318                                                                 Listek.
ima zadatak, da svu inteligenciju a po njoj i narod upozuaje s njegovimi kulturnimi, književnimi i povjestnimi spomenici; s razvitkom njegova jezika i govora, s njegovom filozo-fijom i estetikom, sadržanimi u bezbrojnom blagu njegovih narodnih pjesama, poslovica i pripovjedaka; s njegovimi običaji i socialnimi potrebami; s napredkom njegovih umjet-nosti. Ali „Smotra1' ima i tu dužnost, da upre oči i u ostali sviet pa da našemu občinstvu u korist kaže, što se u njegovu duševnu životu sbiva. Tu su nam Bugari najbliži, za tim sjeverni Slaveni: Cesi, Slovaci, Lužičani, Poljaci i Rusi, napokon ostali kulturni narodi. Treba nam o njih etno- i geografskih črta, izvješča o napredku njihovih književnosti i kulture. ,,Smotra" se ima na dalje obazirati i na razvitak prirodoslovnih znanosti, koje su nam u malo godinah doniele najzamašnijih po čovječanstvo rezultata. Dovolj no je spomenuti astrofiziku i elektrotehniku. Kemija i š njom tehnologija slavi svaki dan novih triumfa. A liepe umjetnosti? Glasba, našemu narodu toli omiljela, kazalište, slikarstvo, kiparstvo, graditeljstvo, rezbarstvo, ne smiju li nači u ,,Smotrinih" izvješčih bar čedno mjestance? Naša je bibliografija da ne može da gora bude. vSmotra" želi s toga zabilje-žiti svaku knjigu, svaku razpravu, svaku brošura, u obče svaki književni produkt našega naroda gdje god on izašao. Dapače ona želi bilježiti i važnije stvari po naših novinah. Time bi ,,Smotra1' postala ono, što hoče da ved i po svom imenu postane: prava pravcata ,,Revua" suvremene obče prosvjete.« List ima obliko »Ljubljanskega Zvona«, uredovan je izvrstno in podpirajo ga najboljši pisatelji hrvaški kakor dr. Rački, dr. Markovič, Ko-strenčič in mnogi drugi, Doslej so izšli štirje zvezki. Opozarjamo na »Smotro« tudi Slovence, kajti  izborni list je vreden vsega priporočila in največje pažnje naše.
Slovani v nemški književnosti. V Magazin f. d. Liter, des In- und Auslandes št. 52 (1886) hvali F. Miiller Maretičev prevod Homerja na hrvaški jezik in poudarja, kolikega pomena je njegova prestava za Jugoslovane. — V istem časniku (št. 1., 2. in 3. 1887) opisuje dr. H. Penn Vuka Stefanoviča Karadžiča kot prijatelja nemškega zgodovinarja Rankeja in slavi njegove zasluge za srbsko književnost. Ob jednem podaja tudi dosti obširen životopis slavnega Srba in dodaja tudi pisma, katera so pisali njemu Goethe, J. Grimm, Talvvje i. dr. — V Lipskem pri Dunckerji in Humblotu prišla je na svetlo nemška prestava dela grofa L. Tolstojega ,,Bekenntnisse. Was sollen wir thun ?" ponem-čena od H. Samon-Himmelstjerna. — A. Briickner objavil je prvi zvezek svoje knjige pod naslovom: »Bilder aus Russlands Vergangenheit« (tudi podnaslovom: ,,Beitrage zur Kulturgeschichte Russlands im XVII. Jahrhundert") v Lipskem pri Elischerji.
V Lipskem predava Leskien staroslavensko slovnico, zgodovino staročeske literature in bere staroslovenske tekste, Scholvin ruske slovnice II. del in rusko kresto-matijo po Miklošiči in Šafranovu, IVollner pa o tvarini in obliku slovanskih pripovedek pri slovanskih narodih in o epični pesmi jugoslovanski.
Poljska književnost. Poljaki so ustanovili društvo »To\varzystvo literackie imie-nia Adama Mickiewicza«, da izdaja dela slavnega pisatelja in kar se je pisalo o njem. Predsednik društvu je vseučiliški profesor dr. Roman Pilat. — Rusko geografsko društvo je sklenilo, da preišče in popiše tudi Poljsko v etnografičnem in etnologičnem oziru. To je veselo znamenje, ker se dosedaj ni pečalo s Poljaki in ker so dosedanja dela tega društva porok, da bode zvršilo svoj posel temeljito in natančno. — Ruski polkovnik Pu-zvrevskij izdal je s pomočjo Nikolajevske akademije generalnega štaba knjigo »Poljsko -Russkaja vojna 1831. goda« z atlantom (St. Peterburg 1880. XIII. in 436, 227 str.) Delo je tem večje važnosti, ker je porabil pisatelj uradna poročila in razpravlja stvar mirno, stvarno in vednostno. — Henrvk Sieukiewicz piše nov roman »Wolodyjski«, ki bo prišel na svetlo v »Dzienniku Poznanzkem« in bo trilogija z »Ogniem in mieczem« in »Potopom« istega   pisatelja.   —   Oddel   iilologične   akademije umetnosti v Krakovu je bil odločil iz