej mlade igralke, manjka samo izkušenj. Te nabirajo in naj bi jim v prihodnje pomagale, da bi naredile korak naprej. Če hočemo v prvo slovensko ligo, kar je naš cilj, bo potrebno dobiti še dve dobri rokometašici, potem bo ta ekipa sposobna igrati tudi v zahtevnejši konkurenci, kot je sedanja.”
Rometašice VIAS Šentjernej so v zadnjem času odigrale več prijateljskih tekem, kajti prvenstvo v ligi se začne že to soboto. Tako so v petek imele v gosteh rokometašice Kusto-šija iz Zagreba, ki so jih premagale z rezultatom 29:23 (9:12). Strelke za domačo ekipo so bile: Jamnik 6, Pavlenič 6, Bučar 1, Mijatovič 5, Cvelbar 1, Hudoklin 1, Turk 9.
SLAVKO DOKL
ROKOMETAŠICE VIAS ŠENTJERNEJ - Se bodo v novi tekmovalni sezoni vmešale v boj za sam vrh v ligi, ki jih pelje v prvo državno ligo. (Foto: S. Dokl)
Tbdi iz malega zraste veliko
Atletski klub Šentjernej, ki dela v izredno težkih razmerah, je v lanski atletski sezoni osvojil kar 42 odličij na različnih tekmovanjih - Velik uspeh Jožeta Vrtačiča
ŠENTJERNEJ - Petkov občni zbor atletskega kluba Šentjernej je pokazal, da so v tem malem dolenjskem kraju v lanski atletski sezoni delali zelo uspešno. To potrjuje tudi 42 osvojenih kolajn, ki so jih atleti dobili na državnih prvenstvih, atletskih mitingih, cestnih in uličnih tekih ter krosih. Med temi je tudi dvajset kolajn z zlatim skajem, kar pomeni, da so šent-jernjeski atleti osvojili kar dvajset prvih mest.
Gre dejansko za fenomen, saj so krst”, saj mu atletski strokovnjaki
v tej občini, ki ima vsega 6.855 prebivalcev, marljivi atletski delavci uspeli usposobiti atleta Jožeta Vrtačiča, ki je v Sloveniji daleč najboljši starejši mladinec v svoji kategoriji. Jože je bil tudi udeleženec članskega svetovnega atletskega prvenstva v Španiji, kjer je naša članska štafeta 4 x 400 metrov presenetila vso slovensko športno javnost. To je bil Jožetov “ognjeni
NAJMLAJŠI SO VIHTELI LOPARJE
OTOČEC - Teniški center otočec je pripravil drugega od štirih teniških turnirjev za najmlajše. Pri dečkih je slavil Rok Kranjc (TK Otočec), pri deklicah pa Maruša Kupm (TK Litija). V mini tenisu je bil najboljši Andrej Spudič.
J. M.
TREBANJKE ZMAGALE NA JESENICAH
JESENICE - Na kegljišču pod Mcžaklo so trebanjske kegljavke (Slavka Proscnik 397), Andreja Rifelj 397, Alojzija Kožar 402, Angelca Dalmacija 415, Alenka Miklavčič 410 in Milena Veber 421 podrtih kegljev) v l.B ligi dosegle presenetljivo visoko zmago nad favorizirano ekipo Ljubelja z 6:2 (2442 : 2376) in osvojile dve dragoceni točki.
N. G.
napovedujejo blestečo atletsko kariero. Mladi atlet, ki sc je v višave povzpel pod vodstvom trenerja Slavka Antončiča, je 11. novembra lani prestopil v novomeški atletski klub Krka Telekom, kjer bo imel še boljše možnosti za delo in bo zanesljivo udeleženec olimpijskih iger, ki bodo letos jeseni v avstralskem Syd-neyju. Poleg Jožeta, ki je bil med drugim ob pionirki Alenki Žnidaršič razglašen za najboljšega lanskega atleta AK Šentjernej, raste še vrsta mladih atletov, ki sicer niso na Jožetovem nivoju, vendar že nosijo dres z državnim grbom. Med drugim velja omeniti Kristjana Kralja, Alenko Žnidaršič, Majo Nose in še najmlajša - Janjo in Jožka Bučarja.
Na občnem zboru je dolgoletni predsednik Janez Kuhelj, ki ima veliko zaslug, da je na Šentjernej-skem polju zrasel tako močan atletski kolektiv, povedal, da je zaledje nadarjenih atletov zelo veliko, vendar da se dela v zelo težkih razmerah. Ni primerne atletske steze, kjer bi atleti trenirali in tudi tekmovali pred domačimi ljubitelji atletike. Dejal je, da večjega napredka atletike pod Gorjanci ne bo, dokler ne bo na voljo primernih sodobnih atletskih naprav s tartansko stezo. Občnega zbora se je udeležil tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin, velik ljubitelj športa, ki je atletskim delavcev obljubil vso pomoč pri premagovanju težav. Res ni v Sloveniji primera, da bi v tako majh-
PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠA ATLETA - Na občnem zboru AK Šentjernej so nagradili najboljše atlete in tudi trenerje. Za najboljšega atleta je bil proglašen Jože Vrtačič, za atletinjo pa pioirka Alenka Žnidaršič, ki je iz rok predsednika Janeza Kuhlja (na sliki) prejela lepo praktično darilo. (Foto: S. Dokl)
VIDA TRENZ nova predsednica AK Šentjernej se bo z veliko vnemo lotila svojega dela.
nem kraju, lahko živel atletski kolektiv s tako dobrimi atleti, ki se uveljavljajo v evropskem in v sv? tovnem merilu. Na občnem zboru so se za dolgoletno delo zahvalili predsedniku Janezu Kuhlju, za novo predsednico pa so izvolili športno delavko Vido Trenz, ki jo v njeni mandatni dobi čaka kar precej dela. Kajti to, kar je ustvaril Janez Kuhelj s svojimi marljivi sodelavci, bo težko ponoviti. Če se bo to zgodilo in bo Šentjernej spet dal enega olimpijca, bo Vida Trenz prav gotovo upravičila svoje poslanstvo.
SLAVKO DOKL
MLADI ČRNOMALJSKI NOGOMETAŠI SO IGRALI V LITIJI
LITIJA - Nogometaši z osnovne šole Loka so nastopili na četrfina-lem turnirju za državno prvenstvo v malem nogometu, ki je bil v Litiji. Mladi Črnomaljci so dosegli naslednje rezultate: OŠ Loka : OŠ Litija 0 : 2, OŠ Loka : OŠ Matije Čopa 3 : 2 in OŠ Loka : OŠ Martina Krpana 2 :1. Ekipa Loke se je uvrstila na drugo mesto, k temu so največ prispevali nogometaši Aleš Miketič, Mario Drinič in Jeronim Brčina.
MILAN MITROVIČ ZMAGOVALEC
SEVNICA - Končano je odprto šahovsko prvenstvo Sevnice v počasnem šahu za leto 1999, kjer je nastopilo dvanajst šahistov iz Sevnice in Krškega. Zmagal je Milan Mitrovič, druga sta bila Miroslav Šibilja in Mirelo Ahmetovič, sledijo pa Sanja Žnideršič, Samo Štajner, Predrag Lazič, Jovo Stevič, Milovan Smiljič, Martin Mirt, Čedo Cvcta-novski, Jože Lekše in Primož Tomažin.
J. B.
LOKOSTRELCI V ITALIJI
CORMONS - Tričlanska ekipa lokostrelskega kluba Novo mesto je gostovala v Italiji, kjer je nastopila na mednarodnem turnirju v Cor-monsu. V kategoriji prosti lok je Uroš Glavan zadel 578 krogov in zasedel odlično drugo mesto. Ekipa LK Novo mesto (Uroš Glavan, Borut Šali in Edo Ambrož) pa je z dobrim streljanjem osvojila tretje mesto, kar je v tako hudi mednarodni konkurenci velik uspeh.
U. G.
NOGOMETAŠI MIRNE NAJBOLJŠI
TREBNJE - V trebanjski športni dvorani so odigrali 6. krog v obeh občinskih ligah v malem nogometu. V prvi ligi vodi Mirna s 16 točkami, kije premagala Trg. Marina. V drugi pa Trebelno, ki je porazilo Ponik-
KEGLJACI SO BILI USPEŠNI
TREBNJE - Kegljači so minuli vikend dosegli naslednje rezultate. Ženske - 1.A liga: Kočevje - Mcha-no Izola 7:1, l.B liga: Ljubelj -TVeb-njc 2:6, Moški - 2.1iga zahod: Kočevje - Mehano Izola 7:1. 2.1iga vzhod:
1.	Mirtoteks III. - Sremič 5:3,3.1iha zahod: 1. Rudar Črnomelj - Poštar 5:3, Iskra Transmission - Novo mesto 7:1, vzhod: Sremič Krško - Konstruktor geodeti 6:2.
N. G.
Nevtralci v akciji
Prvi smučarski skoki
LOŠKI POTOK - Pisali smo že, da so se retijski Nevtralci že jeseni začeli pripravljati na zimske športne aktivnosti. Tako so očistili grmovje in drugo podrast na srednji Bloudkovi skakalnici, prav tako so očistili doskočišče 60-metrskc Goriškove skakalnice. Slednja je namreč brez zaletnega mosta in je ta trenutek uporabna samo za smučarske spuste. Računajo, da bi to skakalnico povečali na 90 m, vendar brez širše pomoči najbrž ne bo šlo. Ta pa je že obljubljena. Pričakovati je namreč, da bo naslednja leta zraslo nekaj dobrih skakalcev, ki sedaj 'obiskujejo tečaj teh veščin v Ljubljani. Večja skakalnica bi tako služila za treninge in prav gotovo tudi za vrhunska tekmovanja, po katerih je Loški Potok pred časom že slovel.
V nedeljo, 16. januarja, pa je bilo izredno živahno na najmanjši, 15-metrski skakalnici, preko katere se je spuščalo vse od najmlajših do tistih, ki jim je že 30-mctrska Bloudkova skakalnica prevelika.
Nočno sankanje ob razsvetljavi bakel so Nevtralci organizirali v soboto, 29. januarja. Sankačev jc bilo preko sto in najmanj dvakrat toliko gledalcev. V nedeljo, 6. februarja, pa bodo skoki na Blovdkovi skakalnici z začetkom ob 13. uri.
A. K.
LJCIDSKA UNIVERZA
KRŠKO
učimo se za življenje
Ekonomska fakulteta Ljubljana
vabi v skladu z razpisom za šolsko leto 2000/2001 k vpisu v propram VISOKA POSLOVNA SOLA, 1. in 3. letnik, ki bo kot IZREDNI ŠTUDIJ organiziran v študijskem središču LU KRŠKO.
•
Visoka upravna šola Ljubljana
bo v skladu z razpisom za šolsko leto 2000/2001 v študijskem središču LU KRŠKO izvajala visokošolski program
JAVNA UPRAVA,
ki bo prav tako organiziran kot izredni študij.
•
Višja strokovna šola za gostinstvo Maribor
v skladu z razpisom za šolsko leto 2000/2001 vabi k vpisu v VIŠJEŠOLSKI program ORGANIZATOR POSLOVANJA V GOSTINSTVU,
ki ga bo v študijskem središču na LJUDSKI UNIVERZI KRŠKO organizirala kot izredni študij.
Informacije in brezplačne prijavnice za prvi vpis so vam na voljo na: Ljudski univerzi Krško, Dalmatinova 8, Krško; tel. 0608/22-811 ali 22-677; www.lu.krsko.si e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo na Ljudski univerzi Krško: v soboto, 12. februarja med 10. in 12. uro.
UBIT
IZŠLA JE FEBRUARSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT, MODA, AVTO
Na športnih straneh so v središču pozornosti Špela Bračun, Peter Žonta, Ronaldo Pušnik, Marika Kardinar, Jure Robič, Janiča Kostelič, Walter Berry... Pogovarjali smo se z Rajkom Šugmanom in Brankom Elsnerjem. Pišemo o najboljših teniških igralcih vseh časov, NBA ligi in Charlesu Barkleyu, bližajočem se evropskem nogometnem prvenstvu in še drugih športno začinjenih vsebinah. Na modnih straneh vam predstavljamo modne smernice ženskega oblačenja za pomlad-poletje 2000, pišemo o prenovljeni moški klasiki, modnih spodrsljajih minule sezone, trendovskih srajčnih oblekah in plaščih... Predstavljamo kreatorja Marca Jacobsa, svet skrivnostnih parfumov, kozmetične novosti...
Na avtomobilskih straneh smo se popeljali z VW Passatom V6 TDI 4 motion, Hyundaijem XG30, Peugeot partnerjem 1.8 in Renault kangoo pampo. Predstavljamo novega VW Pola in prenovljenega Renault clia. Pod drobnogledom so avtomobilske novosti leta 2000. Pišemo o avtomobilski bitki za športni prestiž, koncernu Volkswagen in slovenskemu izboru za “Avto leta”.
Nova februarska številka revije E-ŠPORT, MODA, AVTO vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Prav tako vas čakajo zimske KRIŽANKE E-ŠPORT!
DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj
ROMANA TOMŠIČ
Žensko potepanje v gorah Nepala
(l)
Bilo je poleti 1998, ko meje poklicala prijateljica Darja in vprašala, če bi šla v Nepal na treking. Seveda bi šla, a kdaj, za koliko denarja in za koliko časa? Probleme z denarjem in prostim časom smo si vse štiri uspešno rešile in konec oktobra odletele v Nepal.
Prekladanja po letališčih in leta- luknjaste še bol/ kot pri nas pozi ~	'	'	‘ici. Sv
lih imaš kmalu zadosti. Iz Trsta preko Delhija, kjer te letališki uslužbenci poskušajo mimogrede obrati za kakšen dolar, če imaš preveč prtljage, smo odleteli v glavno mesto Nepala Katmandu. Na letališču smo kupile vizum za 25 dolarjev, zamenjale nekaj dolarjev v nepalske rupije po tečaju 5400 rupij za 80 $ in se z goro prtljage odpravile z letališča. Predstavnik naše turistične agencije nas je že čakal pred izhodom. Kot večina agentov, ki čakajo pred letališčem na svoje kliente, je v rokah držal list s Ksenijinim imenom. Naenkrat je okoli tebe polno ljudi. Vsak ti ponuja kakšno uslugo, za denar, seveda. Prtljago smo zložile v dva razmajana taksija in se odpeljale v hotel Thorong Peak, ki stoji v enem lepših predelov mesta, v Thamelu. Hotel je le nekaj metrov oddaljen od glavne ulice. V njem smo imele mir, le malo stran pa se nam je z vsem vrvežem ponujala glavna ulice.
Promet v Katmanduju je res zanimiv. Vsakič, ko smo se peljale, smo uživale. Prvih nekaj minut debelo gledaš, potem pa se navadiš in celo sodeluješ z voznikom. Vozijo po levi strani, avtomobili so prave ropotarnice, brez ogledal in okenskih stekel, ceste pa so
mi. Vse se dogaja na ulici. Sveto kravo počakaš, da prečka cesto.
Vsi ves čas hupajo, verjetno že iz navade, ampak ob tem ne delujejo živčno. V mestu je tudi zelo slab
zrak, predvsem zaradi izpušnih plinov in prahu. Nekateri turisti nosijo celo maske.
Popoldne smo se odpeljale do prvega svetišča z motornim trikolesnikom, ki mu pravijo tuk-tuk. Ker po ulicah prodajalci niso vsiljivi, smo bile kar presenečene nad vsiljivostjo ljudi pri svetišču. Vsak ti nekaj prodaja, ponujajo se za vodiče, nikogar ne smeš slikati, ne da bi mu kaj dal. Prav nobenega miru ni. Ogledale smo si Svayam-bunath, opičje svetišče in Bodh-nath, ki je največje svetišče te vrste v dolini. To je velika bela kupola, visoka 40 m, na vrhu so Budove oči, ki gledajo na vse štiri strani neba. Spodaj, okoli kupole, ki jc v več nadstropjih, so molilni mlinčki, po celem svetišču pa visijo pisane molilne zastavice.
Naslednji dan smo obiskale še eno turistično znamenitost, Pas-hupatinath, mesto ob reki, kjer Hindujci sežigajo mrtve. Pepel nato stresejo v reko, ki je bila v tem jesenskem času zelo nizka in umazana. Dobro, da smo si nekaj znamenitosti ogledale pred odho-
dom na treking, ker potem, ko smo se vrnile v mesto, za to nismo imele več nobenega veselja.
26.	oktobra smo imele rezerviran polet v Luklo, kjer se začne treking. Kljub temu da za to skrbi agencija, smo imele kar nekaj nevšečnosti, predvsem pa smo stalno nekaj živčno čakale. Prvo presenečenje je bilo, da nismo dobile kart za isti let. Letele naj bi vsaka z drugim letalom. Potem je zmešnjavo povečalo še slabo vreme. Ker je bil prvi polet odpovedan oziroma prestavljen, se je vsako uro situacija spreminjala. Thko sem letela s prvim letalom, in to skupaj s štirinajstimi drugimi turisti. Čez slabo uro smo pristali na letališču v Lukli, ki je tlakovano s kamni in peskom ter speljano v breg. Ko sem stopila iz letala, sem najprej opazila množico domačinov, ki so čakali turiste, da bi jim nesli tovor. Sedela sem ob robu letališča na svoji prtljagi in opazoval a'vrvež okoli sebe. TVi ure čakanja so hitro minile.
Popoldne smo se (f zbrale in ugotovile, da nam agencija ni priskrbela dveh nosačev. Čakal nas je vodič, z njim pa je bil nosač, ki pa je bil še otrok. Tako smo porabile v Lukli kar precej časa, da smo se dogovorile za zamenjavo nosačev.
Iz Lukle smo se popoldne napotile proti severu čez mračno dolino reke Dudh Kosi. Njena ledeno mrzla voda se je divje peni-
la med posejanimi balvani ter nanosi ledeniških ostankov. Zvečer smo se ustavile na ravni polici sredi rečnega pobočja, na katerem se je drenjalo ducat hiš in prenočišč. To je bila vasica Phak-ting, kjer smo prvič prenočile. Večinoma smo prenočevale v lesenih sobicah za dve osebi. Prav prijetno pa smo bile presenečene, ko smo v jedilnici dobile jedilni list, da smo naročile hrano in pijačo. Hrana je bila odlična, zelo okusno pripravljena, prav tako pijača. Namesto kave smo pile čaj z mlekom. Ker so nas že pred odhodom v te kraje svarili, naj pazimo, kaj bomo použile, smo vodo kupovale v plastenkah, višje, v hribih, pa smo kupovale prekuhano vodo, kar je bilo ceneje. Vsak dan smo spile dva do tri litre tekočine.
Posebna zgodba so nepalska stranišča, ki jih človeški iztrebki dobesedno preplavljajo. Latrine so bile tako nagnusne, da je večina ljudi potrebo opravljala kar na prostem. Ogromni kupi človeških in živalskih iztrebkov so ležali vsepovsod in nemogoče je bilo, da ne bi stopila vanje. Ponoči je deževalo, zjutraj na poti proti Namche Bazarju pa smo lahko opazovale le meglice, ki so se vlekle čez pobočja okoliških hribov. Reko smo morali večkrat prečkati po . visečih mostovih, ki so obešeni visoko nad vodo. Prašna pot se je včasih odmaknila od bregov reke, se vijugasto zarezala v strme stene
kanjona in se vila mimo borovih gozdov. Krasna vzvalovljena vrhova Tamsekurja in Kusum Kangru-ja sta se dvigala v nebo tri tisoč metrov nad nami. Vsak košček plodne zemlje so ljudje zravnali, obdali s kamnitimi ogradami in potem posadili ječmen, ajdo ali krompir. Na dolgih vrveh ob pobočju so navezane molilne zastavice in celo ob najvišjih prelazih stojijo tik ob poti stari budistični corteni, večje kapelice, narejene iz skale, in z zidovi s skrbno izrezljanimi skalami, imenovanimi mani. Ploščate skale so naložene posredi poti, tako da iz njih
nastane majhna stena, ki ločuje obe strani steze. Po budističnih pravilih morajo popotniki vedno hoditi po levi strani stene.
Ko smo se vzpenjale po poteh, odmaknjenih od reke, je bila pot nenadoma natrpana s popotniki -trekerji, kolonami jakov, z menihi v rdečih haljah in z nepalskimi . nosači - šerpami, ki so se šibili pod tovori. Himalajski jaki niso pravi jaki, ampak so križanci med jaki in govedom. Samice čistokrvnih jakov se imenujejo naki. V nekem lodgeu smo celo veselo naročale
jakovo mleko. „	....
J	Se	nadaljuje
I J* KRKNZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
e-
Odgovori, popravki	in	mnenja	• popravki in	mnenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
V
Se moje mnenje o fašizmu
DL 2, 13. januarja
Gospod Jože Androja iz Šentjerneja, nihče vam ne krati pravice, da ne bi smeli napisati svojega mnenja o dogodkih medvojnega časa, žal ste že precej zamudili. Radi bi pomagali razčistiti dogodke iz tistega časa. Dejstva so zanimiva, vendar jih ne more spremeniti noben še tako učen zgodovinar. Veliko nas je še živih, ki smo z vami vred preživeli vojne grozote pod obronki Gorjancev, o tem je bilo že veliko napisanega. Zdi se mi, da ni vaš namen razčiščevati fašizem, ker ste bili v času fašizma trinajstleten deček.
Iz napisanega sklepam, da vas muči spomenik pobitim domobrancem in drugim žrtvam komunističnega nasilja v Šentjerneju. Dovolj žalostno je, da nasilno pomorjeni brez vsake sodbe počivajo pometani v razne grape in vrtače in že več kot pol stoletja ne najdejo večnega miru; pustimo jim vsaj spomenik! Večina domobrancev je bila pod italijansko oblastjo prisilno mobilizirana v legijo, poznejše domobrance, nekateri pa so se iz znanih razlogov pridružili pozneje.
Ne mroem se strinjati z vami, da so sc domobranci borili za Nemce in da so nosili nemške uniforme. Kaj je Slovane in Slovence čakalo pod nemško oblastjo je bilo dobro znano ne samo na Štajerskem, temveč tudi v naši neposredni bližini. Za boljše razumevanje vam povem, da so tudi starši moje mame s tremi sinovi pobegnili pred selitvijo preko Krke na italijansko stran. Nemci so jim izropali dom, partizani pa ubili vse tri sinove. Komunizem je za vas najboljša teorija, za to vam svetujem, da preberete knjigo, ki je izšla v lanskem letu z naslovom Črna knjiga komunizma. Knjigo je izdala Mladinska knjiga oziroma založba Mladinska knjiga. Pretresljivo branje: komunizem je zahteval okrog 100 milijonov žrtev po celem svetu, kjer je vladal, in to večina lastnih državljanov.
FANI LORBER Vel. Malence
Za kulisami prireditev dedka Mraza
DL 4, 27. januarja
Sonja Rostan, si je za obračunavanje na straneh Dolenjskega lista zagotovo izbrala napačno pot, ki bo nedvomno škodila ugledu Veselega
decembra in vsem “stotnijam” prostovoljcev, ki so v vseh dvajsetih letih sodelovali in gradili ta naš dolenjski Veseli december, daje postal zgledna in zagotovo največja tovrstna prireditev v Sloveniji. To potrjuje tudi vsako leto večje število tistih, ki nas podpirajo, da lahko izvedemo tako velik projekt, in gotovo je težko najti podobne dobrodelne prireditve, kjer bi za obdaritev otrok prispevalo kar 461 donatorjev. V teh dneh smo vsem poslali zahvalo, tudi Sonji Rostan. Veseli smo, da smo zbrali denar za obdaritev in program, in ni nam žal, da je naše društvo s prispevkom 2 milijona 800 tisoč tolarjev (lastna sredstva, ki smo jih 'pridelali’ v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah) postalo največji donator te prireditve. Kakorkoli že razmišlja Sonja Rostan, projekt je zdrav, saj smo letos k sodelovanju pritegnili vse občine, oddali smo vsa darila, kar pomeni, da akcijo podpirajo tako donatorji kot starši otrok, ki so deležni daril. Organizirati Veseli december pomeni biti malo nor in tisti, ki tri mesece za to delajo dneve in noči z nami, se zavedajo le dobrih stvari, ki jih bodo za vso dolenjsko mladež storili, nikoli pa jim ni v zakulisju denar, ki naj bi ga za to dobili. Napad name je napad na vse te delavce pa tudi na vse, ki so v tridesetih letih z nami gradili to društvo, ki v svojem programu nima le Veselega decembra, temveč še na desetine drugih akcij, ki segajo do otrok preko občinskih in regijskih meja. Te stvari je Sonja Rostan v svojem napadu pozabila omeniti, zato je potrebno sodelovanje z njo pokazati tudi v drugi luči, česar si mi nismo želeli, izzvala ga je sama.
Obračunavanje v prejšnji številki Dolenjskega lista je zakrivil honorar, ki ga Sonja Rostan zahteva od prireditvenega odbora Veselega decembra, saj drugače njenega nezadovoljstva v programu ni bilo čutiti. Takoj v začetku januarja se je oglasila v naši pisarni in mi nasmejana in vesela izročila knjižno darilo (taka darila je prinašala vseh petnajst let) ter se zahvalila za sodelovanje. Istočasno je v kuverti izročila tudi račun, v katerem zahteva 200 tisoč tolarjev honorarja. Takšnega računa niti v sanjah nismo pričakovali, zato smo račun dali v obravnavo na predsedstvu našega društva. Da smo doslej pripravili najdražji kulturni program (v vrednosti 1.113.908 tolarjev), kar se za pričakovanje leta 2000 tudi spodobi, članov našega predsedstva ni motilo. Oblačila za 35 kostumov baletnih plesalcev, račun šivilje je veljalo 233 tisoč tolarjev. Malice za nastopajoče: sendviči, sokovi, pice 100 tisoč tolarjev. Darila za nastopajoče 100 tisoč tolarjev, ostalo so še računi za bombone, kombi, avtobus, manjši računi za rekvizite... Večjega honorarja sta bila deležna le čarovnik in dedek Mraz. Za 26 nastopov je prejel čarovnik, ki se je vsak dan vozil s Ptuja, le 150 tisoč tolarjev, kar je komajda za prevozne stroške. Silvo Polak je za vlogo dedka Mraza dobil nekaj deset tisoč tolarjev manjši honorar. Oba ostajata naša prostovoljca in sta se že ponudila za naslednje leto. Sonja Rostan je za lanskoletni scenarij dobila 60 tisoč tolarjev, nekaj podobnega smo ji obljubili tudi letos. Pogodbe resda nismo sklenili, ker menimo, da delamo pošteno in s preverjenimi ljudmi. Ce bi zahtevala pogodbo, bi jo zagotovo sestavili, vendar ne s takimi stroški. Menimo, da je bil scenarij, ki si ga je za letos izbrala Sonja, pretežak, da je bila več kot pol meseca pred nastopom na bolniški in zato ni zmogla vsega, kar si je zamislila.
Že na generalni vaji nekaj dni pred prvim nastopom je bilo čutiti, da otroci še niso zaplesali na glasbo in da ne zmorejo kvalitetno predstaviti tistega, kar je bilo v scenariju. Sonji in nastopajočim smo mirno
povedali, daje potrebno še piliti in vaditi. Ob teh pripombah je Sonja dobesedno znorela, vsevprek zmerjala s kreteni, tiste, ki bodo zunaj Novega mesta po dvoranah spremljali program, pa s primitivci, češ da bo zanje vse to dobro. Karkoli smo že, kapitalisti, socialisti, komunisti, želeli smo, da bi prav vsi otroci doživeli enak program, kar je naše geslo. Ko smo Sonji želeli pomagati in bi se morala naslednji dan ob 8. uri oglastiti v naši pisarni in prinesti kaseto, je njeno kričanje preseglo vse meje, češ da je ona umetnica, da vstaja ob dveh popoldan in kaj si, kreteni, mislimo. Uspeli smo se dogovoriti za vajo v nedeljo dopoldne, na kar so otroci pristali.
Ob takem začetku so se v ponedeljek, 20. decembra, pričeli obiski dedka Mraza in smo že dopoldan želeli narediti kar največ, da bi otroci lažje odplesali in odpeli, kar so se pri Sonji naučili. Osrednji incident, ki ga nihče ne more pozabiti, pa se je zgodil v učilnici OŠ Grm, kjer smo se prvi dan zbirali za odhod. Nič hudega sluteča in nadvse prijazna tajnica našega društva Irena Pugelj je pomagala pripravljati otroke na nastop, ko je v učilnico prihrumela Sonja Rostan, jo zgrabila za vrat, jo pričela daviti in brcati v zadnjo plat. Na ta način jo je odstranila iz razreda pred očmi vseh odraslih nastopajočih, nekaterih staršev in otrok. Sonja ni odšla z nami kot prejšnja leta. Bali smo se, da nam bo še kaj zakuhala, in bili veseli, ko smo po tednu dni zaključili nastop na sedemindvajsetem odru.
Nihče od staršev in otrok na nastopih ni slutil tega zakulisja, z otroki smo delali mirno, pripravili nov scenarij, jih učili nastopanja na avtobusih in v zakulisju odra. Ni res, da so ostali brez sendvičev in daril. Vsak dan so dobili sendviče, sokove, pomaranče, čokolade in bombone, na koncu še pice in darila. Povsod, kjer so nastopali, so bile dvorane zakurjene in tople, le v kulturnem domu v Prečni je bilo mrzlo in smo jim dovolili nastopati v bundah.
Veseli smo in si z otroki še želimo sodelovanja, s Sonjo Rostan pa na tak način nikoli več. O pripetljajih z njo smo govorili tudi z njenim ravnateljem Zdravkom Hribarjem, ki je dejal, da se s to žensko o tem ne želi pogovarjati in naj se obrnemo na dr. Gradišarja, ki jo zdravi. Sama je v zagovor računa napisala, naj ji plačamo tudi “petletni študij boemskega življenja v Parizu oziroma iskanja smisla življenja, medtem ko moji vrstniki v Sloveniji srečno sanjajo o večnem komunizmu” in “raziskave neobičajnih duševnih stanj nesrečnih ljudi po bolnišnicah, da bi končno našla smisel življenja.” “Nisem uboga reva in se z reveži ne družim,” je med drugim zapisala na koncu. V honorar 200 tisoč tolarjev si je kar sama določila tudi jubilejno nagrado za petnajstletno sodelovanje.
O višini honorarja ob takšnem sodelovanju naj se Sonja Rostan pogovori s predsednikom društva Jožetom Jazbecem, v Dolenjskem listu pa z njo ne nameravam več polemizirati. V petnajstletnem sodelovanju s Sonjo imam še toliko 'municije', da bom zaščitil tiste, ki s srcem delajo za Veseli december in za druge prireditve, ki jih pripravljamo za otroke.
JANEZ PAVLIN, vodja Veselega decembra
Za kulisami prireditev dedka Mraza
DL 4, 27. januarja
Pišem vam kot delavec, prostovoljec in član predsedstva društva prijateljev mladine ,Mojca’ Novo mesto. Ogorčen sem nad pisanjem Sonje Rostan v prejšnji številki Dolenjskega lista. Uidi sam sem zaslužen za vse, kar je v zadnjih petnajstih letih zraslo v tem društvu pod skrbno roko Janeza Pavlina, zato ne dovolim, da se o Veselem decembru piše na takšen način. V letošnjem letu zaradi poškodbe roke nisem sodeloval pri pripravi Veselega decembra, zato pa sem se dnevno oglašal v pisarni društva in pomagal. Seznanjen sem bil z vsem, zato sem že prej vedel za skaljene odnose s Sonjo Rostan. Poznam jo tudi že iz prejšnjih let, ko sem sam spremljal z novoletnim kamionom Veseli december po Dolenjski. Bila je tiha in mirna, vlogo varuhov nad otroki smo prevzeli sami.
Sonja Rostan kritizira mrzle dvorane, v katerih naj bi nastopili otroci. Kaj pa takrat, ko smo s kamionom potovali po še tako oddaljenih vaseh in so otroci nastopali pri minus deset in več stopinjah in sem sam skrbel, da smo jih pred nasto-
pom in takoj po njem ogrnili v bunde in skrbeli, da se niso prehladili? Sonja je bila dobre volje še za vse sodelujoče v programu. To je bila naša nagrada skupaj s skromnim pisnim priznanjem. Kolikor poznam Pavlina, vem, da je še danes tako in bo tako, dokler bo on organiziral Vesele decembre. Ob tem se spominjam, kako smo lastnoročno sestavljali novoletno razsvetljavo v stari mrzli stopiški šoli, vse noči v decembru smo čuvali naš Glavni trg, Pavlin pa nam je dal v roke žarnice, grla in žico, da smo do zjutraj pridelali nekaj deset metrov novih nizov.
Človek ne more pozabiti tudi načina dela pri gradnji tabora v Dolenjskih Tbplicah. Delali smo ob sobotah, nedeljah, praznikih, ponoči, dopoldan in popoldan. Jemali smo dopust v svojih službah in naredili to, na kar smo danes lahko ponosni. Sto in sto ljudi, ki so v teh letih delali z Janezom Pavlinom, ve, da je on pravi delavec, ki bo v dobrobit dolenjski žrtvoval vse, tudi svoje zdravje. TUdi sam bom še pomagal, kttmi bo zdravje spet to dopuščalo.
ZDENKO IVANČIČ Jekčeva 8, Novo mesto
Napoved stavke kot strela z jasnega
DL, 27. januarja
Novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj je v zapisu pod zgoraj navedenim naslovom povzel izjavo direktorja Jožeta Paznika, ki pravi, da podjetje “posluje pozitivno”. Za koga pozitivno? Za delavke gotovo ne, saj direktor Jože Praznik ni imel toliko srca, da bi pred novim letom delavkam dal plačo. Zato sva se s Francem Premrlom, vodjo pravne službe Alternative, v sredo, 5. januarja 2000, oglasila pri direktorju In-ter-Tbba Jožetu Prazniku, ki je obljubil izplačilo zajamčenih plač (40.000 SIT) za december do petka, 7. januarja, do 12. ure. Ker Praznik ni držal besede, je Sindikat čevljarjev v Inter-Tobu napovedal stavko. Zato ne držijo trditve direktorja Praznika, daje bila “napoved stavke strela z jasnega”. Žalostno je, da morajo delavci napovedati stavko, da direktor obljubi izplačilo plač, torej tisto, kar delavkam pripada po zakonu. Ravno tako ne drži, da lastnik firme ni bil obveščen o ustanovitvi sindikata Alternativa v Inter-Tobu.
27.	januarja letos je direktor In-ter-Tbba Jože Praznik s predsednico stavkovnega odbora Sabino Vovko podpisal sporazum, s katerim se je zavezal, da bo do 11. februarja izplačal plačo za december in do 6. marca plačo za januar! Poleg tega je Praznik obljubil, da bo izplačal neizplačani del regresa za leto 1999 najkasneje do 6. marca in povrnitev stroškov za prevoz na delo in nadomestilo za malico za november in december, in sicer najkasneje do 11.
Predstavniki SDS kljub mnogim dokumentiranim odgovorom še kar naprej trobijo o namišljenih privilegijih udeležencev NOB. Še posebej vehementno pa se je spravil na vojne invalide treh kategorij Janez Štibrič, ki trdi in piše, daje za invalide prve skupine previsoka odmerna osnova, ki znaša 147 tolarjev. Ali sploh ve, da so to invalidi brez obeh okončin, brez oči ali popolnoma gluhi?
Tistin tisočakov invalidnine jim ne bi smeli biti nevoščljivi že zato, ker vsega, za kar so prikrajšani, ni mogoče nadoknaditi ali plačati z nobenim denarjem. Uidi zato bi bilo najbrž prav, da se postopoma izenačijo pravice vseh invalidov glede na stopnjo njihove invalidnosti. Seveda taka, da bi nižje pravice dvignili na raven višjih. Sedaj imajo domala povsod vojni invalidi celo z ustavo zajamčeno osebno zaščito, ker so pač za nji-ovo invalidnost odgovorne države. Razen tega se oblasti povsod boje, da se ljudje ni bi hoteli boriti, če bi koUponekod pred vojno invalide videvali pred cerkvami prositi miloščine.
Tej neprestani in grdi gonji proti vojnim invalidom NOB pa se toliko bolj čudim tudi zato, Ker je njihov predsednik SDS Janez Janša osebno predlagal zakon o posebnih pravicah invalidov iz leta 1991. Le-ti so imeli že takrat vse pravice po istem zakonu kot invalidi iz NOB, mirnodobni
februarja. Direktor Jože Praznik se je zavezal za izplačilo nadur, za zagotovitev pogojev za delo sindikata čevljarjev - Alternativa v Inter-Tobu in izboljšanje pogojev dela za delavke Inter-Toba, predvsem odpravo nočnega dela žensk.
ALBERT PAVLIČ
podpredsednik SZS-Alternativa
Samoprispevek bo, če bo sanacija
DL 2, 13. januarja
Ustavno sodišče RS je pred tremi meseci razveljavilo Zakon o samoprispevku. Po podanih pobudah je Ustavno sodišče RS o Zakonu o samoprispevku odločilo tako, ker zakon ni v skladu z ustavo in zakoni, nista določena višina in način pobiranja samoprispevka, navedeni zakon pa se mora uskladiti v roku 1 leta. Če bodo občani glasovali proti samoprispevku, novega samoprispevka najverjetneje ne bo možno več razpisati, ker zakonodajalec v tako kratkem roku ne bo pripravil usklajenega zakona.
V nadaljevanju pa bom naštel glavne razloge, zakaj bom glasoval proti samoprispevku:
1. Celotna vsota zbranega samoprispevka v 5 letih je večja od enoletnega proračuna občine. Enoletni proračun občine znaša nekaj čez 1 milijardo tolarjev, s samoprispevkom pa meni župan v 5 letih zbrati
1,2	milijarde tolarjev.
2. Zbrana vsota denarja od samoprispevka pomeni, da želi župan občanom povišati davke oz. dohodnino vsaj še za 10 odstotkov na mesec oz. na leto.
3. Po naštetih prioritetah samoprispevek v občini Črnomelj ni v skladu z Zakonom o samoprispevku. Zakon nalaga, da mora biti samoprispevek razpisan na osnovi družbenega plana občine oz. na podlagi prostorskih sestavin. Gradnja vodovoda je v družbenem planu, prav tako prizidek k OŠ Mirana Jarca. Ni pa v družbenem planu niti gradnja telovadnice, niti športni center v Loki, niti vrtec v Starem trgu. Zakon o samoprispevku pa tudi določa, da se samoprispevek lahko izjemoma razpiše za celotno občino. Še več, ne vidim niti enega razloga, da občani sofinancirajo gradnjo navedenih zadev (gradnjo šole in vodovoda), ki jih mora občina financirati v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Medtem pa iz občinskega proračuna občina financira dejavnosti, ki so povsem profitne narave, npr. smučarski center Gače. Razpisani samoprispevek je zato nezakonit in nelegalen, zato bo dan v oceno Ustavnemu sodišču RS.
4. Zastavljam tudi vprašanje, ali občina na javnih razpisih izbira ponudnike, ki niso najugodnejši s sprotnimi merili in njihova cena odstopa od 10 do 20 odstotkov od najceneje ponudbe. Če tako sešte-
vojaški invalidi ter civilni invalidi vojn. Po tem izrednem zakonu pa prejemajo dodatno k temu tudi osebne mesečne rente, ki so ena-e trikratnemu najvišjemu znesku dosmrtne mesečne rente po zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Razen tega imajo edini od zaščitenih po tem osnovnem zakonu vključno s svojci pravico do vojne odškodnine. Ali se ni ob vsem tem umestno vprašati, kdo ima pravzaprav privilegije?
Prav je, da invalidi iz leta 1991 vse to imajo, čeprav le za nekaj dni boja, ker je v vsaki vojni lahko kdo ranjen že prvi dan in gaje treba enako obravnavati kot tistega, ki je bil ranjen pozneje. Ni pa rav, da do tega ni upravičen tisti, i je bil več mesecev ali celo let na primer v udarni brigadi. Zato smo že in sedaj obnavljamo predlog za izenačitev pravic ostalih treh kategorij, zaščitenih po zakonu o vojnih invalidih, z invalidi iz agresije na Slovenijo leta 1991. Pri tem zelo upamo, da nas bodo skušali poslanci razumeti in vsak po svoje prispevati k pravični rešitvi tega nenormalnega stanja. Na srečo nihče ne trdi, daje bilo ranjencem med NOB lažje, ker je večini znano, da jih je (posebno težjih) ogromno umrlo že na poti do partizanskih bolnišnic od vseh mogočih naporov in izgube krvi, če jih že niso zajeli in pomorili okupatorji ali domači izdajalci. Tfditev, da so se borili za Slovenijo samo
jemo vse investicije na leto, prištejemo 10 do 20 odstotkov, pa se v 5 letih nabere tretjina vsote samoprispevka, za katerega sedaj župan tako agitira.
5.	Gospod župan, ostaja nepojasnjena tudi: zgodba o gradnji telovadnice in moja javno zastavljena vprašanja iz leta 1997 in 1998. V ta sklop pa bi lahko prišteli tudi gradnjo osnovne šole Loka.
Zato bom tudi šel na glasovanje o samoprispevku in glasoval “proti” samoprispevku, kajti če bosta dva glasova za samoprispevek, bo samoprispevek uveden za nadaljnjo nenadzorovano trošenje denarja davkoplačevalcev. Za samoprispevek pa bom glasoval, samo, ko bo izveden neodvisen finančni nadzor nad porabo sredstev pri občinskih investicijah.
V zvezi z zaprtjem livarne in županovim sklicevanjem, da občina nima nobenih pooblastil pri navedeni zadevi, tudi pri nameščanju filtrov, pa menim, daje to metanje livarskega peska v oči občanom. Občinski statut je v 13. členu določal: občina je pristojna za ukrepe za zaščito okolja, odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja, pooblastila za ukrepanje pa daje tudi sprejeti odlok, kakor tudi zakon o varstvu okolja.
BORUT GRABRIJAN, Črnomelj
Za kulisami prireditev dedka Mraza
DL 4, 27. januarja
Sem star partizan in vem, kaj pomeni udarniško delo in taki zagnani delavci, kot je Janez Pavlin. Že desetletja spremljam njegova prizadevanja za vračanje ugleda cvička, prireditve, ki jih je pripravljal za krajevno skupnost, nisem še zamudil nobenega Dolen’ca na Otočcu. Ta človek ima energijo in treba gaje podpirati. Letos sem njegovo delo spremljal še bolj podrobno in pomagal, kjer seje dalo. Sam imam 77 let in sem bil vse decembrske dni vsak dan v pisarni društva, kjer se je delalo od jutra do večera. V majhnih, skromnih prostorih čuvajnice na rotovžu so nastajale velike stvari. Bil sem zraven, ko so se pggajali za nizke cene za igrače in se veselili vsakega prispevka, ki je prišel na žiro račun. Sam sem najbolj vesel, da sem preko “decembra” dobil dobrega prijatelja in vesel sem, da se vsak dan srečava ali slišiva po telefonu. Veseli december je že mimo, v pisarni pa še vedno delajo zanj. Verjemite mi, da ni lahko. Še posebej, če je treba pobirati polena pred seboj. kar jaz, kot star partizan, še posebej dobro vem.
KAREL VENE Novo mesto
leta 1991, pa ni le smešna in neumna, ampak je tudi zelo žalostna. Saj je ta slovenski boj trajal stoletja in socialistična oblast ni priznala pravic samo svojim invalidom, ampak celo avstroogrskim. Thkoje priznala enake pravice kot svojim norcem tudi Maistrovim borcem. Poleg tega se borci NOB niso borili za tuj narod, ampak za nacionalno in socialno osvoboditev lastnega naroda, ki je med drugim prvič v preteklem tisočletju le tako lahko prišel do svoje slovenske vojske, ustanove, do lastnega parlamenta, do svoje republike z mnogimi lastnostmi države in celo do znatnega povečanja ozemlja. Ob tem tudi že med vojno do prvih tajnih volitev, ko so desetletja pred Švicarkami dobile volilno pravico naše žene. Tudi v tako ožigosani državi Jugoslaviji, ki je v resnici bila polna slabosti, so naši poslanci v mejah zvezne zakonodaje samostojno pisali zakone svoje republike in se v skrajni sili poslužili veta, ki gaje omogočal Zbor narodov, z enakim številom poslancev, velikih in majhnih narodov.
Sedanji parlament pa sprejema vse več zakonov po diktatu birokracije Evropske skupnosti, in vprašanje je, če bomo imeli tudi tam Slovenci pravico do veta in vpliv na skupne odločitve, pomembne za našo državo.
RUDI ROGELJ Maribor
Da T€ A/e. Ufp/M vee, A/A A/A S/ /4B?i f l
Kdo je v resnici priveligiran?
Napadi na namišljene privilegije invalidov NOB - Prav bi bila postopna izenačitev pravic vseh invalidov - Socialistična oblast priznala enake pravice tudi Maistrovim borcem
Razprodaje - priložnost za plitve žepe
Posezonska znižanja cen zimske kolekcije tekstila in obutve so se povečini iztekla • livni inšpektorji bodo februarja zaključili nadzorne preglede - Od sobote nižje cene športne opreme
NOVO MESTO - V novomeških prodajalnah tekstila in obutve, ki so v januarju znižale cene izdelkov za 20 do 40 odstotkov, ponekod celo za 50 odstotkov, so kupci večinoma izpraznili police preostalih zimskih zalog. Novomeški trgovci so zelo zadovoljni s tokratno posezonsko razprodajo in jo ocenjujejo za boljšo kot leta poprej. Od sobote, 5. februarja, ter naslednjih štirinajst dni bo po znižanih cenah na voljo tudi športna oprema.
KORISTNO JE PRIMERJATI CENE - Kljub budnemu očesu tržne inšpekcije ta vsako leto ugotovi veliko nepravilnosti in kršenja predpisov. Ponekod plakati na izložbenih oknih obljubljajo do 40 odstotkov znižane cene, dejanska znižanja pa so manjša in naivni potrošniki v vsej nakupovalni evforiji in poplavi “super cen" tega sploh ne opazimo. Izplača se obiskati več prodajaln in primerjati cene enakih izdelkov. (Foto: D. Žagar j
MODNI KOTIČEK
Od ortopedske do modne obutve
Lopatec. To ime ni znano le tistim, ki morajo zaradi deformacije stopal po ortopedsko obutev k čevljarju, ampak tudi številnim bolj ali manj znanim Slovenkam oziroma Slovencem, ki prisegajo na unikatno modno obutev. Nosijo jo Tatjana Gazvoda, Vida Čadonič Spelič, Saša Einsiedler in slovenske mišice. Čevljar Rudi Lopatec iz Šentjerneja se je v slabem desetletju razvil v enega najbolj uspešnih obrtnikov na Dolenjskem. Začel je z izdelovanjem enostavnih čevljev na recept, da se danes lahko pohvali s ponudbo raznolikih in unikatnih parov čevljev po zadnji modi. Kot pravi, ga spremlja le ena težava: ne more izdelati toliko, kot je naročil.
Leta 1994 se je zaradi omejenega števila ortopedskih čevljev opogumil še za izdelovanje in oblikovanje modne obutve po naročilu. “Ženske iz vse Slovenije so prihajale s slikami čevljev, ki so jih želele imeti, in izdelali smo jih tako rekoč čez noč, ” pravi Rudi. Danes s pomočjo še šestih zaposlenih v osmih urah izdelajo povprečno 1.200 parov čevljev. Pred petimi leti so v novem poslovno-trgovskem centru v Novem mestu odprli prvo trgovino, kjer so razstavljeni sproti naročeni modeli, to so raznoliki ortopedski natikači. Ženski sandali ali salonarji, gležnarji in škornji ter moški čevlji. Pari so izdelani na osnovi tujih katalogov, Rudijevih idej in želja naročnikov ter iz različnih vrst usnja. “Ob posebnih priložnostih se vedno več žensk odloča za čevlje iz istega materiala, kot je oblačilo. Čevlje smo izdelali tudi iz običajne rute. ”
Sicer pa so čevlji Lopatec znani tudi po tem, da so tudi ortopedski lahko modni. Torej tudi ženske z deformiranimi stopali lahko naročajo lepo modno obutev. In seveda modne dodatke - torbice, pasove, denarnice - iz istega materiala.
JERCA LEGAN
Zimske posezonske razprodaje so za potrošnike privlačnejše od poletnih, saj so kosi “težje” garderobe in obutve sorazmerno dražji, obenem pa je to za trgovce dobra priložnost, da pospravijo police in naredijo prostor spomladanski kolekciji. “Prodali smo več kot lani, čeprav smo imeli glede na ostale novomeške prodajalne relativno nizek odstotek znižanja cen. Že kak teden prej so potrošniki brskali po policah in si ogledovali ponujeno blago, tako da so si v pr\jh dneh znižanja lahko kupili tisto, kar so si zamislili. Vsak je rad lepo oblečen, vendar denarja ni, zato ljudje željno pričakujejo razprodaje,” je povedala Majda Piletič, poslovodja Modne hiše Julija. Uradni rok za znižanje cen tekstila je bil od 10. do 24. januarja, vendar se je večina prodajaln odločila še za dodaten teden, torej še za dodatno znižanje cen. V skladu s pravili so cene obutve lahko znižane največ štiri tedne, večinoma so se ugodni nakupi s koncem januarja tudi zaključili, trgovina Peko je cene nekaterih izdelkov v zadnjem ted-
nu celo za pol zmanjšala. Posezonske razprodaje urejajo dobri poslovni običaji, ki jih je sprejela
Gospodarska zbornica Slovenije
:?zsi ■	-........
njem le-teh bdi republiška tržna
(GZS) leta 1991. Nad spoštova-
inšpekcija. Tildi letos je glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek izdal inšpektorjem po Sloveniji navodilo o kontroli zimskih razprodaj blaga, ki bodo zaključene februarja. Dobri poslovni običaji so pogoj za lojalen nastop na trgu, omogočajo lojalno konkurenco in zaščito potrošnikov. Roman Kladošek je povedal, da so kršitve pogost pojav in da so inšpektorji pozorni predvsem na pravilnost objave razprodaje, označenost blaga s ceno pred znižanjem in na znižano ceno ter ali najvišji odstotek znižanja zajema eno četrtino vrednosti blaga v razprodaji. Tržna inšpekcija nadzoruje tudi spoštovanje rokov pričetka in konca razprodaj, pri manjših kršitvah trgovce le opozori, večje kršitve pa prijavi častnemu razsodišču pri' GZS.
D. ŽAGAR
IMP Livar začel reševati probleme
Samoiniciativni zbor krajanov se je zgodil, ker so bile razmere nevzdržne - Zahteve po zaprtju niso bile na mestu
Končno v Črnomlju in okolici lahko ugotovimo, da se je emisija umazanih izpušnih plinov iz dimni-kokv IMP Livarja močno zmajšala in lahko verjamemo vodstvu firme, da bo ostal proizvodni center v Črnomlju prijazen do okolja in ljudi, kot so obljubljali.
Vsekakor se ne bi “zgodil” samoiniciativni zbor krajanov za zaprtje tovarne, če ne bi bile obljube vodstva v celem lanskem letu lažne. Lahko razumemo revolt ljudi, zlasti bližnjih sosedov, ker je bilo včasih stanje neznosno.
In tu se verjetno pozitivna upravičenost zbora konca. Odbor, sklicatelj zbora, ni hotel prisluhniti argumentom nekaterih na zboru, daje problem rešljiv tudi brez zahteve po zaprtju tovarne. Navsezadnje je potrebno verjeti tudi stroki, ki je med drugim ugotovila, da livarski odpadni peski niso nevarni za okolico, in upamo, da bo tudi problem velikega kupa peska na dvorišču tovarne kmalu rešen.
Vodstvo obljublja, da bo dan odprtih vrat v bivšem Beltu v septembru letos. Povedo tudi, da so se lotili aktivnosti za pridobitev mednarodnega standarda ISO 14001, in
Delovni v RK Dobrnič
DOBRNIČ - Morda se sliši neskromno, toda člani KORK Dobrnič in naši aktivisti spremljajo življenje naših krajanov od rojstva do smrti. Lani smo se odločili, da obiščemo in s skromnim darilom razveselimo vsako družino, v kateri se je rodil tretji ali četrti otrok. V 1. r. OŠ sodelujemo pri sprejemu mladih med člane RK. V prijetnem srečanju, ki ga popestrijo ;.olarji s svojim programom, se
če bodo to dosegli, bo IMP Livar, proizvodni center Črnomelj, enako prijazen do okolice in tudi do zdravja zaposlenih, kot je sosednji Danfoss, ki je ta certifikat že pridobil.
Priznati moramo, da kljub zapletom, ki so, upamo, že za nami, verjamemo tudi, da so imeli probleme z dobavitelji in montažo filtrov, da so bili vodilni IMP Livar vedno za dialog tako s krajevno skupnostjo kot tudi z občinsko upravo in občinskim svetom.
V KS Črnomelj ugotavljamo, da zbiranje podpisov za zaprtje tovarne ni umestno, in ugibamo lahko, da so prvi pristopili k podpisu te zahteve, tisti, ki prejemajo državno plačo, ki ne poznajo vsakodnevnih skrbi v tovarni, ali no proizvodnja danes v redu stekla, bo dosti surovin, bomo dobili plačo in podobno. Tudi v naši sredini je dosti ljudi, ki cenimo vsako delovno mesto in vemo: dokler bo delo, bo tudi blaginja.
Ttidi na zboru občanov ob obravnavi razpisa za referendum za samoprispevek je bila tema proble- • matika nivšega Belta, zato v KS ugotavljamo, da bo potrebno vsaj enkrat letno sklicati zbore ljudi, na katerih bi spregovorili strokovnjaki medicine, medicine dela, ekologi in pod. Ugotavljamo, da nam te informacije manjkajo. Ravno tako moramo vsaj enkrat letno organizirati zbore glede komunalnih problemov, ker je bila glede sklicevanja zborov v naši KS nekajletna suša.
VJKA LOZAR, za svet KS Črnomelj
i
pogovorimo o delu in pomenu RK. Novi člani dobijo poleg izkaznic drobna praktična darila. Za
letovanje otrok na Debelem Rtiču, ki se ga udeležijo otroci z zdravstvenimi težavami, pomagamo staršem pri plačilu prispevka. Vsako pomlad Pripravimo v podružnični šoli Dobrnič predavanje. Konec junija imamo srečanje starejših krajanov v kulturnem
domu. Za lep program poskrbijo " listke in sof
:ne
potrebnejše in jim pomagamo
naše aktivistke in šolarji. S paketi iz akci je Nikoli sam obdarimo naj-
premagati vsakdanjo stisko.
V prednovoletnem času na domovin obiščemo in obdarimo bolne in ostarele. Med krajani širimo zavest o tem, kako potrebno je krvodajalstvo. V te akcije jih skušamo pritegniti čim več. Kar nekaj je takih, ki so kri darovali že petdesetkrat. V naši dolini ljudje dosegajo visoko starost - precenim ima ze nad 80 let. Vsakega obiščemo in skromno obdarimo. Ob smrti vsakega našega člana izrečemo sožalje njegovim bližnjim in se s priložnostnim darilom poslovimo od njega.
Vem, da vsega lega ne bi mogli opravljati brc/ naših članov, ki redno plačujejo letni prispevek, zato vsem h\ ala. Zahvala tudi do-brniškim pevcem, ki so nam že večkrat zapeli na srečanjih in gasilcem, ki pomagajo po svojih močeh.
FRANCKA KUŽNIK Predsednica KORK Dobrnič
KONCERT
Dializa 2000
Prijave za nastop na človekoljubni prireditvi Dializa 2000 prihajajo kar naprej. Poleg že v prejšnji številki Dolenjskega lista omenjenih ansamblov in posameznikov bo moč 8. marca ob pol osmih zvečer videti in slišati v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu: narodno-zabav-ni ansambel Vasovalci, oktet Vitis, mlado pevko Majo iz Vojnika pri Celju, Janija Muhiča, Saša Dukiča, plesna para Tweens, Škufca - Venturini, Melito Osojnik, duet Ira Romana ter Biser, Kontrabant, Slavka in Tončka Pluta, Čilija Patrola, Zlatka Dobriča, metliško folklorno skupino Ivan Navratil, Romano Kranjčan, Sendi in še koga. Prireditev bo brezplačno varovalo podjetje Gl, Center srednjih šol ne bo zaračunal najemnine za športno dvorano, ozvočitev bo brezplačno pripravil Festival Novo mesto, plakate, zahvale in vstopnice pa bo zastonj natisnila Tiskarna Kapu-šin s Krasinca v Beli krajini.
Na prošnjo za nastop so društvu kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske negativno odgovorili doslej le ansambel Henčka Burkata, Vlado Kreslin ter Irena Vrčkovnik.
TONI GAŠPERIČ
Ob 55. obletnici osvoboditve taborišča Auschvvitz
Sporočilo internirancev
Danes mineva 55 let od konca mučenja in uničevanja ljudi, ki jih je nemški nacifaši-zem pripeljal iz vseh držav Evrope v koncentracijsko taborišče Auschvvitz. Osvoboditelji taborišča so našli skladovnice trupel, ki jih esesov-cem ni uspelo zažgati pred begom iz Auschvvitza. Našli so tudi še nekaj tisoč internirancev, ki zaradi izčrpanosti niso mogli prej zapustiti taborišča. Med njimi smo bili tudi Slovenci.
Mreža koncentracijskih taborišč je bila gosto razpredena po Nemčiji in okupirani Evropi. Po nemških virih je bilo organiziranih več kot 1100 koncentracijskih taborišč in njihovih podružnic. V njih pa je trpelo čez 7 milijonov ljudi in komaj vsak deseti je ušel smrti. V imenu večvredne nemške rase in po programu Hitlerjevih idej, ki jih je zapisal v knjigi Mein Kampf, je določil usodo vseh narodov Evrope. Vsi, ki so se uprli njegovi volji, so bili izpostavljeni mučenju in uničenju. Čeprav je minilo že 55 let, je prav, da se spomnimo tega gorja, ki smo mu bili žive priče, in seznanimo mlajše generacije, kaj se zgodi, če zavlada moč nasilja in teptanje človekovih pravic.
Želimo in priporočamo, da bi šolska vodstva in vzgojitelji seznanjali mladino z ogledi spominskih krajev tr-plji pre 3is
nilo takim tragedijam. Le elcovih
pljenja (zapori, taborišča, pregnanstvo) z namenom, da bi se človeštvo v bodoče izog-
priznanje človekovih pravic in pravic vseh narodov lahko človeštvo obvaruje grozot, kakršne so se dogajale med drugo svetovno vojno in se, žal, še danes v mnogih delih sveta.
Naj bo ta dan posvečen vsem žrtvam koncentracijskih taborišč, ki so se borile
za svobodo, a je niso dočakale. Človeštvo jim dolguje neizmerno zahvalo.
Interniranci koncentracijskega taborišča Auschwitz na spominskem srečanju
USPEŠNI KAMENŠKI GASILCI - “Gasilci PGD Kamence sodijo med vzorna gasilska društva in so celo najboljši v Gasilski zvezi Novo mesto", je minulo soboto na občnem zboru kamenških gasilcev v Dolenjih Kamencah poudaril predsednik zveze Alojz Muhič. Poročili o delovanju društva in dosežkih njihovih članov sta podala predsednik in poveljnik društva Anton Kumelj in Milan Barbo. Tako, kot so do sedaj, bodo kamenški gasilci tudi v bodoče največ pozornosti namenjali oskrbi hidrantnega omrežja, kar je predpogoj za visoko stopnjo protipožarne varnosti. V letošnjem letu nameravajo prenoviti še streho tamkajšnjega gasilskega doma, njihove desetine pa se bodo udeležile gasilskih tekmovanj doma in v tujini. Na občnem zboru, ki ga je vodil Marjan Podvinski, so uspešnim gasilcem podelili tudi priznanja. (B. A.)
LANI NISO GASILI - Hinjski gasilci lani niso imeli dela, kljub temu da ležijo Hinje in okoliške vasi na gozdnatem in požarno ogroženem območju, zato jim je ostalo več časa za organizacijo že 11. tekmovanja harmonikarjev. Zaradi bolezni je dosedanji poveljnik hinjskih gasilcev Ciril Škufca svojo funkcijo predal Franciju Šporarju, društvo pa bo še naprej vodil predsednik Ciril Papež, ki bo imel letos veliko dela z zbiranjem denarja za nov gasilski kombi, saj je stari IMV-jev že oddelal svoje. (Foto: S. Mirtič)
PRISPEVKI ZA DIALIZNI SKLAD
V času do 24. do 30. januarja se je za projekt dializa 2000 nabralo 828.400 tolarjev, skupaj je do sedaj zbranih 15.305.888 tolarjev. Od 100 do 500 tisoč so darovali: Danfoss Compressors Črnomelj; Dolenjski list; STP Novo mesto; od 10 do 50 tisoč: Anton Žvas; Dominik Kosi (prevoz bolnikov Globoko); Krka, d.d.; Ivan Priselac, s.p.; Anton Zupančič Anton, Deška vas; do
5.000	tolarjev: Jelka Mantclj Jelka, Brusnice; Srečko Muc; PBS 24/1; Anton Šuklje; Anton Gršič; Oskar Simonovič.
OB VPISU ŠE O DELU UČITELJICE IN VZGOJITELJICE
DOLENJSKE TOPLICE - Osnovna šola Dolenjske Toplice se v tem letu pripravlja za vstop v program devetletne šole. V sredo, 9. februarja, bodo ob 16. uri predstavili bodoče skupno delo učiteljice in vzgojiteljice, ob 17. uri pa bo v prostorih šole tudi vpis v prvi razred devetletke za šolsko leto 2000/2001. Vsem staršem so poslali pisna vabila, lahko pa se oglasijo tudi taki, ki vabila niso dobili, pa bi otroka radi vpisali.
Kot nam sporoča ravnateljica Darja Brezovar, so staršem varovancev v vrtcu in vseh drugih otrok, ki so rojeni v letu 1994, dvakrat temeljito predstavili organizacijske, prostorske in vsebinske novosti devetletke. Kot pravi, zdaj skupaj z Zavodom za šolstvo Novo mesto usposabljajo vzgojiteljice in učiteljice, načrtujejo opremo prostora in didaktične pripomočke. V februarju se bodo začela tudi srečanja otrok, ki ne obiskujejo vrtca. V dveh popoldanskih uricah jim bodo pripravili dejavnosti za ustvarjalno sprostitev, doživljanje socialnih igric, oblikovanje skupine ter spozna-, vanje prostora, učiteljic in vzgojiteljic.
OHRANJENE SANJE ŠE NA OGLED - Do 26. marca letos bo še na ogled izjemna likovna postavitev v samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Za instalacijo s skupnim naslovom Ohraniti sanje je avtor, akademski kipar, Slovenec bosanskega rodu Mirsad Begič, dobil nagrado Prešernovega sklada. Umetnik je prazen sakralni objekt na svojstven način zapolnil s pripovedjo o človeku in njegovem boju za obstanek, ki ga povezuje z lastno izkušnjo. Zato si je vredno ogledati nenavadno likovno razstavo. (Foto: M. Vesel)
VEČER UUDSKIH PLESOV IN PESMI V STRAŽI - Kadar ima stroški kulturni dom v gosteh gledališčnike, godbenike, pevce in druge nastopajoče, pridejo semkaj mnogi, ki jim ni malo marža ohranjanje kulturnega izročila, prav gotovo pa je to tudi trden dokaz, kako si krajani želijo kulturno-družabnih dogodkov, predvsem pa temeljite prenove Straškega kulturnega hrama. Zelo veselo in živahno je bilo v KD minulo nedeljo zvečer, ko so na lesenem odru zaplesali člani folklornega društva Kres iz Novega mesta ter folklorne skupine iz Straže. Folkloriste, ki plešejo dolenjske, štajerske, gorenjske, prekmurske in belokranjske plese, druži velika ljubezen do plesa, ljudskih pesmi in dobrega prijateljstva! Julija letos pa bodo praznovali prvo obletnico. (Foto: D. Žagar)
MURVA - V ponedeljek ob štirih zjutraj se je na novomeškem bregu podrlo drevo skupaj s kupom skalovja. Na srečo ob tej rani uri ni bilo pešcev, poškodovan je bi le avtomobil znamke Jugo. Blizu podrtega drevesa stoji še stara murva, ki se še komaj drži v razpokanem skalovju. Drevo je zaščitil Zavod za varstvo naravne it} kulturne dediščine. Zaščititi pa bo treba tudi stanovalce in preprečiti, podoben dogodek, ki se je tokrat zelo srečno iztekel. (Foto: Borut Peterlin)
ffsipsirtiaš® • 2gnra5raoBw®©G9 • ©DBDs® • gD®[pB®D • [?®[p®[FG®i® • ggD®BoccraBw®®,5D • ©OBDs® • oD®[pB®Q
t' •:'
NASE KORENINE
Katja je preživela že dosti držav
Trditev v naslovu popolnoma drži. Države so se menjavale, rojevale in odmirale, Katja pa je ostala. Saj ne da bi bila Grudnova Katja iz Dolge vasi pri Kočevju, o kateri teče beseda, tako željna pustolovščin, le tako dolgo in na tako občutljivem koščku sveta živi, da so države bolj krhke, kot pa je njeno življenje. No, sama pravi takole: “Zdaj mi je lepo, le let je preveč, da bi človek užil, za kar je bil v mladosti prikrajšan.”
Kako je pravzaprav prišlo do te svojevrstne Katjine odisejade? Kar pojdimo lepo po vrsti. Rodila se je oktobra 1909 v Ameriki. Tja sta njen oče Ivan Gruden in mati Marija prišla iskat boljši kos kruha, kakor pa jima ga je lahko nudila kamnita pokrajina pod Nanosom, Ider je stala njuna rojstna vas Šmihel. ,
Nič nenavadnega ni bilo to. Tisti čas pred prvo svetovno vojno je svojo srečo onkraj Atlantika poiskusilo veliko mladih Slovencev. V novi domovini sta si Marija in Ivan ustvarila dom in kot prva jima je v novem svetu privekala na svet Marička ali Mery, kakor so jo tam klicali. Druga je bila Katja ali Katy, za njo pa sta se rodili še dvojčici Justina in Kristina. Ko je bilo najmlajšima hčerkama kakih šest mesecev, pa je z one strani oceana prišel klic na pomoč: rodni Šmihel je pogorel. Grudnova sta zbrala prihranek in z vsemi štirimi deklicami odplula domov, da bi pomagala obnoviti domačijo. To je bilo leta 1912. TU sta se jima potem rodili še Angela in Beti. Imela sta torej šest deklic.
Država', v kateri je bil Šmihel tedaj, je bila stara Avstrija. Ta se je kmalu zatem zapletla v vojno in tudi Ivan je moral zapustiti svojo ženo in otroke ter oditi na rusko fronto. Osemnajstega leta seje vrnil domov ves zakrpan in invaliden, vendar živ. Izdihnila
fia je stara Avstrija. Prikoraka-i so italijanski vojaki in pri Logatcu zakoličili novo mejo. Šmihel je bil zdaj v Italiji.
Naj sije človek izmišljal še tako čudne meje, bolezen in smrt se nista nikoli zmenili zanje. Tudi to novo mejo sta neovirano prestopili in utrnili srečo mladi družini, ki se je komaj dodobra združila. Zdaj sta ji ukradli mater. Umrla je za špansko, tako so tedaj imenovali to zahrbtno bolezen, ki je po prvi vojni pustošila po že tako močno prizadetih domovih. Oče se je pozneje ponovno poročil in deklicam pripeljal novo mater, a izgube ni bilo moč nadomestiti.
Čas pa je tekel naprej in celil rane v Šmihelu, vasi Grudnov. Veliko družin v vasi je namreč nosilo ta priimek. Katjina mati je bila Grudnova, njen mož Ivan je bil Gruden in tudi Katja, ko je zrasla in postala godna za nožitev, si je tu našla svojega Grudna, prav tako Ivana po imenu. Italija je bila do Slovencev na zasedenem ozemlju preveč mačehovska država in mnogi so našli zatočišče onkraj meje. Tako se je Katja s svojim
Ivanom znašla v Makedoniji. Tu sta delala na neki kmetiji, a podnebje je bilo za prišleke zelo neprijazno. Vsepovsod je bilo polno komarjev in razsajala je huda tropska malarija. Katja je v nekaj mesecih shujšala skoraj za tretjino. Thko ni bilo moč živeti. Treba je bilo zamenjati okolje. Mladi par se je skupaj z Ivanovimi sorodniki preselil na Hrvaško. Th se jima je rodil prvi otrok in tudi on je dobil ime Ivan. To je bilo še v stari Jugoslaviji. Potem so se na to državo spravile fašistične in nacistične sile in jo razkosale. Zdaj so bili Grudni spet v novi državi - Nezavisni državi Hrvatski.
Pod ustaško oblastjo je bilo težko, a prišleki niso imeli dosti izbire: delali so in trpeli ponižanja. Potem je v njih počasi rasel odpor. Ko je ta postal organiziran, so Ivanovi bratje odšli s partizani. TUdi Ivan je pustil družino in se jim pridružil. Po vojni se je vrnil sam. Vsi drugi so padli.
Spet je bila tu nova država: Titova Jugoslavija. Grudnova družinica je imela zdaj že pet članov, kajti med vojno jo je povečala Slavica, po koncu vojne pa še Marica.
Leta 1947 je bilo za Grudne potepanja po nestanovitnem Balkanu konec. Njihov dom je postala Dolga vas pri Kočevju. Že ime pove, da gre za razpotegnjeno obcestno naselje. Takrat, ko so se Grudni preselili sem in dobili zaposlitev pri kmetijski zadrugi, je imelo okoli osemdeset hišnih številk, zdaj jih ima več kot dvesto. Komur je znana usoda drugih vasi na Kočevskem, se bo tej rasti seveda začudil. A je razlaga preprosta: Dolga vas postaja vse daljša zato, ker se bo zdaj zdaj spojila z bližnjim Kočevjem. Že zdaj ima skoraj vse značilnosti modernega predmestja. Le nekaj je še prič njene vaške preteklosti. Med njimi tudi Katja, njena hiška ob cesti in njene kokoši, za katere kljub visoki starosti vestno skrbi.
Leta so tekla. Vsi trije otroci so se odselili ter si ustvarili lastne družine. Katja je ovdovela in ostala sama. Potem je propadla še Jugoslavija. Zamenjala jo je Slovenija.
Nova država Slovenija je bila na nek način vendarle stara znanka. Približno tako kot Dolenjski list, stari znanec, ki vsak četrtek že dvajseto leto prihaja v njen dom. Pa je vsakič svež in Katja vedno z zanimanjem seže po njem. Kljub visoki starosti namreč še vedno lahko in rada bere. Ne samo Dolenjca, tudi druge časopise in revije pa še knjige povrh. V hišici ob cesti ji torej nikoli ni dolgčas. Zimske dneve v dolgi vasi ji zapolnijo njene kokoši, branje in pletenje. Potem so tu še obiski. Če že ni v vas poštarja, pride pa kateri od domačih, saj ima Katja zdaj že šest vnukov in pet pravnukov. Tudi sosedje in prijatelji od blizu in daleč se radi oglasijo pri njej na klepet. Thko je Katja po dolgotrajnem van-dranju vendarle našla svoj dom.
TONE JAKŠE
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Zadnji dnevi pesnika Franceta Prešerna
(3.XII.1800 - 8.II.1849)
Ob koncu letošnjega leta (3. decembra) bomo Slovenci slavili 200-letnico rojstva svojega največjega pesnika, ki je na nedosežen način v pesmih izražal osebno tragiko in jo povezoval z usodo malega, nesvobodnega slovenskega naroda ter mu nakazal pot v bodočnost, ko mu bodo “sijale miFši zvezde” in ko “rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak”.
Zato je prav, da se tudi v letošnjem Prešernovem tednu, to je tednu njegove smrti, oddolžimo pesnikovemu spominu in počastimo hkrati slovenski kulturni praznik.
V ta namen objavljamo od-
lomek iz razprave literarnega zgodovinarja Frana Levca, ki je v njej leta 1879 podal enega prvih
Prešernovih življenjepisov, pri čemer je uporabil dragocene podatke o pesniku, ki so mu jih dali kranjski meščani, prijatelji in znanci pesnikovi v zadnjih letih. Hkrati objavljamo besedilo Prešernove osmrtnice, ki je druga znana tiskana slovenska osmrtnica, prvo je namreč zložil Prešeren sam svojemu prijatelju Andreju Smoletu. In končno smo iz Prešernove veličastne pesnitve Sonetni venec izbrali 2. sonet, ki lepo dopolnjuje to, kar smo pravkar povedali. V njem je pesnik napovedal srečnejšo usodo slovenskega naroda in da se bodo nekoč med Slovenci glasile lepše, bolj sloveče pesmi, kot so njegove. Prva napoved se uresničuje v naših časih, druga pa se ni izpolnila, kajti Prešeren je še vedno naš največji pesnik, velikan, kakršnih Slovenci nimamo na pretek.
Pesnikova smrt
Od Vseh Svetih ni šel nič več iz sobe, imel je vodenico in trpel je velike bolečine, kajti ni mogel na postelji ne sedeti ne ležati. Zdravnik P. mu je trikrat vodo odtočil, a nadeje ni bilo, da se zopet ozdravi; vendar do Božiča ni še izgubil svojega humorja in prijateljem, ki so ga hodili obiskavat, dejal je večkrat: “Kadar umrjem, zapišite mi na grob tako: “France Prešeren, doktor nemiren - neveren”! A zadnjih šest tednov je opešal in tedaj mu je bil dekan Dagarin izpovednik in tolažnik. Dne 6. febr. pokliče tri meščane ter ustno naredi svoj testament: hišno opravo ostavil je svoji sestri Katarini, vse drugo svoji hčeri Ernestini in svojemu sinu Francu. Dne 7. februarja bilo mu je posebno slabo in na glas je prosil Boga, da bi ga rešil iz te solzne doline. Vendar je bil pri polni zavesti do zadnjega trenutka. Dne 8. febr. ob 8. uri zjutraj vzdihne: Vzdignite me, zadušiti me hoče! - To so bile njegove poslednje besede in te izpregovorivši mirno umrje.
Takoj po smrti Prešernovi zapečatil j c.kr. sodnik Konšek njegovo stanovanje v Franca Majerja hiši št. 181., načelnik narodne straže kranjske gosp. Konrad Loker poslal je posebnega poslanca v Ljubljano in ob 10. uri naznanjal je mrtvaški zvon pri vseh velikih cerkvah ljubljanskih stolnemu mestu prežalostno novico, da je mati slovenska zemlja izgubila največjega pesnika svojega. In v malo preprosto sobo neznatne predmestne hiše, kjer je še mlada, lepa ženska pri delu sedela, kjer se je šestletna deklica z nekoliko mlajšim bratcem vese-
PREŠEREN NA SMRTNI POSTELJI - Grafik Elo Justin je poleg Božidarja Jakca največkrat upodobil pesnika Prešerna.
© -.mn ilruftiva v	,r	<1,1	g..,po<l t,.dja atroil.kc »inic v Hrnjujl	prigodvi	ti.	  j,.
■Ic je n»A tlavnl (ivenik go«p<xl
France Prcšcrin,
■lolitar pravice In c. k. pravdavrcdalk v HrnJnJI, 8. dnn lega mčxca »k uimih il»pnl<liir. |u> •Ulgi Imlrani in previden • amčrlnimi r.akraaenti umeri.
Pogreli bo v nnliolo, 10. dan lega mr*cn, ub tlcat-llh dopoldne.
Klavnimi nuni poalednjo čant »kanali, povabi aloveimko drinclvo p rij a lic m »name rajnciga. »»r mir niu-vcnnkiga druživa, In apluli v«e domorodce, naj prklrju v nnliolo v HrnJiiJ k pogrebu
f'	8.	dan »rečana 1849.
SONETNI VENEC
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem grobu mah porase, v njem zdanje bodo bolečine spale.
Prevzetne, kakor ti dekleta zale, ko bodo slišale teh pesmi glase, srca železne djale preč opaše, zvesto ljubezen bodo bolj spoštovale.
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milši zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile;
vendar te bodo morebit ostale med njimi, ker njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale.
lo in brezskrbno igrala, stopi posel iz Kranja s pismom v roki, v katerem jim dekan Dagarin naznanja strašno vest, da so izgubili svojega očeta in rednika. “Dr. Prešeren je na smrtni postelji svoje otroke priznal in mirno umrl” - bil je zvršetek usodnega pisma.
Drugi dan se je po Ljubljani delil mrtvaški list, ki je slovel tako: “Slovenskimu družtvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodne straže v Krajnji žalostni prigodek na znanje, da je naš slavni pesnik gospod France
Prešerin, dohtar pravice in c.kr. pravdosrednik v Krajnji, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smrtnimi zakramenti umrl. -Pogreb bo v saboto, 10. dan tega mesca, ob desetih dopoldne. Slavnimu možu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družt-vo prijatle in znance ranjciga, vse udfe slovenskiga družtva in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrebu. - V Ljubljani, 8. dan svečana 1849. Natisnil Jožef Blaznik”.
Fr. Levec (1879)
ZAČETNIK SODOBNEGA PORODNIŠTVA IN GINEKOLOGIJE
Stoletnica rojstva dr Pavla Lunačka
V ponedeljek, 31. januarja, je minilo sto let, odkar se je rodil eden izmed največjih sinov Šentruperta dr. Pavel Lunaček, 2. aprila pa bo minilo že 45 let od njegove prezgodnje smrti.
Dr. Pavel Lunaček, začetnik sodobnega porodništva in ginekologije, se je rodil v učiteljski družini; njegov oče Aleksander Lunaček je s svojim vsestranskim delom bistveno zaznamoval šolstvo v Šentrupertu, kjer je še danes živ spomin nanj. Po njegovih stopinjah sta šla hčerka Anica in sin Franci, starejši sin Aleksander se je odločil za pravo, Pavel pa je najprej mislil študirati gozdarstvo, ko pa se je iz medicinskih knjig učil nemščine in latinščine, ga je medicina tako navdušila, da ji je posvetil vse svoje življenje. Po uspešno končani diplomi v Zagrebu se je najprej zaposlil v Brežicah, nato pa ga je pot vodila v nekdanjo bolnico za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je kmalu po specializaciji tudi postal primarij. Njegov življenjski cilj je bil, naj bi žene rojevale v porodnišnicah, da bi s tem zmanjšal veliko umrljivost tako dojenčkov kot mater; v kratkem času je dosegel viden napredek.
Med prvimi se je vključil tudi v OF, skupaj z dr. Francem Novakom po vsej Sloveniji zbiral sanitetni material in s tem ustvaril osnovo za razvoj partinskega zdravstva. Zaradi dobre organizacije skritih partizanskih bolnišnic sovražnik ni odkril. Dr. Lunaček je že med vojno načrtoval, kako bi ves slovenski prostor usposobili s primernimi dispanzerji in porodnišnicami. V ta namen je izdal priročnik Porodništvo in babištvo. Po osvoboditvi se je zaradi potrebe po organizaciji porodništva in nastajanja medicinske fakultete odpovedal neposredni praksi. Bil je tudi prvi župan mesta Ljubljane, zvezni poslanec in redni profesor za ginekologijo in porod-, ništvo na takrat ustanovljeni medicinski visoki šoli ter predstojnik njene ginekološko-porodniške klinike, dekan in rektor medicinske visoke šole. Kmalu je izdal
delo Porodniške operacije -1. del. Še danes je to nepogrešljiv priročnik, zanj je prejel Prešernovo nagrado; Prešernovo nagrado pa je že prej dobil tudi za organizacijo ginekološke in porodniške klinike v Ljubljani, postal je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Mnogim je dr. Lunaček nudil ustrezno pomoč, njegovi uspehi so bili primerljivi z razvitim evropskim svetom, zanj pa ni bilo pomoči, saj ga je zahrbtna bolezen strla, ko je bil na višku strokovnih moči - star 55 let. Njegovo delo je nadaljeval nedavno umrli akademik dr. France Novak, nadgradila pa njegova nekdanja študentka, danes akademkinja prof. dr. Lidija Andolšek Jeras.
Dr. Lunaček je bil človek izjemnih razsežnosti, do zadnjega predan stroki, nadpovprečno delaven, strog do sebe in drugih, hkrati pa tudi silno dojemljiv za umetnost. Nadčloveške napore je v zadnjem desetletju zmogel tudi zato, ker je imel trdno, ljubečo oporo v družini.
Šola v Šentrupertu že več kot 15 let s ponosom nosi njegovo ime. Velikega domačina se bomo spomnili tudi z izdajo Zbornika, v katerem bodo sodelovali številni zdravniki, ki so našega domačina osebno poznali. Predstavitev bomo imeli ob dnevu šole v aprilu.
JOŽE ZUPAN, Šentrupert
Dr. Pavel Lunaček okrog leta 1930
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 7.11.
SLOVENIJA 1
8.10 - 0.55 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Mostovi
9.30 Otroška oddaja 10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 Vodnik v svet narave, dok. oddaja
11.55 Vino moje dežele
12.25 Spoznavanje narave in družbe
13.00 Poročila
14.10 Tedenski izbor Od Krke do Kolpe 14.40 Zeleno izgnanstvo
15.30 Zoom
17.00 Tedi
17.35 Slike iz Sečuana
18.00 Obzornik
18.10 Delo v teku, serija, 5/7
18.40 Evropa in ljudje
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tčdnik
21.05 Turistična oddaja
21.25 Osmi dan
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Opus
23.35 Slovenci v Avstraliji SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Strela z jasnega, 8/13 -10.50 Videoring -11.25 Nič svetega, nan. -12.10 Košarka -13.40 EP v plesih -
15.00 Svet poroča -16.00 Nadomestna mama, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Ouinnova, nan. -19.00 So leta minila, nan., 6/7 -19.30 Videoring - 20.10 Koparka - 22.00 Poseben pogled, film - 0.35 Slovenski jazz
kanal a
8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyver, pon.
-14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Maria Isabel, nad. -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Providence, film - 20.50 Za mojega otroka, nad. - 22.30 French in Saunders, nan. - 23.15 MacGyver, film - 0.00 Dannyjevc zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Risanka - 18.15 Iz združenja -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
7.25 Tv spored * 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (serija) -
13.20 Trenutek za... -13.55 Guldenburgovi (serija) -14.50 Smrt navijačice (film) -16.30 Morje -17.00 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto -
21.20 Kviz - 21.55 Slačilnica - 22.45 Pol ure za kulturo - 23.20 Poročila - 23.40 Danski film -
1.25 Poročila -1.30 Planet vampirjev (film)
HTV 2
9.30 Kraljestvo divjine - 9.55 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -10.25 Cesarjeva nova oblačila (film) - 12.00 Ponovitve - 15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo, tv igrica -18.00 Deček odkriva svet -18.20 Hrvaška v ogledalu -19.00 Zupanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) -20.55 Urgenca (serija) - 21.15 Pogledi - 22.25 Noč lovcev (film) - 0.00 Nočni pogovori -1.00 Umazane laži (serija) -1.45 Serija - 2.30 Portreti - 3.30 Kaos (film)
PETEK, 4.11.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.00 Teletekst
9.30 Tčdenski izbor Oddaja za otroke
10.15 Delo v teku, serija, 5/7 10.45 Evropa in ljudje 11.25 Fusion, dan. drama
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama 13.50 Tedenski izbor
Opus
14.20 Slovenci v Avstaliji 15.10 Po domače
16.30 Mostovi
17.00 Rdeči grafit
17.35 Miškolin
18.00 Obzornik
18.10 Zenit
18.40 Dosežki
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Petka
21.35 TV Poper
22.10 Odmevi, šport
23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Dr. Ouinnova, nan. -10.50 Živjo bratranec, film - 12.30 Videoring -13.05 Euronews -16.00 Moderato Cantabile, fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti - 19.1X1 Parada plesa -
19.30 Videoring - 20.05 Bramtvell, nan., 1/10 -
21.00 Grace na udaru, nan. -21.30 Swann, film - 23.00 Umori, nan., 12/22-23.50 Umor 1. stopnje, nad., 13/18 - 0.40 Noč z Dickom, nan.
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Maria Isabel, nand. -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. -
20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije -
21.00 Čarovnice, film - 22.00 Življenje s Picassom, film - 23.45 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot - 17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 -
21.00 Novice - 22.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (nad.) -13.20 Trenutek za... -13.55 Serija -14.45 Noro zaljubljen (film) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Po lepi naši - 21.25 Leta nevarnega življenja (film) - 23.15 Poročila - 23.40 Iz temeljev HTV; Dok. oddaja; Zabavni program
HTV 2
10.45 Pepelka (film) -12.00 Ponovitve -14.55 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji _- 17.30 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši -19.00 Županijska panorama -
19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Od Zemlje do Lune (serija) - 21.25 Magie (serija) - 21.55 Pogledi - 22.25 Hladna vojna - 0.25 Pravi čas -1.55 Vodič dobrega seksa
SOBOTA, 5.11.
SLOVENIJA 1
7.00 - 1.40 Teletekst
8.00 Tčdenski izbor Zgodbe iz školjke
8.30 Radovedni Tiček 8.45 Tčdi
9.20 Pod klobukom 10.15 Pika Nogavička, film
11.30 Lassie, nan.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.25 Turistična oddaja 13.45 TV Poper
14.10 Petka
15.30 Film
17.00 Mozartova druščina, 5/26
17.25 Čari začimb
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Športni kviz
21.35 Vino moje dežele
22.15 Poročila, šport
22.50 Nenavadna druščina, nan., 5/13
0.00 Prisonnierres de Charlotte Silvera, fr.
film 0.10 Film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenski panorama - 9.30 Videoring -9.50\feleslalom, l.vož.(m)-10.30 Nevarni zaliv -11.20 Svetnik, nan. -12.10 Štafeta mladosti -
12.40 Veleslalom, 2. vož. (m) -13.00 Šport -
19.30 Videoring - 20.05 Igra brez pravil, film -
21.50 Nič svtega, nan. - 22.40 Svetnik, nan. -
23.25 Sobotna noč -1.25 Obtoženi, ang. nan., 7/8
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan.
-11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Izgubljena ljubezen, film -15.45 Adrenalina -16.40 Živali v stiski, nan. -17.10 Boj za preživetje, film -18.10 Divji svet, nan. -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 V objemu morilca, film -
21.50 Pravi obraz, film - 23.45 Striptizete - 0.20 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Najspot
HTV 1
7.25 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Film -10.00 Ttvarna sanj -11.15 Batman -12.00 Poročila -
12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Film -16.50 Beverly Hills (serija) -
18.10 Melrose Plače (serija) -18.55 Risana serija -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Opera Box - 21.05 Film po izbiri gosta - 0.00 Zabavna oddaja -1.00 Poročila
HTV 2
8.05 Opičji planet - 9.50 Iz temeljev HTV -12.45 Nedeljska premiera -14.15 Zvezdne steze (serija) -15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-bclo v barvi - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Nikita - 20.55 Frasier - 21.15 Mitikan v 20. stoletja - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Svet zabave - 0.05 Logarjeva hiša (serija) -1.45 Beverly Hills - 2.30 Melrose Plače (serija) - 3.15 Vatikan v 20. stol.
NEDELJA, 6.11.
SLOVENIJA 1
7.05 - 0.35 Teletekst
8.00 Živžav Risanke
9.20 Dobri duh iz Avstralije, nad.
9.50 Ozare 9.55 Pihalni orkestri
10.30 Okus po cvetju
11.05 Neverjetna potovanja, serija, 2/6
11.35 Obzorje duha
12.05 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.50 Pomagajmo si 14.20,Čari začimb 14.45 Športni kviz
16.05 Prvi in drugi
16.30 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Slovenski magazin
18.40 Spoznavanje narave in družbe
19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Zeleno izgnanstvo
22.30 Poročila, šport
22.50 Balet
SLOVENIJA 2
8.30 Tretje oko, serija - 9.20 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 51/60 - 9.50 Slalom, 1. vož. (m) - 9.45 Nevarni zaliv -10.35 Popolna tujca, nan. -11.00 Zvezde Hollywooda -11.30 Parada plesa -12.00 Pripravljeni -12.30 Naša pesem -12.35 Slalom, 2. vož. (m) -13.00 Šport -19.30 Videoring - 20.05 Umetnost zahodnega sveta - 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 21.30£ik cak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Ženska na oknu, fr. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11-.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Trčeni profesor, film -15.50 Klik: Atlantis; Miza za pet; Hughleyjcvi -19.00 Nemogoče - 20.00 Nevarna srca, film - 21.45 Stilski izziv - 22.20 Skriti v tišini, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Pozdrav tisočletju -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 7.11.
SLOVENIJA 1
8.10 - 0.50 Teletekst
9.00 Tčdenski izbor Risanke
9.50 Modro
10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu
11.05 Dok. oddaja ■
11.35 Osmi dan
12.05 Utrip
12.20 Zrcalo tedna 12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.15 Pika Nogavička, film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Thček
17.15 Dobri duh iz Avstralije, nan., 1/13
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Prešernova proslava
21.00 Portreti Prešernovih nagrajencev
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.00 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Bramtvell, nan., 1/10 -10.50 Sobotna noč -12.50 Skrita področja znanosti -13.45 Umetnost zahodnega sveta -15.30 Cik cak -16.00 Pripravljeni -
16.30 Veliki skladatelji -17.30 Po Sloveniji -
18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Moderato Cantabile, fr. film
KANAL A
8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show - 12.1X1 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGy-ver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit-15.30 Resnični svet, nan,-15.55 Oprah show -16.45 Maria Isabel, nad. -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Top Gun, film - 21.50 Zvezdna vrata, nad. - 22.45 French in Saunders, nan. - 23.20 MacGyver, nan. - 0.20 Dannyjcve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Pozdrav tisočletju -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.1X1 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 8.11.
SLOVENIJA 1
8.10-0.10 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Mostovi
10.05 Radovedni Tiček 10.25 Dobri duh iz Avstralije 10.50 Recept za zdravo življenje 11.40 Znameniti umetniki
13.00 Poročila
13.35 Aliča, evropski kult. magazin
14.05 Gospodarska panorama
15.05 Portreti Prešernovih nagrajencev
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 Zlatko Zakladko
17.15 Kako rada imam šolo, nan., 5/26
17.30 Moja žival in jaz, nan., 5/26
18.00 Obzornik
18.10 Besede
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Peta hiša na levi, nan., 8/10
20.35 Izbrana poglavja iz 20. stol.
21.00 Poslovni barometer
22.00 Odmevi, šport 22.20 Angleška drama
SLOVENIJA 2
10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videoring; 11.20 Dekle, ki so ji rekli Hatter Fox, am. film -12.50 Koncert -14.00 Risanka - 14.30 Jasno in glasno - 15.30 Studio City -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 17/26 -19.00 Ljubezen in zakon, am. nan. -19.30 Videoring - 20.05 Arija iz druge sobe -20.55 Tisti čas, glas. oddaja - 21.45 Kuhinja, film - 23.30 Svet poroča - 0.00 Landovvska, portret
KANAL A
8.30 Maria Isabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet -15.55 Oprah show -16.45 Maria Isabel, nad -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Uda pravica, film - 22.30 French in Saunders, nan. - 23.10 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Znaki življenja, film - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 9.11.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.25 Teletekst
9.30 Tčdenski izbor Risanke
9.555 Kako rada imam šolo, nan., 5/26 10.10 Moja žival in jaz, nan., 5/26 10.25 Risanka	m
10.55 Mozartova druščina 11.15 Besede
12.05 Peta hiša ne levi, nan., 8/10 12.35 Izbrana poglavja iz 20. stol.
13.00 Poročila
14.00 Tedenski izbor Prisluhnimo tišini 14.20 Obzorje duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Poslovni barometer
16.30 Mostovi
17.00 Male sive celice
18.00 Obzornik
18.10 \bdnik v svet narave, serija, 2/10
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Umetnost klavirske igre
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Veter v hrbet,kan.nad,-10.45 Arija iz druge sobe-11.40 Kuhinja, film -13.25 Videoring -13.55 Euro-news -13.55 Gledališka predstava - 16.05 Ameriški bizon, am. film -17.30 Po Sloveniji -
18.00 Košarka - 23.00 Vse za Soul, nad. 2/2
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12,00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGy-ver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Maria Isabel, nad. -17.15
Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 French in Saunders, nan. -
23.30 MacGyver, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Znaki življenja, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.1X1 Motosport - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Ajd dijo
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu i I
03.0 MHZ
DOM
cm
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jerneji Kic iz Hrastovelj 46 pri Škocjanu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(1)	Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji
2.	(6)	Daleč od srca - Bratje iz Oplotnice
3.	(2)	Novo leto 2000 - ansambel Rubin
4.	(8)	Bilo je na Valentina - Fantje izpod Rogle
5. (3) Na Dolenjskem - ansambel Petra Finka
6. (4) Letu 2000 - ansambel Lojzeta Slaka
7. (5)	Otožno dekletce - ansambel Mavrica
8. (-)	Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
9. (7)	Otrokom novega tisočletja - ansambel Mačkoni
10. (10)	Beli cvet - ansambel Pogum
Predlog: Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk
H-----------------------------------------------------------------------
KUPON ŠT. S
Glasujem za:  __________________________________________________________
Moj naslov:	________________________________________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 5
NAGRADE V KAMNIK, NOVO MESTO IN ŠKOCJAN
Žreb je izmed_ reševalcev 3. nagradne križanke izbral Sebastjana Skubica iz Kamnika, Martina Božiča iz Novega mesta in Jožeta Mlakarja iz Škocjana. Skubicu je pripadla denarna nagrada, Božič in Mlakar pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. februarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 5”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 3. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 3. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: JASPIS, AKTIVA, KAOLIN, ŽONTA, PAST, TOP, ROBERT, RUPA, AKITA, AKS1S, GATE, ARS, 01) APORIJA, AMI, DEL, KARAKAL, AKA, TRATINA.
„ A :
AVTOR:
JOŽE
UDIR
PRIVRŽENEC
NAUKA
SITUACIJA
PRI
ŠAHU
ATIŠKI
HEROJ
(VISOKE
ŠOLEI)
ČLOVEK,
KI GRE NA BOŽJO POT*
PREBIVALCI
GRŠKE
DEŽELE
NAJVEČJI
LEVI
PRITOK
PADA
2 DRŽAVI V ZDA
NAJSTAREJ^A
KAMENA
DOBA
VRSTA
PLATNA
"V”
RUSKA POČITNIŠKA HIŠA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
KAR JE BILO UNIČENO
GOVORNIK,
PRIDIGAR
SVETOPIS.
PREROKINJA
NEM. SLIKAR IN GRAFIK (DITER)
INDIJSKI BOG OGNJA
DRŽAVNA
BLAGAJNA
DNIKA,
SODOLICA
PLANOTA NAD VIPAVSKO DOLINO
KEM. SIMBOL ZA AMERICIJ
DNA RIBA IZ DRUŽINE TRSK
ORGANIZIRANO DALJŠE PEŠ POTOVANJE
SKUPINA
PTIC
OSEBNI
ZAIMEK
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
TEŽKO,
MALO
DONOSNO
DELO
MLEČNI
IZDELEK
ŽENSKO
IME
MAJHEN
DELEC
SNOVI
BIKOBOREC, KI SE BORI PEŠ
KEM. SIMBOL ZA RUTENIJ
ALKALOID V ČAJU
RAKI
SKAKAČI
.GLAVNO
MESTO
GANE
S KAMNOM DO KRUHA
Zidanje z opeko je bilo kot praznik
Od Belokranjcev, ki živijo na težko obdelovalni, s kamnitimi skalami posejani zemlji, je bilo že velikokrat slišati, kako zavidajo kmetom predvsem okrog Krasinca, Gribelj in Dragatuša, ki veliko lažje obdelujejo svoja ravna polja. Nikoli pa ni nihče z ravninske Bele krajine zavidal ljudem kamenja, ki ga je največ v semiški in adlešiški fari. Nasprotno, ljudje, ki vztrajajo in še vedno obdelujejo ali vsaj branijo pred zaraščanjem zemljo med kamenjem, so bili deležni predvsem občudovanja.
Življenje pa je na srečo poskrbelo za to, da so ljudje še kako iznajdljivi. Navadno znajo prav tisti, ki jih najbolj stiska revščina, še bolj s pridom izkoristiti skromne dobrine, ki jim jih ponuja narava. In če bi ravninski Belokranjci
Po poteh kulturne dediščine
Delovno srečanje v Loškem Potoku
LOŠKI POTOK - Projekt, ki se dopolnjuje že dobri dve leti in katerega poanta je turizem na področju štirinajstih občin od Idrije do Kolpe in nosi naslov “Po poteh kulturne dediščine - korenine slovenske identitete”, je bil v obliki delavnice predstavljen v Loškem Potoku 18. januarja. Dosedanje delo ali prvo fazo je predstavil koordinator in vodja projekta dr. Marko Koščak, predstavnik ministrstva za kmetijstvo.
Po besedah dr. Koščaka prehaja projekt v drugo fazo, ko so že evidentne konkretne dejavnosti na določenih točkah v posameznih občinah. Zato so bili na to delovno srečanje vabljeni vsi tisti občani, ki že delajo na področju turizma ali se nanj pripravljajo. V to skupino občanov pa so vključeni še planinci, gozdarji, lovci in kmetijska svetovalna služba. Zanimivo je, da se ravkar vodi tudi projekt CRPOV, i se skoraj v celoti prekriva s tem projektom, predvsem na področju turizma.
Predstavnika občine - prisoten pa je bil tudi župan Janez Novak - sta menila, da za realizacijo veliko pričakujejo od agencije za regionalni razvoj. Malo je verjetno, da bi projekt v celoti zaživel, če ne bo javnih in namenskih sredstev. Samo dobra volja, bo najbrž premalo, država pa nekatera območja dobesedno zanemarja.
Dana je bila tudi informacija, da bo v kratkem v Loškem Potoku odprta turističnoinformativna pisarna, ki bo zajemala celotno občino. Seveda je nujno aktivirati turistično društvo, usposabljati turistične vodiče in izdelati ustrezne prospekte, evidentirati spalne kapacitete, kar naj bi turiste zadržalo, torej tržiti vse razpoložljivo vključno z izjemnimi naravnimi danostmi, in vse to razgrniti pred javnostjo v razpoložljivih medijih. Na koncu tretje faze pa je potrebno vsem interesentom, ki se bodo vključili v turistične dejavnosti posredno ali neposredno, zagotoviti, če že ne nepovratna sredstva, pa vsaj ugodne kredite.
A. KOŠMERL
E
Julka Kaferle
bupala zar; V domu s
starejših občanov, ka-
vedeli, kako pomembno vlogo je tako osovraženi kamen igral pri ljudeh v nekaterih vaseh, najbrž nSnje ne bi gledali s takšnim pomilovanjem, ampak bi jim kamen morda celo zavidali. Eden tistih, ki si je prav po zaslugi kamna iz njihove vasi lahko odrezal večji kos kruha, je Jože Kapele iz Velikih sel pri Adlešičih.
Jože je po končani osnovni šoli ostal na domači kmetiji v Velikih selih, čeprav so bile možnosti za kmetovanje pičle. Svet je namreč precej strm in poln kamenja, tako da je z velikim trudom komaj moč pridelati za lastno preživetje. Ni mu preostalo drugega, kot da si je vsaj občasno poiskal dodaten zaslužek. Na srečo je bil v vasi zidarski mojster, in ko je ta potreboval pomoč, mu ni Kapele nikoli odrekel. A nekoč je veljalo nepisano pravilo, da ni mogel vsak že prvi dan postati zidar, pač pa je smel prvi dve leti mešati le malto in spoznavati, kakšno je zidarsko delo. Zanimivo pa je, da so pred približno štiridesetimi leti, ko seje Jože pridružil zidarjem, vsaj na njihovem koncu v glavnem zidali le s kamenjem. Iz opeke je bil samo kakšen dimnik. “Opeke ni bilo in še tista, ki jo je bilo mogoče dobiti, je bila zelo draga. Če nam je kdo rekel, da bomo pri njem gradili z opeko, smo mislili, da je praznik. A ravno takrat so ljudje veliko gradili in še vedno obnavljali med vojno porušena naselja. Naša vas je skoraj v celoti pogorela, kamna pa je na adlešiškem koncu veliko in zato ne čudi, da so hiše, ki smo jih postavili v tistem času, kamnite,” se spominja Kapele.
Rudolf Stangelj
Krajani in številni gasilci PGD Otočec, Kamence, Šmihel in Prečna smo se 23. januarja poslovili od častne članice Julke Kaferle iz Prečne. Umrla je v 76. letu starosti po dolgotrajni bolezni.
Rodila se je leta 1924 v kmečki družini v vasi Vrhpeč pri Mirni Peči. Pot jo je vodila v svet, kier je spoznala moža. V Prečni sta kupila hišo z gospodarskim poslopjem. Kmalu je bila prisiljena prevzeti nase skrb za njuna dva majhna sinova, usoda ji je kmalu vzela moža. Dosti ji je bilo v tolažbo, da sojo sosedje lepo sprejeli in da se je privadila v novem okolju.
Ker je imela domačijo blizu gasilskega doma, smo vrsto let imeli gasilske veselice na njenem vrtu. Na razpolago nam je dala klet, kuhinjo, posodo, nikoli ni zahtevala plačila. Bila je kot mama, skromna, vedno pripravljena pomagati s toplo besedo ali delom. Znala je prisluhniti človeku, svetovati ali vzpodbujati ga, nikoli ni
Seveda ni bil dober vsak kamen. Prav tisti v Adlešičih po Jožetovih zagotovih ni primeren za gradnjo, ker se preveč drobi. Zato pa je bil že od nekdaj poznan in cenjen velikoselski kamen, ki je dovolj trd, pomembno pa je tudi, da nima rdečih žil, kajti tam rad poči, čeprav si zidar tega ne želi. Jože iz pripovedovanja ve, da so nekdaj vaščani sami doma izdelovali nekakšno razstrelivo. “Skupaj so zmešali oglje in soliter in prah nasuli v luknje, ki so jih navrtali v skale, ter prižgali. Kamen je zelo lepo počil, celo v ravni črti. Če pa bi streljali z dinamitom - a tega takrat niti niso imeli - bi kamen preveč zdrobilo in ne bi bil več primeren za obdelavo,” razkrije drobne skrivnosti, ki pa so bile nekdaj očitno zelo pomembne.
Kapele ve povedati, da se je mojster, preden so začeli zidati hišo, najprej pozanimal, kakšen kamen so pripravili ljudje. Šele ko je presodil, aa je primeren, so ga začeli klesati. Pri nišah, ki so bile ometane, je bil lahko obdelan tudi bolj na grobo, ker so ga z ometom
zakrili. Seveda je bilo klesanje povsem ročno delo. Pomagali so si z enostavnim orodjem, kot so macola, zidarsko kladivo, špica in odbijač. Kamen so obdelovali v obliki ajdovega zrna, za vsakega pa so potrebovali približno pol ure. Povsem drugače je bilo z vogalnimi kamni, ki so morali biti zelo natančno obdelani. Nekateri so bili dolgi celo meter in široki pol metra, tako da jih je dvigalo tudi po osem možakarjev. Pomagali so si lahko le s preprostim orodjem, saj niso imeli dvigal. A najhuje je bilo vendarle takrat, kadar je zidar obklesal kamen in še zadnjič udaril po njem, kamen počil. Bil je jezen, ker je bil ves trud zaman, pa še sram ga je bilo pred sodelavci. Gradnja s kamni je bila seveda počasna, saj je sedem ali osem zidarjev potrebovalo tudi po dva tedna, da so sezidali hišo do prve plošče. “Včasih so imeli ljudje več časa, med seboj so si pomagali, tako da je bila gradnja tudi družaben dogodek. Zato ni bilo tako pomembno, koliko časa so zidarji pri hiši,” pravi Jože.
Muca vedno sveže umita
Društvo za odgovoren odnos do malih živali o muckah - Higiena jim je prirojena - Uidi človeška pomoč dobrodošla
Letošnja mrzla zima je iz vrst naših upokojenih sodelavcev iztrgala učitelja Rudolfa Štanglja, ki je svojo uspešno in pestro življenjsko pot začel 5. januarja 1919 v Jami pri Novem mestu. Po srečnih otroških letih se je začelo zanj naporno, a razgibano in lepo življenje, prežeto z optimizmom in zadovoljstvom, saj je učil in naučil mladi rod ceniti znanje in človeške vrednote.
Šolo je obiskoval v Birčni vasi in Novem mestu, druga svetovna vojna pa ga je ujela med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski vojski. Po kapitulaciji Italije je bil v Sarajevu zajet in kot vojni ujetnik transportiran v Nemčijo. Po osvoboditvi je v Šmihelu pri Novem mestu opravil pedagoški tečaj, prvo delovno mesto pa je našel na enorazredni šoli v Zame-škem, kjer sije z življenjsko družico, tudi učiteljico, ustvaril družino s štirimi otroki. Do upokojitve leta 1972 je učiteljeval v Gabrju, Drašičih, na Sinjem Vrhu, Adlešičih, Thlčjem Vrhu, nazadnje pa na črnomaljski osnovni šoli.
Rudolf Stangelj je bil več kot trideset let predan svojemu delu: učil in vzgajal je mladino, ji vcepljal ljubezen do slovenskega ljudstva, spoštovanje do drugih, vero v človeka in znanje. Tudi lcot upo-
Še preden je človek zare^ odkril kulturo in nego telesa, je bila mačka glede higiene popolna, saj ji je to prirojeno. Takoj po rojstvu mati temeljito poliže drobne mucke, pozneje jih ob vsaki priložnosti drgne in čoha. Kasneje svoje potomce vzame v šolo: dobijo napotke s področja higiene in samostojno skrbijo za svojo čistost že po treh ali štirih tednih. Mačji jezik je čudovita miniaturna krtača. Obraz in težko dosegljiva mesta mački očistijo s pomočjo tačk.
Ne glede na lastno veselje pa muca rada sprejme tudi človeško pomoč pri negi kožuščka. Kratkodlake muce cenijo srednje trdo krtačo, dolgodlakim pa najbolj pomagamo z glavnikom. Krtačimo in češemo vedno v smeri rasti dlake! Čiščenje ušes je potrebno, kadar muc nosi uho “spuščeno”, če se pogosto drgne ali stresa. Očistiti smemo le zunanji del slušne cevi z mehkim robčkom. Čiščenje notranjosti bomo prepustili veterinarju. Če se zamaže smrček, ga čistimo z vato in
parafinskim gjjem, raje pa, odnesemo kar k veterinarju. Za čistočo oči navadno ni treba skrbeti. TUdi nego krempljev bomo rajši prepustili kar muci sami, in sicer tako, da ji bomo priskrbeli drevo za brušenje.
.Za mačko je stranišče zelo občutljiva tema. Najraje bi vsakič imela novega, v vsakem primeru pa tako, ki sije od čistoče. Če je v stanovanju več mačk, vsaka hoče svojo latrino! Osnova je plastična posoda, ki mora biti mački v vsakem trenutku dostopna. Pomembna je tudi t.i. stelja. Nekoč smo se morali zadovoljiti z žaganjem ali peskom, danes je k sreči za to na voljo že higienski pesek iz poroznega materiala. Posebej praktična in okolju prijazna novost je “grudasti pesek” iz glinenih zrnc, ki takoj, ko posrka tekočino, oblikuje sprimke. Te z lahkoto odstranimo in tako potrebujemo manj dodatnega peska.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali Ljubljana
kojenec je rad prišel v našo šolo, se veselil naših uspehov in obujal spomine na minula leta. Nadvse
hvaležen je bil za vsako najn pozornost nekdanjih sodelavcev in stanovskih tovarišev.
DANICA PUCELJ Osnovna šola Loka. Črnomelj
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama in babica
ANTONIJA
GORŠEK
iz Cankarjeve 34 a v Novem mestu
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in pomoč, za darovano cvetje, sveče ter za spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Interne bolnišnice in Dializnemu oddelku Novo mesto za ves trud med dolgotrajno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi gospodu proštu in pevcem za svečano opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
obupala zaradi bolezni, rejš
mor je šla zaradi bolezni, smo jo
prijatelji večkrat obiskali. Obiske je sprejemala prisrčno in s hvaležnostjo. Njeno dolgoletno delo znamo ceniti in jo bomo ohranili v lepem spominu.
IVAN DERGANC
V SPOMIN
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Nič več ni tvojega pogleda in smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
3. februarja mineva žalostno leto, odkar je za vedno odšel naš dragi
FRANC
TRŠČINAR
iz Dol. Vrhpolja
Vsem, 'ki se ga spominjate in mu darujete sveče in cvetje, iskrena hvala!
Vsi njegovi
• Tisti, ki se za volanom počutijo kot bogovi - najhitreje pridejo v nebesa.
»
' s>*w •; •
VRT, KJER "RASTE” KAMEN - Čeprav je danes graditeljem na voljo pestra izbira gradbenega materiala, se še vedno radi odločajo za odličen velikoselski kamen. A ga kljub temu gotovo še ne bo zmanjkalo, saj so zaloge tako na Kapeletovih kot tudi na sosednjih zemljiščih še obilne. (Foto: M. B.-J.)
A v Adlešičih in okoliških vaseh jim pri gradnji narava ni pomagala le s kamenjem. Jožetova žena Anka se še dobro spominja, kako so po gozdovih v okolici, pač tam, kjer je bil primeren kamen, žgali apno in ga potem tudi kuhali. Pesek za gradnjo so pripeljali iz Kolpe, cementa pa tako ali tako ni bilo, ali pa je bil tako drag, da jim ni bil dosegljiv. Zato so kot vezivo uporabljali celo blato. “Toda tudi danes, ko je gradbenega materiala na pretek, se mnogi radi odločijo za kamnite zidanice, kamine, ograje. Kapele, ki se je leta 1970 sicer zaposlil v črnomaljskem Bcgradu, sedaj pa je tudi zaradi zdravstvenih težav že štiri leta v pokoju, pravi, da ga ljudje, ki vedo, kako natančno zna obdelati kamen, prosijo, da bi jim prišel naredit to ali ono. “Raje bi
naučil mlajše fante, a pravijo, da je to delo pretežko. Je pa res, da še vedno ni strojev, ki bi obdelavo kamna bistveno poenostavili, predvsem pa je še vedno najlepši ročno obdelan kamen.
Čeprav so z velikoselskim kamnom pozidali veliko hiš, zidanic, gospodarskih poslopij, ograj, ga še ni zmanjkalo. “Ko bi ga vsaj,” se nasmehne Jože. Še vedno je po njem veliko povpraševanje, a danes ga ne razstreljujejo z doma izdelanim strelivom, ampak ga izruvajo s strojem. Kapele v šali pravi, da ima velik vrt, v katerem raste kamen. In ko ga pokaže, spoznam, da ima še kako prav. Iz-gleda namreč, kot bi kamen, ki ga je izruval stroj, zrasel iz zemlje. Jože pa ga bo počasi - tokrat bolj za hobi kot za preživetje - obdeloval. MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA SMRKE
iz Hrastja pri Mirni Peči 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, vaščanom, Slavki Kastelic, Stanetu Jeraču za poslovilne besede ter Interni bolnišnici Novo mesto za nesebično pomoč v težkih dnevih njene bolezni, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric
ANTON MALI
Cerovci 25, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom vasi Krka in kolektivu Ljubljanskih mlekarn Novo mesto, ki ste pokojniku darovali cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
V 65. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
ANA MALEŠIČ
roj. Panjan
iz Hrasta pri Vinici 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Hvaležni smo Domu starejših občanov Črnomelj, g. župnikoma Kastelcu in Račkiju ter g. Flajniku za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče
JOŽEF GROS
s Štrita 11 pri Bučki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo sc g. župniku za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Blatnik, pevcem za zapete pesmi, praporščaku ter g. Hribarju za zaigrano Tišino. Še posebej se zahvaljujemo dr. Halapiju iz ZD Sevnica ter patronažni sestri Ani Janc za nego in pomoč v najhujših trenutkih. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in teta
JOŽEFA
ŠTAMCAR
iz Šentruperta
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrazili sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel, župniku za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Novak in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
L======_s=======
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš oče, stari oče, brat, svak in stric
ALOJZ
ZUPANČIČ
iz Hmeljčiča 3 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, darovane maše ter ustno in pisno izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, g. Jelki za poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, pogrebni službi Oklešen ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Odšla sla tja, kjer ni gorja, kjer ni reč trpljenja ne solza.
Nam pa je ostala huda bolečina in tiha solza rečnega spomina.
5. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ata
FRANC JEGLIČ
aprila pa 14 let, odkar se je poslovila od nas naša mama
JOŽEFA
JEGLIČ
iz Orešja, Šmarješke Toplice
Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njuni
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra in teta
ROZALIJA KRŽAN
iz Zalok, Raka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste počastili njen spomin, nam pisno, ustno in brzojavno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru in pogrebni službi Žičkar. Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Žalostni smo, ker smo te izgubili, in hraležni Bogu, ker smo te imeli.
V 72. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
ANTON KASTELIC
iz Jablana 29, Mirna Peč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter darovane svete maše. Posebna zahvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, pevcem, gasilcem in g. Jožetu Dreniku za slovo ob grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat, stric in svak
FRANCE
JAKOŠ
s Hrastovice 8 pri Mokronogu
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, krajanom in dobrim sosedom, vaščanom, ki so sočustvovali z nami, podarili cvetje, sveče, nam pomagali in spremili pokojnika na zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Mokronog, Pljučnemu in kirurškemu oddelku bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Mokronoga, praporščakom in pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Ko sem še Uvela ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vsi.
V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta
MARIJA SINTIČ
Kočarija 16
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, ki so jo obiskovali v času bolezni, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se patronažni sestri Lidiji, socialni delavki Šonji za dolgoletne obiske, gospodu župniku za lepo opravljen obred in govorniku gospodu Planincu za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 71. lety nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
AMALIJA
NOVINEC
roj. Strojin
Bušinec 6, Dolenjske Toplice
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in denar za svete maše in humanitarne namene ter pospremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom Bučarjevim, sodelavcem Novolesa - Vezani les, Revoza Novo mesto in OŠ Vavta vas. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Oklešen, pevcem ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustila draga mama in babica
AMALIJA MIKETIČ HORVAT
iz Čudnega sela 3, nazadnje stanujoča v Kanadi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi ge. Cirili Mišica za poslovilne besede, pevkam z Otovca za zapete žalostinke, g. kaplanu za lepo opravljen obred, g. Plutu za zaigrano Tišino ter pogrebnemu društvu Malerič za organizacijo pogreba.
Žalujoči: sinovi Rajko, Marko in Tone z družinama
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
NEŽA FRANKO
iz Velikih Brusnic 68 *
v
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Jožetu Banu, pogrebni službi Oklešen, pevcem ter ODT Novo mesto.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ker ne v radosti ■ kadar so najhuje bolesti, ko telo nam kloni niže, takrat se k bogu duša povzdiguje kot bel oblak, in mu je bliže, bliže.
(A. Gradnik)
Po hudi bolezni nas je tiho in dostojanstveno zapustil naš dragi
JOŽE LUKŠIČ
z Ul. Ivana Roba 50, Novo mesto
iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sokrajanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, prispevke za sv. maše ter izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem okteta Adoramus, Internemu oddelku novomeške bolnošnice za skrbno nego in lajšanje bolečin ter JP Komunala za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi, ki ga imamo radi
DOLENJSKI LIST
21
TA TEPEN WAS ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
1 KREKOVA BANKA
_______________
tedenski
Četrtek, 3. februarja - Blaž Petek, 4. februarja - Andrej Sobota, 5. februarja - Agata Nedelja, 6. februarja • Dora Ponedeljek, 7. februarja - Kgiclij Torek, 8. februarja - kulturni praznik Sreda, 9. februarja - Polona
LUNINE MENE
5. februarja ob 14.05 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 3. do 5.2. (ob 18. in 20. uri) ter 6.2. (ob 20. uri) komedija Očka po sili. 7.2. (ob 20. uri) ter 8. in 9.2. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Tista druga sestra.
ČRNOMELJ: 4. in 5.2. (ob 20. uri) ZF film Zbornica. 6.2. (ob 17.30 in 20. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te soražim.
DOBREPOUE: 4.2. (ob 19.30) slovenski film V leru. 6.2. (ob J5. uri in 19.30) ameriški film Prvi poljub.
GROSUPLJE: 4.2. (ob 19. uri) ameriški film Prvi poljub. 5.2. (ob 19. uri) slovenski film V leru.
IVANČNA GORICA: 3.2. (ob 19. uri) ameriški film Prvi poljub. 8.2. (ob 17. uri) slovenski film V leru.
KOČEVJE: 6.2. (ob 17. uri) slovenski film V leru. 7.2. (ob 18. uri) ameriški film Prvi poljub.
KRŠKO: 4.2. (ob 20. uri) ter 5. in 6.2. (ob 18. uri) risani film Tarzan.
METLIKA: 4.2. (ob 20. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim. 6.2. (ob 18. in 20. uri) ZF film Zbornica.
NOVO MESTO: Od 3. do 7.2. ter 9.2. (ob 18. uri in 20.30), 8.2. (ob 20.30) ter 5. in 6. 2. (tudi ob 10. in 16. uri) akcijski film Vse in še svet. 8.2. (ob 18. uri) film Hamlet (vstopnine ni).
RIBNICA: 5.2. (ob 21. uri) ameriški film Prvi poljub.
SEMIČ: 5.2. (ob 19. uri) komedija 10 razlogov, zakaj te sovražim.
TREBNJE: 4.2. (ob 20. uri) ZF film Zbornica
VELIKE LAŠČE: 5.2. (ob 19. uri) ameriški film Prvi poljub.
film t
• ŠESTI ČUT, drama (TheSixth Sense, 1999, ZDA, 100 minut, režija: M. Night Shyamalan) Šesti čut je šolski primer filma, ko si rečemo: “Ne, temu pač ne bomo verjeli, saj nas o tem preveč naravnost prepričujejo in zavajajo, če že ne nategujejo. ” Na koncu pa sprevidimo, da bi bilo bolje verjeti. Film gledalca zlahka pretenta, toda ves čas smo obenem prevarani in obratno, kajti pred nami je resnica, mi pa mislimo, da gre za laž. Priznam, bere se zmedeno, zato za primerjavo navajam enega najboljših trilerjev r devetdesetih, Osumljenih pet. Tam je Kayser Soze, fantomski morilec, gledalcu vseh 120 minut nenehno pred očmi, pred nosom, toda čeprav nam režiser to celo dvakrat, trikrat namigne, si vsakič zgrešeno porečemo: “Ja, kaj pa še!”
“Ljudje vidijo le tisto, kar hočejo videti, ” že kmalu na začetku butne mali zvezdnik tega malega filma, toda velikega hita, devetletni Cole Sear. Fenomenalni de-
ček, po imenu Halex Joel Os-ment, svojo vlogo odigra, kot da bi bil že vse svoje kratko življe-njce razštekan, shizofreničen, paranoično prestrašen, depresiven in asocialen. Fantiča namreč hodijo obiskovat duhovi umrlih, da bo še huje, predvsem tistih, ki so umrli nasilno. Na pomoč mu priskoči psihiater, mega zvezdniški mojster akcije in komedije Bruce Willis. Obratno od svojega siceršnjega igralskega pedigreju je Wiilis tu naravnost komoren, umirjen in tih, toda zato tudi patetičen, da je sila. Po hudi osebni in profesionalni tragediji doktor Malcolm s Coleom dobi “drugo priložnost, ” in res, počasi ga odklepa, se mu približuje in mu celo skoraj verjame. Skupaj se gresta nekakšne izganjalce hudiča, vse se lepo izide, mali in prikazni najdejo skupen modus vivendi, ko se tik pred koncem zgodi še zadnji, usodni in presenetljiv obrat. Kdo je pravzaprav tu koga reševal, je novo vprašanje, resnica postane laž oziroma privid, in ne dejanska stanje.
Finale je razodetje, twist, ki odpre oči, da uvidijo, kje je “ta prava” resnica. Vloge se premešajo, reševani je bil pravzaprav ves čas rešitelj. Aleluja.
TOMAŽ BRATOŽ
Tanin Sevnica obvešča svoje tjpnjene dobavitelje, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Organiziramo vam tudi posek.
Z novo sezono vam zagotavljamo krajše plačilne roke in ugodne cene.
Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 0608/41-044.
1 — - - 	1								
(I	•n	1	iifeiiB	i	M	F	H	n
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica DorniŽ (v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v l. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068/39 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in J9 30 506.
Telefaks: (068) 39 30 540.
Elektronska pošta: info(ajdol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
OBRAČALNIK SENTAL Tijfun, 2.20 m, prodam. tt (068)89-830 ali (031)523-647.
KOSILNICO GASPARDO, rabljeno 1 se-zono, ter 10 a vinograda na lepi legi, prodam. Tf (068)346-3065.	263
PAJKA na 2 vreteni, peč za kopalnico, trajno žarečo peč in dvoje vrat za krušno peč prodam po simbolični ceni. 1T (061)7806-139.
KUPIM
ODKUPUJEMO staro pohištvo (omare, komode, skrinje) in drobne predmete, stare 100 let. tt (068)45-800 ali (041)696-263. 276
SUHA bukova drva za kurjenje sobnih peči kupim, te (068)27-575.	301
ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino. Plačilo takoj! IT (068)78-105 ali (041)740-221.	325
MOTORNA VQZILA
GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 5.4.2000, 3V, rdeč, 5 prestav, redno servisiran, zelo dobro ohranjen, prodam, te (041)935-023.	270
PUNTO 55, letnik 1994, 49.000 km, prva registracija 1995, bel, 3V, prodam. tt (068)89-532.	283
R 5 D 1.6, letnik 12/91, registriran do 12/ 2000, prodam, te (0608)75-144, po 19. uri. OPEL VECTRO 1.6 i diamond, letnik 1993, 62.000 km, srebrnosiv, lita platišča 15 col, strešno okno, radio + 6 zvočnikov, usnjen volan, prodam. tt (068)324-234.	312
JUGO 45, star 10 let, registriran do 11/2000, prodam. TT (0609)641-113.	316
NISSAN SUNNY 1.6, letnik 1987/88, prodam. ® (041)709-175.	322
AUDI 100 2.0, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. TT (068)65-036 ali (041)671-454.
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 5/2000, prodam za 700 DEM. TT (041)829-521. 328
VW POLO, letnik 1999, registriran za eno leto, ugodno prodam. TT (068)325-400. 329 GOLF JX D, letnik 1990, registriran do 9/ 2000. 5V, bel, dobro ohranjen, prodam. TT (068)73-105.	330
R LAGUNO 18 RT, letnik 1995, in VW pas-sat 18 arriva, letnik 1993/94, prodam. TT (041)859-936.	320
POHIŠTVO
POHIŠTVO za spalnico, samsko sobo, pralni stroj in hladilnik prodam. tt (068)25-713 ali (041)831-886.	311
POSEST
PREKLICI
PRODAM
DVA JOGIJA, novo odejo, ovčko, za dve postelji, prodam. TT (068)324-845.	258
RADIATOR ze centralno ogrevanje prodam. • tt (068)47-724.	264
ROLETE, žaluzije ter zavese izdelujemo in montiramo po ugodni ceni. O (068)44-662 ali (041)710-963.	269
KOLERABO za krmo prodam. TT (068)41-073.	279
ŽGANJE tropinovec in slivovko prodam. TT (068)50-336, po 15. uri.	281
KOSTANJEVO KOLJE prodam. TT (041) 808-702.	285
LESEN OPAŽ, bruna, ladijski pod različnih debelin prodam. Možna dostava na dom. TT (068)84-453 ali(041)422-133.	286
KROMPIR za nadaljnje sajenje sorte frizi-ja, brajd, romana, jcrla in amoriks ugodno prodam. Karel Verbič, Radohova vas 15, Šentvid pri Stični, TT (061 )785-305.	287
KOSTANJEVO KOLJE, dolžina po želji kupca, prodam. TT (068)78-086.	288
ZELIŠČAR, življenje brez bolečin! Kapljice Milin za učinkovito zdravljenje artritisa, protina, hemeroidov in prostate. TT (041)886-345.	292
SENO prodam. Marija Košir, Gor. Križ 2, TT (068)88-076.	300
KROMPIR za sajenje, lanski uvoz, več sort, prodam. TT (061)785-097, Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64.	302
VPELJANE STROJE za izdelavo zanimivega lesnega artikla, primerno za začetnike, prodam. «(068)342-384.	305
VEČ VRST semenskega krompirja prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41. Kranj, «(064)312-056.	318
3000 KG sena prodam ali menjam za drva. « (068)341-182, Bračika, Ob potoku 33, Novo mesto.	323
SUHE KRHLJE jabolk, hrušk in sliv, za kompote, in polhovo mast prodam « (068)81-075.	332
RAZNO
PARCELO, l.OOOm2, z brunarico in vinogradom (400 trt), prodam v vinogradni&kem okolišu 8 km iz Novega mesta. Tt 0609/331-494.
VINOGRAD pri Šmarjeti, 12 a, dostop po asfaltu, prodam. Tt (068)326-877.	261
BREZPLAČNO dam v najem vinograd blizu Metlike, 700 trt, prodam pa ovčji gnoj in ovce za zakol. Tt (068)50-103.	267
2.50 HA gozda v k.o. Gotna vas prodam. TT (068)25-727.	277
V NAJEM oddam delno opremljeno stanovanjsko hišo v bližini Novega mesta Tt (041)729-887, po 18. uri.	324
* ' OTfTOfU
HTNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.. 068/322-827
ROMAN NAGLAV, Titova 114, Senovo, s 1.2.2000 odjavljam dejavnost lesarstvo Nag-lav, s.p..	273
FRANCU ČEŠNOVARJU iz Zagrada 13 sestre prepovedujemo prodajo premičnin in nepremičnin. Prodaja bo neveljavna, če bo izvedena brez zastopnika.	294
KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, sorte sante, romana in frizija prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje,«(061)762-316.
Odkupujemo delnice Dolenjskih pekarn, Telekoma, Žita, pivovarn in druge. Posredujemo pri prodaji in nakupu delnic Krke, Vizije, Leka, Petrola, Triglava, NFD in vseh drugih, s katerimi se organizirano trguje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Informacije na telefon 068/377-390, Novo mesto, Glavni trg 2.
SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto tf 068/24-791
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1	Tel.: (068) 371 -9860
www.krekova-banka.sl
(to	j	Jpj-Oi	clovifc-
GOSTINSKI LOKAL ugodno prodam. Cena po dogovoru, možen tudi najem.«(041 )806-365.	280
NOVI TRG, prodam ali oddam vpeljano trgovino, 50 m2, primerno za gostinski lokal. « (041)208-773.	284
ZAVAROVANCI Avstrijske zavarovalnice VVIENER STAEDTISCHE - WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. « (062) 622-227, od 10. do 14. ure.	291
PREBAVNE TEŽAVE - zaprtje odpravite # z našim izdelkom. Uspeh zagotovljen. « (061)483-085.	314
SLUŽBO DOBI
GRADBENEGA INŽENIRJA in gradbenega tehnika takoj zaposlimo za delo v biroju in gradbeni operativi. Pisne ponudbe pošljite na naslov: INGO INŽENIRING, d.o.o., Vojkova 19, p.p. 156,5001 Nova Gorica. 174 ČE IŠČETE priložnost za dober zaslužek, pokličite na «(041)798-535.	208
VOZNIKA E- kategorije zaposlim. « (068)44-836 ali (041)678-392, po 20. uri. 290
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu, Nad mlini 29, prodam. «(068) 83-063, po 16. uri.	274
SKROMNO STANOVANJE v Ljubljani, najraje v Mostah, lahko podstrešno ali potrebno adaptacije kupi starejša ženska. « (061) 612-570.	268
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Krškem, letnik 1981, prodam. « (0608)22-687, po 17. uri.	309
ZENITNE PONUDBE
UREJAMO resne zveze. Sreča, ženitna posredovalnica, Tt (068)326-033.	266
29-LETNA vrtnarka želi spoznati resnega prijatelja za skupno življenje, (090)42-17.
ŽIVALI
Mizarstvo Jaklič Dvor zaposli več mizarjev, lahko tudi pripravnikov ali delavcev v lesni industriji z najmanj 3-letnimi izkušnjami.
Dodatne informacije in razgovori na sedežu firme Dvor 11 ali po telefonu 068/888-520, 888-523.
VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! « (090)46-52, 156 SIT/min.	64
IZDELUJEMO brunarice, vrtne ute, pasje ute, balkonske ograje, obloge, zaključne letve, palete, postelje, masivna vrata... Sp. Pohanca 5 a, Artiče, « (0608)77-459 ali (041)758-773.	85
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram, tt (068)81-338.	265
SANACIJA DIMNIKOV, vstavljanje Inox cevi v dimnike, vrtanje dimnikov. « (068) 344-167 ali (041)726-589.	272
DELNICE VIZIJE, Krke in vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto. Gotovina takoj!«(068)39-30-262.	278
GOSTILNO v Novem mestu oddam v najem. «(068)377-581 ali (041 )897-328.	317
V BARU ČRIČEK zaposlimo natakarico. « (041)392-898.	298
TAKOJ SPREJMEMO v redno delovno razmerje natakarico in kuharico.«(068)76-214.	303
IŠČEMO dva referenta za terjatve na območju omrežne skupine 068 in 0608; srednja šola, lasten prevoz. « (061)529-13-01, od 9. do 14. ure,ali pisne ponudbe na naslov: BB 8, d.o.o., Pot heroja Trtnika 45,1261 Ljubljana -Dobrunje.	306
ŠIVILJO zaposlim za 4 ure dnevno. Šiviljstvo Mohar, s.p., Leskovec, Ul. Ankre Salmi-čeve 40, «(0608)22-674.	308
PRIJAZNO DEKLE za delo za šankom zaposlimo, tt (041)358-452.	331
STANOVANJA
V CENTRU Novega mesta oddam za daljši čas enosobno stanovanje. Tt (068)28-135.
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. Tt (0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne, kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, tt (0608)89-038.	166
MLADE NESNICE, hisex, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, tt (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, tt (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, tt (068)84-111.
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, tt(068)82-424.	249
BIKCA SIVČKA, starega 8 tednov,kupim, tt (068)75-666.	259
TELICO SIMENTALKO, brejo 4 mesece,in motorno kosilnico BCS prodam, tt (068)69-426.	260
TELICO FRIZIJKO, brejo 8 mesecev, ali kravo sivko prodam, tt (068)44-509.	295
KOKOŠI, rjave nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Humek, Laze 21. ® (068)67-108.	296
3 PRAŠIČE, težke cca 100 kg, prodam. Možen zakol. Slavko POnikvar, Dol. Gradišče 13, Šentjernej, tt (068)71-311.	297
RJAVO TELIČKO, staro 10 tednov, prodam, tt (068)27-422.	307
DVA PAPAGAJA s kletko zelo ugodno prodam, tt (068)324-368.	313
KRAVI,SIVKO in simentalko, dobri mlekarici, prodam ali menjam za kravo za zakol. «(041)249-130.	315
PRAŠIČE, težke llO kg, prodam, tt (068) 325-308.	319
PRAŠIČE, težke 25 do 35 kg, prodam, tt (041)779-457.	321
Popusti za letnik 1999 od 50.000 do 300.000 SIT!
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 5. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center od/, do 19. ure Jarket Ljubljanska
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Budna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Maika, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Maika Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Got Vrhpolje
V nedeljo, 6, februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Smrečnikeva, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska,
Samopostrežba Šmihel, Nakupovalni center Slavka Gruma
od 7. do 13, ure: Vila,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20, ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8,30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8.1lo 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12, ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Maika, Mestne njive od 7, do 12. ure: pekarna Maika Žužemberk, prodajalna Kandija
' Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7, do 12, ure: trgovina Na Gorici, Got Vrhpolje
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11: ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lip Čardak
• Semič: od 7,30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 13, ure:
22
DOLENJSKI LIST
St. 5 (2632), 3. februarja
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK Tel 068/324-496, 67-108
\°	~
a>
^ m ^	^
v	a°
VevT2'
•E 068/324-377
O 20
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
T? 068/321-878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
••sr
So
OGNJIŠČE
Krvavec
104,5
Kum
105,9
RADIO I BREŽICE
na
88,9
95,9 MHz
L
Propagandne
oglase
lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540!
LERAN, d.o.o.
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Trščini, v Šentjerneju, nad Pleterjem in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: vtlo-vem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu ter večje stanovanje v Ljubljani.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
o
J
.o S*
10
QX
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Za svojih 50 let vaš četrtkov prijatelj za vas pripravlja
nastop
ansambla Henček, skupine Sukar
in Vlada Kreslina.,
m
V petek, 18. februarja 2000, ob 17. uri v novomeški športni dvorani . Marof.
V$to|> prost!
ELMO
1000 Ljubljana, Vojkova ulica 58
Za področje trženja montaže el. instalacij s sedežem v Novem mestu zaposlimo
INŽENIRJA ZA PRODAJO IN TEHNIČNO PODPORO
Od kandidatov pričakujemo:
• ustrezno izobrazbo elektrotehniške smeri
• zaželene izkušnje pri podobnih delih
• zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika
• samostojnost, strokovnost in sposobnost dela v skupini
• uporabniško poznavanje dela z osebnim računalnikom
• vozniški izpit B kategorije
Ponujamo stimulativne delovne pogoje in nagrajevanje, delo na perspektivnem strokovnem področju in kakovostno dodatno izobraževanje. Prijave s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ELMO, d.d., Ljubljana, Vojkova 58.
Informacije po tel.: 061/136-71-00.
8. februar SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
/v J fi
Mestna občina Novo mesto
Vas ob kulturnem prazniku prijazno vabi na
koncert
Novomeškega simfoničnega orkestra ter podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto za leto 1999.
Dirigent: Zdravko Hribar Solisti: Uršula Langmayr (Avstrija) - sopran
Irena Akweley Yebuah (Slovenija) - mezzosopran Bernhard Berchtold (Avstrija) - tenor Saša Ivaci (Hrvaška) - bariton Prireditev bo v torek, 8. februarja 2000, ob 20.uri v Športni dvorani Marof. Vstop prost!
Podjetje Podgorje, d.o.o.
Šentjernej, Trubarjeva 24
objavlja javno zbiranje ponudb za oddajo prostora "BRUSILNICE ZA REZILA IN ORODJA” v izmeri 43,98 m2, v najem najboljšemu ponudniku.
Za vse dodatne informacije se obrnite na g. Roberta Hudoklina, tel. št. 39-30-704.
Ponudbe oddajte v pisni obliki na naslov Podgorje, d.o.o., Šentjernej, Trubarjeva 24, 8310 ŠENTJERNEJ s pripisom “Za najem brusilnice”, v roku 8 dni od objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh.
Glavni trg 11, 8000 Novo mesto Tel.: 068/ 372 100 Pax: 068/ 372 101
ŠOLA TUJIH JEZIKOV
Vpis v tečaje AN, NEM, FR,
IT, RUŠČ in KITAJŠČINE.
HQ, d.o.o.
zaposli:
Vodje prodaje, demonstratorje in svetovalce za prezentacijo vrhunskega robota v kuhinji - mikserja izrednih zmogljivosti na področju Dolenjske in Bele krajine - po poskusni dobi tudi redno. Nudimo: izobraževanje, pestro delo, kritje direktnih stroškov prezentacije, odlično nagrajevanje in napredovanje. Dodatne informacije o informativnem sestanku na tel. št. 041/616-792 oz. 061/151-15-24 od 9. do 16. ure.
Ekskluzivni zastopnik za SLO: HQ, d.o.o., Ljubljana
DOLKML LEU'
AGENCIJA ZA
PODJETNIŠTVO IN VODENJE, d.o.o.
Novo mesto, Novi trg 11, p.p. 245
ZAPOSLIMO:
VODJO RAČUNOVODSKEGA SERVISA
Povabljeni k oddaji vloge vsi, ki imate: visoko šolo ekonomske smeri, najmanj 3 leta izkušenj v računovodstvu, organizacijske sposobnosti, ste natančni in želite samostojno delo.
Nudimo vam:
ustvarjalno delovno okolje, možnost izobraževanja, stimulativno nagrajevanje.
Vašo vlogo pričakujemo v 8 dneh.
Za dodatne informacije: Darinka Smrke, 375-880
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek: _______________________________________
Upokojenec:	da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
Pošta:
Naročnik i^avlja, da naročilo res velja zai\j, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Kraj:
Datum:
Podpis:
PORTRET TEQA TEdNA
Anton
Kot Trebanjec srednjih let je ljubitelj, častilec in zagovornik rdečkaste dolenjske kapljice, ki ji evropski pravilniki ne priznavajo niti tega, da je vino. Zanima se za vinarstvo in nego vina ter z ljubeznijo spremlja napredek vsake od svojih 450 trt. "Za nekoga je izziv gora, zame pa vinograd in to, da ga obdelujem, kakor so to počeli naši predniki. Med trtami se sprostim ter si operem dušo in možgane,” razlaga to tipično dolenjsko navado.
Kljub povedanemu Antona Redka nismo poiskali zaradi njegovega vinograda. Strojnemu tehniku in vodji vzdrževanja v Labodovi tovarni Temenica v Trebnjem je mestna občina Novo mesto pred nedavnim podelila nagrado za inovacijsko delo za leto 1999, v tovarni Labod pa so njegovo zadnjo inovacijo razglasili za inovacijo lanskega leta. Vztrajno iskanje novih in boljših rešitev včasih prinese razočaranja (Redek zgrešene poskuse imenuje spomeniki), a mnogokrat tudi izboljšave, ki olajšajo delo, zagotovijo večjo učinkovitost in prinesejo prihranke. Marsikdaj so za vse to dovolj majhne spremembe.
Za tiste, ki ne delajo v šivalnici, ne bomo povedali veliko, če naštejemo modelarski ploščati luknjač za hitro izdelavo šablon, obojestransko prišiva-nje gumbov, nastavek za rahlo pripenjanje roba na bluzah, klešče za montažo držala na voziček zadrge, robljenje za de-
bele tkanine ali dvojno robljenje šala brez vmesnega likanja robov. Toda v konfekcijski industriji, kjer je zaradi vse močnejše konkurence pomembna vsaka prihranjena minuta, da o izboljšani kakovosti niti ne govorimo, so take izboljšave vredne zlata. K sreči se v Labodu tega zavedajo in izboljšave že več let podpirajo.
Potrebe po izboljšavah se pojavljajo vedno znova, in če delaš v proizvodnji, jih lahko zaznaš in poskušaš kaj napraviti. Morda bi kdo rekel, da je to za vdrževalca in mehanika pač delovna obveznost, vendar vsi vemo, da se lahko s težavami pri delu spopademo ali pa zamižimo in jih zaobidemo. Za to, da se jih zares lotimo, moramo imeti vzpodbude v okolju in pravega človeka.
Lahko bi rekli, da Anton Redek to je, saj odprtih rok sprejema napredek, se nikakor ne brani novega znanja in ne novih obveznosti. Prepričan je, da za učenje nikoli nisi prestar. Ko se je, rojen v delavski družini železničarja in dninarke, izšolal za strugarja, se je zaposlil v Trimu, pozneje pa zajadral k zasebniku, kjer je spoznal, da je rojen bolj za električarja. V Labodu se je zaposlil leta 1986 kot mehanik šivalnih strojev in pozneje vodja vzdrževanja ter ob delu končal srednjo strojno šolo. Višje šole takrat v Novem mestu še ni bilo, zato je opustil misel nanjo, nikoli pa se ni branil specializacij in izobraževanj pri podjetjih v tujini.
Redek je bil zelo presenečen, ker so mu namenili nagrado za inovacijsko delo, še posebej, ker je prišla iz sosednje občine. Vesel je, da njegovo podjetje in tudi širše okolje vzpodbuja inovativnost. In sodelavci, sorodniki, sosedje? Nekateri so se veselili z njim, mnogi drugi pa dogodka sploh ne omenjajo. Smo pač Slovenci in še sreča, da so med nami tudi redki Redki: vztrajni, vedno v iskanju novega, boljšega.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Pismonošinjo imajo radi tudi psi
Ančka Kramarič iz Črnomlja je ena redkih žensk vSloveniji, ki raznašajo poštne pošiljke -Sodelavci so jo lepo sprejeli, stranke pa so bile v začetku nekoliko začudene - Prijateljica s psi
ČRNOMELJ - Raznašanje pošte je bilo očitno že od nekdaj domena moških. To je moč sklepati tudi po tem, da celo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo le besedo pismonoša, ne pa tudi pismonošinja. Tbdi na črnomaljski Pošti ne pomnijo, kdaj bi pri njih nazadnje ženska raznašala poštne pošiljke, danes pa se lahko pohvalijo z eno redkih pismo-nošinj v Sloveniji sploh.
Ančka Kramarič je bila na pošti v Črnomlju deset let čistilka, a ko je zaradi bolniških izostankov primanjkovalo poštarjev ali pa je bilo predvsem ob koncu leta veliko pošte, je pomagala razvažati pakete. Upravnica Darinka Butala je spoznala, da Kramaričevo zanima delo poštarjev, saj jim je ob svojem delu pomagala povsod, kjer je le lahko. Zato ji je Butalova priporočila, naj se udeleži tečaja za pismonoše. Uspešno ga je opravila in aprila lani začela raznašati poštne pošiljke.
Ančka dela z osmimi moškimi, a jih pohvali, da nikoli nisov imeli predsodkov, ker je ženska. Že kot čistilko so jo imeli namreč radi in jo spoštovali, ker je bila pridna in zanesljiva. “V začetku so mi pomagali in mi svetovali. Strinjali so sc tudi, da imam isti okoliš, v katerem je kar 726 gospodinjstev. Vendar gre za pretežno blokovsko naselje, ki ga že od prej dobro poznam, vse delo pa lahko opravim peš,” pravi Kramaričeva, ki si, kadar je več pošte, predvsem pa, kadar mora raznositi tednike ali mesečnike, pomaga z vozičkom, pošiljke pa jo čakajo tudi v depojih, kamor jih pripeljejo sodelavci z avtom. “A kljub temu je
TUDI SMUČARJI PREHITRO
GAČE - 27-letni R A. iz okolice Novega mesta se je 26. januarja hudo poškodoval pri smuku na Gačah. Zaradi prevelike hitrosti je v ciljnem delu izgubil nadzor nad smučmi in padel ter drsel še 50 metrov. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala mestnemu potniškemu prometu - “Glavni trg zapreti za privatne vožnje!”- Zakaj ukinjajo proge? - 0IMP Livarju drugače - Prijaznost v porodnišnici - Poskusi na truplih
Točno ob 18. uri je že zazvonilo. Poklicala jc gospa izpod TVške gore pri Novem mestu, navdušena nad potniškim prometom v Novem mestu, ki ji je postal nepogrešljiv. Ne more razumeti, da ga nekateri kritizirajo, češ da avtobusi vozijo prazni in da delajo gnečo. “Gnečo delajo tisti, ki se vozijo z avtomobili. Mi imamo doma tri avtomobile, toda v službo se zdaj vseskozi vozim z mestnim avtobusom in sem zelo zadovoljna. Domov pridem najmanj dvajset minut prej, in ko grem peš mimo stoječe kolone, si mislim, zakaj tega ne storijo še drugi. Zahvaljujem sc občini in želim, da mestni promet ostane,” jc dejala Novo-meščanka in dodala še, da so avtobusi postali nepogrešljivi tudi za upokojence, saj so tako veliko bolj samostojni.
TUdi Franc Kirn iz Novega mesta odobrava mestne avtobuse, želel pa bi, da bi vozili tudi skozi Glavni trg. Meni, da je ta veliko prezaseden s prometom, zato daje pobudo občinskim svetnikom, naj sprejmejo odlok, s katerim bi ukinili privatni promet skozi središče mesta, kot so to
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
menda že storili v Kranju. “Skozi Glavni trg naj bi bila vožnja dovoljena le policiji, gasilcem, reševalni službi in mestnemu potniškemu prometu. Tako bi zavladal red, saj zdaj dostikrat ne moremo tu niti peš.” Opozoril je še na en problem v prometu - na telefoniranje z mobitelom med vožnjo. Sam ima slabo izkušnjo, saj jo je skupil, ko je pred kratkim na Grmu prečkal prehod za pešce.
Novomeščanka Nada je ravno tako poklicala v zvezi z avtobusnimi prevozi. Razočarana je, ker so v dopoldnaskem času ukinili dve avtobusni progi na relaciji Novo mesto - Krško in nazaj. Prvi avtobus gre šele ob 14.20. “Marsikje uvajajo nove proge, da bi ustregli željam in potrebam ljudi, tu pa ravno obratno. Pravijo, da so bili avtobusi preveč prazni in premalo rentabilni. Zakaj ne bi v takih primerih prevozov sofinancirala občina? Morate vedeti, kaj nam starejšim to pomeni, ker nimamo lastnega prevoza in smo lahko še vedno dokaj samostojni. Zdaj pa nismo prizadeti le Novo-meščani, pač pa še uporabniki iz Škocjana in Krškega,” je povedala in dodala, da je bila razočarana že pred leti, ko je novomeška občina “prodala” Gorjance Primorcem.
Črnomaljki leži na duši Belt oz. IMP Livar. O problemu, ki ga imajo z njim, razmišlja malo drugače. “Treba je vedeti, da je Belt leta in leta dajal Črnomaljcem kruh, štipendije, kredite, stanovanja. Še zdaj bi bili mnogi sicer brezposelni. Letos je edino on razpisal štipendije za poklicne šole in nižjemu sloju, ki težko šola svoje otroke, to veliko pomeni. Vem, da z onesnaževanjem dela tudi škodo, toda ne moremo zdaj zahtevati kar zaprtje podjetja! Pri sanaciji bi morala pomagati tudi država!,” je prepričana Črnomaljka in pravi, da tako misli še marsikdo.
TUdi mlajši bralec iz Novega mesta je pohvalil urejen mestni avtobusni prevoz, ki nam ga verjetno marsikje zavidajo. Želi, da bi Novo-meščani spremenili svojo miselnost
torba precej težka, čeprav sem se nanjo navadila. Prve dni pa so me še kako bolele noge in tudi ramena,” se spominja.
Kramaričevo so v začetku stranke gledale nekoliko postrani, ljudje, ki so jo z veliko poštarsko torbo srečevali na cesti, pa so se ozirali za njo. Vendar so se je do danes že navadili tako ljudje kot tudi psi, ki veljajo za velike sovražnike poštarjev. “Očitno znam dobro ravnati s kužki. Zapomnila sem si, kako jim je ime. Pokličem jih, oni pa me povohajo in spustijo k hiši. Niti zarenčal ni še noben name, kaj šele, da bi me ugriznil,” se nasmehne. Čeprav pismonoše ne
morejo vplivati na to, kakšne novice bodo prinesli, pa jim je veliko topleje pri srcu, kadar vedo, da prinašajo nekaj, kar bo ljudi razveselilo. “Predvsem ljudje težko čakajo na pokojnine. Takrat so zagotovo doma. Posebno veseli in prijetno presenečeni pa so, kadar kdo zanje na pošti naroči steklenico vina ali šopek. Dogovorjeni smo s cvetličaijem, ki pripravi cvetice, pismonoša pa jih odnese slavljencu. Priznam, takšna darila radi raznašamo,” je zadovoljna Ančka Kramarič, ki pa poskuša čim prej pozabiti na pošiljke s slabimi novicami.
M. BEZEK-JAKŠE
PRED ODHODOM - Kadar ima Ančka Kramarič veliko poštnih pošiljk, ji zgolj poštarska torba ne zadostuje. Takrat se odpravi na pot tudi z veliko tobro na kolesih. (Foto: M. B.-J.)
Miša je kunčja miss Slovenije
___________v___________________
V konkurenci več kot 300 kuncev je na državni razstavi v Kranju največ točk in pokal za najlepšega kunca dobila samica Miša rejca Staneta Medveda iz Jelš pri Otočcu
JELŠE PRI OTOČCU - Na nedavni državni razstavi malih živali v Kranju jc kunčja samička Miša rejca Štaneta Medveda iz Jelš pri Otočcu dobila najvišjo Oceno - 97 od 100 možnih točk in tako ne samo zmagala v konkurenci pasme sivi dunajčan, ampak je bila proglašena za najlepšega kunca v Sloveniji. Kunčja miss Slovenije je svoj naslov osvojila v hudi konkurenci več kot 300 kuncev iz 14 sodelujočih društev rejcev malih živali iz cele Slovenije; na državno razstavo so prišli najlepši primerki z društvenih razstav.
In kakšen je najlepši kunec v Sloveniji? Kot rečeno, gre za samico pasme sivi dunajčan, ki bo marca stara eno leto, težka pa je
4,3	kg. Zanimivo je, da je na -društveni razstavi v Novem mestu - Stane Medved je član Društva gojiteljev pasemskih malih živali Krka - Miša dobila celo pol točke nižjo oceno kot na državni v Kranju; nad 96 točk je ocena izredna. Na tej razstavi je Medvedov samec, prav tako sivi dunajčan, dobil 95 točk, kar je ocena odlično. “Samca sem moral takoj prodati, Mišo pa je po vsej sili hotel eden
in bi se večkrat odločali za vožnjo z njim. “Če se jim zdi predrag, naj pomislijo, koliko denarja so dali za svoj avto, ki ga morda sploh ne potrebujejo, in koliko časa bi se za ta denar vozili z avtobusom,” meni in dodaja, da bi morali zgled za vožnjo z mestnim prevozom dati tudi obči-narji in direktorji podjetij. Prav slednji bi lahko delavce spodbudili k temu, da bi jim na primer namesto nadomestil za vožnjo ponudili kar avtobusne karte.
Jovanka Markovič iz Novega mesta sc je oglasila v zvezi s pismom ene od mamic, ki je v prejšnji številki Dolenjskega lista opisala svoje slabe izkušnje v novomeški porodnišnici, kar jo je zelo prizadelo, saj kot babica dela tukaj že 21 let. “Babice se trudimo čim bolje opravljati svoje delo in smo strokovno usposobljene. Vsi tukaj zaposleni imamo isti cilj: da bodo mamice odšle domov zadovoljne in z zdravimi dojenčki. Mislim, da bralka ni kompetentna, da bi ocenjevala našo strokovnost. Naj bodoče mamice pridejo k nam s pogumom in zaupanjem. Porod ni bolezen, ampak nekaj najlepšega v življenju ženske.”
Franci iz Krškega pravi, da nas jc naša vlada še enkrat peljala čez potok žejne. Ni izpolnila volilnih obljub, draži nafto, telefon ipd. Ob koncu jc poklicala še Novomeščanka, ki podpira mnenje v pismu Izkušnje mamice z novomeško porodnišnico v Novem mestu v prejšnji številki našega časopisa. Čeprav je že vrsto let, odkar je sama rodila, pa se je preko svoje hčerke, ki je pred kratkim prišla domov z novorojenčkom, prepričala, da osebje porodnišnice ni dovolj prijazno.
Nataša Novak iz okolice Šentjerneja je v prispevku Moral umreti zaradi 84 litrov alpskega mleka? prebrala tudi mnenje izvedenca medicinske stroke. Zgrozila seje, na koliko truplih so delali poskuse s steklenicami, in sc sprašuje, kje so dobili ta trupla. “Ali to pomeni, da če umreš v bolnišnici, lahko tvoje truplo izrabijo za poskuse?” L. M.
NAJLEPŠI SLOVENSKI KUNEC -Medvedova Miša s pokalom, ki ga je kot najlepši kunec dobila na državni razstavi v Kranju. (Foto: A. B.)
MOTORIST UMRL
DOBOVA - 33-letni A. G. je 26. jiyiuarja vozil osebni avto iz smeri Mosteca proti Dobovi. Pri mostu čez reko Gabrnico je zapeljal v levo, takrat pa je nasproti pripeljal 35-letni voznik kolesa z motorjem. TVčila sta in motorista je odbilo v usek reke, dobil pa je tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Zoper povzročitelja sledi kazenska ovadba.
od jodnikov, vendar nisem popustil, sem pa v zameno za samca dal njeno sestro,” pravi Medved. “Miša je moje veselje in ponos, takega uspeha v tako hudi konkurenci res nisem pričakoval.”
Z rejo kuncev se Medved ukvarja že 15 let, pasmo sivi dunajčan pa je pred šestimi leti v novomeškem društvu prvi začel gojiti prav on. “Zajce sem imel že kot otrok in tudi nasploh imam rad živali,” pravi Medved. Na dosedanjih razstavah je za svoje kunce dobil že 10 pokalov.
Gojenje kuncev je zahtevno delo, vendar ga Medved opravlja z veseljem, to je pač njegov konjiček. Domovanje jim je uredil pod kozolčkom, ki ga je postavil prav za to. Vsake tri dni jim temeljito očisti prostorne kletke in jih na sveže nastelje. Poleg sivih dunajča-nov, ki dosežejo težo do 5 kg, ima še sive orjake, ki tehtajo tudi 10 kg. Kadar gre k zajcem, ga vsaj uro ni nazaj, pravijo njegovi domači. Če je on v službi, jih nakrmi tudi žena, najraje pa vse opravi kar sam. Zajce krmi le s suho hrano, tudi poleti deteljo, ki jo seje samo za zajce, posuši, in to na njivi, da ohrani kakovost, ne v kozolcu. Če je zajec dobro oskrbovan in vsako leto cepljen, pravi Medved, ga lahko ima tudi 3 ali celo 4 leta.
Seveda Medved ne goji zajcev samo za razstave, ampak tudi za hrano. “Pri nas vsak teden vsaj enkrat jemo zajca. Res pa je, da zajca zmeraj težje ubijem, še posebej mlade sive dunajčane, ki so tako luštni, da bi jih človek samo gledal.”
A. B.
POKALI ZA REJCA - Stane Medved je na dosedanjih razstavah za svoje kunce dobil že 10 pokalov. (Foto: A. B.)
V DVEH LETIH 26 PREDLOGOV
MUHABER - Med kontrolo prometa so policisti v Muhaberu v Novem mestu 28. januarja zvečer ustavili tudi 20-letnega voznika osebnega avta Z. B. iz Brezje-ga. Ugotovili so, da brez vozniškega izpita vozi neregistrirano vozilo, ter da je večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov - v dveh letih so zoper njega podali kar 26 predlogov sodniku za prekrške. Pridržali so ga do uradnih ur sodnika za prekrške.
M
6. februarja 1997
ST
l__ i_
Država mačeha?
Z nOvim pravilnikom želi država večje breme plačila za vzgojo in varstvo predšolskih otrok prenesti na starše, predvsem na tiste, ki imajo večje zaslužke. Do sedaj so bili pogosto sporni prav zasebniki, saj jih je večina prikazovala manjši zaslužek od dejanskega, zato so za vrtec plačevali najmanj. Z novim pravilnikom je država nameravala stopiti na prste prav njim.
Poleti rešene vloge vojnih žrtev?
Na upravni enoti Krško je bil v preteklem letu najbolj aktualen problem reševanje vlog po tako imenovani vojni zakonodaji, saj je bilo vloženih kar 3.830 zahtevkov. Več sta jih dobili le upravni enoti Maribor in Brežice, vloge v Posavju pa zaradi množičnega izgona v začetku vojne predstavljajo kar tretjino vseh slovenskih vlog. Do sedaj so na prvi stopnji na upravni enoti Krško izdali približno polovico odločb, računajo pa, da bodo do poletja končali s tem delom.
Delal ves dan, a plačan polovično
Semiški župan Janko Bukovec je svoje delo doslej opravljal za plačilo za polovični delovni čas, priznava pa, daje mnogokrat delal po ves dan. Zato je predlagal, da se spremeni začasni sklep o plačah funkcionarjev, ki pravi, da župan opravlja svojo funkcijo s polovičnim delovnim časom in se mu prizna polovico plače.
Nov časopis
Čeprav je prostor kočevske občine medijsko zelo dobro pokrit, pri čemer ima tudi Dolenjski list zasluge, saj najdlje obvešča ljudi o dogajanju v njihovem kraju, pa so nekateri prepričani, da ljudje še vedno premalo vedo o tem, kaj se v Kočevju dogaja. Zato so se odločili - čas pa bo pokazal, ali so imeli prav - da bodo poskusili izdajati svoj časopis. Imenoval se bo tako kot časopis, ki ga je Kočevje nekoč že imelo - Kočevske novice, le da tokrat časopis ne bo brezplačen. Izhajal bo enkrat na teden.
Anglež podučil kadrovske delavce
Pol stotnije slovenskih kadrovskih delavcev se je prejšnji teden zbralo v Krkinem izobraževalnem centru na seminarju Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije o strateških vidikih upravljanja s človeškimi viri v sodobni organizaciji. Predaval je Mark Thomas iz Velike Britanije, sicer redni predavatelj na Menage-ment Centru Europe (MCE), kije dal vedeti, da ne propadajo samo naša podjetja.
Ukrepi se zaostrujejo
Lani so policisti v občini Krško odvzeli vozniško dovoljenje skoraj 600 voznikom, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 1994. Za 80 odstotkov se je povečalo tudi število izrečenih ukrepov. Največ (242) odvzemov je bilo izrečenih za dobo do enega meseca.