PoSInlna platana v gotovini. *»■' • ffri Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo. Leto III., štev. 9. _____________________ r v , Izhaja enkrat na mesec. Poštni čekovni račun štev. 12450. s a .so ant diuog Glasilo driavnih upokojencev in upokojenk v Slovenili. ____ ' ■'' - ■ Ti v.; ■■ rv. .... . - ....... .... V Mariboru, dne 25. septembra 1928. Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14. veleiastifti gosp. dr. KOROŠEC v Mariboru. Po naključju smo zvedeli 30. VIII. t. 1. ob 10. uri, da je ministrski predsednik v Mariboru in ob Vi 12. uri je že stala deputacija Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Mariboru, — gg. Božič, Brence, Karis, Kopič, Lesič, Ljubeč — pred durmi Vel. župana. V tem trenutku se pojavi v predsobi-čakalnici z rdečim nagelnom na prsih gospod ministerski predsednik, da bi odšel. Ko nas zagleda: »Kaj pa bi radig« »Prosimo za izenačenje pokojnin«. »Ali so vse branše zastopane?« »Da gosp. min. predsednik.« Z besedami »ja-ja« stisne vsakemu roko. Par korakov od de-putacije stoječemu mlademu gospodu: »Kaj pa bi Vi radi?« »Prosim, novinar«. »Oj je, novinar« in že je bil na hodniku. »Še malo, in me več ne boste videli..., ker jaz pojdem v Beograd.« Z besedami »presneti novinar nam je vse skazil« smo se nezadovoljni razšli. Kaj pa zdaj? &L $ i Takoj smo poslali priporočeno: a) De-putacijo staroupokojencev sprejel gosp. min. predsednik v Mariboru dne 30. VIII. 1928, b) Javno vprašanje oz. prošnja (glej »Upok.« št. 8) in c) jako kratko približno 20 vrstic obsegajočo spomenico: (a, b, c in opomba zgoraj na levi Spomenice: »Prosimo le 2 minuti, da preči-tate!)« obrobljeno z močno rdečo črto na naslov: »Veleč. g. dr, Anton Korošec, min. predsednik itd.« v Beograd. Druitvene vesti. ODGOVORI. Marol Iv. Upamo, da že imate opravila Samopomoči in položnico. Trudili se bomo, da delokrog razširijo tudi na Ljubljansko oblast, kar smo že itak zahtevali, b) Podjed Ig. Storili smo korake, ali brez uspeha, danes pa smo skušali to doseči na drug način, c) Petrič Jernej: Proti odtegljaju Din 15 se ne da nič storiti, glede kron v poštni hranilnici vprašajte na pošti, č) Fon Frančiška: Vašo zadevo bomo poslali delegaciji v Ljubljani v rešitev, d) Emeršič Filip: Žalibog nimamo podp. fonda, e) Virant ivan: Krivice nam delate, ako trdite, da se društvo ne briga za svoje člane. Ali ne čitate Upok.? f) Meglič Jakob: Prevedbo K v Din ste dosegli, razlika se vam bo izplačala od 1. avg. 1927 dalje. Izplačilo se že vrši, ali jako počasi, četudi ob vsaki priliki nadlegujemo naše poslance. Ali Vam ne ugaja, da dru švo ne drži križem rok, ampak mijno zahteva izenačenje pokojnin vseh staroupokojencev, t. j. tistih, ki so že dinarski nekaj let in tistih, ki ste postali dinarski Šele 1. avg. 1927? Ne zavidajte dinarskih staroupokojencev s praznimi žepi, četudi so imeli do 1. avg. 1927 Din 20—120 mesečno več, kakor Vi, danes pa imamo vsi po svojih činih in letih enako! .V zahvalo, da ste potom organizacije nekaj dosegli, v zahvalo, da organizacija za vse, torej tudi za Vas dalje dela, pa hočete izstopiti iz organizacije?! Se že dani! Bliža se čas, ko se bo orga-nizirancem dala prednost pred neorgani-ziranci! Tovariši, ki stoje ob strani in čakajo na boljši košček kruha, ki jim ga pribori organizacija, so naši grobokopi! POŠTANSKI ŠTEDIONCI v Celju izreka Društvo; drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo najtoplejo zahvalo za podarjenih Din 50. ODBOROVA SEJA se vrši v nedeljo 14. oktobra' t. K KROŽEK upokojenega učiteljstva se sestane v Četrtek dne 4. okt. ob ‘A 16. uri pri tovarni Doktor in drug na Ruški cesti. Prosimo za ZAOSTALO članarino! Ali so ODTEGLJAJI po 10. oz. 5 Din zakoniti? Glavna kontrola trdi, da niso zakoniti, ker je fin. minister vpeljal novo doklado k davkom in obdavčevanje drž. uslužbencev ter tako prekoračil pooblastilo v čl. 374 fin. zakona za leto 1928-29. Generalna direkcija drž. računovodstva pa trdi, da so zakoniti ti odtegljaji, ker se ne vrše v korist države, ampak v korist uradniške ustanove, ker če kdo v desetih letih, ko se je začelo odtegovati, ne okoristi z delom stanovanjskih in kre ditnih zadrug, ima pravico, da se mu vrne zadržana vsota. Odtegljaji torej niso ne nov davek ne doklade k davkom, ker bi sicer dotičniki ne imeli nikake pravice, da se jim pravilno in zakonito predpisane in pobrane vsote vrnejo. Gori navedeni odtegljaji so zakoniti in jih dobimo pod omenjenim pogojem v 10 letih nazaj. IZENAČENJE! Glasom novic iz Beograda izenačuje načrt novele za revizijo uradn. zakona... ali ne pokojnin ampak položajne plače. III. redni občni zbor " '* -*# - i Društvo drž. upokojencev in upokOjefik za Slovenijo. Nadaljevanje in konec letnega poročila (Glej »Upok.« št. 7.) Poročilo načelstva: Redne odborove seje so se vršile mesečno enkrat in sicer 2. nedeljo v mesecu, izvanrednih odborovih sej je bilo v društvenem letu 16. Dne 12. junija 1927 je štelo društvo 561 članov, med letom jih je izstopilo 35, vstopilo 38, umrlo 9; umrl je tudi naš podporni član g. dr. Pipuš. V znak sožalja vstanejo vsi navzoči. 2 umrla člana sta takoj nadomestili ženi oz. vdovi ter se dali vpisati kot društveni članici! Od zadnjega občnega zbora do danes (1 leto 12 dni) smo vpisali 234 došlih oz. odposlanih spisov, za upravo lista 53, za uredništvo 84, skupaj 371. Podporni člani: a) Učiteljska društva Din 2537, b) srednje šole Din 235 meščanske šole, 145, sodnije Din 195, denarni zavodi 950, razni Din 460, skupaj Din 4571, torej prirastlo od 12. junija 1927 do danes Din 2441. — Med podporne člane oz. naše dobrotnike štejemo inserante našega glasila in sicer: 4) Mestna hranilnica Ljubljanska Din 1000 letno, b) Rogaška Slatina, zdravilišče Din 500, c) Nabavljalna zadruga v Celju Din 500,. č) Rakusch, Celje Din 1500. d) Najbavljalna zadruga, Maribor Din 960. — Vsem podpornim članom in raznim dobrotnikom je izrekel občni zbor najtoplejšo zahvalo. Na vsaki redni odborovi seji se je razpravljalo o prošnjah za povišanje nezadostnih penzij staroupokojencev — za izlenačenje pokojnin staroupokojencev z onimi, ki jih dobivajo novoupokojenci, to so tisti tovariši, ki se upokojujejo po 31. VII. 1&23. Že na 1. odborovi seji dne 26. junija 1927 se je vnela jako živahna debata. Konečno se je sklenilo z večino glasov sledeče: a) Poedinci, katere je Jugoslavija sprejela kot upokojence, naj vložijo svoje prošnje za povišanje pokojnin na svoja merodajna mesta, v slučaju neuspeha pa tožbo na Državni svet oz. pritožbo Društvu narodov, b) Za ostale staroupokojence, ki so službovali tudi v Jugoslaviji, in katerim država ne daje zadostnih pokojnin kljub ponovnim prošnjam, pa vloži društvo tožbo na Državni svet in sicer potom •Zveze«. Vloge pod a) kakor b) je utemeljevati z dejstvom, da so dotični usluž benci po bivših avstroogersklh zakonih iz 1. 1875—1914 do upokojitve oz. do 1918 prispevali v penzijski fond v zlati valuti in da trditev finančnega ministra — D. R. Br. 159.379 1926 — ne drži, da nam država itak daje, kar nam gre po Rimskem paktu. Kakšen uspeh pa sta imeil odposlani vlogi? Poedinca je socijalno oz. fin. ministrstvo zavrnilo na Borzo dela, Državni svet pa društvo, da morajo tožiti poedinci. Debata je bila tem živahne ja, ker društvo je vedno stalo, stoji in bo sta lo na stališču, zahtevati izenačenje pokojnin. Nekaj članov je jako. pazljivo zasledovalo delovanje »Zveze« in prišlo do prepričanja, da se premalo briga za staroupokojence, tudi jim ni ugajalo, da je vedno povdarjala le prevedbo kronskih penzij na dinarske kot prvo etapo našega boja za povišanje nezadostnih prejemkov. In ko je konečno poslano ji tožbo, da jo predloži Državnemu svetu, vrnila društvu, je odbor na svoji seii dne 13. nov. 1927 sklenil izstop društva iz »Zveze«. Na mnogih sejah se je razpravljalo o ustanovitvi Saveza prečanskih društev drž. upokojencev, katero idejo je sprožilo društvo Umirorvljenika v Sarajevu, o lastni kandidatni listi kot samopomoč, o kreiranju volilnega fonda itd. Naše glasilo je o navedenih zadevah obširno razpravljalo. 11. decembra 1927 se je vršila širša odborova seja, katere se je udeležil tudi zastopnik celjske krajevne skupine, gospod Jos. Kosi, poštni kontrolor v p. ter lepo število članov-neodbornikov. Razpravljalo se je o sledečih zadevah: a) Ukinitev izdaje »Upokojenca«. Skiep: Spada na dnevni red občnega zbora, b) Ustanovitev Saveza prečanskih društev drž. upokojencev: Sklep: Društvo Umi-rovljenika v Sarajevu naj čimprej sesta- vi pravila, ter jih pošlje vsem bratskim društvom v pretres in odobrenje. č) Spo menica v zadevi izenačenja pokojnin. Sklep: Spomenico je poslati predsed- stvu Narodne skupščine, vsem članom komisije za revizijo uradniškega zakona, fin. odboru in njegovim članom, ministrskemu svetu in vsem ministrom, vsem klubom in klubovim predsednikom. V odbor za sestavo Spomenice so bili izvoljeni gg. predsednik, Karis, Lesič, Meglič, Novak, Kopič. Ker je g. Logar Franc, ravnatelj pom. uradov v p. v Celju radi preobilega dela odložil mesto odgovornega urednika, se je naše glasilo preselilo iz Celja v Maribor. Upravo in uredništvo lista je začasno prevzel g. Rado Kopič. Deputacije v društvenem letu. Depu-tacija je šla k St. Radič-u, ministru zdravstva, k narodnima poslancema Pušenjaku in dr. Pivku s prošnjo, da bi imenovani gospodje zastavili ves svoj upliv v dosego našega cilja. Na prošnjo jako delavnega Društva Umirovljenika v Sarajevu, ki je poslalo v imenu svojih 800 članov zelo obširno Spomenico v zadevi izenačenja pokojnin vsem merodajnim činiteljem, smo se pridružili tudi mi. Na zadnji seji dne 10. junija 1928 se je sestavljala odborniška kandidatna lista za občni zbor dne 24. junija 1928. Konečno pa je obveljalo mnenje, naj se na obč. zboru prostovoljno oglasijo osebe, ki se čutijo sposobne, imajo veselje do društvenega dela in dovolj časa na razpolago; kajti vsaka odborova seja naj ne bo le sklepčna, navzoči naj bodo po možnosti vsi odborniki. Na občnem zboru izražene želje: a) Podpirajte začasnega urednika z dopisi, ki so natipkani ali s črnilom čitljivo pisani samo na eni strani, b) Prispevajte v volilni fond, c) Plačujte redno članarino! _______ Naloga gospodarske samopomoči. Ce hočemo izreči pravilno sodbo o učinku, nalogah in koristih zadružnega gibanja in če hočemo najširšim plastem naroda ucepiti smisel za samopomoč, Potem moramo istočasno ljudstvu raztolmačiti cilje kapitalizma, sindikatov in trustov, ki so se v današnji dobi neverjetno razpasli. Ali ni obtožbe vredno, da je danes vsak mali trgovec in tudi vsaka konzumna zadruga odvisna od cen, ki jih diktira združen velekapital najnavad-nejšim življenjskim potrebščinam? Konkurenca v produkciji in trgovini, ki bi mogla jamčiti za cenen produkt, je izključila široke mase od upliva pri preskrbi najvažnejših življenjskih potrebščin. Kako pridobimo potreben upliv na cene? Ako se združijo v eno celoto vsi oni, ki so pri potrošnji prvi činitelji in ki skupno organizirani predstavljajo precejšnjo kapitalno moč. Le z dalekosežno organizacijo potrošnje in s prehodom k organizaciji produkcije za organizirano potrošnjo se je mogoče uspešno postaviti v bran. Otrok n. pr. ne more vedeti, da je že v zgodnji mladosti uprežen v službo privatnega kapitala. Mož in žena pa morata znati in vedeti, da niso vsi produkti najboljši, ako se za njih dela vsakovrstna reklama. Zalibog pogrešamo v javnem časopisju vsako objašnjenje v tem smislu, ker mora časopisje radi donašajočih o-glasov molčati, ker jim je morda oglašanje edini donos in ga težko pogrešajo. Zato upravičeno trdimo, da je samo gibanje konzumentov zmožno izbojevati viden uspeh proti trustom, diktatorjem cen in podraženju: le organizirani kon-zumenti so zmožni preprečiti monopolizirane namene velekapitalizma — izkoriščanje. In to je naloga zadružništva, ki kliče k samopomoči. »Zadrugar«. Zakaj še nisi član Nabavljalne zadruge? Ne veš, da škodiš le sebi in da si jako nehvpležen napram članom zadruge? Ko bi ne bilo zadruge, ali bi Ti dal trgovec blago za današnjo ceno? Menda ne! Kdo regulira cene, zadruga, to so Tvoji tovariši ali trgovec? Opomba uredništva. Porazna slika naših državnih financ. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila pregled državnih dohodkov in izdatkov za mesec marc t. 1. Ker je bil mesec marc zadnji mesec preteklega proračun, leta, nam je mogoče pregledati gibanje državnih financ v tem proračunskem letu in oceniti real- nost proračuna. Iz tega izkaza je razvidno, da so znašali izdatki v 1. 1927-28 :10.513.1 milijona Din, državni dohodki pa 10.722 milijonov Din, iz česar sledi sufi-cit v višini 258.9 milijona Din, ki pa je, kakor bomo pokazali, le navidezen, kajti v resnici izkazujejo naše državne • finance v tem letu znaten deficit. V tem izkazu niso namreč upoštevani oni izdatki, ki so bili v 1. 1927-28 likvidirani za račun preteklih proračunskih let in pa oni dohodki, ki so prišli v državne blagajne prav tako na račun preteklih proračunskih let. Te dohodke in izdatke pa moramo upoštevati, če hočemo vedeti koliko so znašali vsi dohodki in vsi izdatki tekom proračunskega leta 1927-28. V tem primeru dobimo naslednjo sliko: izdatki dohodki % +ali — na račun 1. 1927-28 10.513.1 10.772 +258.9 na račun pret. pror. leta 1.048.2 482 —566.2 skupaj 11.561.4 11.254 —307.3 Iz tega je razvidno, da so v preteklem proračunskem letu državne blagajne za preko 300'milijonov Din več izplačale, kakor pa so prejele, še obupnejšo sliko Pa dobimo, če še podrobneje proučimo dohodke in izdatke. Kakor znano, je lani prejela naša država novo Blairovo posojilo, od katerega je bil izkupiček od nominalnih 15 milijonov dolarjev v višini okrog 725 milijonov Din namenjen za investicijske potrebe naše države. Naša država je sprejeta dolarska dobro-imetja prenesla na Narodno banko, ki je državi odobrila protivrednost v dinarjih. Iz gibanja postavke »državne terjatve« v izkazih Narodne banke pa je razvidno, da je država potrošila že ves ta denar. Kako je bil porabljen, ni znano, kajti v omenjenem pregledu o državnih dohodkih in izdatkih je med dohodki od Blairovega posojila vnešena samo vsota 267.4 milijona Din, torej približno ena tretjina dejanskega izkupička od tega posojila. če pa pogledamo na stran izdatkov, vidimo, da se je po uredhi o porabi sredstev z lanskega Blairovega posojila porabilo od tega posojila v prave namene le 64.8 milijona Din, torej niti ena desetina skupne vsote. Odpira se nam torej vprašanje, kam je šel ostali denar. Gotovo na tako zvane »privremene po-zajmice««, kakor je to praksa v naših državnih financah, torej za tekoče državne potrebe, odnosno za kritje deficita. To nam potrjuje v tem pregledu tudi posebna postavka; v kateri so navedena začasna izplačila skupno z izdatki na račun naknadnih in izrednih kreditov. Ta postavka znaša nič manj kakor 370.7 milijonov Din. Če se upoštevajo vsi gornji momenti, vidimo, da je dejanski deficit, ki se je kril »začasno« iz Blairovega posojila, še večji. Dohodki od tega posojila bi se pravilno morali porabiti samo v namene, ki so bili določeni v tozadevni uredbi. Pravilno ti dohodki in izdatki nikakor ne spadajo v redni obračun. Če torej od skupnih blagajniških dohodkov v tem letu (11.254 milijonov Din) odštejemo gotove dohodke od Blairovega posojila v višini 267.4 milijona Din dobimo vsoto rednih državnih dohodkov od 10 milijard 986.6 milijonov Din; če pa od skupnih blagajniških izdatkov v tem letu (11.561.4 milijona Din) odšteje- mo izdatke po uredbi o porabi Blairovega posojila, ki znašajo le 64.8 milijona Din, tedaj vidimo, da so redni državni izdatki znašali nič manj kakor 11.496.6 milijona Din. Iz razlike med gornjimi rednimi blagajniškimi izdatki in rednimi blagajniškimi dohodki v prorač. letu 1927-28 pa dobimo pravo vsoto deficita v višini 510 milijonov ali preko pol milijarde Din. Vtr. nfk r. .S <«-' .J