GRADBENI VESTN IH
V S E B I N A
M arjan F erjan , dipl. inž.: S tabilizacije m aterialov v  grad­
beništvu .................................................................................
Božo Rothi, dipl. inž.: Separacije in  betonarne z vidika 
kvalitete in hom ogenosti b e t o n a ...................................
B ranko Ozvald, dipl. inž.: Splošni postopek ugotavljanja 
statične določenosti ravninskih konstrukcij . . . .
Vesti
Vinko M lakar, dipl. ek.: Dolgoročni program  gradnje 
avtocest v  Š v ic i .......................................................................
Iz naših kolektivov
Bogdan M elihar: Novice iz gradbenih podjetij . . . .
Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­
cij v Ljubljani
B. F.: Inform acija o dejavnosti in storitvah ZRMK II .
M. F erjan : S tabilization of m ateria ls in construc- 
181 tion  engineering
B. Röthl: Separation plants and concrete mixing 
184 p lan ts  in  view  quality  and homogenity of
concrete
188 B. Ozvald: A general m ethod to determ ine the 
degree of statically  determ inated  plane struc­
tu res
195
197
2 0 1
OBVESTILO
ZBIT
S p o š t o v a n i  n a r o č n i k i !
Peti številki Gradbenega vestnika smo priložili položnice za poravnavo naročnine, 
ki znaša za člane Zveze gradbenih inženirjev in  tehnikov s članarino vred za letos 
samo 18 N din.
Domnevamo, da ste prezrli položnico in prošnjo za nakazilo. Zato Vas ponovno 
prosimo, seveda če medtem še niste izpolnili svoje obveznosti, da izredno nizko na­
ročnino za letos skupno z morebitnim zaostankom za pretekla leta brez odlašanja 
poravnate.
Uprava Gradbenega vestnika želi, da bi tudi naslednje številke pravočasno izšle. 
Prepričani smo, da je to tudi Vaša želja, zato upamo, da ponovna opozorila ne bodo 
več potrebna. Za Vaše razumevanje se Vam vnaprej najlepše zahvaljujemo.
ZGIT
Odgovorni urednik: Sergej B ubnov , dipl. Inž.
Uredniški odbor: Janko B leiw els, d ip l. Inž., V lad im ir  Čadež, dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. 
Miloš M arinček, d ip l. inž., M aks Megušar, dipl. Inž., D ušan R a ič , d ip l. ju r is t ,  S aša  Š ku lj, d ip l. inž., V ik to r  Turnšek, d ip l. Inž.
R ev ijo  iz d a ja  Z veza  g ra d b e n ih  in ž e n ir je v  in  te h n ik o v  za  S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a  15, te le fo n  23-158. T ek. ra č u n  pni 
N aro d n i b a n k i 503-608-109. T isk a  tisk a rn a  »T oneta Tomšiča« v  L ju b lja n i. R e v ija  iz h a ja  m esečno. L e tn a  n a ro čn in a  za 
n eč lan e  15.000 d in a r je v . U red n ištv o  in  u p ra v a  L ju b lja n a , E rjav čev a  15.
cmoomii
VESTNIH
GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE
ŠT. 10 — LETO XVI — 1967
Stabilizacije materialov v gradbeništvu
DK 627.52 m a r j a n  f e r j a n , d i p l . i n ž .
Splošno o stabilizaciji*
Pod pojmom stabilizacija ali stabilizacijski po­
stopek razumemo tak način obdelave sipkih ali ko­
herentnih naravnih tal ali um etnih materialov, ki 
po postopku dobe lastnosti, zaradi katerih novo 
nastale m ateriale lahko uporabim o v tehniški 
praksi. Predvsem so tu  važni trije  elementi, na 
katerih bazira kvaliteta, in  sicer: trdnost, odpor­
nost proti vodi in odpornost proti zmrzali. Spre­
memba lastnosti se zgodi predvsem z dodajo fino 
zrnatih snovi, ki lahko z okolico tudi reagirajo ter 
spremene na ta  način osnovne fizikalne karakte­
ristike materialov.
Za tehniško prakso m ora biti m aterial toliko 
utrjen, to  je stabiliziran, da m u npr. voda bistveno 
ne spremeni oblike, da m raz ne učinkuje na nje­
ga, da pod obremenitvijo bistveno ne m enja polo­
žaja, ki ga zavzema v danem telesu, in da je trden. 
Tako je npr. možno glinasti lapor, ki je  izredno 
občutljiv na vpliv vlage, z dodatki tako bistveno 
spremeniti, da vlaga nanj ne učinkuje več z dej­
stvom, da bi bistveno spremenil prostornino ali da 
bi se celo v vodi zrušil zaradi upite vode. V takih 
prim erih govorimo celo o spremembi struk ture la­
porja, novi m aterial sam pa postane odporen proti 
vodi te r trden  proti m ehanskim  vplivom.
Pri zrnatih m aterialih, vgrajenih zlasti pod 
vozišči cest, često opazujemo pojav koncentracije 
finih delavcev oziroma pojav razm ešanja m ateria­
la, ki dovede v določenih prim erih do spremembe 
prvotne struk ture m ateriala oziroma do prekomer­
nega nasesavanja vlage določenih delov podloge in 
s tem  do rušenja cestišča. Stabilizacijski postopek 
v teh  prim erih stabilizira delce na prvotnih mestih, 
da ne m ore priti do razm ešanja m ateriala.
S stabilizacijo nam  je možno utrd iti vsak 
zrnati m aterial, izvzemši hum uzni m aterial, ter ga 
sprem eniti v gradbeni konstruktivni material. To 
prihaja zlasti v poštev pri vseh inženirskih zemelj­
skih objektih, k jer potrebujem o utrditev  tal kot 
bistveni element postopka. Tako je na prim er po­
trebno u trd iti na vsakem gradbišču, k jer se vrše 
večji transporti m ateriala, dovozne poti, ki zlasti
* Že v  80. številki Inform acij ZRMK smo dali 
obvestilo o uporabi stabilizacijskega postopka pri iz­
delavi tlakov v hali tovarne »Gorenje« v Velenju. 
V pričujočem  članku bi želeli obvestiti b ralce o po­
stopku stabilizacije.
v deževnem vremenu tvorijo največjo oviro za 
skladen razvoj gradbenih del na določenem ob­
jektu. Ta u trd itev  je  možna po stabilizacijskem 
postopku. Na tako u trjene sloje pa seveda lahko 
prihajajo ram e površinske prevleke ali asfaltne 
izvedbe.
P ri gradnji cest nadalje lahko računam o na 
to, da posamezne sloje v pogledu nosilnosti oja­
čimo s postopkom stabilizacije, v pogledu dimen­
zij pa zmanjšamo, k ar pomeni prihranek na fi­
nančnih sredstvih te r času dela.
Tudi pri velikih zemeljskih nasipih smo v sta­
nju, da jih na ta  način obdelamo, pri čemer pred­
vsem polagamo pažnjo na fiksiranje posameznih 
delcev na njihovem prvotnem  položaju. Tudi tu  
lahko govorimo o možnosti zm anjšanja vlaganja 
delovnih naporov za zgraditev volumenske enote 
nasipov. V inozemstvu uporabljajo postopek ne 
samo pri cestah, parkirnih  ali garažnih prostorih 
(stabilizacija lokalnih m aterialov), temveč tud i pri 
grajenju kanalov (utrjevanje sten in dna kanalov), 
pri letališčih (zlasti vzletne steze), pri gradnji že­
leznic, pri čemer lahko s postopkom preprečimo 
prodiranje spodnjega, slabo nosilnega m ateriala v 
železniško telo, onemogočimo s tem  posedanja kot 
tudi izboljšamo nasipno železniško telo (planum). 
Nadalje lahko uporabljam o postopek za zavarova­
nje brežin, za u trjevan je nasipov zemeljskih pre­
grad. Nekatere vrste teh utrjevanj so povsem mla­
de, saj datirajo iz poslednjih let.
T eoretične osnove
Teoretične osnove stabilizacij leže v dosledni 
izpeljavi dveh fizikalnih zakonov, in sicer, da se 
porajajo notranje privlačnostne sile med delci po 
načelih zakona
pri čemer pomeni m maso posameznih delcev, r2 
pa kvadrat oddaljenosti m ed delci. Iz gornjega iz­
raza se vidi, da so nastajajoče sile premo soraz­
m erne nastopajočim masam, obratno pa sorazmer­
ne kvadratu  oddaljenosti delcev. Vidi se, da so sile 
tem večje, čim m anjše so razdalje delcev, in ker 
njihove vrednosti leže pod enoto, kvadrat zelo
hitro pada, obratno pa vrednost sile privlačnosti 
hitro raste. Zaradi tega je razumljivo, da nam  je 
spoštovanje Proctorjevega zakona o optimalni teži 
m aterije prav tako interesantno koit večanje vred­
nosti mas delcev, saj se s tem  oddaljenost delcev 
zmanjšuje.
Drugi zakon, kateri, prihaja prav tako v po­
štev pri realizaciji stabilizacije, je zakon o kapi­
larnih silah zaradi m embranskega stanja mase. Ta 
zakon je definiran z Laplaceovo enačbo, da je pri­
vlačna sila, ki druži delce ob optimalni zamesni 
vodi enaka
P =  k ( ±  +  ±
( R l Ra
pri čemer je k proporcionalitetni faktor, R ( in Rž 
pa sta radija meniskov, ki se tvorijo m ed delci v 
dveh pravokotnih smereh.
Tudi tu  prihajam o do ugotovitve, da so sile 
obratno sorazmerne radijem  meniskov. Ti se m o­
rajo gibati v zelo nizkih vrednostih, kolikor ho­
čemo doseči pri delcih oziroma pri medsebojnih 
učinkih delcev neke omembe vredne sile.
Obe zakonitosti zahtevata uporabo drobno 
zrnatih m aterialov ob pogoju optimalne dodane 
vode. To pogojuje aktivacijo gornjih sil. Zaradi 
tega dodamo stabiliziranim  materialom  fino zrnato 
dodatke kot so apno, cement, elektrofiltrski pepel, 
tras in podobno, ali pa celo samo neaktivne fino- 
zrnate m ateriale kot so npr. puhlica, glina in po­
dobno. P ri omenjenih aktivnih m aterialih pride po 
določenem času do kem ijskih reakcij, ki nadalje 
utrdijo m aterial in  eventualno tudi sicer spremene 
pogoje.
V vrsto stabilizacij pa seveda spada prav takt» 
obdelava m aterialov z bitum iniziranim  agregatom, 
ali obdelava m aterialov z bitumenskimi emulzija­
mi, kalcijevim kloridom, krom lignimom in anilin 
furfuralom, k jer se u trd itev  izvaja sicer z istimi 
principi, na koncu pa se izvrši še določena kemič­
na preosnova kot npr. zalepljenje ali lomljenje pri 
emulziji, kristalizacijski proces kot npr. pri kalci­
jevem kloridu itd.
N e p o sre d n i p ostopek
Ta se izvrši tako, da razprostremo na m ate­
rial, nam enjen za stabilizacijo', dozirani dodatni 
m aterial npr. cement, apno ali podobno, nakar ob 
dodatku optimalne vode snov premešamo in vgra­
dimo do optim alnih tež m ateriala. Tako dobljeni 
m aterial prekrijem o z zaščitnim sredstvom, da 
vlaga ne odhlapi, n ak ar se izvrši odvezalni proces, 
s čimer je postopek končan. Kolikor je bil m ate­
rial vgrajen z optim alno vodo, dobimo maksimalne1 
teže vgrajenega m ateriala. Zaradi kapilarnih si!, 
izvirajočih iz m em branskega stanja napetosti, za­
vzame m aterial neposredno po vgraditvi trdnosti 
ca. 1 kp/cm2, k a r omogoča prehode in  lahke pre­
voze prek izgotovljene površine.
si. 1
Kot smo že navedli v 80. št. Informacij ZRMK. 
izdeluje STT Trbovlje stabilizacijski komplet, v 
katerega spada grader s priključki, s katerim i je 
omogočen stabilizacijski postopek na cestiščih. Sli­
š i .  2
s i. 3
ke prikazujejo nekatere delovne faze takega po­
stopka. Sl. 1 kaže mešanje stabilizacijskega ma­
teriala na cesti, pri čemer je na sl. 2 prikazano 
neposredno delo mešanja. Sl. 3 pa kaže valjanje 
shomogenizirane mase z vibracijskim  valjarjem, ki 
spada v komplet. Valjanje se pa seveda lahko vrši 
tudi z navadnim  lahkim valjarjem . Sl. 4 kaže 
zvaljano homogenizirano cestišče, preden ga valjar 
zapusti.
Kot materiale, katere doziramo na osnovne 
krajevne materiale, smo dosedaj uporabili cement,
Sl. 4
apno, elektrofiltrske pepele, tufe s cementi in 
emulzije. Vsak krajevni lokalni m aterial zahteva 
posebno obdelavo, zato je sodelovanje laboratorija 
neobhodno. Ta izdela po določenih kriterijih  recep­
ture za dozacije posameznih m aterialov te r p re­
verja tudi vgrajevanje.
D osežen i rezultati
Prve stabilizacije smo izvršili pred približno 
3 leti s kmetijsko mehanizacijo furguson na cesti 
Kalce—Godovič te r na nekaterih cestah v Ptuju.
Cesta Kalce—Godovič je  bila stabilizirana s 
posebnim cementom Anhovo, prirejenim  za ta  pri­
mer, ter v nekem odseku s cementom »Via-stabil« 
cementarne Popovac. Ceste v P tu ju  so bile na­
rejene s polstabilnimi emulzijami iz Sarajeva.
Cesta Kalce—Godovič je sorazmerno močno 
obremenjena cesta, katera v teku preteklih 3 let 
ni utrpela bistvenih poškodb. V celoti je bilo po­
škodovanih 1,5 odstotka izvršenih površin in  še 
te so bile v glavnem predvidene zaradi močvirnih 
tal v določenih odsekih.
Ceste v P tuju  so bile izpostavljene za časa 
poplav močnemu tranzitnem u prom etu te r niso 
utrpele poškodb.
V nadaljnjem  obdobju so bile s postopkom 
uspešno utrjene številne ceste, katerih  rezultati so 
bili obdelani v posameznih internih Zavodovih po­
ročilih.
V zadnjem obdobju zgrajena modernizacija 
ceste Šoštanj—Gorenje na potezu ceste III. reda 
na Letuš v Savinjski dolini bo zanimiva zlasti za­
radi aplikacije elektrofiltrskega pepela v mokrem 
in suhem stanju te r zaradi aplikacije lokalnega 
m ateriala iz kamnoloma tu fa  Gorenje. Stabilizacija 
je izvršena v 15 cm plasti, pri čemer so bili upo­
rabljeni lokalni dolomitni m ateriali iz kamnoloma 
dolomita Skale pri Velenju oziroma kamnoloma 
tufa v Gorenju.
M. Ferjan:
STABILIZATION OF MATERIALS IN CONSTRUCTION ENGINEERING
S y n o p s i s
By the stabilization or stabilization process is 
meant a method of treatment of loose or coherent na­
tural soils (grounds) or artificial materials which, once 
treated, exhibit some new characteristics so that they 
can be used to a large extent in the engineering prac­
tice. There are three most important factors upon 
which depends the quality of materials, namely the 
strength, the water-and freezing resistance. The chan­
ge of properties is due particularly to the admixture 
of fine-grained aggregates which may interact with 
the ambient material and possibly alter the original 
physical properties of materials. The present article 
considers in detail the stabilization methods in the 
road construction and gives a survey of results ob­
tained so far in this country.
Separacije in betonarne z vidika kvalitete 
in homogenosti betona
DK 666.98:658.562 b o z o  r ö t h l , d i p l . i n ž .
Med številnimi činitelji, ki vplivajo na  kvali­
teto in trajnost betona, se v  tehnologiji betona po­
javlja tudi betonski agregat, eden izmed sestavnih 
delov betona, te r  sveža betonska mešanica, ki 
predstavlja predhodno stanje vgrajenega betona.
K valiteta betonskega agregata in svežega be­
tona ter stalnost kvalitete prihajata norm alno do 
izraza kot posledica procesa priprave teh dveh m a­
terialov, tj. skupine zaporednih, m ehaniziranih, 
tehnoloških operacij, odvijajočih se v separacijah 
in betonarnah. K valiteta in stalnost kvalitete be­
tonskega agregata te r svežega betona sta torej od­
visni od tehnološke rešitve in strojne ureditve na­
vedenih obratov. Odvisni pa sta tudi od samega 
obratovanja, tj. od regulacije, vzdrževanja te r ne­
ge strojev in  m ehaničnih naprav.
Priprava betonskega agregata
Priprava frakcioniranega betonskega agregata 
sloni na fizikalno tehnični obdelavi naravnega 
kamnitega oziroma gramoznega m ateriala, ki m ora 
biti izvršena do take mere, da obdelani m aterial 
ustreza kvalitetnim  zahtevam, ki jih postavlja so­
dobna tehnologija betona. Obdelava surovinskega 
m ateriala v  separacijah se opravlja sicer z eno­
stavnimi fizikalnimi operacijami kot so: drobitev, 
sejanje, pranje m ateriala itd., ki pa lahko v nepre- 
ti ganem m ehaniziranem  procesu odpovedo v po­
gledu njihove kvalitete.
Sodobna separacija m ora b iti zaradi tega teh­
nološko rešena in strojno opremljena tako, da s 
svojimi napravam i omogoča pri obstoječih suro- 
vinsko-m aterialnih razm erah pripravo m ateriala 
stalne kvalitete.
P ri zasnovi vsake separacije se redno sreču­
jemo z določenimi tehnološkimi in z njim i poveza­
nimi kvalitetnim i vprašanji, katerim  m ora ustre­
zati naša rešitev. G lavna tehnološka in njim  p ri­
padajoča kvalitetna vprašanja, vezana na proces 
priprave betonskega agregata, so naslednja:
D rob itev  m ateria la  te r vprašanji:
— granulacija drobljenca,
— oblika zrn zdrobljenega m ateriala.
Sejanje m ateriala  te r vprašanje:
— preciznost sejanja (% zašlih zrn).
P ranje m ateriala  te r vprašanje:
— čistoča m ateriala.
(Referat na sim poziju o sodobnih dosežkih v  n a ­
šem gradbeništvu, Sarajevo, novem bra 1966.)
D ehidriranje drobnega m ateriala te r vprašanji:
— vlažnost dehidriranega peska,
— izguba finih zrn peska.
P lav ljen je  m ateriala te r vprašanje:
— ločnica in ločitvena ostrina.
A ku m u liranje proizvedenega m ateriala ter
vprašanja:
— homogenost frakcij v pogledu zrnavosti,
— homogenost v pogledu vlažnosti,
— sprememba granulacije grobih frakcij v de­
poniji (razbijanje grobih zrn).
Oglejmo si nekoliko podrobneje navedena 
vprašanja.
D r o b i t e v  k a m n i t e g a  m a t e r i a l a  je 
p ri tehnološki zasnovi vsake separacije, pri kateri 
p rihaja drobitev v poštev, posebna skupina proble­
mov, ki jih  pravilom a rešujemo na bazi predhodnih 
drobilnih poskusov. Rezultati predhodnih poskusnih 
drobitev s konkretnim  materialom  tvorijo edino 
trdno oporo za pravilno odločitev glede: števila dro­
bilnih operacij (predhodna drobitev, naknadna dro­
bitev, m letje m ateriala) vrste in velikosti drobil­
nih strojev, njihove medsebojne povezave ter po­
vezave z drugim i stroji, kakor tudi glede njihove 
regulacije p ri obratovanju.
G ranulacija zdrobljenega m ateriala, ki jo mo­
ramo doseči z drobilnim postopkom, je v vsakem 
prim eru vezana na konkretne potrebe in m aterial­
ne razmere. Oblika zrn zdrobljenega m ateriala pa 
je kvalitetno vprašanje, ki ga gradbena praksa do­
sledno postavlja v zvezi s kvaliteto in obdelav- 
nostjo betona.
P ri reševanju drobilnega postopka stremimo 
vedno za tem, da bi z izbranimi drobilnimi stroji 
zadostili pogojem, ki izhajajo iz vprašanj:
— kapaciteta,
— požiralna sposobnost,
— redukcijska stopnja,
— granulacija drobljenca,
— oblika zrn  zdrobljenega m ateriala,
— obraba stroja.
Podrobnejše obravnavanje teh številnih vpra­
šanj bi bilo preobsežno te r bi presegalo okvir te 
razprave.
S e j a n j e  m a t e r i a l a .  Separacije, oprem­
ljene s sodobnimi sejalnimi stroji, k i delujejo na 
principu vibracije, frakcionirajo znatno kvalitet- 
neje gramozni, peščeni m aterial, kot nekdanje se­
paracije, ki so obratovale z rotacijskim i siti.
Toda tud i v današnji tehnologiji priprave be­
tonskega agregata obstoji m eja v  pogledu preciz­
nosti sejanja, ki jo določata stanje današnje teh­
nike in ekonomika pri proizvodnji frakcioniranega 
gramoznega m ateriala.
Zahteve v pogledu preciznosti sejanja, kolikor 
bi bile pretirane, bi lahko vodile do velikih inve­
sticijskih stroškov in s tem  do velikih proizvodnih 
stroškov. Ako bi namreč hoteli zadostiti pretirano 
postavljenim zahtevam v pogledu izsejanosti m a­
teriala, se bi morali usm eriti na izredno bogato 
strojno-tehnološko ureditev, ki bi presegala nor­
malni okvir gradnje separacij za gradbene potrebe.
V pogledu preciznosti frakcioniranja m ateriala 
predpisujejo nemške norm e DIN 4226 10 «/o oziro­
ma 15 °/» izsejanost m ateriala. Oziroma navedene 
norme dopuščajo v posameznih frakcijah m aksi­
malno 10 °/o nadm ernih te r 10 °/o (pri nekaterih 
frakcijah 15 °/o) podmernih zrn.
Tehnološke m eritve in  praktične izkušnje v 
zvezi z vprašanjem  preciznosti sejanja m ateriala 
na vibracijskih sitih vodijo do zaključka, da bi 
bila ostrejša zahteva v tem  pogledu pretirana. Na­
sprotno tem u pa je pri frakcioniranju gramoznega 
m ateriala važno, da je izsejanost m ateriala (pre­
ciznost sejanja) stalna brez bistvenih odstopanj, 
ter da granulacija frakcij ustreza določenim kri­
terijem. Izrazito nihanje odstotka nadm ernih in 
podm ernih zrn  v presejanem  m aterialu  lahko to­
liko sprem eni karakteristiko frakcij te r s tem gra­
nulacij sko sestavo betonskega agregata, da je po­
trebna večkratna korektura recepture p ri priprav­
ljanju  betona.
Separacije gramoznega m ateriala, ki so oprem­
ljene z vibracijskim i siti te r tehnološko urejene 
tako, da odsejavajo m aterial zaporedoma po veli­
kosti zrn  (»padajoči« način sejanja) omogočajo p re ­
cizno frakcioniranje m ateriala. Toda tudi pri vi­
bracijskih sitih lahko nastopi problem  pri sejanju 
materiala, ako so npr. sita v pogledu nagiba, am­
plitude in frekvence nepravilno zregulirana, ako 
mreže na sitih  točno ne ustrezajo v pogledu vrste 
in velikosti sejalnih odprtin, ako so sita nepravil­
no te r neenakomerno obremenjena. To so poleg 
drugih vplivni činitelji, k i so bili lahko p ri pro­
jektiranju, gradnji in poskusnem obratovanju se­
paracije pravilno zajeti in upoštevani, njihov ne­
gativni vpliv pa pride p ri rednem  obratovanju do 
izraza kot posledica nepazljivosti ali nepoznanja.
Dobro sejanje m ateriala na vibracijskih sitih 
dosežemo, če poznamo funkcionalne značilnosti stro­
jev, karakteristiko m ateriala in  druge sejalne po­
goje, tem u prikrojim o tehnološko shemo ter izvrši­
mo pri gradnji in obratovanju separacije vse 
ukrepe, ki so potrebni, da omogočimo strojem kva­
litetno delo.
P r a n j e  m a t e r i a l a .  Drugo tehnološko in 
z njim  povezano kvalitetno vprašanje pri p riprav­
ljanju frakcioniranega betonskega agregata je p ra ­
nje m ateriala in njegova čistoča. P ran je m ateriala 
je v procesu separacije tehnološka operacija, ka­
tere osnovni namen je, zm anjšati količino glinastih, 
prašnih delcev v m aterialu do predpisane meje. 
Pranje, ki se normalno opravlja istočasno s seja­
njem  m ateriala na vibracijskih sitih, poveča pri 
pravilni izvedbi pralnega postopka tudi preciznost 
sejanja, ker odstranjuje s površine grobejših zrn 
drobna peščena zrna, prilepljena zaradi vlažnosti 
m ateriala.
Intenzivno p ran je naravnega gramoznega m a­
teria la  bi se moralo v separacijah opravljati v vsa­
kem primeru, torej tudi v takem, kadar v narav­
nem  m aterialu ni prekoračena dovoljena količina 
glinastih, prašnih delcev. Slabo pranje lahko celo 
poslabša nečistočo naravnega m ateriala, ker p ra l­
na voda zmoči in razpusti rahlo zlepljene glinaste, 
prašne delce. Nečistost m ateriala prihaja v tem 
prim eru do izraza s »filmom« delcev na površini 
zrn, ki preprečujejo sprijem ljivost agregata s ce­
m entnim  lepilom.
Učinkovito p ran je m ateriala med sejalnim  po­
stopkom omogočajo vibracijska sita, ki odsejavajo 
frakcije zaporedoma pričenši grobo do najfinejše.
Pogoji za učinkovito pran je m ateriala so:
— razgrnitev m ateriala po vsej širini mreže,
— uporaba dveh v rst vodnih prh, tj. v  obliki 
tankih  ostrih vodnih curkov te r v obliki ploskovno 
pršeče vode,
— pravilen razpored vodnih p rh  in njihovo 
stalno pravilno delovanje,
— neobhodno potrebna količina pralne vode.
D e h i d r i r a n j e  d r o b n e g a  m a t e r i a ­
l a.  V separaciji naravnega gramoza in  peska, ki 
predeluje m aterial z m okrim  postopkom, je neob­
hodno potrebna tehnološka operacija, ločitev peska 
in vode, ki tečeta v  obliki vodo-peščene brozge 
skozi spodnjo mrežo zadnjega vibracijskega sita. 
Dehidriranje peska, kot običajno nazivamo ta  po­
stopek, opravljajo v separacijah večinoma polžni 
dehidratorji. Ti stroji so v stan ju  ločiti vodo in 
pesek do vlažnosti m ateriala, ki znaša ca. 20 do 
25 % .
K er neposredna uporaba peska, ki vsebuje še 
toliko vlage, otežkoča ali celo onemogoča pripravo 
sveže betonske mešanice z m ajhnim  vodo-cement- 
nim  faktorjem , teži sodobna tehnologija priprave 
betonskega agregata k nadaljnem u zm anjšanju 
vlage v peščenem m aterialu.
Vibracijski izločevalci vode — različnih kon­
strukcijskih izvedb, ki jih  v  zadnjem času uvajajo 
v separacijskih obratih, omogočajo odstranitev 
vode do 10 oziroma 15 °/o vlažnosti m ateriala. Še 
popolnejše dehidriranje peska do poprečne vlaž­
nosti ca. 5 «/o pa omogoča danes, kolikor nam  je 
poznano, le naravni proces odcejanja in  izhlapeva­
n ja  vode, ki ga dosežemo s prim ernim  deponira­
njem  in ustrezno m anipulacijo m ateriala na de­
poniji.
D ehidriranje m ateriala z m ehaniziranim  po­
stopkom lahko povzroča večjo ali manjšo izgubo 
peska do maksimalne velikosti ca. 1 mm. V kolikor 
separacija predeluje naravni gramozni m aterial z 
bogato zastopanimi drobnim i frakcijam i, delna iz­
guba finega peska ni pomembna. Problem  zaradi
izgube peska pa lahko nastopi, kadar so v narav ­
nem gramoznem m aterialu  deficitne drobne frak ­
cije.
Problem  izgube finega peska oziroma ponov­
nega pridobivanja rešuje sodobna separacijska teh­
nika na razne načine, te r z raznimi ukrepi, odvis­
nimi od tehnološke ureditve separacije. P ri dehi­
driranju  peska s polžnimi dehidratorji zmanjšamo 
izgubo finega m ateriala, z umiritvijo vode v spod­
njem delu polžnega dehidratorja, tj. s pravilno 
ureditvijo vtoka vodo-peščene brozge v polžni de- 
hidrator te r z zm anjšanjem  hitrosti odtoka um a­
zane vode preko prelivnega robu.
P l a v l j e n j e  m a t e r i a l a .  Posebno vpra­
šanje v tehnologiji priprave betonskega agregata, 
o katerem  se v zadnjem  časovnem obdobju mnogo 
razpravlja, je problem  obvladanja granulacije 
drobnega m ateriala.
Poznavajoč vlogo in pomen peska v betonu, 
so tehnologi že pred leti pristopili k ločitvi peska 
npr. pod 3 mm, 4 ali 7 mm v podfrakcije z nam e­
nom, da te  ponovno, pravilno sestavljajo. Danes 
je splošno znano, da v pravilnem  razm erju sestav­
ljen pesek ne le poveča trdnost betona, temveč 
tudi odpornost p ro ti zmrzovanju.
Ločitev in ponovno sestavljanje drobnih frak­
cij prihaja ta  v poštev, kadar granulacijska sestava 
peska v  naravnem  gramoznem m aterialu izrazito 
odstopa od pravilnega granulacijskega razm erja.
Problem  frakcioniranja drobnega m ateriala je 
danes rešen s plavljenjem  m ateriala. V praksi so 
predvsem poznani Rheaxovi separator ji, k i z vod 
nim postopkom ločijo pesek v dve podfrakciji ter 
odstranjujejo glinaste, prašne delce, tako imeno­
vane m ikrofrakcije. Z odstranitvijo teh delcev (ho­
rizontalni separatorji) je ustvarjena podlaga za 
prihranek na cementu. Ločitev peska v dve frak ­
ciji (vertikalni separatorji) pa omogoča korekcijo 
nepravilnega procentualnega razm erja v drobnem 
m aterialu te r istočasno pridobivanje peska za dru­
ge potrebe.
Ločitvene m eje oziroma ločnice se p ri vodnem 
separacijskem postopku v praksi gibljejo okoli 
vrednosti: 0,08—0,1 te r  okoli vrednosti 0,8—1,0 mm, 
pri čemer igra poleg tehničnih vprašanj važno 
vlogo tudi ekonomsko vprašanje.
Kdaj je  potrebno vključiti v proces separacije 
frakcioniranje drobnega m ateriala z vodnim po­
stopkom, pokažejo predhodne preiskave naravnega 
gramoznega m ateriala.
Frakcioniranje peska z vodnim postopkom v 
praksi m nogokrat ni potrebno, kadar granulacijska 
sestava peska v naravnem  m aterialu povsem ustre­
za. V tak ih  prim erih je koristno izločiti le glina­
ste, prašne delce v obsegu ločnic 0,08 do 0,1 mm.
Poskusi, izvedeni v  Zavodu za raziskavo m ate­
riala in  konstrukcij v zvezi z vprašanjem  izločanja 
m ikrofrakcij te r praktične izkušnje pri realizaciji 
številnih separacij, so pokazali, da je pod določe­
nimi pogoji mogoče v ta  namen koristno in eko­
nomično uporabiti polžni dehidrator. Poskusni re­
zultati in tehnološke m eritve v realiziranih obratih
so pokazale, da je  primerno konstruiran in oprem­
ljen polžni dehidrator sposoben odplavljati glina­
ste, prašne delce pri ločnici in z ločitveno ostrino, 
ki ustrezata kriterijem  za kvalitetno delovanje 
vodnih separatorjev. Pogoj za to je  um irjena voda 
v usedalnem  delu dehidratorja te r ustrezajoča ko­
ličina vode, ki odteka na enoto prelivnega robu.
A k u m u l i r a n j e  p r o i z v e d e n e g a  m a ­
t e r i a l a .  Naslednje vprašanje, tesno povezano s 
tehnološkim procesom separacije, oziroma njeno 
tehnološko ureditvijo, je akum uliranje proizvede­
nega m ateriala ter z njim  vprašanja:
— homogenost frakcij v pogledu zrnavosti,
— homogenost m ateriala v pogledu vlažno­
sti, te r
— sprem em ba granulacije grobih frakcij v de­
poniji.
To so vprašanja, ki p ri tehnološki zasnovi se­
paracije m nogokrat izpadejo iz vida, povzročajo pa 
lahko p ri p rip rav i betona oziroma pri obratovanju 
betonarne, k i je tehnološko neposredno povezana 
s separacijo, nepravilnosti in s tem  velike težave.
Neenakom erna zrnavost grobih frakcij je lah­
ko posledica segregiranja m ateriala pri polnitvi 
deponije. Segregacija pa se poveča, ako je razpon 
med velikostjo zgornjih in spodnjih mejnih zrn 
frakcije nenorm alno velik.
Neenakom erna vlažnost drobnega m ateriala, ki 
lahko povzroča izrazito sprem injanje v/c faktorja, 
je lahko posledica spremembe vlažnosti dehidrira­
nega m ateriala, posledica načina akum uliranja pro­
izvedenega m ateriala, kakor tudi m anipulacije z 
m aterialom.
Do spremembe granulacije grobih frakcij v 
deponiji pa lahko pride zaradi razbijanja zrn, ki 
padajo iz velike višine v akumulacijski prostor.
Da p ri obratovanju separacije ne bi prišlo do 
navedenih negativnih pojavov, oziroma da bi jih 
zmanjšali na minimum, je potrebno že pri zasnovi 
separacije m isliti na ustrezne rešitve in ukrepe.
Separacija mora biti tehnološko zasnovana ta ­
ko, da bo proizvajala po velikosti normalno ome­
jene frakcije, tj. frakcije, ki jih  določa velikost 
relativno naj finejše mreže, pomnožena s številčno 
vrednostjo ca. 2.
Polnitev silosov ali m aterialnih deponij z ve­
like višine se mora vršiti s pomočjo m aterial­
nih lestev, ki preprečujejo razbijanje zrn te r 
zmanjšujejo možnost segregiranja m ateriala.
Homogeniziranje drobnega m ateriala v pogle­
du vlažnosti pa pospešujejo:
— tem u ustrezno urejene m aterialne deponije,
— prostorsko in časovno ločena polnitev in 
praznitev deponije posamezne frakcije,
— zavarovanje fine frakcije pred neugodnimi 
vrem enskim i vplivi.
P riprava betonske mešanice
Sodobne betonarne, s katerim i pripravljam o 
sveži beton na večjih gradbiščih in  v gradbenih 
industrijsk ih  obratih, imajo nalogo, da s svojo me­
hanizirano opremo dozirajo potrebne komponente 
betona v predvidenem količinskem razm erju ter 
jih zmešajo do homogene zmesi.
V sodobno urejenih betonarnah prevladuje 
avtomatično doziranje sestavnih delov betona, ki 
omogoča hitro  odvijanje delovnega ciklusa beto­
narne te r izloča napake, ki bi jih lahko povzročil 
delavec pri ročnem doziranju.
Tehnološki postopek betonarn, ki jih danes 
uporablja gradbena operativa, bazira na enofaz­
nem m ešanju betona. Ta je značilen v tem, da pol­
nimo mešalec v določenem zaporedju z materiali, 
ki jih istočasno mešamo.
Da bi izboljšala homogenost betonske meša­
nice, tehnika stalno strem i za tem, da izpopolni 
mešalni postopek pri pripravi betona. P rvi izraziti 
uspeh v tem  pogledu je uvedba prisilno delujočih 
protitičnih betonskih mešalcev, katere odlikuje 
kratkotrajno intenzivno m ešanje betonske mase z 
značilnim prepletanjem  trajek torij gibanja sestav­
nih delov betona.
Nadaljnja modifikacija mešalnega postopka je 
dvofazni sistem mešanja, ki izhaja iz osnovne m i­
sli, da je  beton sestavljen iz dveh značilnih delov, 
tj. m alte in grobih zrn, ki zahtevajo od mešalca 
drugačne mešalne sposobnosti. P ri dvofaznem me­
šalnem postopku mešalec s h itrim  intenzivnim me­
šanjem pripravi malto, v  katero  se nato  zamesijo 
groba agregatna zrna. Ločeno intenzivno predhod­
no m ešanje m alte ne poveča samo njene enako­
mernosti, temveč omogoča tudi maksimalno izko­
riščanje veziva, ker se posamezni cementni delci 
popolnoma obdajo z vodnim filmom.
Uspeh in  prednost dvofaznega mešanja betona 
potrjujejo inozemski prim erjevalni poskusi, k i so 
pokazali, da dvofazni sistem m ešanja znatno po­
veča homogenost in izboljša kvaliteto betona ter 
omogoča prihranek na cementu.
Perspektivno rešitev tehnološkega procesa be­
tonarn predstavlja avtomatično ugotavljanje vlaž­
nosti agregata in doziranje diferenčne količine 
vode. Z uspelo uvedbo takega načina doziranja 
vode bo obvladano sedanje n ihanje v/c faktorja 
kot glavnega vplivnega činitelja na kvaliteto be­
tona.
Sodobno urejena betonarna omogoča pripravo 
kvalitetne betonske mešanice, ako je njena tehno­
loška ureditev zasnovana na smernicah oziroma na 
načelih kot so:
— uporaba naprav, ki omogočajo težnostno 
doziranje m ateriala,
— tehtanje cementa ločeno od tehtanja agre­
gata s tehtnico, ki omogoča precizno doziranje ce­
m enta te r s tem  prihranek na cementu,
— izbira takega mešalca, ki omogoča in ten­
zivno prisilno m ešanje betonske mase do popolne 
homogenizacije,
— avtomatično uprav ljan je operacij, ki izloča 
negativni človeški vpliv p ri doziranju m ateriala.
Tehnološko in mehanično pravilno urejena ozi­
roma opremljena betonarna tvori podlago za p ri­
pravo kvalitetne betonske mešanice. Neobhodno pa 
je potrebno, da obratovalec pozna in upošteva n je­
ne funkcionalne karakteristike kot so npr.: velikost 
diferenčnih tež, ki se pojavijo pri tehtalnem  po­
stopku zaradi naknadnega dotoka m ateriala v teh- 
talno posodo; čas, ki je potreben za m ešanje se­
stavnih delov betona do popolne homogenizacije 
in druge momente, ki so značilni za posamezno 
betonarno.
Sodobno mehanizirane in tehnično opremljene 
betonarne so dosegle določeno razvojno stopnjo, ki 
jo poleg drugega karak terizira točnost delovanja 
dozirnih naprav. M eritve p ri večjem številu obra­
tujočih betonarn v inozemstvu so pokazale, da raz­
lično konstruirane naprave za težnostno doziranje 
m ateriala delujejo z zadovoljivo točnostjo.
Kljub točnemu delovanju naprav pa pride lah­
ko p ri daljšem obratovanju betonarne do izvorov 
napak, ki onemogočajo točno doziranje m ateriala. 
Taki izvori so npr.: zaprašitev mehaničnih in elek­
tričnih naprav, pojav cementne skorje, manjše 
okvare ali prem iki p ri posameznih funkcionalnih 
in električnih elem entih betonarne itd.
P ri obratovanju vsake betonarne je zaradi te­
ga neobhodno potrebna občasna toda sistem atična 
kontrola točnosti delovanja naprav te r pravilnosti 
doziranja m ateriala. Nujno pa je potrebna tudi 
skrbna nega te r redno čiščenje in vzdrževanje n je­
nih funkcionalnih elementov, k ar je v praksi mno­
gokrat zanemarjeno.
B. R Ö T H L :
SEPARATION PLANTS AND CONCRETE M IX IN G  PLANTS IN VIEW QUALITY 
AND HOMOGENITY OF CONCRETE
y n o
Preparation of the fractionated concrete agregate 
and fresh concrete mix in large sites consists of two 
technological phases of concrete, taking place simul­
taneously with concreeting, directly and indirectly in­
fluencing the quality and homogenity of concrete.
Concrete agregate and concrete mix are prepared 
in present in modern separation plants and concrete 
mixing plants, their technological solution, machines, 
and equipment making the base for the quality of 
products. The author states that the quality and ist
p s i s
constancy do not depend only upon the adequate tech­
nological design and, equipment of these plants but 
also on the working process and maintenance of ma­
chines and devices.
The report gives a sketch of the main quality re­
quirements in the preparation of fractionated concrete 
aggregate and fresh concrete mix, and shows numerous 
conditions, encountered in the design and working 
process of modern separation plants and concrete 
plants.
Splošni postopek ugotavljanja stopnje 
statične določenosti ravninskih konstrukcij
DK 624.04
1. Uvod
V literaturi so navedeni različni načini ugo- 
ta vijanja stopnje statične določenosti ravninskih 
gradbenih konstrukcij (nedoločenost, določenost, 
predoločenost). Tako ugotavljamo stopnjo navadno 
na ta način, da pretvorim o dano konstrukcijo s 
prim erno izbranimi prerezi v namišljeno statično 
določeno in upoštevam o pri tem poleg drugega 
število te r značaj nadom estnih reakcij v teh pre­
rezih. Vendar zahteva ta  postopek v splošnem do­
kajšnjo ru tino  in  je, zlasti pri konstrukcijah z 
večjim številom sestavnih elementov, zelo neprikla- 
den. Nadalje navaja lite ratu ra v te  nam ene razne 
neposredne obrazce, ki pa se nanašajo le na ne­
katere, predvsem enostavnejše vrste konstrukcij, 
oziroma niso dovolj splošni, ker ne upoštevajo 
vseh možnih statičnih elementov in  njih kom bina­
cij v konstrukcijah. Končno je v tem smislu obrav­
navan nedosledno ali pom anjkljivo tudi pomen in 
upoštevanje členkov v  konstrukcijskih elementih.
Ne da bi na tem  m estu analiziral omenjene 
postopke in njih nedostatke, predvsem nepriklad­
no in omejeno uporabljivost, podajam s pripada­
jočo razlago te r p rim eri izraze oziroma postopek 
za ugotavljanje stopnje statične določenosti rav­
ninskih konstrukcij, ki sloni na doslednem upo­
števanju vseh m erodajnih vidikov v tem  smislu 
te r je  zato njegova uporabnost ne samo splošna, 
temveč tudi čisto mehanična, -torej enostavna, hi­
tra  in zanesljiva.
Seveda se nanaša obravnavano vprašanje ne­
posredno le na statične metode, ki izhajajo iz 
ustreznih neznank (osne sile, prečne sile, upogibni 
momenti) oziroma enačb za njih matem atično do­
ločitev, torej kom patibilnostne in ne deform acij­
ske (ravnotežne) metode, vsekakor pa je  dosledna 
analiza konstrukcij iz omenjenega vidika pomemb­
na tudi p ri njih  presoji s stališča splošne stabil­
nosti, potresne varnosti, nezanesljivih osnovnih 
predpostavk (npr. teren) ipd.
2. Upoštevanje vseh stikov (splošni način)
2,1. C elotna k o n s tru k c ija
Če je število vseh neznank oziroma potrebnih 
enačb za njih  določitev v  smislu statične rešitve 
dane konstrukcije glede na uvodne ugotovitve
p  =  r  +  e
pri čemer je  r  število osnovnih ravnotežnih, e pa 
elasticitetnih (deformacijskih) enačb, je  določena
BRANKO OZVALD, DIPL. INŽ.
stopnja statične določenosti konstrukcije neposred­
no s številom slednjih, torej
e =  p — r
Pri tem  pomeni, kakor znano, e > 0  statično ne­
določeno, e =  0 statično določeno, e <  0 pa sta­
tično predoločeno oziroma v splošnem labilno kon­
strukcijo.
Količini p in  r  v gornjem  izrazu sta odvisni 
od statične karakteristike elementov konstrukcije 
ter od njih  števila v njej. Elementi, od katerih je 
odvisno število neznank in s tem  število potrebnih 
enačb, so tisti, v katerih je treba določiti 3 osnov­
ne statične količine, torej npr. vodoravno in na­
vpično komponento sile H oziroma V te r upogibni 
moment M. Ti elementi so ležišča (podpore) ter 
palice konstrukcije (grede, stebri, vezi itd.). Ele­
menti, iz katerih  sledi število osnovnih ravnotež­
nih enačb, torej ÜH =  0. X V  =  0, X M  =  0, pa so 
stiki oziroma vozlišča.
Če hočemo tako podati izraz za ugotavljanje 
stopnje statične določenosti konstrukcij, ki naj bo 
povsem splošen, moramo upoštevati v njem vse 
vrste ležišč, palic in stikov, ki lahko nastopajo 
v praktičnih gradbenih konstrukcijah. Za splošni 
oziroma sestavljeni konstrukcijski sistem moramo 
poznati glede na vse navedene statične karakteri­
stike njegovih poedinih elementov te r njih število 
v celotni konstrukciji. Če označimo v  tem  smislu 
število enačb, ki ga zahteva posamezno ležišče 
oziroma palica s p„, število elementov dotične sta­
tične vrste pa z an, pri čemer je n zaporedni indeks 
tipa elementa, znaša skupno število potrebnih 
enačb za statično rešitev celotne konstrukcije
n
p =  2 1 (pn an)
l
Nadalje označimo število ležišč poedine sta­
tične vrste v konstrukciji z znakom 1 te r indek­
som, ki pomeni število enačb, ki ga zahteva do­
tična vrsta ležišča. P rav  tako označimo število palic 
poedine vrste s n  te r indeksom, ki pomeni število 
potrebnih enačb za palico samo, torej neposredno 
stopnjo statične določenosti palice kot elementarne 
konstrukcije. P ri tem  pomeni v smislu že omenje­
nega pozitivni indeks oznake n  statično nedoločen, 
indeks 0 statično določen, negativni indeks pa sta­
tično predoločen palični element konstrukcije.
V tem  smislu je  sestavljena tab. 1, v  kateri je 
podan pregled vseh vrst ležišč in  palic v  konstruk­
cijah s pripadajočim i statičnimi karakteristikam i 
oziroma številom potrebnih enačb pn. Iz te tabele
er E LE Mi NT NHNANKL
m m SHEMA
I t  11.
a» NA1IV
Ju».
»n
1
n  Mii no
ćlcksaju itiiiti ~T~-------- K » 1
I
i 2
KEPOMlČ«
ilEKKASTO Ltilitl 1—
K
H, V
2
J
»•NI?«
m it  Lcži&tc
m .
im »,«
5
.NEP0M1CKB 
»PET# uilSČE
%
1 K H,K,M
k
U
-a
*
m ilim i »uiti, 
Ntmk »ei . I* t -1
1C LE N K AST fc -PtMI?« »PETE PUKA 'i------------- i M-J
POMIŽNO ĆLENKASTA- 
-»PITA PALICA j r h M -S
5
?LENKAMA-f PETA 
PALICA 1------------ P
S
M - J
2
»MICKO-KEPMKK» 
»PETA PALICA
VM
V//Ä h  .. l*  J-J
i •«(ATIANAIO »PETA PALICA i
f - % S* J-J J
I;_ p ■ 2 ( p, a J  ■ X, ♦ 2 Aj ♦ 5 X,* T, » 2 T , * J i j
Tab. 1. Število potrebnih enačb p
sledi glede na prej navedeni izraz število vseh po­
trebnih enačb za celotno konstrukcijo
p =  Ai +  2 ^ 2  +  3 A3  +  n \ +  2 772 +. 3 J1 3 2
Po strogi doslednosti bi m oral biti v tabeli 1 
upoštevan pod zap. št. 7 še prostoiežeč nosilec ozi­
roma konzola, torej kot statično določen element 
z oznako 7 10. pod št. 8, 9 in 10 pa še razni 1-krat, 
2-kra.t oziroma 3-krat statično predoločeni elemen­
ti z oznakami jr_i, n _ 2  oziroma n . 3 . Glede na to, 
da statično določeni palični elem enti v sestavljeni 
konstrukciji na njeno sum arno stopnjo statične do­
ločenosti ne vplivajo, predoločeni elementi pa jo 
ustrezno zmanjšujejo, bi m orali potemtakem po­
dani izraz za vrednost p  razširiti še s sumandom 
— 71-1 — 2 j i - 2  3 ti _ 3 . K er pa statično predolo­
čeni, torej v splošnem labilni elementi, v p rak tič­
nih gradbenih konstrukcijah niso dopustni, jih v 
nadaljnjem  ne upoštevamo.
Analogno kot pri izrazu za vrednost p ozna­
čimo število ravnotežnih enačb, ki nam ga nudi 
posamezni stik oziroma vozlišče, z r„, število sti­
kov dotične statične vrste pa z b„. Tako znaša 
skupno število razpoložljivih ravnotežnih enačb v 
celotni konstrukciji
r =  S  (rn b„)
Pregled vseh v rst stikov oziroma vozlišč v 
konstrukcijah je  sestavljen po analogiji s tabelo 1  
v tab. 2 , v kateri so označeni ti elementi nepo­
sredno z znakom o te r  indeksom, ki pomeni število 
ravnotežnih enačb, ki nam  ga daje dotična sta­
tična vrsta stika. Iz te  tabele sledi število vseh 
ravnotežnih enačb v  konstrukciji
r  — 0 i +  2 0 2  +  3 0 3
S tem so podane vse potrebne vrednosti za do­
ločitev stopnje statične določenosti e dane kon­
strukcije splošne oblike.
2 ,2 . Č le n k i v  pa licah
Kot že omenjeno, upoštevajo nekateri izrazi v 
lite ra tu ri tudi vmesne členke v samih paličnih 
elementih, torej izvzemši ob ležiščih oziroma vo­
zliščih. Glede na to, da nam  nudi vsak vmesni stik 
v palici število dodatnih ravnotežnih pogojev ozi­
rom a enačb r,i =  3 — p, sledi ob upoštevanju ta ­
bele 1 , da predstavlja vsak nepomični členkasti 
stik v palici r (| =  3 — 2 =  1 dodatno ravnotežno 
enačbo in sicer M =  0. Stopnja statične določeno­
sti takega paličnega elem enta se torej zmanjša za 
toliko, kolikor je v  njem  vmesnih nepomičnih 
členkov.
!------1
«= ELEMENT
^  n 
ENAČBI
MAZIV SHEME
ŠTET.
b| NAZIV
ŠTEV.
r.
1
a«
p—
POMIČNI
LEMUTI stik r
IV.» 1
2
—
5
NEPOMIČNI
Lemuti stik Y x—1— EK«ftIT • ft
2POMIČNO
VPETI STIK . .. 8  X
ET-ft 
IM ■ ft
NEPOMIČNO (IRttl
»PITI STIK ' Y ' + "  X ” <=S
IR * ft 
E» .ft 
EM-« 5
2' r . | ( r ,b . )  • 6, * U t • 36,
Tab. 2. štev ilo  ravnotežnih enačb r
Kolikor pa upoštevamo v tem smislu nepo­
mične členkaste stike v palicah, moramo upošte­
vati že zaradi doslednosti tudi palice s pomičnimi 
členkastimi stiki, dasi v izrazih iz literature tega 
ni zaslediti. Vsak tak  stik v palici, seveda ravno- 
tako izvzemši ležišča oziroma vozlišča, nam  daje 
glede na tabelo 1 ra =  3 — 1 =  2 dodatni ravno­
težni enačbi in sicer M =  0 te r H ali V =  0. Stop­
nja statične določenosti palice z vmesnimi pomič­
nimi členkastimi stiki se torej zmanjša za njih 
2 -kratno število.
Po vsem tem  bi morali razširiti podani izraz 
za vrednost r  še s sumandom rj +  2  X2 , pri čemer 
pomeni t i  število vmesnih nepomičnih členkov ozi­
roma tečajev, T2  pa število vmesnih pomičnih te­
čajev v palicah oziroma celotni konstrukciji. Ven­
dar se lahko glede na podani izraz za vrednost e 
tej razširitvi obrazca izognemo1. To dosežemo bo­
si. l
diši tako, da smatramo vsak tak  členek kot obi­
čajni stik tipa 1  oziroma 2  iz tabele 2  ter palične 
elemente z vmesnimi členki sestavljene iz poedinih 
palic ustreznega tipa po tabeli 1 , k i se v teh člen­
kih stikajo, ali pa upoštevamo take palice nepo­
sredno kot celote z ustrezno zmanjšano stopnjo 
statične določenosti, torej z indeksom e — ti ozi­
roma e — 2  T2  pri oznaki n.
2.3. K o m b in ira n i s t ik i
Nadalje nastopajo v praksi prim eri, ko imamo 
v enem vozlišču konstrukcije stike različnih sta­
tičnih v rst oziroma stopenj. Tako vozlišče upošte­
vamo v podanem obrazcu za vrednost e kot 1  stik 
s številom ravnotežnih pogojev tistega stika v vo­
zlišču, ki nam  jih daje največ, ker so tako pogoji 
stikov nižje stopnje v njem  že zapopadeni. Vendar 
pa moramo upoštevati pri vsaki od palic, ki so 
vezane na tako vozlišče, njeno stvarno pritrditev 
oziroma stik z zadevnim vozliščem.
2.4. P ra k tič n i p r im e r 1
Sl. 1 nam  kaže prim er praktične uporabe po­
dane razlage oziroma obrazcev za določitev stop­
nje statične določenosti e na konkretni konstruk­
ciji, k i je  sestavljena tako, da so v njej zapopa- 
dene vse vrste oziroma tip i ležišč, palic in stikov, 
ki nastopajo v  praksi. Ves postopek ugotavljanja 
te stopnje je v  tem, da si označimo v shemi kon­
strukcije vse statične elemente, to  je  ležišča, pa­
lice in stike glede na njih  značaj s pripadajočimi 
oznakami iz tabel 1  oziroma 2 , nato pa vstavimo 
njih števila, ki jih ugotovimo z enostavnim štetjem 
teh znakov, v  podani obrazec. Številčne oznake 
ob zavitih oklepajih in neposredno ob palicah v tei 
sliki se nanašajo na drugo varian to  postopka, ki 
bo obrazložena kasneje. Tako sledi:
h  —  4, Ä2  —  3, A3 =  2, n \ —  18, m  —  20, n% —  8 , 
a, =  3, 0 2  =  11, (7.3 =  18; p =  4 +  2 X 3 +  3 X 2 +  
+  18 +  2 X  20 +  3 X 8  =  98, r  =  3 +  2 X l l  +  3X  
X 18 =  79, e =  p — r =  98 — 79 =  19 (19-krat sta­
tično nedoločena konstrukcija).
Postopek je torej res splošen, ob uporabi tabel 
1  in 2  pa poteka tudi povsem mehanično.
3. Združevanje palic (prva poenostavitev)
3,1. Celotna konstrukcija
Vendar pa lahko postopamo pri sestavljenih 
konstrukcijah še na druge načine.
Ce združimo v nekem vozlišču poljubni 2  od 
palic, ki se v njem  stikajo, nam  tega vozlišča oz. 
stika v podanem obrazcu za vrednost e ni treba 
več upoštevati, ker je že zapopaden v stopnji sta­
tične določenosti tako nastale nove oblike oziroma 
statične vrste palice. S tako združitvijo 2 paličnih 
elementov nam  torej odpade p ri računanju vred­
nosti e po 1  palica (n) te r po 1  stik (a) za vsako 
vozlišče, v katerem  smo to  združitev izvršili.
Seveda lahko dobimo pri takem  združevanju 
palic elemente, ki so teoretično statično predoloee- 
ni, torej labilni (e <  0). Vendar to še ne pomeni, 
da je zaradi tega tak element stvarno labilen, saj 
je  naslonjen še na ostale dele konstrukcije. Vse­
kakor pa je pogoj za stabilnost vseh delov kon­
strukcije, da je  vsaka poedina palica pri upošte­
vanju vseh stikov (poglavje 2 ), torej brez združe­
vanja palic, statično nedoločena ali vsaj določena
(e >  0 ).
Nadalje lahko ugotovimo, da je v danem izrazu 
za vrednost e vsota Ai +  2 A2  +  3 A3  v bistvu vsota 
indeksov vseh oznak A v shemi konstrukcije in kar 
velja analogno tud i za oznake n  oziroma o. Tako
v o u i l U
u m n i uriiraiND
J
+
i
j
- y 'X
. v - *
i v
&
Ki C
/ »1
*1
ŠT. ČLENKOV !
( i i R u h m
mm irt
A
0J Ag
Tab. 3. Členki ob nezdruženih palicah
lahko pišemo iz ra z  za e v obliki p =  2 i ;. +  2 i,, 
r  =  2 i„, torej
e =  2 i x +  2 i„ —  ž i t
pri čemer so i ; , i ,  te r  i„ indeksi oznak pripadajočih 
elementov, to je ležišč (A), palic (ti) in stikov (o). 
Stopnjo statične določenosti e celotne konstrukcije 
določimo po tem obrazcu torej z enostavnim se- 
štetjem oziroma odštetjem  vseh indeksov ustreznih 
oznak v njeni shemi. Vendar ta  oblika ni priklad­
na za praktično rabo, dokler je elementov, ki jih 
je treba pri računu upoštevati, veliko. Čim pa se 
poslužimo opisanega združevanja palic, bodisi del­
no, bodisi v vseh stikih konstrukcije, vštevši le- 
žiščnih, se glede na  omenjeno bistveno zmanjša 
število palic in stikov, postopek določevanja vred­
nosti e po p ravkar navedenem obrazcu pa postane 
krajši od prejšnjega, splošnega, ne glede na to, 
da nam  ta, drugi način, služi tudi za kontrolo 
rezultata.
statično nedoločen, glede na 3 vmesne nepomične 
členke pa se ta  stopnja zmanjša za 3, torej na — 1, 
kar ustreza oznaki n - \ .  V enakem smislu bi bil 
okvir »B« elem entarno 3-krat statično nedoločen, 
glede na upoštevanje členka v vozlišču »C« po tab. 3 
kot 2  členka, pa se ta  stopnja zm anjša za 2 , torej 
na 1, kar ustreza oznaki jii itd. Nadaljnji postopek 
ugotavljanja stopnje e poteka, kot sledi:
ž i x = 1 X 3  +  2 X 3  +  3 X 2  +  1 =  16, 21,  =  
=  1 +  1 +  3 +  2 +  1 +  2 +  1 +  1 +  1 + 2 - 1  +  
+  1 — 2 +  1 +  2 +  2 +  i  +  2 +  1 +  1 =  23,
2 i „ = l  +  2 +  3 +  2 X 2  +  3 X 3  +  l =  20;e  =  
=  21;. +  2 i ,  -  ž i „  =  16 +  23 -  20 =  19.
Rezultat drugega načina postopka se torej 
ujem a z rezultatom  prvega načina.
4. Posebni prim eri (druga poenostavitev)
3.2. Č le n k i izve n  zd ru ž ite v
Pri združevanju palic pa moramo posebno 
paziti na pravilno upoštevanje členkov ob togih 
elementih, ki niso zapopadeni v združitvi. V tem 
prim eru namreč ne velja v  splošnem isto kot za 
členke v samih paličnih elementih (npr. r ci =  1  za 
vsak nepomični členek itd.). Togi element pred­
stavlja v tem  prim eru v bistvu presledek oziroma 
togo zvezo pred preključki poedinih palic na členku 
ob njem. Zato m oram o tak členek upoštevati po­
sebej za vsako palico, ki je  priključena na tako 
vozlišče prosto vrtljivo  (M =  0), dasi je  morda 
označen v  shemi konstrukcije kot 1  sam členek. 
Pregled takih vozlišč oziroma kombinacij v ome­
njenem smislu je  podan v tab. 3, iz katere je raz­
vidno, da lahko upoštevamo pri združitvi 2  palic 
navidezno 1  vmesni členek kot 0  do 2  vmesna 
členka v  združeni palici. To število pa pomeni 
glede na že om enjeno tudi ustrezno zmanjšanje 
stopnje statične določenosti elementa, ki je  nastal 
z združitvijo 2  palic.
3.3. P ra k tič n i p r im e r  2
Oglejmo si sedaj določitev stopnje statične 
določenosti e za konstrukcijo v sl. 1 po ravnokar 
opisanem postopku, torej na drugi način!
Združene palice oziroma okvirji so označeni 
v tem prim eru z zavitimi oklepaji, ob njih  pa s 
pripadaiočimi stopnjam i e ob upoštevanju njih 
elem entarnih značilnosti (ležišča oziroma krajišča) 
ter vmesnih členkov. Stopnje e nezdruženih (osnov­
nih) palic se pri tem  ne spremene, vendar so ozna­
čene zaradi boljše preglednosti ponovno s samo­
stojnimi številkami. Tako pomeni npr. pri okvirju 
»A« pripis ob zavitem oklepaju 2 — 3 =  — 1, da bi 
bil slednji kot elem entarna konstrukcija 2 -k rat
4,1. C elo tna  ko n s tru k c ija
Poseben prim er nastopi, kadar je izpolnjen 
pogoj 2 i ;  =  2 i 0ter preide v poglavju 3,1 omenjeni 
izraz za stopnjo e v obliko e =  2 i , . To namreč po­
meni, da ugotovimo pod tem pogojem stopnjo sta­
tične določenosti celotne konstrukcije z enostavnim 
seštetjem indeksov, torej stopenj e poedinih palic, 
ne da bi v računu upoštevali ležišča in  stike. Ven­
dar je zadoščeno temu pogoju v praksi na splošno 
dokaj redko. Poleg tega pa tudi v takem  prim eru 
z uporabo navedenega, na videz zelo enostavnega 
izraza za vrednost e, na skrajšavi postopka nepo­
sredno pravzaprav nič ne pridobimo, saj pomeni 
ugotovitev omenjenega pogoja z ostalim delom po­
stopka ob nespremenjenem številu palic in stikov 
v bistvu isto kot uvodoma obravnavani splošni 
postopek (e =  p — r  itd.).
Vendar dosežemo zelo izdatno poenostavitev 
postopka, kadar zreduciramo z združitvijo palic v 
vsej konstrukciji omenjeni pogoj (2 i; =  2 i 0) le na 
ležiščne stike. Temu pogoju pa je pri večini prak­
tičnih konstrukcij zadoščeno in sicer najčešće tako, 
da so vsi ležiščni stiki po svojem značaju (indeksu) 
enaki njim  pripadajočim ležiščem te r je torej 
«i =. h i  0 2  =  I 2  in 0 3  =  h -  V tem prim eru pišemo 
omenjeni pogoj te r izraz za vrednost e v obliki
-2 1 / =  ž i „ x 
e =  2 i , k
kjer pomeni indeks a l ležiščni stik, indeks Tik pa 
prim er kom binacije oziroma združitve palic v vseh 
stikih konstrukcije razen ležiščnih. ko so torej iz­
ločeni od upoštevanja v računu vsi stiki in ležišča. 
Stopnjo statične določenosti celotne konstrukcije 
ugotovimo v  tem  prim eru, kot sledi iz navedenega
obrazca, z enostavnim seštetjem indeksov, to je 
poedinih stopenj e vseh združenih in nezdruženih 
palic v konstrukciji.
4,2. P r a k t i č n i  p r i m e r  3
Oglejmo si pravkar omenjene poenostavitve 
postopka na primeru konstrukcije, ki nam jo kaže 
slika 2!
Račun vrednosti e po prvem, to je splošnem 
načinu, poteka, kot sledi:
Al 1 2, I 2 =  1, A3 — 3, j i i  —  1, JT2 =  2, n s  —  2, 
o, =  2, 02 =  1, 03 =  4; p =  2 +  2 X 1 +  3 X 3 +  
+  1 4 - 2 X 2  +  3 X 2  =  24, r  =  2 +  2 X l  +  3 X 4  
— 16, e =  p — r =  24 -  16 =  8.
Po drugem načinu pa palice združujemo. 
Glede na 6 palic v konstrukciji dobimo pri zdru­
žitvi dveh konstrukcij s 5 palicami, ki jih lahko 
upoštevamo v nadaljnjem postopku (združevanje) 
( 5 )  5 X 4
v 12 I =  j X 2 =  10 konAinacijah z 1 združeno
(dvojno) ter 4 nezdruženimi (osnovnimi) palicami. 
Vendar si oglejmo od tega le 4 najznačilnejše 
kombinacije!
V sl. 2 je označena vsakokratna združitev palic 
po navedenem zaporedju kombinacij a) do č) z 
zavitim oklepajem, ob njem pa s pripadajočo stop­
njo statične določenosti ob upoštevanju elementar­
nih značilnosti (ležišča oziroma krajišča) ter vmes­
nih členkov v posamezni združeni palici. Stopnje 
nezdruženih palic se pri tem, kot že omenjeno, 
ne spremene in tukaj niso posebej označene. Tako 
pomeni npr. pri združitvi č) pripis ob zavitem 
oklepaju 1 — 2 =  — 1, da bi bila palica glede na 
svoja krajišča 1-krat statično nedoločena, glede na 
upoštevanje vmesnega nepomičnega členka po
tabeli 3 kot 2 členka pa se ta stopnja zmanjša za 2, 
torej na — 1, kar ustreza sicer oznaki j t - t .  V ena­
kem smislu so navedeni pripisi ob ostalih zdru­
ženih palicah. Tako srednjega členka glede na 
tabelo 3 pri kombinaciji a) in b) ne upoštevamo, 
pri kombinaciji c) ga upoštevamo kot 1, pri kom­
binaciji č) pa kot 2 členka.
Ker smo torej z združevanjem palic zreducirali 
stike, ki jih upoštevamo, le na ležiščne, odnos med 
temi in pripadajočimi ležišči pa ustreza prej ome­
njenemu pogoju, določimo iskano stopnjo e celotne 
konstrukcije enostavno s seštetjem vseh indeksov 
oznak oziroma stopenj statične določenosti poedi­
nih paličnih elementov po posameznih kombina­
cijah glede na sliko 2, kot sledi:
a) e =  2i,,k =  2 +  0 +  3 +  l +  2 =  8,
b) e = l  +  2 +  2 +  0 +  3 =  8,
c) e = l  +  3 +  0 +  3 +  l =  8,
č ) e = - l + 2  +  3 +  3 +  l =  8 itd.
Vsi rezultati drugega načina postopka se torej 
ujemajo med seboj, kakor tudi z rezultatom prvega 
načina, dočim je ustrezna poenostavitev povsem 
očitna.
4,3. P r a k t i č n i  p r i m e r  4
Končno si oglejmo to poenostavitev postopka 
še na primeru konstrukcije po sl. 3!
C i
1 T>
T‘ X \ /
i=r 
' j >
/v
/
Is**
L
2 k.
t,
i t t-1 . 1
T> **
“j j  \
* . \/
b
/
*
 
/
/~
~
/
S
>1
Po prvem nač
X
Sl. 3
nu sledi:
Xj A.,
Ax — 1, Ag — 1 , A3 — 2 , n \  — 2 , J12 =  6 , n s  —  5, 
G l —  1 ,  a s  —  3, 03 =  7; p = l  +  2 X l  +  3 X 2  +  
+  2 +  2 X 6  +  3 X 5  =  38, r = l  +  2 X 3  +  3 X 7  
=  28, e =  p -  r  =  38 -  28 =  10.
Tudi v tem primeru se ujemajo, enako kot 
pri konstrukciji po sl. 2 , značaji ležiščnih stikov 
z značaji pripadajočih ležišč oziroma splošno 
2 i x  =  H i a i  , z združitvijo palic pa smo izločili od 
upoštevanja vse stike v sami konstrukciji. Zato 
dobimo iskano stopnjo e celotne konstrukcije na 
drugi način prav tako z enostavnim seštetjem po-
edinih stopenj statične določenosti paličnih ele­
mentov, ki so označeni v sl. 3 z zavitimi oklepaji 
po že opisanih načelih. Tako sledi:
e =  -Zimici +  l +  l +  2 +  3 +  2 =  10.
Rezultata obeh načinov se seveda ujem ata.
5. Zaključek
Iz vsega navedenega vidimo, da je prvi način 
postopka, to  je način z upoštevanjem vseh stikov
v konstrukciji, sicer nekoliko daljši, vendar po­
vsem splošen, mehaničen in tako najbolj zanesljiv. 
Drugi način, to je postopek z združevanjem palic 
pa dopušča razne variante ustreznih kombinacij in 
je torej odvisna njega skrajšava tudi od tega. Zato 
zahteva ta  način ugotavljanja stopnje statične do­
ločenosti konstrukcij nekoliko več ru tine oziroma 
pazljivosti. Vsekakor pa je priporočljivo postopati 
pri potrebi zanesljive kontrole na oba načina, pri 
čemer se m orajo rezultati seveda brezpogojno 
ujemati.
D. Ozvald:
A GENERAL METHOD TO DETERMINE THE DEGREE OF STATICALLY DETERMINATED
PLANE STRUCTURES 
S y n o p s i s
The required  grade e can be determ ined in  gene­
ra l structu res in  tw o m anners. The first one consists 
of applying either the  tables 1 and 2 or the relation
e =  p — r  etc. or e — 2  Ll.+  2  2  io; taking in to  ac­
count all the  beds (H), bars (ri) and joints (a) in  the 
structure, as depicted in  the figure 1. The indices i on 
the 1, n  and a signify th e  statical characteristics i. e. 
the num ber of necessary viz. stability equations for 
the respective elem ent. This m ethod is a little  long, but 
it is general and consequently qu ite simple.
In  the second m anner the m ethod can be reduced 
in such a w ay  th a t e ith e r  in  some or in all jo in ts of 
the structures the b a rs  a re  pu t together by twos. The­
se join ts a re  not to  be considered because they are 
ju st involved in th e  characteristic of the connected
■ i
bars, according to  the second v arian t of the method 
in the  figure 1 (the m arks w ith  braces). A  particular 
sim plification can be observed w hen the character of 
all bed join ts is identical w ith  th e  character of the 
corresponding beds and w hen the bars are connected 
in a ll the jo in ts of the structure except in  those of 
beds. In th a t case e — 2 i-^ , w here th e  indeks nk signi­
fies the  connected bars in  all the jo in ts of the struc­
ture, th a t is to  say w hen all the jo in ts and beds are 
elim inated from  the calculations. Consequently the 
degree e is th e  sum  of indices of m arks n  of all con­
nected and non connected bars. Such instances are 
depicted in  the  figures 2 and 3 (varian ts of the m e­
thod designated w ith  braces), w hile the  tab le 3 refers 
to th e  in te rm ed ia te  joints on the rigid rod elem ents 
w hich in the  joining of the bars w ere not considered.
Gradbeno podjetje
Ljubljana, Celovška cesta 134
izvršuje vse vrste gradbenih in projektantskih del ter gradi stanovanja za 
tržišče solidno in poceni
Poslovnim sodelavcem in vsem delovnim ljudem naše domovine želimo 
srečno novo leto 1968
vesti
Dolgoročni program gradnje avtocest v Švici
Novi republiški zakon o regionalnem  prostorskem 
p lan iran ju  v SRS im a med osnovnim i elem enti regio­
nalnega prostorskega p lana zaje t promet, v prom etu 
pa predvsem  ceste.
K er se tud i za republiko Slovenijo p rip rav lja  raz­
iskava prioritete  izgradnje h itr ih  cest na dolgi rok, 
je za nas zanim iv dolgoročni program  izgradnje t. i. 
nacionalnih cest v Švici.
V obsežnem poročilu je  predložila posvetovalna 
kom isija svoj predlog za dolgoročni program  izgradnje 
t. i. nacionalnih cest; ta  predlog je  usm erjen  glede na 
naročilo predvsem  na potrebe prom eta. Najpom emb­
nejši delovni postopki in  sklepi so b ili sporočeni na 
posebni tiskovni konferenci zveznega značaja.
K om isija n i razvijala neke popolnom a nove kon­
cepcije, tem več je  sklenila, da p ri švicarskih pravnih 
in  tehničnih  odnosih zaradi finančn ih  razlogov ni 
možno n a  vsej črti začeti z g radn jo  cest tako, da bi 
te bile istočasno dokončane. V endar p a  je  kljub temu 
potrebno strem eti k  določeni koncentraciji, ki bo že 
od le ta  1970 dalje dokaj jasna. N ajprej se morajo 
rešiti t. i. ozka grla.
K om isija je  nacionalno cestno om režje porazdelila 
v 198 odsekov, te  pa zopet razčlen ila  glede na prioriteto 
in možnosti izgradnje. P ri tem  je  kom isija uporabljala 
predvsem  naslednje k rite rije : transportno  gospodarski 
stroški (stroški prometa); p rom etna (osebna) obremeni­
tev obstoječega cestnega om režja; tovorna obrem eni­
tev' obstoječega cestnega om režja; bodoča obremenitev 
na novo predvidenih cestnih odsekih; gostota cestnega 
om režja n a  področju na novo predvidenih  cest; ude­
ležba tu jskega prom eta v celotnem  prom etu; obstoječe 
gradbeno stan je  om režja nacionalnih  cest itd. S po­
močjo elektronske aparatu re  so nato- pripravili teore­
tični dolgoročni gradbeni program . P rim erjava tega 
program a z danes že izgrajenim i cestam i ali s  cestami 
v gradnji je  pokazala zadovoljivo soglasje med teorijo 
in prakso. K om isija je  nato  p ri presoji prioritetnega 
reda in s tem  celotnega program a upoštevala še pro­
m etne in  državno-politične presoje. Paziti je  bilo treba 
tudi, da ne bi prišlo do časovnih kopičenj za gradnjo 
predvidenih rešitev  in  s tem  tud i do finančne obreme­
nitve posam eznih kantonov.
Prilagoditev kapacitetam gradbeništva 
in kapacitetam kantonov
P redlagani program  strem i k  čim bolj enakom erni 
izgradnji nacionalnih cest po posam eznih kantonih. 
Ta cilj n i b ilo  možno doseči v  celoti in  povsod. Pro­
gram  je  pa sicer prilagojen kapacitetam  švicarskega 
gradbeništva. Ne da bi zapostav lja li pom ena trans­
verzale Zahod-Vzhod ali in ternacionaln ih  povezav 
S ever-Jug skozi Alpe, je p rogram  usm erjen  prav  po­
sebno v  pomoč tistim  odsekom, k je r  so prom etne ovire 
največje. S predlaganim  p lanom  izgradnje se bodo 
predvsem  odprli skoraj kronično za trpan i dohodi k 
rekreacijskim  območjem, pom em bnim  za m estne regije 
in sicer: L ausanne—Villeneuve, ,cesta B ern_Thun itd.
K ljub teoretičnem u prioritetnem u redu je  od 198 
odsekov program sko 60 odsekov (okoli 30 °/o) pred laga­
n ih  za izgradnjo pred ostalim i, 21 odsekov (10°/o) pa 
pozneje. V nasprotju  s p rio ritetn im  vrstn im  redom  se 
bodo pričele grad iti različne ceste pred drugim i pred­
vsem zato, ker sta vzhodna Švica in kanton G rau­
bünden v p ro jek tiran ju  in  p redpriprav i del soraz­
m erno daleč pred  drugim i in  ker kom isija d a je  velik 
pomen povezavi nedograjenih  praznin pri trasah  št. 3 
in št. 13 (iz seznam a cestnih odsekov), ki bi delom a iz­
boljšale slabo stan je  obstoječega cestnega om režja; 
to p a  tud i zato, ker bi te  povezave lahko prevzele 
m ed izgradnjo cestnega predora skozi G otthard  raz­
brem enilno funkcijo  za prom et Sever-Jug.
Stanje planiranja za predor Gotthard
Za cestni predor G otthard  so zadolženi š tirje  in ­
ženirski biroji, d a  izdelajo  predprojekte. Te š tud ije  so 
m orale biti dokončane konec m a ja  1966. leta. K om isija 
je m nenja, da bi se m oralo z gradnjo  pričeti v  1. 1968. 
K er bo za gradnjo  p redora  m oralo b iti v  teku 10 le t 
zagotovljeno letno okoli 40 m ilijonov Šfr, m eni kom i­
sija, da bi ta  vsota ne šla iz letnega k red ita  700 m ili­
jonov Sfr, nam enjena za izgradnjo nacionalnih cest, 
ker bi b ila  s tem  prizadeta izg rad n ja  ostalega cestnega 
omrežja.
Ekspresne ceste — odložene
Izgradnjo m estnih ekspresn ih  cest sm atra  kom isija 
za nujno, ker je  p rom et v  m estnih aglom eracijah moč­
no obrem enjen ne le  v  času tu ristične sezone ali konec 
tedna, temveč tu d i skozi vse leto zaradi zatrpan ih  
m estnih cest. K er se p a  dolgoročni program  prek 
združenih zveznih kreditov  letno usm erja v  izgradnjo 
nacionalnih cest, je  b ila  kom isija p risiljena zaradi 
drage in  glede n a  p rip rave dolgotrajne gradnje m est­
n ih  ekspresnih cest le -te  začasno odložiti posebno tam, 
k je r se kažejo ko t m estne avtoceste na najv išji stopnji.
N a tej osnovi kom isija priporoča, posebno za p ri­
m er Züricha in  n a  vsak  način  tud i Ženeve, d a  se 
zvezna sredstva za g radnjo  cest dajo  na razpolago 
za cenejše rešitve prehodnega značaja v  obliki provi­
zorične izgradnje obstoječih tangencialnih cestnih po- 
tezov.
Roki in finančne potrebe
Po predlogu kom isije b i b ilo  zaželeno-, da se 
om režje nacionalnih cest ne izgradi šele v približno 
20 letih, am pak prej. G lavni vzrok tega sorazm erno 
dolgega roka leži v prvi vrsti v obsegu del, k i se v 
in teresu  zdrave gradbene politike m orajo raztegniti 
n a  daljše časovno razdobje, d a  b i s tem  švicarsko g rad­
beništvo ne bilo preobrem enjeno. Poleg tega ig rajo  pri 
tem  veliko vlogo tu d i finance Zveze, kantonov in  
občin.
Te dejavnosti opredelju je jo  le tn i proračun v  višini 
okoli 700 m ilijonov S fr (zvezna udeležba okoli 700 m i­
lijonov Sfr). To je  finančn i okvir, n a  podlagi katerega 
je  kom isija p lanirala . Če pa bi se predlagani g rad ­
beni m aterial v  teku izvajan ja  zaradi rastoče podra­
žitve m oral skrčiti ozirom a bi se finančna sredstva 
m orala povečati, je  b ila  kom isija m nenja, d a  bi se 
naj zaradi razvoja m otorizacije in  v in te resu  del 
samih izvedla korek tu ra  v splošnem  zvišanju  letne 
zvezne udeležbe n a  800 m ilijonov Sfr. T renutno  pa se 
n ik jer ne kažejo kakršnakoli zviševanja cen, temveč 
celo določeno nazadovanje. Ponudbe tem elje  tako 
deloma na bazi cen iz le ta  1960/61.
Menimo, da bo po trebno tud i za Slovenijo nared iti 
podoben p rio rite tn i red  (za to  je  že zadolžena Skup­
nost cestnih podjetij ozirom a cestni sklad SRS in ima 
v ta  nam en odobrena sredstva) tud i z vid ika angaži­
ran ja  tu jih  sredstev, ne le inozemskih, tem več tudi 
sredstev drugih republik  in  zveze. Pravočasno p rip rav ­
ljeni p rojekti pa so, podobno kot v  Švici, močan fak­
tor pritegn itve sredstev. Regionalni prostorski plan za 
območje SRS, k i m ora b iti izdelan do 1. 1970, bo moral 
za osnovno cestno om režje podati vsaj osnovni priori­
te tn i red in  predlog zavarovanja ustrezn ih  tras; če­
prav bo Slovenija im ela določeno korist od cest, ki jo 
bodo obkrožale (Trst—Reka, B eljak—Trbiž, D unaj— 
Zagreb), vendar se kaže očitna izolacija slovenskega 
prostora z vsem i posledicami, ki m eje n a  ekonomsko 
stagnacijo. Z arad i zelo slabe prom etne povezave pa 
nam  m ariborska reg ija  stagnira in  se bodo njene, za 
slovenski gospodarski vzpon potencialno močne in 
ugodne kapacitete, vedno bolj usm erjale proti SR H r­
vatski tud i zarad i p laniranih  cestnih povezav v SR 
H rvatski — kolikor nam  je  ne bo uspelo čimprej 
povezati z osrednjo  slovensko regijo in obalo.
V ir: Neue Z üricher Zeitung 12. in  14. I. 1966.
VINKO MLAKAR, DIPL. EK.
izolirka
Proizvaja materiale | za hidroizolacijo: bitumensko strešno lepenko 
(papir), Ibito-bitumensko raztopino, bitumensko maso za temelje 
in strehe, bitumensko pasto za strehe, bitumenski kit j Za gradnjo 
cest: bitumensko emulzijo, razni bitumen, bitumensko maso za 
stike (razpoke) | proti koroziji: Ibitol lake, bitumenske paste za 
avtomobile | Za termo-akustične izolacije: mineralna vlakna, Sty­
ropor, Stramit | Za električne izolacije: izbirne Bergmann cevi, 
bitumensko maso za kable
IZOLIRKA, Ljubljana-Moste, telefon : 316 852, 313 557
iz naših knlektivnv
20 LET OBSTOJA
so doslej praznovali kolektivi naslednjih  gradbenih 
podjetij (navedba po vrstnem  red u  ustanovitve oziro­
ma jub ilejne proslave):
1. G radbeno industrijsko pod je tje  »-Gradis«, 
L jub ljana;
2. Splošno gradbeno pod je tje  »Primorje«, 
A jdovščina;
3. Splošno gradbeno podjetje  »Projekt«, K ranj;
4. Splošno gradbeno podjetje  »Pomurje«, Murska 
Sobota;
5. G radbeno podjetje »Megrad«, L jub ljana;
6. Splošno gradbeno podjetje  Grosuplje, 
G rosuplje;
7. Splošno gradbeno podjetje  »Konstruktor«, 
M aribor;
8. P od jetje  za visoke g radn je  »Stavbar«, M aribor;
9. G radbeno podjetje »Zidgrad«, Id rija ;
10. G radbeno podjetje »Tehnika«, L jubljana;
11. Splošno gradbeno pod je tje  »Pionir«, Novo 
mesto;
12. G radbeno podjetje D ravograd;
13. Splošno gradbeno podjetje  »Gradnje«, Postojna;
14. Splošno gradbeno pod je tje  »Stavbenik«, Koper.
K olektiv tovarne izolacijskega m ateria la  »Izolirka« 
L jub ljana pa je  te  dni praznoval že 30-letnico svojega 
obstoja.
Šp o r t n e  i g r e  g r a d b e n i k o v
so postale že tradicionalne. S lG  1967 so bile najobsež­
nejše, saj je  med seboj tekm ovalo skoraj 1500 šport­
nikov iz 43 delovnih organizacij gradbeništva. Letoš­
n ja  športna m anifestacija gradbenikov dokazuje, da se 
vedno bolj izboljšujejo pogoji za n ad a ljn ji razvoj špor­
ta  in drugih  oblik rekreacije, k a r  nedvom no ugodno 
vpliva na delovno razpoloženje in  s tem  tudi večji 
delovni učinek zaposlenih v  gradbeništvu.
K om isija za rekreacijo  in  šp o rt p ri Republiškem 
odboru sind ikata gradbenih delavcev je  poverila orga­
nizacijo ŠIG 1967 gradbenem u podjetju  »Tehnika«, 
L jubljana, m edtem  ko bo ŠIG 1968 v  organizaciji To­
varne cem enta in  salonita Anhovo.
Prehodni pokal sindikata g radbenih  delavcev Slo­
venije so preje li tekm ovalci industrijskega gradbenega 
podjetja »Ingrad« iz Celja, ki so si na letošnjih  šport­
nih igrah priborilo prvo mesto. D rugo uvrščeno je  In­
dustrijsko m ontažno podjetje L jub ljana, ki je  prejelo 
v tra jno  last pokal B iroja g radbeništva Slovenije, do- 
čim je  pokal pokrovitelja iger ing. M arka Škerla, di­
rek to rja  GP »Tehnika«, preje lo  SG P »Pionir«, Novo 
mesto, ki se je  uvrstilo kot tre tje  v  doseženih tekmo­
valnih rezultatih .
SODELOVANJE MED GRADBENIKI SR SLOVENIJE 
IN GRADBENIKI IZ CSSR
Na podlagi rezultatov m edsebojnih obiskov u rad­
nih delegacij se je  v .preteklih dveh  le tih  dokaj uspeš­
no razvilo tu d i neposredno sodelovanje med podjetji 
g radbeništva iz SFRJ in podjetij iz CSSR. Posebno
živahno je  v tem  pogledu letošnje leto, v katerem  je 
bilo sklenjenih več konkretn ih  dogovorov o m edseboj­
nem  sodelovanju. Sodelovanje se izvaja predvsem  v 
m edsebojnem  inform iran ju  o dosežkih v  pro jektiranju , 
v tehnologiji proizvodnje gradbenih m aterialov in  v 
tehnologiji g radn je  objektov, dalje  v izm enjavi teh ­
nične dokum entacije, odkupu patentov te r  racionali­
zaciji, v  izm enjavi tehničnih  te r  drugih strokovnih 
kadrov in končno na področju rekreacije (športne p ri­
reditve, dopusti). V proučevanju  pa so tudi še druge 
m ožnosti sodelovanja kot npr. neposredna kooperacija 
ob prevzem u večjih  nalog v  določenih pogojih. K olikor 
nam  je  doslej znano, sodelujejo v  prikazanem  smislu 
s sorodnim i češkim i p a rtn e rji iz naše republike že 
»Slovenija projekt« L jubljana, »Ljubljanske opekar­
ne«, G IP  »Gradis« L jubljana, SGP »Slovenija ceste« 
L jubljana, GP »M egrad« L jubljana, GP »Tehnika« 
L jubljana, GP »Obnova« L jubljana, SGP »K onstruk­
tor« M aribor, PVG »Stavbar« M aribor, SGP »Stavbe­
nik«, Koper, SGP »Prim orje« Ajdovščina in G IP »In­
grad« Celje.
NOVO MODERNO SKLADIŠČE LJUBLJANSKE 
»PREHRANE«
gradi GIP »Gradis« v M ostah ob Cilenškovi ulici (za 
»Javnim i skladišči«). G radbeni stroški tega, za sedanje 
čase razm erom a velikega objekta, k i bo im el v  treh  
etažah 11.000 m 2 skladiščnih površin, bodo znašali p re ­
cej čez m ilijardo  s ta rih  d inarjev . Za objekt bo tre ­
ba približno 8000 m 3 betona in  okrog 1100 ton železne 
arm ature. N ačrte je  p rip rav il projektivni biro »Gra­
dis«, m edtem  so v program skem  delu in  tehnologiji 
sodelovali tudi strokovnjaki »Prehrane«.
Prib ližno polovica skladiščnih površin je  nam e­
n jena  za uskladiščenje sadja, druga polovica pa za 
zelenjavo, meso, m lečne izdelke itd. Že iz tega se da 
sklepati, da je  v  tem  objektu  zelo pom em bna oprema, 
predvsem  m oderne h lad ilne naprave, ki bodo omogo­
čile sh ran jevan je  lahko pokvarljiv ih  živil poljubno 
dobo. V skladiščih bo 7 celic, v  katerih  bodo lahko 
vzdrževali stalno tem peratu ro  do — 20 °C, v  posebnem 
tu n e lu  pa bodo h lad ilne naprave omogočile celo tem ­
pera tu ro  do —40 “C. G radbena dela na tem  objek tu  so 
sedaj v II. fazi. Skladišče bo predano investitorju  pri­
hodnje leto te r  bo, ko bo zgrajeno in  oprem ljeno, eno 
največjih  in zlasti najsodobnejših  skladišč v  Jugoslaviji.
SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA
piše v tre tji številki lis ta  delovnega kolektiva o na­
porih, ki jih  podjetje  v laga za to, da bo koprska 
proga končana do roka. Naj navedem o samo podatek, 
da je  bilo v največji m ost na koprski železnici (preko 
Rižane), za 97 propustov, oporne, podporne in  obložne 
zidove te r  za druge objekte, k i jih  je  izvedlo pod­
jetje, ugrajen ih  skoraj 14.000 m 3 betona raznih  m ark. 
Posebne težave so delali izviri, ki so povzročili, da 
so se pričele brežine rušiti. Useke, k i so bili že kon­
čani, je  bilo treb a  ponovno razširja ti in  zm anjševati 
naklone brežin, k ar je  pom enilo novih 35.000 m3 od­
kopane zemlje. Ko so b ila  v glavnem  že vsa zem elj­
ska dela končana, je  p rišlo  najhujše, tj. plaz v  obsegu
40.000 ms. Reševanje tega problem a je  odvzelo polna 
2 meseca dragocenega časa ob najlepšem  vrem enu. Sa­
nacijo plazu je  bilo mogoče začeti šele 9. avgusta 1967 
in je bila z obsežnim i sprem ljajočim i deli končana že
16. septem bra. Z vsem i deli je  podjetje končalo 5 dni 
pred postavljenim  rokom  in si s tem  zaslužilo od in ­
vestitorja obljubljeno nagrado 500.000 S din.
K ljub opisanim  nepredvidenim  zaprekam  p a  bo 
prav  zaradi izredno dobre organizacije gradbišč in 
čezm ernih naporov vseh strokovnjakov in delavcev 
koprska proga gotova in  svečano izročena svojem u na­
m enu v predvidenem  roku, tj. n a  letošnji dan republike, 
29. novem bra.
KOLIKO STANE NA LETO ŠOLANJE 
ENEGA STROKOVNJAKA
Po podatkih C en tra za izobraževanje G IP  »G ra­
dis« stane podjetje letno  šolanje enega strokovnjaka 
(štipendija, prispevki, šolnine, gibljivi del itd.):
— inženir faku lte te  in visoke šole (šti- ca ' ® in
pendija, gibljivi d e l ) ........................................  350.000
— tehnik  (srednja šola) štipendija in
gibljivi d e l ............................................................  270.000
— ekonomist (srednja šola) štipendija in .
gibljivi d e l ............................................................. 240.000
— delovodja (štipendist v del. razm erju) 1,200.000
— kand idat n a  v išjih  ali visokih šolah
v delovnem r a z m e r j u ........................................  1,700.000
— kand idat šole za odrasle — tesarji,
železokrivci, s t r o j n i k i ........................................  606.400
— vajenec — letno (hrana, stanovanje,
gibljivi del, delovna oblika i t d . ) ....................  520.000
— delavec, priučevan na delovnem m estu 80.000
PISMO IZ TIROLSKE
Iz pisma, katerega je  pisal vodja del SG P »Kon­
struktor« v A vstriji, gradbeni tehnik Alojz A latič, po­
vzemamo:
V prv i polovici letošnjega leta je  naše podjetje 
že drugič nastopilo v  pokrajin i Tirol v A vstriji.
N ajprej smo prevzeli tesarska dela n a  g radn ji 
mostu Bergisellbrücke, v sklopu gradnje podaljška 
znane B rennerske avtoceste. Ob robu deželnega m esta 
Insbruck se že kažejo mogočne konture novega mostu 
čez reko Sili, ki je  p ro jek tiran  kot ločna konstrukcija 
in zahteva izredne napore graditeljev  avstrijske firm e 
Porp in n jen ih  kooperantov. Naša skupina tesarjev  pre­
sega 'količino del, predvideno po term inskem  planu. 
Zato zelo cenijo našo skupino, tako v  strokovnem  po­
gledu, kakor tud i v  pogledu delavnosti in discipline 
• Drugo gradbišče je  v  M ayrhofu v  Zillerski dolini, 
k jer od 1. ju n ija  sodelujem o p ri g radnji hidrocentral. 
Naše podjetje je tu  prevzelo kom pletna železokrivska 
te r delno tud i tesarska dela. Skupina železokrivcev 
im a za seboj že dela na gradnji e lek trarne v W all- 
seeu. Je  izredno uspešna, saj je  p rip rav ila  in  vgradila 
v 3 mesecih 220 ton  železa, do konca le ta  p a  jih  bo 
še 300 ton. S tem  so ob 14-umem delavniku omogočili 
avstrijsk i izvajalski skupnosti nadoknaditi časovno iz­
gubo po term inskem  p lanu  za poldrugi mesec. Z ato  so 
s stran i izvajalske skupnosti, kakor tud i od nadzorne 
službe železokrivci našega podjetja p rejeli posebno 
pohvalo.
Skoraj n a  vseh gradbiščih se dela od 6. do 18. ure, 
z enourno opoldansko prekinitvijo. O rganizacija dela 
na gradbišču ne ustreza našim  delavcem, ker p rihaja 
do ozkih grl, k i silijo naše skupine za nekaj dni v 
težko preobrem enitev, nakar nastopi zopet ciklus 
zm anjšanega tem pa dela. Težave povzroča tudi ne­
znanje nem škega jezika, predvsem pri skupinovodjih. 
P rosti čas, ki ga ni veliko, porabim o v  m edsebojnih 
pogovorih, v  M ayrhofu pa ob poslušanju narodnih 
pesmi in poročil iz domovine, kajti n a  razpolago sta  
gramofon in  tranzistor. Pogrešamo domače časopise. 
Turistični izleti so sorazmerno dragi in  bi nam  z njim i 
kaj km alu skopnel dobršen del zasluženega denarja. 
Zato tud i ni pogostnih prim erov »glavobola« ob po­
nedeljkih.
Lepe pozdrave vsem sodelavcem v domovini!
V S IR IJI PODPISANE NOVE POGODBE
Predstavnik i TIG »Tehnogradnje« M aribor so pod­
pisali pogodbo o izgradnji novega železniškega mostu 
čez reko E v fra t v  Siriji. Most bo dolg 700 m, vrednost 
del pa je  2,5 m ilijona dolarjev. S tem  delom bo uspelo 
podjetju  zaposliti opremo, k i jo im a  v S iriji pri iz­
g radn ji š tirih  mostov. T ri od teh so že dogradili. V Si­
r iji je  poslovno združenje »Union inženiring« iz Beo­
grada, tik  pred  podpisom pogodbe za izgradnjo 136 km 
dolgega odseka avtoceste med Dam askom  in Alepom. 
Ponudbo in  dela so za »Union inženiring« pripravila 
podjetja: »Avtoput« in »Planum« iz Beograda ter 
»Tehnogradnje«.
To pomeni, da bodo zm ogljivosti »Tehnogradenj« 
izkoriščene tud i p ri tem  objektu, k a r  p redstav lja  raz­
širitev  del v S iriji. Poslej bo dejavnost »Tehnogradenj« 
v tu jin i v red n a  letno poldrugi m ilijon dolarjev, m ed­
tem  ko je  znašala doslej le do 700.000 dolarjev.
REKONSTRUKCIJA CESTE V 38 DNEH
V aprilu  letos je  SGP »Slovenija ceste«, z investi­
to rjem  občino P iran, sklenilo pogodbo za izvršitev 
gradbenih  del p ri rekonstrukciji ceste P iran—Lucija. 
Pogodbena vrednost prevzetih del znaša ca. 1,663.000 
novih dinarjev.
K er je ta  cesta turistično zelo pomembna, sezona 
pa je b ila pred vrati, je bil pogojeni rok  za končanje 
rekonstrukcijsk ih  del na cesti 25. m a ja  1967. Z deli je 
bilo mogoče v  polni m eri pričeti šele 15. ap rila  in tako 
je  ostalo za dovršitev samo 38 delovnih dni. Da bi bilo 
delo olajšano, je  investitor naročil zaporo ceste za ves 
promet. Ta zapora ceste pa je  b ila  le  teoretična, k a jti 
ves tovorni p rom et je  m oral še napre j potekati po 
tem  delu ceste, ker druga povezava s P iranom  sploh 
ni mogoča. D ela so b ila  torej p rak tično  izvedena med 
prometom.
Med g radn jo  so se pojavile še d ruge težkoče. N aj­
prej je  bilo treb a  u red iti odvod vode, za k ar je  
bilo treba  položiti 1300 m betonskih cevi 0  30, ki jih  
pa n i bilo n a  voljo. Tudi z nabavo 2400 m betonskih 
robnikov n i bilo lahko. Če prištejem o še potrebo po 
prevozu in  vgrad itv i ca. 4.000 kub. m etrov raznega 
kam nitega m ateria la  in okrog 500 ton  asfa ltne mase, ki 
jo  je  bilo tre b a  prepelja ti iz črnuške asfa ltne baze, po­
tem  je  kolektiv  dosegel toliko pom em bnejši uspeh. Ce­
sto je  izročil investitorju  in  prom etu 24. m aja 1967 in  
tako izpolnil glavno obljubo, dano v  pogodbi, tj. do- 
v ršitveni rok.
TUDI V BJELOVARU DOVOLJ DELA
SGP »Slovenija ceste« je  jeseni 1965. le ta  ustanovilo 
svoje gradbišče v  Bjelovaru. Z arad i dosežene kvalitete 
in  izvršitve vseh prevzetih del v roku se je  kolektiv 
tako uveljavil, d a  je  že lani sklepal pogodbe za nova 
dela, ki naj bi se izvršila v  letošnjem  letu. Z deli je 
bilo zaradi finančnih in drug ih  ov ir mogoče pričeti 
šele v prvi polovici aprila. V letošnjem  le tu  im a pod­
je tje  za dela n a  tem  področju sklenjenih  pogodb za 
ca. 17,500.000 N din, in  sicer:
— polaganje katranskega asfa lt betona (504 S) na 
odsekih B jelovar—D aruvar in  K oprivnica—Križevci v 
skupni dolžini 35 km,
— m odernizacija ceste na odseku B jelovar—Cazma 
v dolžini 22 km,
— m odernizacija ceste K riževci—Marof, dolžine 
3 kilom etre,
— m odernizacija ceste K oprivnica—Djurdjevac, 
dolžine 23 km,
— m odernizacija ceste K oprivnica—Soderica, dolž. 
14 km, poleg tega je  pogojeno še asfa ltiran je  ulic in 
pločnikov v Koprivnici, v K riževcih in  druga m anjša 
dela.
STANOVANJA »OLMO« V KOPRU
O tem, kako preteka g rad n ja  na koprskem  grad­
bišču »OLMO« poroča G IP »Gradis«.
»Na prostoru, ki ga je  že pred  50 le ti zalivalo morje, 
se otepa z blatom  in prahom  kak ih  50 naših delavcev. 
To je  novo naselje Olmo, k je r  v  p rv i fazi gradimo 
320 stanovanj za tržišče. V drugi p a  jih  bodo postavili 
še enk ra t toliko. V novem naselju  bo stanovalo v pred­
vidom a 7 letih  do 8 tisoč prebivalcev.
Ce smo že v Šalari usp>eli z m ontažno gradnjo 
stanovanj takega tipa, kakršna so v Olmu, lahko trd i­
mo, da smo v tem  naselju  nared ili korak naprej. Pol- 
m ontažna g radn ja  je  postala tu  že pravilo  in komaj 
si lahko predstavljam o, da bi tak e  tip e  hiš lahko gra­
dili poceni in  h itro  brez m ontažnih elementov.
Specializirane delavce sm o začeli pošiljati na 
gradbišče že prepnej. V O hm  p a  je  p rišla  specializacija 
do še večje veljave. Na vodilnih m estih so zaposleni 
sicer kvalificirani delavci, prevsod druge pa delajo 
nekvalificirani. N avsezadnje je  n a  m nogih delovnih 
mestih kvalifikacija nepotrebna. En delavec dela ne­
prestano samo izolacije, drugi strehe, tre tji pode itd. 
Tudi tu  ugotavljam o, da je  bolje, če se priuči delavec 
za svoje delo kot novinec. K valificiran i delavec dosega 
nekaj časa slabše rezultate. Ne m ore nam reč pozabiti 
starih  priučen ih  delovnih navad.
Tak specializirani profil delavca je  prav  gotovo 
ena od zaslug raziskovalne naloge in  nove sodobne 
organizacije dela.
S tem eljito  proučitvijo naše organizacije dela, no­
tran jih  odnosov in tako dalje  so se v K opru pre- 
orien tira li na specializacijo poklicev, tako d a  v  čim 
m anjši m eri zaposlujejo delavce s širokim  poklicnim 
profilom.
R ezultati v vseh teh naših prizadevanjih  niso iz­
ostali. V bodočem naselju  Olmo so naravnost očitni. 
Poglejm o nekaj grobih prim erjav .
P ri klasični g radnji potrebujem o za zgraditev enega 
kvadratnega m etra stanovanjske površine približno 30
do 40 ur, v Olmi (v Šalari so veljali podobni rezultati) 
pa porabim o za isto  površino le od 18 do< 20 ur. P ri 
klasični vzidavi oken in  v ra t porabim o približno 30 °/o 
več časa kot p ri montaži. 30 klasičnih stanovanj se 
gradi približno dve leti, isto število m ontažnih pa 
90 dni — ali še bo lje eno klasično stanovanje v bloku 
s 30 stanovanji se grad i 16, m ontažno v  Olmi p a  le 
1 do 2 dni.«
K A J MENI ANGLEŠKI PRAKTIKANT
PRI GRADISU?
Po deloviščih, obratih  in p isarnah gradbenih pod­
jetij se letno zvrsti k ar cela arm ada m ladih študentov- 
praktikantov. Poleg dom ačih študentov so n a  počitni­
ški p raksi p ri G IP  »Gradis« tudi študentje iz drugih 
držav. Na vprašanje, kaj m isli o počitniški praksi, je 
J o h n  B u l l m a n ,  študen t III. le tn ika gradbene fa­
kultete iz A nglije (Cains College, Cambridge), izjavil:
»Malo im am  težave z jezikom, ker me večina so­
delavcev ne razum e. K ljub  tem u pa sem zelo srečen, 
da sem lahko n a  p raksi v vašem  velikem podjetju. 
Delo in organizacija s ta  mi všeč, še posebno pa vaša 
lepa pokrajina. Dober mesec dni sem bil na praksi 
v OGP. Čeprav je  p ri nas v  A ngliji gradbeništvo zelo 
razvito, sem se v  betonarni le nekaj novega naučil. 
V idel sem stvari, ki so zam e popolnoma nove. P a  tudi 
p ri g radnji koprske železnice in  v  pristan išču  Luke 
sem se dobro počutil.« (Sektor gradbeno vodstvo 
L jubljana.)
»Zelo sem navdušen nad  Jugoslavijo  in  če mi bo 
le mogoče, se bom zopet v rn il v vašo prelepo deželo.«
»Pa še to,« je  dejal »zahvalju jem  se vsem  sodelav­
cem v OGP, gradbenem u vodstvu L jub ljana in centrali 
podjetja, da so m i omogočili prakso.«
MOST V RUŠAH ZGRAJEN DO DNEVA
REPUBLIKE
Delovna skupnost pod je tja  za tehnično inženirske 
g radn je  »Tehnogradnje« v  M ariboru je  dosegla nov 
delavni uspeh z dograd itv ijo  m ostu čez Dravo v Rušah.
Ruški most je  bil dolg 143 in  širok 8 m. Izvajalec 
je  pričel z gradnjo  lan i jeseni. V most je  bilo v g ra je­
nega nad 150 ton betonskega železa, 20 ton raznih  
kablov, čez 1200 m3 betona in  seveda še precej drugih 
m aterialov.
N ajvečji problem  p ri g radn ji objekta je  - p red­
stavljalo  tem eljenje dveh rečnih stebrov, saj je  D rava 
n a  tem  mestu globoka tu d i do 16 m. T em eljenje je 
bilo opravljeno s sistem om  m ontažnih vodnjakov, ki 
so bili najprej zabeton iran i n a  opori in nato  spuščeni 
s posebnimi nap ravam i v  globino. M ontažni nosilci, 
dolgi 37 m, teh tajo  vsak  po 68 ton. KO' so izvajali dela 
na stebrih, so n a  b regu  zabetonirali m ontažne nosilce 
in  jih  nato s pomočjo m ontažne konstrukcije preložili 
n a  te  stebre. Delavci »Tehnogradenj« so p ri ruškem  
m ostu uporabili enak  sistem  m ontiran ja  nosilcev kot 
so to  storili p ri g rad n ji mostov čez E vfra t v Siriji. 
Tudi pri ruškem  m ostu je  konstrukcija  iz p rednape­
tega betona (m ontažni nosilci). P ro jek t za rušk i most 
je  b il izdelan v  projektivnem  biro ju  predjetja, glavni
pro jek tan t pa je Jaš Žnidarič, dipl. gradbeni inženir. 
G radnja mostu v R ušah bo veljala okrog 250 m ilijonov 
S din.
STROJNICA V ZLATOLIČJU NA HE SD-1
POD STREHO
16. oktobra 1967 so delavci na delovišču gradnje 
strojnice v Z latoličju  proslavili »likof«. V 42 mesecih 
so nam reč spravili pod streho ta  pomemben objekt 
pri gradnji h id roelek trarne SD-1.
P rip rav lja lna  dela, z objektom strojnice v sklopu 
izgradnje celotnega sistem a HE SD-1, je TIG  »Tehno- 
gradnje« začelo izvaja ti 19. 5. 1964. Delo je  potekalo 
ob uporabi 6 buldožerjev, 3 bagerjev in 10 kam ionov 
prekucnikov. V ju n iju  1966 so bila končana glavna 
dela p ri izkopu, ta k ra t pa so v globini 25 m delavci 
naleteli na nepredvideni in neprepustni m ateria l — 
pliocen. Vzporedno z izkopi so potekala d ruga p ri­
p rav lja lna  dela. Tako je  bilo v aprilu  1967 zgrajeno 
delavsko naselje, potrebne delavnice te r  skladišča, 
km alu za tem  pa izpirališče in  menza, v  avgustu istega 
le ta  pa še separacija in betonarna. T re tja  faza izg rad­
nje strojnične zgradbe je  potekala od le ta  1965 pa vse 
do srede oktobra. V tem  času je  bilo opravljeno' m ed 
drugim  naslednje delo: izkopanih je  bilo 530.750 nvJ 
gramoznega m ateriala, m ateria la  z m iniranjem  42.900 m 3 
in vgrajenega je  bilo 47.500 m3 betona. Za to  delo so 
m orali naprav iti 47.900 m 2 opaža in  6130 m 2 težkih 
odrov. V objekt je  vgrajeno 2490 ton arm atur. N a tem  
objektu je  bilo v 42 mesecih, poprečno' 196 zaposlenih, 
v k ar je  všteto tudi pomožno osebje z obrati družbene 
prehrane, naselja  in  skladišča. Sodelovalo je  p r i tem  
skupaj 58 inženirjev, tehnikov, m ojstrov in delovodij.
VARSTVU PRI DELU VSO SKRB
Na proizvodno tehničnem  posvetu o varnosti pri 
delu, katerega je  3. novem bra 1967 ob koncu »tedna 
varnosti p ri delu« organiziralo SGP »K onstruktor« 
M aribor, povzemamo naslednje najbolj karak teristične 
izvlečke iz razprav  posam eznih udeležencev:
Direktor ambulante: Zdravstveno stan je je  sestav­
ni del varstv a  pri delu. Z dravstveni prosveti, preventiv i 
in kurativ i posvetimo' vso skrb.
Varnostni inženir: N ajpom anjkljivejšo zaščito smo 
našli na deloviščih gradbene obrti. Tu m oram o storiti 
še mnogo za izboljšanje trenutnega stanja.
Tehnični direktor: Dosledno in  nenehno m oram o 
izvaja ti vse, k a r  zagotavlja delovnim ljudem  večjo 
varnost p ri delu. N ihče ne more b iti na odgovornem 
delovnem mestu, ne da bi predhodno dokazal potrebno 
znanje o varstvu  p ri delu.
Direktor: Zavest o nujnosti doslednega sprovaja- 
n ja  varnostn ih  načel m ora prežem ati slehernega člana 
naše delovne skupnosti. Nesreč pri delu verje tno  ne 
bomo mogli nikoli v celoti preprečiti. Lahko pa storim o 
mnogo, da število nesreč zm anjšam o n a  najm anjšo  
možno mero. Težke in  sm rtne nesreče pa m oram o v 
celoti preprečiti. S tem  bomo prih ran ili svojcem mnogo 
žalosti, solza in  gorja, sebi pa nepotrebne stroške, ki so 
nu jno  vezani na vsako težjo delovno nezgodo.
NACRTI ZA BODOČO AVTOMOBILSKO CESTO
M ACELJ—PTU J
P rojek tivn i b iro  SG P »Slovenija ceste« že od po­
le tja  zelo intenzivno p rip ra v lja  tehnično dokum entacijo
za bodočo avtom obilsko cesto M acelj—Ptuj, ki bo — 
ko bo dograjena — odcep bodoče Panonske magistrale, 
velike prom etne žile, ki bo povezovala Panonsko nižino 
z našim i k raji, zlasti z Jadransko obalo. Odgovorno 
nalogo je  pod je tje  dobilo na natečaju, ki ga je  raz­
pisal Cestni sklad SR Slovenije. To je  vsekakor po­
m em bno priznanje, saj so na natečaju  sodelovali še 
mnogi znani p ro jektantski kolektivi iz Zagreba, Beo­
grada in L jubljane. Investitor je  postavil izredno k ra ­
tek dovršitveni rok, po katerem  m orajo b iti vsi načrti 
p rip rav ljen i do 31. decem bra letos.
Cestna tra sa  M acelj—Ptuj je dolga 17,5 km in po­
teka od M aclja preko Zakla in T ržca do H ajdine pri 
P tu ju . Konča se blizu odcepa proti Pragerskem  in 
Slovenski B istrici n a  cesti P tu j—M aribor.
Z aradi k ra tkega roka in zahtevnosti projekta so­
deluje p ri izdelavi tud i podjetje »Tehnogradnje« M ari­
bor, k i je  prevzelo izdelavo načrtov za mostove, m ed­
tem  ko je  geotehnične raziskave prevzel ljubljanski 
Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij. Na trasi 
je 29 objektov, daljših  od 5 m (nadvozov, podvozov, 
mostov), poleg tega pa so na bodoči cesti predvideni 
tudi 4 nekoliko večji mostovi čez Dravinjo, Polskavo, 
Rogatico in  Rečičnico.
Nova cesta M acelj—Ptuj, k i se bo na hrvaški 
stran i nada ljeva la  proti Dalm aciji (v Split), n a  severu 
pa proti A vstriji oziroma M adžarski, bo v  prvi fazi 
zgrajena kot dvopasovni objekt, pozneje pa bo m orda 
razširjena v  4-pasovno vozišče. K daj bodo to cesto 
začeli g rad iti? O tem  še n i izrečena zadn ja  beseda — 
ni pa izključeno, da bodo že prihodnje leto v Halozah 
in na P tu jskem  polju zaropotali težki gradbeni stroji.
GRADBENIKI SO RAZPRAVLJALI
O AKTUALNI PROBLEMATIKI
21. in  22. novem bra je  bil v D obrni V. plenum  
soustanoviteljev B iroja gradbeništva S lovenije in ple­
num  predstavnikov delovnih organizacij gradbeništvu 
— članov G ospodarske zbornice SR Slovenije.
Poleg gostov, ki so zastopali zvezno in republiško 
Gospodarsko zbornico, upravne organe te r  zavode in 
ustanove, ka te rih  delo je  tesno povezano z gradbe­
ništvom, se je  plenum a udeležilo 138 predstavnikov 
delovnih organizacij gradbeništva.
P rv i dan  plenum a je bil nam enjen v celoti ob­
ravnav i vp rašan j, ki so najbolj pereča in od katerih  
rešitve je  odvisen nadaljn ji razvoj gradbeništva ter 
gradbene investicijske dejavnosti. Tako je  dnevni red 
obsegal obravnavo o gradbenem  tržišču doma in v 
tujin i, stanovanjsko graditev, finančno poslovanje in 
rezultate gospodarjenja, vlogo industrije  gradbenih 
m aterialov v  prihodnje, problem atiko gradbene pro­
jektive, gradbeno zakonodajo in ostalo regulativo, vp ra­
šan je gradbenega strokovnega šolstva in  usposabljanja 
kadrov  itd.
Drugi dan  je  potekal v  razpravi o vlogi in  delu 
zvezne te r  republiških  gospodarskih zbornic, opravlje­
ne pa so b ile  tu d i volitve v organe Gospodarske zbor­
nice, ker je  polovici članov le-teh potekla m andatna 
doba.
M aterial, k i je  bil obravnavan n a  plenumu, je  
objavljen  v  »Obvestilih« B iroja gradbeništva št. 9 in  
št. 10/67, delno pa bo objavljen  še v  »Vestniku« Go­
spodarske zbornice SR Slovenije.
BOGDAN MELIHAB
INFORMACIJE 84
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
leto Vlil 10 Serija : OBVESTILA OKTOBER 1967
Informacija o dejavnosti in storitvah ZRMK II
(Nadaljevanje)
C e m e n t i  
Kemijske preiskave
299. P rip rava vzorcev
300. Vlaga
301. Žarilna izguba
302. N etopljivi ostanek
303. Določitev SiO» +  netopljivo
304. Določitev A120 3
305. Določitev Fe»03
306. Določitev CaO
307. Določitev MgO
308. Določitev S 0 3
309. P rosto apno (etilenglikol)
310. Določitev sulfidnega S
311. Določitev C 0 2
312. Določitev FeO
313. Določitev MnO
314. Določitev P a0 5
315. Določitev alkalij
316. Določitev Cr20 3
317. Določitev BaO
318. Razklop specialnih cem entov
329. Določevanje m levnosti m a te ri­
alov z uporabo večjih  laborato­
rijsk ih  m linov (30 kg m ateriala)
330. Laboratorijsko študijsko žganje 
cem entnih k linkerjev  ali drugih 
m aterialov za nadaljn jo  preis­
kavo
331. Polindustrijsko študijsko žganje 
cem entnih k linkerjev  ali drugih 
m aterialov za nadaljn jo  preis­
kavo (v rotacijski peči)
332. Rentgenske preiskave k linker­
jev, prip rava vzorca in to lm a­
čenje
— po D ebye-Scherrerju
— s spektogramom 
Opomba: rentgenski posnetek, 
g le j: »RENTGENOLOGIJA«
L a p o r
Petrografske preiskave
N a r a v n i  p u c o l a n i  
t u f i ,  o p a l i t i ,  o p a l s k a  b r e č a
Mehanske preiskave 
po JUS B.C. 1018
K em ijske preiskave — glej: 
»SILIKATI«
Petrografske preiskave
348. M egaskopski pregled in ugoto­
v itev  trdo te
349. M ikroskopska preiskava
350. D iferenčno-term ična analiza
351. R entgenska analiza, p rip rav a  
vzorca in tolm ačenje
— po D ebye-Scherrerju
— s spektogram om  
Opomba: rentgenski posnetek, 
g le j: »RENTGENOLOGI J  A«
Petrografske preiskave
319. M ikroskopski pregled
320. D iferenčno-term ična analiza
321. M ikroskopska konstitucija n o r­
m alnega PC
322. W hitova reakcija
323. Poroznost
324. R entgenska analiza, p rip rava 
vzorca in  tolm ačenje
— po D ebye-Scherrerju
— s spektogram om  
Opomba: rentgenski posnetek, 
g le j: »RENTGENOLOGIJA«
325. M ikroposnetek s kom entarjem
— od 1—3 posnetke
— od 4— 10 posnetkov
— nad  10 posnetkov
Laboratorijske in polindustrijske 
tehnološke preiskave
326. Izračun in  sestava recep ture za 
surovino za žganje p o rtlan d ­
skega cem enta
327. M letje surovin za lab o ra to rij­
sko in  polindustrijsko žganje
— do 3 polnitev
— nad  3 polnitve
328. Homogenizacija surovin v m li­
nih
— do 3 polnitev
— nad 3 polnitve
(1 polnitev 30 kg)
333. Določitev CO» s kalcim etrom
334. M ikroskopski pregled
335. D iferenčno-term ična analiza
336. Rentgenska analiza, p riprava 
vzorca in tolm ačenje
— po D ebye-Scherrerju
— s spektogramom 
Opomba: rentgenski posnetek, 
g le j: »RENTGENOLOGIJA«
Specifične preiskave
Kem ijske preiskave, glej: »SI­
LIKATI«
U m e t n i  p u c o l a n i
Ž l i n d r a  (plavžna, kotlovska) 
e l e k t r o f i l t r s k i  p e p e l
Mehanske preiskave 
po JUS B.C. 1018
337. P rip rava  vzorcev
338. Vlaga
339. Ž arilna izguba
340. Določitev SiOs
341. Določitev CaO
342. Določitev MgO
343. Določitev R»03
344. Določitev Fe
345. Določitev Mn
346. Določitev S
347. Določitev BaO
E l e k t r o f i l t r s k i  p e p e l
Mehanske preiskave — glej: 
»CEMENTI«
Kemijske preiskave — glej: 
»CEMENTI«
Petrografske preiskave
352. M ikroskopski pregled in ocena 
sestava
353. D iferenčno-term ična analiza
354. R entgenska analiza, p rip rava 
vzorca in tolm ačenje
— po D ebye-Scherrerju
— s spektrogram om  
Opomba: rentgenski posnetek, 
glej: »RENTGENOLOGIJA«
V o d n o  s t e k l o
Kemijske preiskave
355. Specifična teža
356. Določitev S i0 2
357. Določitev A120 3
358. Določitev Fe20 3
359. Določitev CaO
360. Določitev MgO
361. Določitev Na20  +  K20
362. Viskoznost
D. VODA, GORIVA IN PLINI 
V o d a
K em ijske preiskave
363. Določanje usedline
364. Izparjeni in  ža rjen i ostanek
365. Določevanje pH
366. K arbonatna trd o ta
367. Celotna trdo ta
368. N ekarbonatna trd o ta
369. M agnezijeva trd o ta
370. S i0 2
371. Fe203
372. Mg
373. Prosti C 0 2
374. Vezani C 0 2
375. A gresivni C 0 2
376. S 0 4
377. Ca
378. Sulfidi 
378. K lor
380. K loridi
381. O rganske m aterije
382. A lkalije — soli
383. A lkalnost
384. K valitativno določanje anionov
385. Kisik
386. A m oniak
387. N itra t
P r e m o g
Kemijske preiskave
388. P rip rava  vzorca
389. Groba v laga
390. Higroskopska v laga
391. H lapne m a terije
392. Žveplo v  pepelu
393. K alorična vrednost
394. E lem entarna analiza
395. Koks
396. C 0 2
397. Skupno S
P l i n i  (dimni)
Kemijske preiskave
398. Analize C 0 2, CO in 0 2
E. ORGANSKA VEZIVA 
IN M ATERIALI
Vzorci naj se d ostav lja jo  v ustrez­
ni čisti p ločevinasti posodi; za ce­
lotno analizo je  po trebno  2 kg b itu ­
m enskih vzorcev.
B i t u m e n  i n  k a t r a n
Fizikalno-kemijske preiskave
399. P rip rav a  vzorcev za preiskave
400. Specifična teža
401. K apljišče po U bbelohdeju
402. Zmehčišče
— po P. K.
— po K. S.
403. P retrgališče po F raasu
404. P enetracija
405. D uktilnost
406. K oličina pepela
407. Določitev p a ra fin a
408. Segrevanje b itu m en a  na 163 °C
409. Izdelava b itum enske mešanice 
iz več v rst b itum ena
410. Določitev ogljika
411. Voda (s ksilolom)
412. D estilacija po Englerju
413. Viskoznost S. T. K.
414. Diazo preizkus
415. Določitev asfaltenov
416. Topljivost v CS2 ali drugih  to­
pilih
417. Tališče parafina
418. M ikroskopska alika parafina
B i t u m e n s k a  e m u l z i j a
Fizikalno-kemijske preiskave
419. P reiskava enoličnosti (ostanek 
n a  situ  0,6)
420. Duh, barva  in reakcija
421. Specifična teža
422. Viskoznost
423. Pepel
424. V sebina vode (z odparevanjem )
425. Zmehčišče bitum ena po P. K.
426. O bstojnost na skladišču
427. O dpornost proti m razu 
428: Lepljivost in  prip rava
429. R azpadanje in  odločanje vode
430. Reem ulgacija
431. O bstojnost ležanja v vodi
Kemijske preiskave
432. V sebina b itum ena (z alkoho­
lom)
433. V sebina b itum ena (z destilaci­
jo)
434. V sebina em ulgatorja
435. M ikroskopski pregled
436. V sebina vode (s ksilolom)
437. V sebina netopljivih anorgan­
skih snovi
438. S tabilnost
A s f a l t
Fizikalne preiskave
439. P rip rav a  m ateriala za m ehan- 
sko-fizikalne preiskave
440. Izdelava kock
441. Zmehčišče ekstrah iranega b itu ­
m ena po P. K.
442. G lobina prod iran ja ekstrah ira­
nega bitum ena
443. P retrgališče ekstrahiranega bi­
tum ena  n a  15° C
444. D uktilnost ekstrahiranega b itu ­
m ena po Fraasu
445. G ranulom etrična analiza agre­
gata
446. Določitev odstotka votlin  (pro- 
stom inska in  specifična teža z 
obračunom)
447. T lačna trdnost (pri 22* C ali 
40° C za 3 kocke)
448. G lobina prod iran ja 52,5 kg
449. P rostorninska teža zbite asfa lt­
ne m ase
450. P rostorninska teža zbite asfa lt­
ne m ase iz  cestišča
451. P repustnost za vodo
452. N abrekanje
453. Z m anjšan je tlačne trdnosti po 
v p ija n ju  vode
454. Izdelava preizkušanca v a lja  za 
M arshall test
455. Sestava hladne stabilizacijske 
zm esi (kalipsol)
456. O dvajanje agregata od bitum e­
na z ekstrakcijo
457. Določitev odstotka vsebine b i­
tum ena (Soxhlet)
A n a l i z a
a s f a l t n e  m e š a n i c e  
Fizikalne preiskave
458. Specifična teža agregata po
frakciji
459. Specifična teža agregata po­
prečno
460. Specifična teža mešanice ra ­
čunsko
461. P rostorninska teža asfaltne m a­
se
462. Prostorninska teža mešanice ali 
agregata
— v rahlo  nasutem  stanju
— v trdo zbitem  stanju
463. Določitev odstotka votlin
464. G ranulom etrična analiza zmesi
465. Izdelava poskusne asfaltne 
zmesi
466. T lačna trdnost za 3 kocke
467. Zm anjšanje tlačne trdnosti
468. V pijanje vode v  vakuum u
469. N abrekanje
470. Globina p rod iran ja  — pečatnik
471. Globina p rod iran ja  — pečatnik 
(pri 40° C, 50° C in  60° C)
A g r e g a t i  z a  a s f a l t
Fizikalne preiskave
472. Odvzem poprečnega vzorca 
preizkušanca
473. Sejalna analiza polnilca
474. Sejalna analiza m ivke
475. Sejanje, določanje zm avosti na 
sitih 0—3 m m
476. Sejalna analiza na sitih 3 do 
7 mm
477. Sejalna analiza na sitih 7 do 
15 mm
478. Sejalna analiza agregata 0 do 
30 mm
479. Določitev sejalne krivulje (za 
polnilec ozirom a za katerokoli 
frakcijo agregata)
Petrografske preiskave
480. Petrografska analiza agregata 
za vsako frakcijo
481. Oblika zrn  po Foryju
— poprečno
— z diagram om
482. Petrografska analiza polnilca 
ali peska (vsaka frakcija)
483. Škodljive prim esi
Z a l i v n e  m a s e
Kemijske preiskave
484. P rip rava vzorca
485. Količina veziva (Soxhlet)
486. V rsta veziva in m ineralnega 
m ateriala
487. Sejalna analiza m ineraln ih  m a­
terialov
488. Groba ekstrakcija
498. Količina veziva (Soxhlet)
490. Zmehčišče ekstrahiranega b itu ­
m ena po P. K.
491. Zmehčišče mase po W ilhelm iju
492. Deform acija po Nüsselu po 1 
uri
493. Deform acija po Nüsselu po 24 
urah
494. Moč zalivan ja po DIN 171
495. Razm ešanje v  tekočem stan ju  
po DIN z določanjem vsebine 
pepela v obeh delih m ase
496. Obstojnost na m razu p ri —10° C 
(Kugelfallprobe nach H erm ann)
Z a l i v n e  m a s e  
z a  z a l i v a n j e  
k a m n i t e g a  t l a k a  ( ko c k)
Kemijske preiskave
497. P rip rava  vzorca
489. Količina veziva (Soxhlet)
499. V rsta veziva in m ineralnega 
m ateria la
500. Seja lna analiza m ineralnih m a­
terialov
501. G roba ekstrakcija
502. Zmehčišče p. K. ekstrahiranega 
bitum ena
503. Določitev vzdolžne deform acije
504. Moč zalivanja
505. R azm ešanje v  tekočem stan ju  
po DIN z določanjem vsebine 
pepela v  obeh delih mase
506. O bstojnost na m razu pri 0° C 
(Kugelfallprobe nach H erm ann)
L e p l j i v o s t  b i t u m e n a  
e m u l z i j e ,  c u t b a c k a  
i n  a g r e g a t o v
Fizikabio-kemijske preiskave
507. P rip rave po DIN
508. Segrevanje
509. Določanje lepljivosti
510. P rip rav a  po R iedel-W eberju (s 
sodo)
511. O grevanje
512. Določanje lepljivosti
B i t u m e n s k a  j u t a
Fizikalne preiskave
513. P rip rav lja ln a  dela
514. P re tržna  sila (natezna trdnost)
515. O dpornost na upogib
Kemijske preiskave
516. K oličina bitum ena, azbesta in 
ju te  (groba ekstrakcija)
517. E kstrakcija v  apara tu  Soxhlet
518. Zmehčišče ekstrahiranega b itu ­
m ena po P. K.
519. P retrgališče ekstrah iranega bi­
tum ena po Fraasu
S t r e š n a  l e p e n k a
Mehanske preiskave
520. P rip rav a  vzorcev
521. P re težna sila (natezna trdnost)
522. Odpornost na upogib
523. Vodotesnost
na 3 preizkušancih za stopnjo 
pritiska
524. Količina bitum ena (vel. ek­
strakcija)
525. Ekstrakcija v  apara tu  Soxhlet
526. Sejalna analiza posipnega m a­
teriala
527. U gotavljanje številk surove le­
penke
528. Zmehčišče po P. K.
529. P retrgališče ekstrahiranega bi­
tum ena
O l j a
Katranska olja 
Kemijske preiskave
530. Vsebina fenolov
531. Poskusna destilacija
532. Vsebina vode (s ksilolom)
533. Specifična teža (z aerometrom)
Mineralna olja
Kemijske preiskave
534. P rip rava vzorcev
535. Določanje specifične teže
536. Viskoznost po Englerju
537. Plamenišče
538. Vnetišče (točka žarjenja)
539. Kislinsko število
540. Strdišče (Stockpunkt)
541. Pepel
542. Vsebina vode
Olja za mazanje
Kemijske preiskave
543. Specifična teža
544. Mehanske prim esi
545. Kislinsko število
546. Plamenišče in vnetišče
547. Viskoznost
548. Strdišče
549. Voda
550. Vsebina asfaltnih smol
P a p i r  n a t r o n
Mehanske preiskave
551. P rip rava vzorcev
552. N atezna trdnost
553. Vodotesnost
L a k i
Fizikalne preiskave
554. Sposobnost m azan ja
555. Čas sušenja
556. Moč p rekrivan ja
557. Viskoznost po Fordu
558. R eakcija Storch-M orawski 
(ugotavljanje prisotnosti kolofci­
nije)
M i l o
Kmetijske preiskave
559. Določanje m aščobnih kislin
Fizikalne preiskave
560. Zm rzovanje
F. BETON IN ARMIRANI BETON
P ri pošiljki vzorcev naj se označi 
za gram ozni m aterial izvor, nam en 
uporabe in  želene vrste  preiskav.
Za kom pletno preiskavo m ineral­
nega agregata je  potrebno dostaviti 
je  dostaviti preizkusne kocke v  ve-li- 
25 kg m ateriala. Za preiskave betona 
kosti 20 X 20 X 20 cm do 30 X 30 X 30 
centim etrov, ozirom a prizm e v veli­
kosti 12 X 12 X 36 cm ali 20 X 20 X 60 
centim etrov.
K olikor p rih a ja  v poštev preiskava 
betona iz že zabetonirane konstruk­
cije, naj se izreže komad z n a jm an j­
šimi dim enzijam i vsaj po 35 cm, s či­
m er se omogoči p rip rava vzorcev za 
preiskavo.
Za kem ijsko analizo vode je  po­
trebno, da je  voda napolnjena v
5-litrski čisti, nepredušno zaprti ste­
klenki do vrha, da ni zračnih me­
hurčkov.
M i n e r a l n i  a g r e g a t  
Mehanske preiskave
561. P rostorninska teža v  rah lo  n a ­
sutem  in trdo  zbitem  stan ju
562. Hum oznost po A bram s-H arder- 
jevi kolorim etrični metodi
563. O dplakljivost
564. Seja lna analiza na sitih  0,12, 0,2, 
0,5, 1, 2, 4, 8, 15 in  30 mm
565. Določitev zrnavosti na vsakem  
večjem  situ kot 30 mm
566. P rostorn inska teža pri 3 ®/o 
vlagi
567. Specifična teža s piknom etrom
568. O dstotek votlavosti
— s poskusom
— s pomočjo specifične teže
569. O blika zrna LBD
570. O blika zrna po Foryju
571. K orekcija zrnavosti po PTP
572. K orekcija zrnavosti po Foryju
573. Sulfati, kloridi, agresivni CO2  
v agregatu
574. Ugotovitev odvisnosti prostor- 
ninske teže in odstotka vlage z 
diagram om
575. Specifična površina m ineralne­
ga agregata
Kemijske preiskave
G lej: »N aravni kamen«, kem ij­
ske preiskave
Petrografske preiskave
576. M egaskopski opis
577. Petrografska sestava po ASTM 
C 295-54
578. A lkalna reakcija po ASTM 
C 289-57 T
579. K ristalizacijsk i preizkus agre­
gata
580. O blika zrn po Foryju
— poprečno
— s krivuljo
581. Om očenje agregata (adhezivna 
voda)
582. K oličina m ikrofrakcij
— pod 0,02 mm
— pod 0,002 m m
583. M ineraloška sestava m ikrofrak­
cij pod 0,06 mm
B e t o n
Mehanske preiskave
584. P rostom inska teža in  tlačna ali 
upogibna trdnost s pripravo
585. Preiskava izsekanega betona iz 
konstrukcije
586. Upogibna in  tlačn a  trdnost na 
gredah
587. Izdelava in  b ru šen je  vzorcev
588. Specifična teža betona
589. N am očljivost betona s kuha­
njem  ali z nam akan jem  do po­
polne nasičenosti
590. Zm rzovanje (25-krat p ri tem pe­
ra tu ri -2 0 °  C)
591. Ugotovitev elasticitetnega mo­
dula s tenzom etrom  na 1 prizmi
592. Vodotesnost p ri vodnem  pri­
tisku 1, 3 in 7 a tm  n a  3 preiz- 
kušancih iste serije
593. K apilarn i dvig vode v betonu
594. Vsrkljivost vode in  deform abil- 
nost
595. P reiskava betonskega valja
— tlačna trdnost, dimenzije, 
vp ijan je  vode, prostom inska 
teža
596. M erjenje deform acij betona
— vsako m erjen je
597. K orozija betona
— vodno m erjen je  teže preiz- 
kušanca
— m erjen je E m odula
598. Izvlačenje železa iz betona
Kemijske preiskave
599. P rip rava  vzorcev
600. Določitev doze cem enta v beto­
nu s kem ijsko m etodo
601. Določevanje hum oznosti v agre­
gatu
602. Določevanje škodljiv ih  snovi v 
agregatu po kom ponenti
603. K orozija betona
— enkratno  n am akan je  betona 
v  MgSOi
Petrografske preiskave
604. M egaskopski pregled, sestava 
agregata
605. M ikroskopski pregled  veziva
606. P repustnost za p line valjev do
7,5 cm prem era
607. M ikroposnetek s kom entarjem
L a b o r a t o r i j s k i  b e t o n  
Posebne mehanske preiskave
608. Izračun sestave betona
609. P rip rava  ag regata  iz dveh frak ­
cij
— za 6 preizkušancev
610. P rip rava  ag regata  iz 3 ali več 
frakcij
611. P ran je  m ineralnega agregata
612. B etoniranje
613. Ugotovitev v lage v  m ineralnem  
agregatu
614. Ugotovitev poseda stožca
615. Ugotovitev razleza stožca
616. Ugotovitev konsistence betona 
po VEBE ali drugih m etodah
617. A naliza svežega betona
— ugotovitev kom ponent sveže­
ga betona
618. Ugotovitev por v betonu
619. K rčen je betona
Opomba: Ostale prip rave kot p ri 
dostavljenih vzorcih.
B e t o n s k i  i z d e l k i  
B e t o n s k e  c e v i
Mehanske preiskave 
po JUS U. N. 1050/61
620. O blika in  dim enzije cevi
621. Vodotesnost 1 cevi
622. N osilnost na tem enski p ritisk  
1 cevi
623. V pijan je vode betona
624. P rostom inska teža, ugotovljena 
s potapljanjem
625. T lačna trdnost odžaganih kock
B e t o n s k i  o b l i k o v a n c i  
(s težkim in lahkim agregatom)
Mehanske preiskave
626. Oblika in  dim enzije
627. P rostom inska teža, preračuna^ 
na na prazno za polno in teža 
m ateria la
628. T lačna trdnost, na m aksim alno 
5 oblikovancih, p reračunana na 
prazno za polno in dejanski 
prerez
629. O dstotek votlavosti
T e r a c o  p l o š č i c e  
Mehanske preiskave
630. Dim enzije
631. P rostom inska teža
632. U pogibna trdnost
633. O brus
S t o p n i c e
Opomba: M ehanske preiskave in 
m eritve po dogovoru.
P o m i v a l n a  k o r i t a
Opomba: M ehanske preiskave in 
m eritve po dogovoru.
A z b e s t n o - c e  me n t n i 
p r o i z v o d i
Mehanske preiskave plošč 
po JUS B. C. 4010/57
634. O blika in  dim enzije
635. P rostom inska teža, ugotovljena 
z volum enom etrom
636. P rostom inska teža, ugotovljena 
brez aparatu re
637. V pijan je vode
638. Upogibna trdnost šablon
639. Upogibna trdnost valovitih  
plošč
640. Zm rzovanje
641. O bstojnost na tem peratu ri
642. M erjen je deform acij
643. N atezna trdnost
644. T rdo ta po B rinellu
Opomba: Korozija plošč v  razn ih  
sredstvih po dogovoru.
Mehanske preiskave cevi 
po JUS B. C. 4.011/57
645. Ugotovitev ravnosti cevi in p re­
m era
646. Vodotesnost cevi pod pritiskom  
za 1 cev
647. T rdnost na n o tran ji pritisk
648. T rdnost n a  2 -kratn i delovni p ri­
tisk
649. P rostom inska teža, ugotovljena 
z volum enom etrom
650. P rostom inska teža, ugotovljena 
brez aparatu re
651. Trdnost na tem enski pritisk
652. Upogibna trdnost
Petrografske preiskave
653. P repustnost za pline
654. M ikroskopski pregled z ozirom 
na azbest
G. LAHKE GRADBENE PLOŠČE, 
KSILOLITNI TLAK IN EMBALAŽA
M ehanske preiskave
655. Oblika in dim enzije
656. Teža
657. P rostom inska teža
(z m erjenjem  in tehtanjem )
658. V pijanje vode
659. N avlaženje z vodo
660. Upogibna trdnost
661. P rip rava vzorca za preiskavo 
upogibne trdnosti
662. K rčenje
663. Odpornost proti ognju
664. Z abijanje žeb lja v  ploščo
665. Trdnost p ri p ritisku  na prag
666. Določitev difuzijskega koeficien­
ta  vodne pare  (prepustnost za 
paro)
K em ijske preiskave
667. Anorgansko in  organsko polnilo
668. Določitev MgO
669. Določitev CaO
670. Določitev SOs
671. Določitev R 2 O 3
672. K lor
673. Vlaga
674. P riprava
E m b a l a ž a
Lesna in kartonska embalaža
675. Preiskava lastnosti osnovnega 
m ateriala, g le j: »Les«, »Lesne 
plošče«
676. P reiskava izdelka, določitev no­
silnosti
— vertikalna obtežba
— diagonalna obtežba
677. Odpornost p ri prostem  padu
678. Prebojnost
679. Odpornost p ro ti tresenju
Kovinska embalaža
Opomba: Preiskave po dogovoru.
Embalaža iz plastičnih mas
Opomba: P reiskave po dogovoru.
komunalno podjetje
kanalizacija
ljubljana
projektira, gradi in vzdržuje vse vrste kanalizacijskih naprav 
mesta Ljubljane in po naročilu v drugih krajih
proizvaja vakuumirane betonske cevi od 0  110 cm navzgor
ZAVOD ZA RAZISKAVO 
MATERIALA IN KONSTRUKCIJ
Ljubljana, Dimičeva 12
Peskanje betonske plošče
izvršuje vse preiskave gradbenih materialov in aplikacije 
na terenu
V okviru apliciranja raziskovalnih rezultatov v praksi iz­
vaja tudi naslednje operativne naloge:
injektiranje s plastičnimi masami 
peskanje betonskih površin
brizgani beton (agregat do 25 mm) za obloge, predore, tlake 
in druge elemente 
torkretni omet
vodotesne izolacije z mineralnim in plastičnim materialom 
prepakt beton
prednapenjanje konstrukcij pri sanacijah
Za navedene aplikativne izvedbe izdeluje ZRMK za po­
samezne primere predhodne tehnične in tehnološke študije
Aparatura za peskanje, torkret in  brizgani beton