GreenComp Evropski okvir kompetenc za trajnostnost POROČILO SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA V OKVIRU ZNANOSTI ZA POLITIKO P R E VO D Avtorji: Guia Bianchi Ulrike Pisiotis Marcelino Cabrera Urednika: Yves Punie Margherita Bacigalupo Prvič izdano v angleščini leta 2022 kot: GreenComp: The European sustainability competence framework JRC SCIENCE FOR POLICY REPORT Joint Research Centre, European Commission green_comp_naslovnica.indd 1 11. 01. 2023 12:44:25 GreenComp: Evropski okvir kompetenc Ta publikacija je poročilo znanosti za politiko Skupnega raz- za trajnostnost iskovalnega središča (JRC) Evropske komisije za znanost in Angleški izvirnik: GreenComp: The European sustainability znanje. Njen namen je zagotoviti na dokazih temelječo znan- competence framework stveno podporo procesu oblikovanja politike evropske unije. Navedeni znanstveni rezultati ne predstavljajo političnega Avtorji: Guia Bianchi, Ulrike Pisiotis, Marcelino Cabrera stališča Evropske komisije. Niti Evropska komisija niti nobena Urednika: Yves Punie, Margherita Bacigalupo oseba, ki deluje v njenem imenu, ni odgovorna za morebitno uporabo te publikacije. Za več informacij glede metodologije POROČILO SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA in kakovosti podatkov, uporabljenih v tej publikaciji, ki jih ni V OKVIRU ZNANOSTI ZA POLITIKO pridobil Eurostat ali druga služba Evropske komisije, naj se Vsa vsebina © Evropska unija, 2022 (razen če ni določeno uporabniki obrnejo na navedeni vir. Uporabljene oznake in drugače). informacije, podane na zemljevidih, ne predstavljajo mnenja Oblikovanje, slikovno gradivo in postavitev: Daniel N. Buxton Evropske unije glede pravnega statusa katere koli države, (https://danielnbuxton.com) ozemlja, mesta, območja oz. njihovih organov ali glede nji- hovih meja. Prevod: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s. p. Strokovni pregled prevoda: dr. Gregor Torkar, Saša Kregar Izvleček Jezikovni pregled prevoda: Valentin Logar Oblikovanje ovitka: Suzana Kogoj Razvoj evropskega okvira kompetenc za trajnostnost je eden Grafična priprava: Design Demšar d. o. o. od ukrepov politike, ki jih določa Evropski zeleni dogovor za spodbujanje učenja o okoljski trajnostnosti v Evropski uniji. Okvir GreenComp določa nabor kompetenc za trajnostnost, Urednica založbe: Simona Vozelj ki bi jih morali vključiti v pedagoške programe, da bi učečim Izdal: Zavod RS za šolstvo se pomagali razviti znanje, spretnosti in odnose, ki spodbu- Za izdajatelja: dr. Vinko Logaj jajo razmišljanje, načrtovanje in delovanje z empatijo, odgo- vornostjo ter skrbjo za naš planet in javno zdravje. Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Delo se je začelo s pregledom literature in številnimi posve- tovanji s strokovnjaki ter deležniki s področja izobraževanja za trajnostnost in vseživljenjskega učenja. Rezultati, pred- Publikacija ni plačljiva. stavljeni v tem poročilu, tvorijo okvir za učenje za okoljsko Publikacija je objavljena na povezavi: trajnostnost, ki ga lahko uporabimo v katerem koli učnem www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf kontekstu. Poročilo navaja delovne opredelitve trajnostnosti in učenja za okoljsko trajnostnost, ki tvorijo osnovo okvira Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in z namenom doseganja soglasja in premoščanja vrzeli med univerzitetni knjižnici v Ljubljani strokovnjaki in preostalimi deležniki. COBISS.SI-ID 142341123 Okvir GreenComp zajema štiri medsebojno povezana pod- ISBN 978-961-03-0698-6 (PDF) ročja kompetenc: »poosebljanje vrednot trajnostnosti«, »sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti«, »zamišljanje trajnostnih prihodnosti« in »ukrepanje za trajnostnost«. Vsa- ko področje obsega tri kompetence, ki so medsebojno pove- zane in enakovredne. GreenComp je zasnovan kot neobvezu- joč referenčni okvir za učne sheme, ki razvijajo trajnostnost kot kompetenco. Prevod GreenComp financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe, v okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. Politiko ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep Komisije 2011/833/EU z dne 12. decembra 2011 o ponovni uporabi dokumentov Komisije (OJ L 330, 14. 12. 2011, str. 39). Če ni navedeno drugače, je ponovna uporaba tega dokumenta dovoljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna licenca (CC BY 4.0) (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena ob priznanju avtorstva in navedbi morebitnih sprememb. Za vsako uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni last EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic. Kazalo Uvodna beseda............................................................1 4.3 Zamišljanje trajnostnih prihodnosti .........23 4.3.1 Pismenost za prihodnost .................23 Povzetek ..........................................................................2 4.3.2 Prilagodljivost ........................................24 Zahvale ..........................................................................4 4.3.3 Raziskovalno mišljenje .....................24 1 Uvod ..........................................................................6 4.4 Ukrepanje za trajnostnost ............................25 1.1 Cilji ..........................................................................7 4.4.1 Politična angažiranost ......................26 1.2 Metodologija .......................................................7 4.4.2 Kolektivno ukrepanje .........................27 1.3 Omejitve ................................................................9 4.4.3 Individualna iniciativa .......................27 1.4 Struktura poročila .............................................10 5 Poti naprej ................................................................29 2 Opredelitev trajnostnosti ...........................11 Glosar ................................................................................. 31 2.1 Delovna opredelitev trajnostnosti .........................................................11 Viri ....................................................................................... 34 2.2 Kompetence za trajnostnost .......................12 Priloga 1 – Primeri uporabe ....................................37 2.3 Poučevanje in učenje kompetenc za trajnostnost....................................................12 Priloga 2 – Izjave o znanju, spretnostih in odnosih (ZSO) ....................................................................40 3 Evropski okvir kompetenc za trajnostnost .....................................................14 3.1 Vizualizacija .......................................................16 4 Področja kompetenc in kompetence ........................................... 17 4.1 Poosebljanje vrednot trajnostnosti ..........17 4.1.1 Vrednotenje trajnostnosti ................17 4.1.2 Podpiranje pravičnosti ......................18 4.1.3 Promoviranje narave .........................18 4.2 Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti .....................................................19 4.2.1 Sistemsko mišljenje ...........................20 4.2.2 Kritično mišljenje .................................20 4.2.3 Formuliranje problema .....................21 Uvodna beseda Za varovanje zdravja našega planeta in javnega no in socialno ključno kompetenco ter kompetenco zdravja je ključnega pomena, da uvedemo traj- učenje učenja ( LifeComp). nostnost v naše sisteme vzgoje, izobraževanja in usposabljanja. S pomočjo vzgoje, izobraževanja in Priporočilo Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost usposabljanja učeči se razvijajo kompetence in pri- in GreenComp sta del strateškega delovanja EU v dobijo potrebno znanje, spretnosti in odnose, da bi smeri spodbujanja učenja za okoljsko trajnostnost. lahko resnično cenili naš planet in ga zaščitili. To bo pripomoglo k prehodu na pravičnejše, bolj zele- no gospodarstvo in družbo. V ta namen je Evropska komisija določila učenje za okoljsko trajnostnost kot Ioannis Maghiros, vodja Enote za eno od prednostnih nalog v prihajajočih letih. človeški kapital in zaposlovanje pri Skupnem raziskovalnem središču Po uspešnih pobudah v preteklih letih za vzgojo in Evropske komisije izobraževanje za vseživljenjsko učenje, temelje- če na kompetencah, je Evropska komisija razvila Michael Teutsch, vodja Enote za Evropski okvir kompetenc za trajnostnost, Green- šole in večjezičnost Comp, napovedan v Evropskem zelenem dogovoru. Generalni direktorat za izobraževanje, Države članice Evropske unije so že začele uvajati mladino, šport in kulturo Evropske koncepte trajnostnosti v učne načrte splošnega in komisije poklicnega izobraževanja. Na podlagi teh prizade- vanj lahko GreenComp podpira vse izobraževalce in učeče se pri vključevanju tem s področja okoljske trajnostnosti v vse vzgojno-izobraževalne sisteme in učne načrte v državah članicah. Naš cilj je nuditi skupni okvir kompetenc za trajnost- nost na evropski ravni kot skupni temelj in vodilo tako za izobraževalce kot za učeče se. Ustvarjanje enotnega razumevanja trajnostnosti lahko učinkuje kot katalizator za ukrepanje. Okvir GreenComp izha- ja iz nasvetov in soglasja številnih strokovnjakov ter deležnikov. Komisija spodbuja države članice, da ga uporabijo kot referenco pri uvajanju vzgojno-izob- raževalnih pobud za trajnostnost. Okvir GreenComp gradi na metodi, ki jo je razvilo, preizkusilo in potrdilo Skupno raziskovalno središ- če (JRC) pri pripravi Okvira digitalnih kompetenc za državljane ( DigComp), Okvira podjetnostne kompe- tence ( EntreComp) in Evropskega okvira za oseb- GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 1 Povzetek Okvir GreenComp je odziv na vedno večjo Okvir GreenComp sestavlja 12 kompetenc (v krep- potrebo po nadgrajevanju in razvijanju znan- kem tisku), razvrščenih v štiri področja (v pošev- ja, spretnosti in odnosa za trajnostno življen- nem tisku): je, delo in delovanje. - Poosebljanje vrednot trajnostnosti, vključno s kompetencami GreenComp je referenčni okvir kompetenc za traj- nostnost. Nudi skupni temelj učečim se, vodilo izob- • vrednotenje trajnostnosti raževalcem in sporazumno razlago trajnostnosti kot • podpiranje pravičnosti kompetence. Zasnovan je za podporo programom • promoviranje narave vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za vseživ- - Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, ljenjsko učenje. Napisan je za vse učeče se, ne gle- vključno s kompetencami de na njihovo starost in stopnjo izobrazbe ter za vsa • sistemsko mišljenje učna okolja – formalna, neformalna ali priložnost- • kritično mišljenje na.i Kompetence za trajnostnost lahko pomagajo • formuliranje problema učečim se, da postanejo sistemski in kritični misleci, - Zamišljanje trajnostnih prihodnosti, vključno se angažirajo in ustvarijo bazo znanja za vse, ki jih s kompetencami skrbi trenutno in prihodnje stanje našega planeta. • pismenost za prihodnost Cilj okvira GreenComp je spodbujati trajnostni na- • prilagodljivost čin mišljenja tako, da uporabnikom pomaga razvi- • raziskovalno mišljenje ti znanje, spretnosti in odnose, ki bi jim omogočali - Ukrepanje za trajnostnost, vključno s kompe- razmišljanje, načrtovanje in delovanje z empatijo, tencami odgovornostjo in skrbjo za naš planet. Okvir Gre- • politična angažiranost enComp je rezultat temeljite raziskovalne metodo- • kolektivno ukrepanje logije, ki je vključevala veliko in raznoliko skupino • individualna iniciativa strokovnjakov ter deležnikov z namenom doseganja soglasja. Nudi splošni referenčni model, ki ga lahko uporabijo vsi udeleženci v vseživljenjskem učenju za oblikovanje učnih priložnosti, usmerjenih v raz- voj kompetenc za trajnostnost, in za vrednotenje napredka pri uveljavljanju vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za trajnostnost. i Opredelitve ključnih pojmov, ki se uporabljajo v dokumentu, so navedene v glosarju. 2 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Fo Poosebljanje K r r m i u vrednot tično l i m ran trajnostnosti i šljenje je problema Vrednotenje trajnostnosti Sistemsko mišljenje Sprejemanje enost za priho kompleksnosti m s dn v trajnostnosti i P ots Individualna iniciativa Zamišljanje Podpiranje trajnostnih Kolektiv pravičnosti n prihodnosti o ukrepa rilagodljivo nj P s e t iskovalno miš z lje Ukrepanje za a R nej trajnostnost Promoviran- Politič je narave na angažiranost Vizualna predstavitev okvira GreenComp Okvir GreenComp je odziv na ambiciozne cilje Evropskega zelenega dogovora. V skladu s to po- litično usmeritvijo je Evropska komisija objavila dokumenta o politiki z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (2020) in Evropski izobraževalni prostor do 2025 (2020), ki poudarja- ta potrebo po razvoju evropskega okvira kompetenc za trajnostnost. V teh dveh dokumentih Evropska komisija podaja jasna priporočila, kako v izobraže- vanju in usposabljanju razvijati spretnosti za traj- nostnost, tudi v programih za izpopolnjevanje in/ali prekvalificiranje ter z naložbami v učenje za okoljs- ko trajnostnost. Strategija EU za biotsko raznovrst- nost do leta 2030: »Vračanje narave v naša življen- ja« (2020) prav tako poudarja pomembno vlogo izobraževanja in usposabljanja pri omogočanju EU, da doseže svoj cilj postati podnebno nevtralna celi- na do leta 2050. Kot referenčno orodje lahko okvir GreenComp služi različnim namenom, vključno s pregledi in prenovo učnih načrtov, oblikovanjem programov za izobra- ževanje učiteljev, (samo)vrednotenjem/refleksijo, razvojem politik, certificiranjem, vrednotenjem, spremljanjem in evalvacijo. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 3 Zahvale Avtorji so hvaležni vsem, ki so sodelovali v procesu, Agueda Gras-Velazquez, Evropska mreža šolskih s pomočjo katerega so ustvarili okvir GreenComp. ministrstev (European Schoolnet); Dirk Hastedt, Močno cenimo njihovo predanost, navdušenje in Mednarodna organizacija za merjenje učinkov izob- strast za trajnostnost in vseživljenjsko učenje. raževanja (IEA); Rayka Hauser, Generalni direktorat za okolje (DG Environment); Simon Herteleer, Plat- Hvala vsem deležnikom, ki ste sodelovali in pris- forma UNECE za izobraževanje za trajnostni razvoj; pevali k našemu nizu delavnic, organiziranih med Elisabeth Hofmann, Univerza Bordeaux Montaigne; aprilom in oktobrom 2021: Carlos Alvarez Pereira, Gohar Hovhannisyan, Evropsko združenje univerz Rimski klub (Club of Rome); Helena Alves, Evrops- (EUA); Tom Janssen, Flamski oddelek za okolje ka univerzitetna fundacija (European University (Flemish Department of Environment); Jonas Hu- Foundation); Albena Azmanova, Univerza v Kentu; sum Johannesen, Ministrstvo za visoko šolstvo in Meg Baker, Študentska organizacija za trajnost- znanost, Danska; Panagiotis Kampylis, Nacionalni nost Združenega kraljestva (Students Organising for raziskovalni svet Republike Italije (National Resear- Sustainability UK); Matthias Barth, Univerza za traj- ch Council of Italy); Simon Kemp, Univerza v Sout- nostni razvoj v Eberswaldu; Olena Bekh, Evropska hamptonu; Arja Krauchenberg, Evropsko združenje fundacija za usposabljanje (ETF); Pauline Boivin, staršev (EPA); Wim Lambrechts, Odprta univerza Platforma za vseživljenjsko učenje (LLLP); Erica Bol, (Open Universiteit); Elizabeth Lange, Tehnološka Skupno raziskovalno središče (JRC); Pauline Boni- univerza v Sydneyju; Yolanda Lechón, Center za no, Evropska mreža podjetij za socialno integracijo energetiko, okolje in tehnološke raziskave (CIE- (ENSIE); Katja Brundiers, Državna univerza v Ari- MAT); Alexander Leicht, UNESCO; Rodrigo Lozano, zoni; Alessandro Caforio, Mednarodna telematska Univerza v Gävlu; Davide Magagna, Ministrstvo za univerza (UNINETTUNO); Ignacio Calleja, Evrops- ekološki prehod, Italija; Hanna Malhonen, Zvezno ki inštitut za inovacije in tehnologijo, skupnost za su- ministrstvo za izobraževanje, znanost in raziskave, rovine (EIT Raw Materials); Paolo Canfora, JRC; No- Avstrija; Michela Mayer, Italijansko združenje za elia Cantero, Evropsko združenje lokalnih in regio- trajnostno znanost; Miriam Molina Ascanio, Evrops- nalnih oblasti za vseživljenjsko učenje (EARLALL); ka mreža šolskih ministrstev; Petra Molthan-Hill, Gisela Cebrián Bernat, Univerza Rovira i Virgili; Univerza Nottingham Trent; Monica Moso Díez, Valentina Chanina, Evropski forum za tehnično in center znanja in inovacij Dualiza; Joanna Napierala, poklicno izobraževanje in usposabljanje (EfVET); Evropski center za razvoj poklicnega usposabljan- Martina Comparelli, Petki za prihodnost; François ja (CEDEFOP); Mari Nishimura, Okoljski program Dessart, JRC; Paola Di Marzo, Študentska mre- Združenih narodov (UNEP); Terhi Nokkala, Univerza ža Erasmus; Anastasia Fetsi, Evropska fundacija v Jyväskyli; Teresa Oberhauser, Evropski študents- za usposabljanje; Daniel Fischer, Univerza in raz- ki forum (AEGEE); Violeta Orlović Lovren, Univer- iskave Wageningen; Emma Fromberg, Univerza za v Beogradu; David Osimo, Lizbonski svet; Ana v Cambridgeu; Ann Finlayson, Izobraževanje za Prades, Center za energetiko, okolje in tehnološke trajnostnost in okoljsko izobraževanje (Sustaina- raziskave (CIEMAT); Giuseppe Pellegrino, Generalni bility and Environmental Education); Conor Galvin, direktorat za raziskave in inovacije (DG RTD); Móni- Univerzitetni kolidž v Dublinu; Marie Goiset, Minist- ka Réti, Ministrstvo za človeške vire Republike Mad- rstvo za izobraževanje, mladino in šport, Francija; žarske; Marco Rieckmann, Univerza v Vechti; Moni- 4 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost ka Rybova, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, gre Vladimirju Garkovu, DG EAC, za njegovo pred-raziskave in šport Republike Slovaške; Alfredo Soe- hodno delo. iro, Združenje evropskih gradbenih fakultet (AECEF); Stephen Sterling, Univerza v Plymouthu; Daniella Srčna zahvala gre mladim pri RadioImmaginaria za Tilbury, gibraltarska vlada in Univerza v Cambrid- poučevanje vrstnikov glede pomena izobraževanja geu; Paul Vare, Univerza v Gloucestershiru; Lyubov za trajnostnost in za pripravo videoposnetka. Vasylchuk, Evropska mreža šolskih ministrstev; Sil- via Velázquez Rodríguez, Ministrstvo za izobraže- vanje in poklicno usposabljanje Republike Španije; Oliver Wolf, JRC; Brikena Xhomaqi, Platforma za vseživljenjsko učenje; Aravella Zachariou, Minis- trstvo za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Republike Ciper; Jakub Zaludko, projekt Bridge 47. Zahvaljujemo se našim sodelavcem pri Evropski ko- misiji za vloženi čas in energijo. Izkazali so se kot kritični bralci, spodbujajoči moderatorji na naših delavnicah, pozorni zapisnikarji in viri povratnih in- formacij: Federico Biagi, JRC; Susan Bird, Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vklju- čevanje (DG EMPL); Romina Cachia, JRC; Anastasia Economou, JRC; Ignacio González Vázquez, JRC; Deirdre Hodson, Generalni direktorat Evropske ko- misije za izobraževanje in kulturo (DG EAC); Zoe Ja- cquot, DG EAC; Georgios Kapsalis, JRC; Giovanna Mazzeo Ortolani, JRC; Marco Montanari, JRC; Ari- anna Sala, JRC; Tim Schreiber, DG EMPL. Zahvalju- jemo se tudi Chiari Scalabrino, zunanji strokovnja- kinji, za njeno začetno podporo. Zahvaljujemo se tudi našim tehničnim sodelavcem v Skupnem raziskovalnem središču za njihovo pod- poro: Susani Bernal, Ani Cases, Paoli Dalmiglio, Ani Garcíi Fatela, Kriss-Elin Rokk, Larisi Rusu in Andreu Santoru. Zahvaljujemo se našim sodelavcem iz Generalne- ga direktorata za prevajanje (DGT) za urejanje tega poročila: Roslyn Bottoni, Wouterju Provoostu in Ownu Staffordu, s pomočjo Raimonda Cadonija. Zahvaljujemo se Michaelu Teutschu in Anni Marii Giannopoulou, vodjema Enote za šole in večjezič- nost pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za izobraževanje in kulturo (DG EAC), ter Ioannisu Maghirosu, vodji Enote za človeški kapital in za- poslovanje pri Skupnem raziskovalnem središču, za njihovo podporo in razpoložljivost. Posebna zahvala GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 5 1 Uvod Zagotavljanje poštenega in dostojnega dohodka vzgoja in izobraževanje (CTR 4) ključna za dosega- vsem ljudem, obnavljanje narave in omogočanje nje vseh ciljev CTR. V skladu s ključno vlogo vseži- razcveta biodiverzitete še nikoli ni bilo pomemb- vljenjskega učenja2 je razvoj kompetenc za trajno-nejše. To je ena najpomembnejših dolžnosti člo- stnost prek izobraževanja in usposabljanja postal veštva, ki pa zahteva premik od netrajnostnih pra- cilj politike EU in njenih držav članic. Trajnostnost je ks k obravnavi okolja kot vrednote, od katere sta ena ključnih prednostnih nalog Evropske komisije na odvisni prihodnost naše vrste in našega planeta. področju izobraževanja in usposabljanja za obdobje Sistemskih sprememb ne moremo doseči samo s 2019–2024.3 političnimi dogovori, finančnimi spodbudami ali teh- nološkimi inovacijami, čeprav je tudi to pomembno Evropski zeleni dogovor (2019),4 Program znanj in in nujno. Dolgotrajna sprememba zahteva vseživ-spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, ljenjsko učenje.1 socialno pravičnost in odpornost (2020)5 in Evropski izobraževalni prostor do 2025 (2020)6 poudarjajo Ustvarjanje priložnosti za učenje za okoljsko trajno-potrebo po razvoju evropskega okvira kompetenc stnost je postalo ključnega pomena za sedanjost in za trajnostnost. Strategija EU za biotsko razno- prihodnost našega planeta. Ekološka kriza zadeva vrstnost do leta 2030: »Vračanje narave v naša vsakogar in vse vidike družbe. Enotno razumeva- življenja« (2020)7 prav tako poudarja pomembno nje lahko spodbudi ukrepanje in nastanek skupne vlogo izobraževanja in usposabljanja pri doseganju strategije učenja za okoljsko trajnostnost, ki bi nam cilja, da Evropa postane podnebno nevtralna celina omogočilo, da to krizo razumemo, ustrezno ukrepa- do leta 2050. mo in jo družno odpravimo. Pravočasno strateško ukrepanje je nujno, da bi lahko Evropejci polno so- Evropska komisija je razvila okvir GreenComp kot delovali v zelenem prehodu našega gospodarstva in referenčni okvir kompetenc za trajnostnost na rav- družbe, ne pa samo reagirali nanj. Učenje za okolj- ni EU. Nudi skupni temelj učečim se, vodilo izobra- sko trajnostnost je del tega strateškega ukrepanja. ževalcem in sporazumno razlago trajnostnosti kot kompetence. Takšno enotno razumevanje lahko Vzgoja in izobraževanje, temelječa na kompeten- spodbudi učenje za okoljsko trajnostnost s podpi- cah, učečim se pomaga razviti spretnosti, znanje ranjem izobraževalnih institucij pri razvijanju, pre- in odnose za trajnostnost in lahko spodbudi odgo- gledovanju in prilagajanju svojih vizij in praks na vorno delovanje in pripravljenost za ukrepanje ali področju poučevanja in učenja za trajnostnost. za zahtevanje ukrepanja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. S tem, ko bomo učeče se usposobili za reševanje vprašanj trajnostnosti, jim bomo omo- gočili, da premagajo kognitivno disonanco, ki izhaja iz tega, da si seznanjen z določenim vprašanjem, a nisi usposobljen za ukrepanje. Evropska komisija se je zavezala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja (CTR),ii pri čemer je kakovostna ii Https://sdgs.un.org/goals. 6 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 1.1 Cilji 1.2 Metodologija Okvir GreenComp lahko podpira vzgojno-izobraže- Evropski okvir kompetenc za trajnostnost je re- valne sisteme pri oblikovanju sistemskih in kritičnih zultat gradnje soglasja na podlagi raziskovalnega mislecev, ki jih skrbita sedanjost in prihodnost na- procesa mešanih metod.iv Ta proces je privedel do šega planeta. Vseh 12 kompetenc tega okvira ve- postopnega izpopolnjevanja okvira GreenComp in lja za vse učeče se, ne glede na njihovo starost in nazadnje do konsolidiranega okvira, predstavljene- stopnjo izobrazbe, ter za vsa izobraževalna okolja ga v tem poročilu. V ta namen smo se na različnih – formalna, neformalna ali priložnostna. Predlagani točkah posvetovali z raznoliko skupino približno 75 model lahko dopolni in okrepi obstoječa mednaro- strokovnjakov in deležnikov, da bi dobili povratne in- dna, nacionalna, regionalna in lokalna prizadevanja formacije in postopoma dosegli soglasje. Ta skupi- za doseganje kompetenc za trajnostnost. Njegova na je vključevala strokovnjake za izobraževanje za dodana vrednost je v tem, da nudi: trajnostnost in vseživljenjsko učenje iz akademskih - model področij kompetenc in posameznih kom- in raziskovalnih ustanov, predstavnike mladih, izob- petenc za trajnostnost; raževalce, predstavnike iz držav članic Evropske - skupno referenco, ki jo lahko uporabijo, delijo in unije in predstavnike nevladnih organizacij. citirajo vsi, ki delujejo na področju izobraževa- Koraki, ki smo jih prehodili na poti do razvoja okvira nja in usposabljanja za okoljsko trajnostnost; GreenComp, so prikazani na Sliki 1. - začetni seznam sestavnih delov kompetenc, namreč znanja, spretnosti in odnosov,iii kot pri- merov praktične uporabe kompetenc; - skupno referenčno podlago za dialog, izmenja- vo praks in vrstniško učenje med izobraževalci na področju vseživljenjskega učenja po vsej EU; - prispevek k ustvarjanju prenosljivih kompetenc in spodbujanju mobilnosti v EU za polno udelež- bo v evropski družbi. iv Podobna metoda je bila uspešno uporabljena pri sprejetju iii Prevzeli smo opredelitev kompetence iz Priporočila Sveta drugih evropskih okvirov kompetenc, ki jih je razvila Evrop- z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživ- ska komisija, npr. Okvir digitalnih kompetenc za državljane ljenjsko učenje, kjer je kompetenca opredeljena kot »dina- ( DigComp), Okvir podjetnostnih kompetenc ( EntreComp) in mična kombinacija znanja, spretnosti in odnosov« (str. 12). Evropski okvir za osebne in socialne ključne kompetence ter Https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri= učenje učenja ( LifeComp). Predstavljajo del osmih kompe- uriserv:OJ.C_.2018.189.01.0001.01.ENG& tenc Priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživ- toc=O- J:C:2018:189:TOC. ljenjsko učenje. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 7 7. april 2021 marec 2020 – januar 2021 Pregledi Prva Prvi področja strokovna predlog uporabe delavnica 15. september 202 februar – marec 2021 1 Pregled Druga Posodobitev povratnih strokovna predloga informacij delavnica marec – ap 28. okt r ob januar i 2 l e r 0 2 2 2 0 0 2 2 2 1 1 Izpopolnitev Delavnica za Publikacija okvira deležnike Slika 1: Glavni koraki na poti do razvoja okvira GreenComp Okvir smo razvili v naslednjih korakih: mu šolstvu. Menili so, da bi se ta okvir moral osre- - Izvedli smo preglede področja uporabe, ki so dotočati na specifične kompetence za trajnostnost, vključevali pregled literature, ki ga je opravila medtem ko naj ostali okviri (tudi tisti, ki jih je Evrops- Guia Bianchi (2020), 8 in komplementarno študi-ka komisija že razvila) opisujejo medsektorske ali jo avtorice Chiare Scalabrino (2021, v pripravi). splošne kompetence, ki so lahko pomembne za traj- - Prepoznali in opredelili smo štiri področja kom- nostnost, toda niso izključno vezane nanjo. petenc, vključno s seznamom kompetenc in nji- hovih komponent, s čimer smo ustvarili osnutek Kar se tiče področij kompetenc, so strokovnjaki po- predloga okvira. udarili pomen vrednot trajnostnosti v povezavi z - Organizirali smo strokovno delavnico, na kateri drugimi kompetencami. Izpostavili so potrebo po smo predstavili okvirno gradivo in s strokovnjaki spremembi besedišča za to področje, ki naj se osre- razpravljali o izobraževanju za trajnostnost ter dotoča na reševanje problemov in iskanje rešitev vseživljenjskem učenju.v ter vključuje akcijske kompetence in zavedanje, da »zagonetnih« problemov na področju trajnostnosti, tj. zelo kompleksnih in slabo strukturiranih proble- Ključne ugotovitve s prve strokovne delav- mov, 9 pravzaprav ne moremo rešiti. nice: Strokovnjaki so podprli pobudo za pripravo okvira kompetenc za trajnostnost za vseživljenjsko Poleg tega so strokovnjaki predlagali rabo besede učenje, ki bi dopolnjeval obstoječe okvire na področ- »trajnostnost« namesto »okoljska trajnostnost«, da ju trajnostnosti, ki so večinoma namenjeni visoke- bi upoštevali večdimenzionalnost tega koncepta. v Strokovnjakom smo poslali delovni dokument pred izvedbo delavnice, na podlagi česar smo nato pripravili poročilo. 8 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost - Okvir je bil konsolidiran v revidiranem osnutku alternativami. Sprejeli so trenutno različico okvira predloga, ki je vseboval štiri področja kompe- GreenComp. tenc in 12 kompetenc. Konsolidacija je bila iz- vedena na podlagi povratnih informacij, ki smo Vsi deležniki so se strinjali, da moramo predstavi- jih zbrali med delavnico in po njej v sprotnem ti posamezne okvire kompetenc kot dele obsežne dialogu s strokovnjaki. vizije, v kateri se učni izidi izboljšujejo na vseh pod- - Predlog smo lahko posodobili na podlagi izjav ročjih. Poleg tega smo razpravljali tudi o nadaljeval- o znanju-spretnostih-odnosih (ZSO), ki smo nih aktivnostih. jih razvili za posamezno kompetenco, s čimer - Okvir GreenComp je objavljen skupaj s predlo- smo izpopolnili njihovo področje uporabe in gom Evropske komisije za Priporočilo Sveta o posodobili okvir kompetenc. Te izjave so nave- učenju za okoljsko trajnostnost in spremnim de- dene v Prilogi 1. lovnim dokumentom služb Komisije. - Organizirali smo tudi drugo strokovno delavnico za izpopolnjevanje okvira.vi Ključne ugotovitve z druge strokovne de- 1.3 Omejitve lavnice: Strokovnjaki so podprli okvir, predstavljen septembra 2021, z možnostjo manjših revizij pred oblikovanjem končne različice okvira. Kljub široki podpori strokovnjakov s tega področja in predstavnikov različnih skupin deležnikov okvir še ni Večina strokovnjakov je menila, da je treba dodela- bil preizkušen v resničnem okolju. Praktično izvaja- ti obseg nekaterih izjav ZSO, hkrati pa poenostaviti nje in ocenjevanje okvira GreenComp v specifičnem besedišče v teh izjavah. Te izjave morajo biti vse- kontekstu bi moralo privesti do sprememb in izbolj- obsegajoče, vendar hkrati uporabnikom prijazne in šav okvira na podlagi povratnih informacij izvajal- primerne za različne stopnje izobrazbe. cev ter končnih uporabnikov. Zato moramo na okvir gledati kot na živ dokument. Strokovnjaki so svetovali boljšo uskladitev opisov kompetenc z njihovimi področji. Poleg tega so sve- Naslednji izziv je širok obseg tega okvira, saj je na- tovali oblikovanje metafore in zgodbe o okviru. menjen vsem ljudem, od mladih otrok do odraslih, in zato posega na različna izobraževalna okolja. - Idejni okvir smo izpopolnili na podlagi komen- Povrh tega zaradi obsežnega in hitro razvijajočega tarjev, ki smo jih prejeli med drugo delavnico ali se koncepta trajnostnosti ta okvir prikazuje kom- kmalu po njej. petence, ki so potrebne za trajnostnost kot krovno - Nato smo izvedli še tretjo delavnico z deležniki temo. Zaradi tega neposredno ne obravnavamo iz držav članic EU, da bi potrdili idejni okvir.vii podpodročij. Primeri takšnih kompetenc vključuje- jo, toda niso omejeni na odgovorno proizvodnjo in Ključne ugotovitve s tretje strokovne de- potrošnjo, kompetence za krožno gospodarstvo ali lavnice, ki so se je udeležili deležniki: Delež- kompetence za specifične stopnje izobrazbe. Priča- niki so na splošno podprli trenutno različico okvira kujemo lahko nadaljnji razvoj v tej smeri na podlagi GreenComp in pripadajočo metaforo. Strinjali so se okvira GreenComp. z imenom GreenComp, s fonetičnim vidikom in s preprostostjo v primerjavi s prejšnjimi predlaganimi Učenje za okoljsko trajnostnost je bistvenega po- mena za doseganje trajnostnega načina mišljenja in pripravljenosti za ukrepanje za trajnostno prihod- nost. Vendar pa vzgoja, izobraževanje in usposab- vi Strokovnjakom smo poslali delovni dokument, skupaj z raz- ljanje, kar vključuje tudi ta okvir kompetenc, pred- predelnico za povratne informacije. stavljajo le del sestavljanke. Sistemska sprememba vii Povabljenim deležnikom smo poslali delovni dokument, na v smeri trajnostnosti je globalna nujnost in skupna podlagi česar smo nato pripravili poročilo. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 9 odgovornost. Za doseganje temeljite spremembe so potrebni naložbe v raziskave in inovacije, zakoni in predpisi, tehnološke ekoinovacije, transparentnost in odgovornost podjetij ter globalne vrednostne ve- rige. Spodbujati moramo vedenje posameznikov z omogočanjem ukrepov in kontekstov, ki so jih obli- kovali ljudje, z njihovo pomočjo in za njih ter za naš planet. 1.4 Struktura poročila Uvodu sledi drugo poglavje, ki predstavi termino- logijo in koncepte, ki tvorijo osnovo okvira Green- Comp, tj. njegovo definicijo. Predstavi tudi, kako se ljudje učijo za okoljsko trajnostnost in definicijo kompetence za trajnostnost. Tretje poglavje predstavi okvir GreenComp, njego- va štiri področja kompetenc, 12 kompetenc za traj- nostnost in s tem povezane opisnike. Podpoglavje 3.1 predstavi metaforo, s katero ponazarjamo okvir GreenComp. Četrto poglavje opisuje področja kompetenc in posamezne kompetence za trajnostnost. Temu sle- di opis njihove praktične uporabe. Peto poglavje opisuje možnosti nadaljnjega razvoja. Priloga 1 predstavlja primere uporabe, ki prikazu- jejo, da je vseh 12 kompetenc za trajnostnost ena- ko pomembnih in medsebojno povezanih, kar se tiče razmišljanja, načrtovanja in delovanja v smeri doseganja trajnostnosti. Priloga 2 vsebuje seznam komponent kompetenc, tj. izjave o znanju, spret- nostih in odnosih, ki smo jih pripravili za opredelitev in izpopolnitev kompetenc za trajnostnost. 10 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 2 Opredelitev trajnostnosti 2.1 Delovna opredelitev Trajnostnost ima različne pomene za različne skupi- trajnostnosti ne ljudi v različnih trenutkih.11 Trajnostnost in trajnostni razvojviii se pogosto uporabljata kot sopomenki, čeprav se idejno razlikujeta. Sodeč po UNESCU, 12 bi lahko trajnostnost najbolje opisali kot dolgoro- Obstaja splošno soglasje, da teme s področja traj- čen cilj, npr. doseganje bolj trajnostnostnega sve- nostnosti integriramo v vseživljenjsko učenje. Toda trajnostnost je kompleksen in večpomenski koncept, ki ga je težko opredeliti. 10 viii Kot je navedeno v poročilu z naslovom Naša skupna pri- hodnost (»Our Common Future«) oz. Poročilu Brundtland Združenih narodov, 1987. Podnebne spremembe Celovitost E/MSY biosfere Novi subjekti BII Spremembe sistema Zmanjševanje rabe tal stratosferskega ozona Raba celinskih Aerosolna obremenitev voda ozračja P Biogeokemijsko N Zunaj območja negotovosti (visoko tveganje) kroženje Zakisovanje Znotraj območja negotovosti (naraščajoče tveganje) oceanov Pod mejo (varno) Slika 2: Devet ključnih sistemskih procesov na Zemlji in njihove omejitve. Opomba: P = fosfor; N = dušik; BII = in-deks ohranjenosti biotske raznovrstnosti in E/MSY = izumrtja na milijon vrst na leto. Vir: Steffen idr., 2015 SCIENCE 15. 1. 2015, letn. 347, št. 6223, DOI: 10.1126/science.1259855. Ponatisnjeno z dovoljenjem Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS). GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 11 ta, medtem ko se trajnostni razvoj, kot nakazuje že doseganje trajnostnosti, je njihovo14,15 prevzemanje sama beseda, nanaša na številne procese in poti, ki in vključevanje v programe vseživljenjskega uče- jih uporabimo za spodbujanje razvoja ali dosega- nja v domeni posameznih ustanov in pedagoških nje napredka na trajnostne načine. Na primer cilji vodij. Dosedanje raziskave so bile večinoma izve- trajnostnega razvojaix so globalni cilji, ki vse države dene na visokošolski ravni in osredotočene na to, in sektorje spodbujajo k sodelovanju za doseganje katere kompetence potrebujejo mladi diplomanti in trajnostnosti s pomočjo reševanja izzivov, poveza- strokovni delavci, da bi lahko prispevali k izzivom in nih s trajnostnim razvojem. priložnostim trajnostnosti. 16 V tem poročilu uporabljamo naslednjo delovno Okvir GreenComp opredeljuje trajnostnost kot opredelitev trajnostnosti: kompetenco, ki je pomembna za ljudi vseh staros- ti. Kompetenca za trajnostnost, ki jo določa okvir Trajnostnost pomeni dajati prednost potre- GreenComp, je nato razdeljena na sklop podele- bam vseh živih bitij in planeta, tako da poskrbimo, mentov, ki jim pravimo kompetence za trajnostnost. da delovanje človeka ne preseže omejenih plane- tarnih zmogljivosti. V okviru GreenComp smo prevzeli spodnjo izjavo za opredelitev kompetence za trajnostnost: Omejene planetarne zmogljivosti opisujejo, kako človeške aktivnosti na podlagi uporabe fosilnih go- Kompetenca za trajnostnost učeče se opol- riv povzročajo ali pospešujejo škodljive spremembe nomoči, da poosebljajo vrednote za trajnostnost planeta. Znanstveniki so prepoznali devet sistem- in sprejemajo kompleksne sisteme z namenom skih procesov na Zemlji, ki jih moramo spremljati, ne ustreznega ukrepanja ali zahtevanja ukrepov, s pa preprečiti, 13 npr. (Slika 2): katerimi bi obnovili in ohranili zdravje ekosistema, i) integriteta biosfere, ii) spremembe rabe tal, iii) izboljšali pravičnost ter tako ustvarili vizije traj- podnebne spremembe, iv) raba celinskih voda, v) nostnih prihodnosti. zakisovanje oceanov, vi) biogeokemijsko kroženje (cikli dušika in fosforja), vii) aerosolno onesnaževa- Ta opredelitev se osredotoča na razvoj znanja, nje ozračja, viii) zmanjševanje stratosferskega ozo- spretnosti in odnosov za trajnostnost pri učečih na in ix) izpust novih vrst kemikalij. se, da bi ti lahko razmišljali, načrtovali in delovali v smeri trajnostnosti ter živeli v sozvočju s planetom. Vse vrste izobraževanja – formalne, neformalne in 2.2 Kompetence za priložnostne – so nosilci razvijanja te kompetence v zgodnjem otroštvu, od pridobivanja te kompetence trajnostnost pri majhnih otrocih in najstnikih prek njenega ure- sničevanja v kontekstu pri mladini do nenehnega izboljševanja te kompetence pri odraslih. Trajno- Na začetku novega tisočletja so nekatere evropske stnost kot kompetenca se nanaša na vse sfere živ- države začele premikati svoje vzgojno-izobraževal- ljenja, tako na osebni kot na kolektivni ravni. ne sisteme od pristopa, temelječega na znanju, k pristopu, ki temelji bolj na kompetencah. Na podlagi tega premika so strokovnjaki s področja 2.3 Poučevanje in učenje visokega šolstva začeli določati specifične kompe- kompetenc za trajnostnost tence za trajnostnost za študente in strokovne de- lavce, da bi lahko postali nosilci sprememb v smeri trajnostnosti. Čeprav v literaturi obstaja vsesplošno Vse od njegovega pojava v šestdesetih letih 20. soglasje glede tega, katere kompetence so nujne za stoletja se izobraževanje za trajnostnost ter sorod- ix Več o CTR si lahko preberete tukaj: https://sdgs.un.org/goals. 12 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost ne konceptex pogosto povezuje s transformativnim Učenje zajema tako vzgojo in izobraževanje kot učenjem,17 saj si prizadeva za korenito spremembo usposabljanje. Opredelili smo ga na naslednji način: naših pogledov, prepričanj in vedenja prek refleksije o tem, kaj vemo in česa ne. Spodbuja nas, da se Cilj učenja za okoljsko trajnostnost je kre- vprašamo, kako interpretiramo svoje okolje in vlogo, piti trajnostni način mišljenja od otroštva do od- ki jo igramo v njem.18 Izobraževanje za trajnostnost raslosti ob razumevanju, da smo ljudje del narave želi učeče se opremiti s kompetencami za trajno- in od nje odvisni. Učeči se pridobijo znanje, spret- stnost, ki bi jim omogočile, da izvajajo samoreflek- nosti in odnose, ki jim pomagajo postati nosilci sijo in sprejmejo trajnostnost v svoje vsakdanje živ- sprememb ter prispevati individualno in kolek- ljenje kot učeči se, potrošniki, proizvajalci, strokovni tivno k oblikovanju prihodnosti v okviru omejenih delavci, aktivisti, oblikovalci politiki, sosedi, zaposle- planetarnih zmogljivosti. ni, učitelji in trenerji, organizacije, skupnosti in druž- Učenje za okoljsko trajnostnost ima potencial pos- ba na splošno. tati povzročitelj sprememb med mladimi in odra- Platforma, ki jo je vzpostavila pobuda ZN Desetletje slimi generacijami prek pridobivanja kompetenc za vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (angl. trajnostnost. Decade of Education for Sustainable Development – DESD, 2005-2014), je pomagala širiti to sporočilo na globalni ravni. Zaradi tega smo vzgojo in izobra- ževanje za trajnostni razvojxi vključili v podcilj 4.7 v sklopu CTR 4, katerega cilj je »poskrbeti, da vsi učeči se pridobijo kompetence, npr. znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za spodbujanje trajnostnega razvo- ja«. CTR 4 je ključni cilj, ki ga moramo doseči, da bi lahko dosegli tudi vseh preostalih 16 CTR. V skladu s tem pogledom sta vzgoja in izobraže- vanje notranje prepletena s trajnostnostjo na vseh ravneh prek kompetenc, ki so vpete v učni načrt. Ta pogled prepoznava, kako so vidiki trajnostnosti (okoljski, družbeni, kulturni in ekonomski) medse- bojno povezani ter kako so integrirani v discipline in predmete. Izobraževanje za trajnostnost pojmu- jemo na isti način kot transformativno učenje, saj je njegov cilj spremeniti posameznika in družbeno ustanovo s pomočjo celostnega pristopa. 19 V tem poročilu se sklicujemo na stebre in načela izobraže- vanja o trajnostnosti prek izraza učenje za okoljsko trajnostnost, ki je usklajen s predlogom Komisije za Priporočilo Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost. x Besedna zveza izobraževanje za trajnostnost je uporabljena kot krovni izraz za različne sorodne koncepte, kot so okoljsko izobraževanje, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, izobraževanje za trajnostnost, ekološko izobraževanje itd. xi Glejte Bianchi, 2020, za pregled razvoja in konceptualizacije izobraževanja za trajnostnost ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 13 3 Evropski okvir kompetenc za trajnostnost Okvir GreenComp sestavljajo štiri »področja« kom- Obe dimenziji sta navedeni v Preglednici 1. Vsaki petenc, ki so usklajena z opredelitvijo trajnostnosti, kompetenci je dodan opisnik, ki najbolje ponazarja in 12 »kompetenc«, ki skupaj tvorijo gradnike kom- njene glavne vidike. petence za trajnostnost za vse ljudi. Preglednica 1: Področja, kompetence in opisniki okvira GreenComp PODROČJE KOMPETENCA OPISNIK Razmisliti o lastnih vrednotah; prepoznati in pojasniti, 1.1 Vrednotenje kako se vrednote razlikujejo med ljudmi in skozi trajnostnosti čas, ter hkrati kritično oceniti, kako so usklajene z vrednotami trajnostnosti. Podpirati enakopravnost in pravičnost za trenutne 1 Poosebljanje vrednot 1.2 Podpiranje in prihodnje generacije ter se učiti o trajnostnosti od trajnostnosti pravičnosti preteklih generacij. Priznavati, da smo ljudje del narave, in spoštovati 1.3 Promoviranje potrebe ter pravice drugih vrst živih bitij in narave narave same, da bi povrnili in obnovili zdrave ter odporne ekosisteme. Pristopiti k problemu trajnostnosti z vseh strani; 2.1 Sistemsko upoštevati čas, prostor in kontekst, da bi razumeli mišljenje medsebojen vpliv elementov znotraj sistemov in med njimi. Vrednotiti informacije in argumente, prepoznati 2.2 Kritično predpostavke, podvomiti o statusu quo in razmisliti mišljenje o tem, kako osebna, družbena in kulturna ozadja 2 Sprejemanje kompleks- vplivajo na mišljenje ter sklepanje. nosti v trajnostnosti Formulirati trenutne ali potencialne izzive kot problem trajnostnosti v smislu zahtevnosti, vpletenih oseb, 2.3 Formuliranje časovnega in geografskega obsega, da bi prepoznali problema primerne pristope k napovedovanju in preprečevanju problemov ter k blažitvi obstoječih problemov in prilagajanju nanje. 14 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 1: Področja, kompetence in opisniki okvira GreenComp PODROČJE KOMPETENCA OPISNIK Zamisliti si alternativne trajnostne prihodnosti, tako 3.1 Pismenost za da si predstavljamo in razvijemo alternativne sce-prihodnost narije ter prepoznamo korake, ki so potrebni za dose- ganje želene trajnostne prihodnosti. Obvladati prehode in izzive v kompleksnih situacijah, 3 Zamišljanje trajnostnih 3.2 Prilagodlji- povezanih s trajnostnostjo ter sprejemati odločitve prihodnosti vost glede prihodnosti ob upoštevanju negotovosti, dvoumnosti in tveganj. Prevzeti odnosni način razmišljanja z raziskovanjem 3.3 Raziskovalno in povezovanjem različnih disciplin, s pomočjo ust-mišljenje varjalnosti in eksperimentiranja z novimi idejami ali metodami. Krmariti po političnem sistemu, določiti politično 4.1 Politična odgovornost za netrajnostno ravnanje in zahtevati angažiranost učinkovite politike za trajnostnost. 4.2 Ukrepati za doseganje sprememb v sodelovanju z 4 Ukrepanje za trajnostnost Kolektivno ukrepanje drugimi. Prepoznati lasten potencial za trajnostnost in ak- 4.3 Individualna tivno prispevati k izboljšanju možnosti za skupnost iniciativa in planet. V Preglednici 1 so področja kompetenc in kompe- tako medsebojno povezanih in jih moramo razumeti tence oštevilčeni zaradi lažjega sklicevanja. Toda kot dele celote. Čeprav učeče se spodbujamo, da to številčenje ne nakazuje vrstnega reda pridobiva- pridobijo vseh 12 kompetenc, pa jim ni treba doseči nja kompetenc ali hierarhije. Vseh 12 kompetenc je najvišje ravni strokovnosti v vseh 12 kompetencah enako pomembnih: učeče se spodbujamo, da raz- ali pa biti enako strokovno usposobljeni v vseh kom- vijajo vse. petencah. Pravzaprav okvir GreenComp nakazuje, da je kompetenca za trajnostnost sestavljena iz 12 Štiri področja kompetenc so tesno povezana: traj- gradnikov. nostnost kot kompetenca obsega vsa štiri področja skupaj. Dvanajst kompetenc za trajnostnost je prav GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 15 3.1 Vizualizacija teh se razvijejo semena, kar omogoča nadaljevanje življenja. Slika 3 predstavlja okvir GreenComp. Temelji na če- Panj predstavlja kompetence, povezane s področ- beljem opraševanju kot metafori za okvir, pri čemer jem »poosebljanje vrednot trajnostnosti«: vrednote- čebele, cvetlice, nektar in panji predstavljajo štiri nje trajnostnosti, podpiranje pravičnosti in promovi- področja okvira. Kot prispodoba za visoko razvit na- ranje narave. Panj ščiti in oskrbuje čebele. ravni sistem metafora poudarja interakcijo in dina- Cvetni prah in nektar predstavljata kompetence, miko med štirimi področji in dvanajstimi kompeten- povezane s področjem »sprejemanje kompleksnosti cami okvira GreenComp. v trajnostnosti«: sistemsko mišljenje, kritično miš- Čebele predstavljajo kompetence, povezane s ljenje in formuliranje problema. Cvetni prah in nek- področjem »ukrepanje za trajnostnost«: politična tar privabljata čebele k cvetlicam, čebele pa nato angažiranost, kolektivno ukrepanje in individualna prenašajo cvetni prah s cveta na cvet, medtem ko iniciativa. Čebele nastopajo kot posamezniki in kot nabirajo hrano za svojo kolonijo. Medsebojna odvi- superorganizem. Vsaka čebela igra ključno vlogo pri snost med cvetnim prahom, čebelami in cvetlicami zagotavljanju delovanja čebelje družine, medtem zagotavlja preživetje tako rastlin kot čebel. ko si družno prizadevajo za dosego istega cilja. Cvetlice predstavljajo kompetence, povezane s področjem »zamišljanje trajnostnih prihodnosti«: pismenost za prihodnost, prilagodljivost in razisko- valno mišljenje. Cvetlice proizvajajo plodove in v Fo Poosebljanje K r r m i u vrednot tično l i m ran trajnostnosti i šljenje je problema Vrednotenje trajnostnosti Sistemsko mišljenje Sprejemanje enost za priho kompleksnosti m s dn v trajnostnosti i P ots Individualna iniciativa Zamišljanje Podpiranje trajnostnih Kolektiv pravičnosti n prihodnosti o ukrepa rilagodljivo nj P s e t iskovalno miš z lje Ukrepanje za a R nej trajnostnost Promoviran- Politič je narave na angažiranost Slika 3: Vizualna predstavitev okvira GreenComp 16 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 4 Področja kompetenc in kompetence 4.1 Poosebljanje vrednot uporabili za netrajnostno delovanje. 25, 26 Z negova-trajnostnosti njem vrednot, kot so enakopravnost in pravičnost za trenutne in prihodnje generacije ter ohranjanje in obnavljanje narave, 27 lahko učenje za okoljsko Področje kompetenc »poosebljanje vrednot traj-trajnostnost pomaga oblikovati bolj trajnostne pri- nostnosti« nas spodbuja, da kritično razmislimo o hodnosti za skupnosti in družbe. lastnih vrednotah in pogledih v povezavi z netraj- nostnostjo ter vrednotami in nazori trajnostnosti. Kadar učeče se spodbujamo k refleksiji in kritičnemu To področje zagovarja enakopravnost in pravičnost razmisleku o pridobivanju znanja, k usvajanju zna- za trenutne in prihodnje generacije, nja in k njegovi praktični uporabi, nastopi transfor- xii ob podpiranju pogleda, da smo ljudje del narave. mativno učenje. 28 Takšno učenje vključuje kognitivno (glava), psihomotorično (roke) in afektivno (srce) Družbeno-ekološki problemi so zagonetni, saj ob- domeno29 ter spodbuja refleksijo, dvom in ukrepa-segajo medsebojno povezane kompleksne sisteme, nje. Transformativno učenje je usmerjeno v učečega kot so naravni sistemi in družbeni sistemi, vključno se in zato spodbuja njegovo angažiranost. 30 s tehnološkimi, političnimi in ekonomskimi sistemi. Naše razumevanje takšnih kompleksnih problemov vsaj deloma temelji na normativnih predpostavkah 4.1.1 Vrednotenje trajnostnosti o svetu in na tem, kako si razlagamo družbene, po- litične in etične odločitve.20 Opisnik (1.1): Razmisliti o lastnih vrednotah; prepoznati in pojasniti, kako se vrednote razli- Znanje je pogosto razumljeno kot osvobojeno vre- kujejo med ljudmi in skozi čas, ter hkrati kritično dnot, 21 kar temelji na ideji, da znanje izhaja izključno oceniti, kako so usklajene z vrednotami trajno-iz strogih, na dokazih temelječih procesov, ki vodijo stnosti. k objektivnosti, natančnosti, sprejemljivosti in uni- verzalnosti. Cilj vrednotenja trajnostnosti je spodbujanje refle- 22 Toda naša racionalnost je omejena, saj naše vrednote in nazori ves čas oblikujejo naše ksije o vrednotah in stališčih v povezavi s zaskrblje- dojemanje in razumevanje sveta, vključno z našim nostjo glede trajnostnosti. V tem kontekstu lahko dojemanjem in razumevanjem problemov trajno- učeči se izrazijo svoje vrednote in razmislijo o tem, stnosti. kako dobro so usklajene s trajnostnostjo kot skup- 23 Medtem ko deskriptivno znanje pojasnjuje resničnost s pomočjo dejstev, pa je cilj normativne-nim ciljem. ga znanja o trajnostnosti ugotoviti, kakšen bi svet Vrednotenje trajnostnosti bi lahko opredelili kot me- moral biti.24 takompetenco, saj njen temeljni cilj ni poučevanje Kompetence za trajnostnost kot so sistemsko miš- specifičnih vrednot, ampak učečim se pokazati, da ljenje in pismenost za prihodnost, so uporabne, so vrednote konstrukti in da se lahko odločimo, ka- če jih povežemo z vrednotami trajnostnosti, saj bi terim vrednotam bomo dali prednost v svojem živ- lahko v nasprotnem primeru takšne kompetence ljenju. 31 Vrednotenje trajnostnosti učečim se omogoča, da xii Znotrajgeneracijska in medgeneracijska enakopravnost in razmislijo o svojem načinu razmišljanja, o svojih pravičnost. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 17 načrtih in dejanjih. Prepraša jih, ali z njimi povzro- lahko zmanjša družbeno-ekonomske neenakosti, čajo škodo in ali so v skladu z vrednotami trajno- povezane z zdravjem.33 Potemtakem okoljska ena-stnosti ter prispevajo k trajnostnosti. Učečim se po- kopravnost in pravičnost nakazuje človeško ena- nuja možnost, da razpravljajo in razmislijo o svojih kopravnost in pravičnost. vrednotah, o njihovi raznolikosti in odvisnosti od kulture. Vendar pri podpiranju pravičnosti ne gre samo za promoviranje okoljske enakopravnosti in pravičnosti, Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in da bi izboljšali zdravje ljudi. V skladu s kompetenco odnosov (O): ‘promoviranje narave’ gre pri podpiranju pravičnosti tudi za upoštevanje interesov in zmožnosti drugih Z: pozna glavne poglede na trajnostnost: an- vrst živih bitij in ekosistemov ter pomen ohranjanja tropocentrizem (osredotočenost na človeka), narave za prihodnje generacije in za naravo samo. tehnocentrizem (osredotočenost na tehnološ- ke rešitve ekoloških problemov) in ekocentri- Podpiranje pravičnosti kot kompetenco lahko razvi- zem (osredotočenost na naravo) ter kako vpli- jamo s spodbujanjem odgovornosti pri sodelovanju vajo na predpostavke in argumente. in timskem delu, pri čemer je treba upoštevati in spoštovati druga stališča.34 S: zmožen je artikulirati vrednote, načela in cilje trajnostnosti, se o njih dogovarjati ter hkrati Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in upoštevati različna stališča. odnosov (O): O: teži k delovanju v skladu z vrednotami in na- Z: ve, da so etični koncepti in pravičnost za tre- čeli za trajnostnost. nutne in prihodnje generacije povezani z varo- vanjem narave. Na primer: Glede na očitne napetosti med trajno- stnostjo in potrošništvom v zvezi z rabo naravnih S: zna uporabiti enakopravnost in pravičnost za virov bi morali biti vsi sposobni razmisliti o tem, kak- trenutne in prihodnje generacije kot kriterij za šen vpliv bi imelo kupovanje hitre mode ali vikend ohranjanje okolja in rabo naravnih virov. oddih z letalom na sistemski ravni (CTR 12). O: zavezan je k spoštovanju interesov prihodnjih generacij. 4.1.2 Podpiranje pravičnosti Na primer: Pobuda fundacije Ustavimo ekocid Opisnik (1.2): Podpirati enakopravnost in pra- (‘Stop Ecocide Foundation’) pripravlja zakon o ka- vičnost za trenutne in prihodnje generacije ter se znivih dejanjih zoper okolje ali ekocidu, ki je oprede- učiti o trajnostnosti od preteklih generacij. ljen kot »protipravna ali objestna dejanja, storjena z zavedanjem, da obstaja velika verjetnost, da bodo Pri podpiranju pravičnosti gre za spod- ta dejanja povzročila resno in množično ali dolgo- bujanje enakopravnosti in pravičnosti ročno škodo okolju«xiii (CTR 14, 15, 16). Primeri eko- med sedanjimi in prihodnjimi ge- cida vključujejo izsekavanje Amazonskega pragoz- neracijami, medtem ko se uči- da in pobijanje zaščitenih živalskih vrst. mo iz preteklih tradicij in dejanj. Izhajajoč iz predpostavke, da je zdravje ljudi neločljivo poveza- 4.1.3 Promoviranje narave no s stanjem planeta, lahko ta kompetenca učečim se pomaga Opisnik (1.3): Priznavati, da smo ljudje del na- razumeti, da je kakovost okolja rave, in spoštovati potrebe ter pravice drugih vrst povezana z enakopravnostjo in pra- vičnostjo.32 Dostop do zelenih površin xiii Https://www.stopecocide.earth/legal-definition. 18 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost živih bitij in narave same, da bi povrnili in O: skrbi za uravnovešen odnos med naravo in obnovili zdrave ter odporne ekosisteme. ljudmi. Pri ‘promoviranju narave’ gre za razvijanje Na primer: Globalna okoljevarstvena neprofitna empatije do planeta in skrb za druge vrste. organizacija Nature Conservancy verjame, da je po- To zahteva znanje o glavnih delih naravnega moč mladim pri ustvarjanju odnosa z naravo (CTR okolj a (geosfere, biosfere, hidrosfere, kriosfere in at- 4) ključnega pomena za zagotavljanje bolj trajnost- mosfere) in o tesnih povezavah ter soodvisnosti med ne prihodnosti (CTR 15, 3, 11). Nature Lab (»labo- živimi bitji ter živimi bitji in neživimi dejavniki ekosis- ratorij narave«), kurikularna platforma za mlade pri tema. Znanje o naravnih pojavih nas lahko spodbudi, organizaciji Nature Conservancy, ponuja učne vire da se tesneje povežemo z naravo, kar nas nato lah- za različne starostne skupine, ki jih poučijo o delo- ko motivira za nadaljnje učenje za trajnostnost. vanju narave in kako lahko mladi prispevajo k nje- nemu varovanju.xiv Promoviranje narave neguje zdrav odnos do na- ravnega okolja in želi vzbuditi občutek povezanosti v ljudeh, ki bi lahko pomagal odpraviti psihološko stisko in negativna čustva, ki jih doživljajo otroci in 4.2 Sprejemanje kompleks- mladi po vsem svetu zaradi podnebnih sprememb, 35 nosti v trajnostnosti ter pomagal izboljšati njihovo razpoloženje in du- ševno zdravje.36 Področje kompetenc ‘sprejemanje kompleksnosti v ‘Motnja pomanjkanja narave’ (angl. nature defi- trajnostnosti’ govori o: cit disorder) kaže posledice človeške odtujenosti - opolnomočenju učečih se s pomočjo sis- od narave: 1) slabše delovanje čutil, 2) težave s temskega in kritičnega mišljenja ter pozornostjo, 3) večja pojavnost fizičnih in dušev- spodbujanju, da razmislijo o tem, nih bolezni, 4) naraščanje kratkovidnosti, 5) večja kako bi lahko bolje vrednotili infor- razširjenost debelosti pri otrocih in odraslih ter 6) macije in odpravili netrajne prakse; povečano pomanjkanje D-vitamina.37 Raziskave ka- - preučevanju sistemov s pomočjo žejo, da če želimo odpraviti ‘motnjo pomanjkanja prepoznavanja medsebojnih pove- narave’, ni dovolj, da smo v stiku z naravo, temveč zav in povratnih informacij; se moramo tudi čutiti povezane z njo. 38 Medtem ko - formuliranju izzivov kot problemov traj- prvo vključuje fizično interakcijo z naravnim okoljem nostnosti, kar nam pomaga spoznati raz- predvsem na površinski ravni, se slednje nanaša na sežnost situacije in identificirati vse udeležence. naša čustva in poglede, ki izhajajo iz globokih od- nosov, ki smo jih razvili, in iz ponotranjenja naših Tehnološke spremembe, digitalizacija in globa- izkušenj v naravnem okolju, npr. z živalmi, rastlina- lizacija so povečale kompleksnost naše družbe mi ali kraji. Takšno ponotranjenje lahko na dolgi rok in poglobile družbeno-ekološke probleme, kot so prispeva k obnavljanju narave. 39 podnebne spremembe in izguba biotske raznovr- stnosti. Okoljski izzivi so povezani med seboj ter z Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in gospodarskimi dejavnostmi in življenjskimi slogi.40 odnosov (O): Delovanje gospodarstva znotraj meja naše družbe (glejte Sliko 4) je odvisno od našega planeta, ki ima Z: ve, da so naše dobro počutje, zdravje in var- omejene vire in zmogljivosti.41 nost odvisni od dobrega stanja narave. S: zna ovrednotiti lasten vpliv na naravo in ver- jame, da je varovanje narave temeljna naloga xiv Učni viri organizacije Nature Conservancy, ki promovirajo naravo, vsakega posameznika. so na voljo na spletni strani https://www.nature.org/en-us/about-us/ who-we-are/how-we-work/youth-engagement/nature-lab/. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 19 Sistemsko mišljenje nam omogoča, da razumemo realnost v povezavi z drugimi konteksti (lokalni, na- Okolje cionalni, globalni) in področji (okoljsko, družbeno, ekonomsko in kulturno). Je bistvenega pomena za Družba napredek na področju trajnostnosti. Razmišljanje v sistemih pomaga učečim se prepoznati mehanizme povratnih informacij, področja potrebnega interve- niranja ter usmeritve zanje. Sistemsko mišljenje lahko razumemo kot orodje za presojanje možnosti, Gospodarstvo odločanje in ukrepanje. 43 Temelji na predpostavki, da se deli sistema vedejo drugače, kadar so vzeti iz sistema. V nasprotju s tem pa fragmentarno miš- ljenje, tj. analiziranje ločenih delov namesto celot- nega medsebojno povezanega sistema, povečuje kratkoglednost in lahko privede do pretiranega po- Slika 4: Medsebojna povezanost gospodarstva, enostavljanja problemov trajnostnosti, ki se morda družbe in okolja ne sklada z realnostjo. Učenje za okoljsko trajnostnost učeče se bolje op- Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in remi za prepoznavanje povezav med specifičnimi odnosov (O): vprašanji ter izzivi in okoljskimi spremembami.42 Zdravje je temeljna človekova pravica, dostop do Z: ve, da ima vsako človeško dejanje okoljske, »varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja« družbene, kulturne in ekonomske posledice. pa je po novem tudi priznan kot človekova pravica.xv S: sposoben je opisati trajnostnost kot celostni Kljub temu so manjšinske skupine in družine z niž- koncept, ki vključuje okoljska, ekonomska, jimi prihodki pogosteje izpostavljene onesnaženim družbena in kulturna vprašanja. okoljem, kar vpliva na njihovo zdravje in počutje. Prepoznavanje povezav med okoljskimi vprašanji in O: skrbijo ga kratkoročni in dolgoročni vplivi dohodkovno neenakostjo, ki morda na prvi pogled lastnih dejanj na druge in na planet. delujejo nepovezano, nam lahko pomaga pravilno formulirati takšne izzive kot probleme trajnostnosti Na primer: Zelene tehnologije pogosto obljubljajo pozitivne rezultate na področju trajnostnosti, ven- in izvesti preventivne ali blažilne ukrepe. dar imajo lahko nezaželene posledice na sistemski ravni (npr. izguba biodiverzitete in povečana kon- kurenca za nakup zemljišč zaradi proizvodnje bio- 4.2.1 Sistemsko mišljenje goriv). 44 Brez celostnega razumevanja kompleksnih problemov in morebitnih rešitev bi te posledice Opisnik (2.1): Pristopiti k problemu trajnostnosti morda težko prepoznali (zajeti so številni CTR-ji). z vseh strani; upoštevati čas, prostor in kontekst, da bi razumeli medsebojen vpliv elementov znot- raj sistemov in med njimi. 4.2.2 Kritično mišljenje Da bi učeče se usposobili za sistemsko mišljenje, je nujno, da omogočimo razumevanje kompleksnih Opisnik (2.2): Vrednotiti informacije in argu- problemov trajnostnosti in razvoja teh problemov. mente, prepoznati predpostavke, podvomiti o sta- tusu quo in razmisliti o tem, kako osebna, druž- bena in kulturna ozadja vplivajo na mišljenje ter xv https://www.ohchr.org/en/2021/10/bachelet-hails- landmark-recognition-having-healthy-environment-hu- sklepanje. man-right?LangID=E&NewsID=27635 20 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Kritično mišljenje je bistvenega pome- 4.2.3 Formuliranje problema na za učeče se, saj jim omogoča »spo- padanje z negotovostjo, kompleksnostjo in Opisnik (2.3): Formulirati trenutne ali poten- spremembami«.45 Kritično mišljenje je kognitivni cialne izzive kot problem trajnostnosti v smislu proces na višji zahtevnostni ravni, ki zajema števil- zahtevnosti, vpletenih oseb, časovnega in ge- ne spretnosti, ki so potrebne za vrednotenje in ra- ografskega obsega, da bi prepoznali primerne zumevanje informacij o problemih trajnostnosti. To pristope k napovedovanju in preprečevanju pro- učečim se omogoča, da širijo svoje poglede in ne blemov ter k blažitvi obstoječih problemov in pri- jemljejo informacij ali virov informacij za samou- lagajanju nanje. mevne. Sčasoma naj bi se ti navadili na pridobiva- nje in vključevanje informacij iz različnih disciplin. 46 Formuliranje problema je proces prepoznavanja Kritični pogled jim omogoča, da podvomijo o svojih dejanskih ali potencialnih problemov trajnostnosti. vrednotah, stališčih in razumevanju sveta ter jih Vključuje definiranje in strukturiranje problemov spremenijo.47 trajnostnosti glede na njihovo kompleksnost in glavne udeležence. Razumevanje narave dejanskih Kritično mišljenje lahko pripomore k opolnomoče- ali potencialnih problemov, ki jih poskušamo defi- nju učečih se, da postanejo bolj odgovorni in aktiv- nirati, npr. od preprostih do zagonetnih problemov, no sodelujejo pri ustvarjanju trajnostnega sveta. lahko predstavlja veliko oviro. Natančneje, če bodo razmišljali bolj kritično, bodo lahko presegli pasivno razumevanje konceptov traj- Strokovnjaki so prepoznali štiri vrste problemov na nostnosti. 48 Pomagalo jim bo razviti sposobnost re-podlagi tega, kako dobro sta definirana problem in fleksije in vrednotenja teorij ter predpostavk. njegova rešitev49 (glejte Sliko 5). Razlikovanje med temi štirimi vrstami problemov nam lahko pomaga Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in prepoznati primerne rešitve. odnosov (O): Ta proces obsega tudi ugotavljanje, ali je trenutna Z: ve, da so trditve o trajnostnosti brez trdnih situacija že problem ali pa ima potencial, da posta- dokazov pogosto samo komunikacijske stra- ne problem. tegije, poznane tudi kot zeleno zavajanje. Najpomembneje pa je, da z opredelitvijo problema S: zna analizirati in vrednotiti argumente, ideje, povemo, kaj je v dani situaciji zahtevno, in prepo-dejanja in scenarije, da bi ugotovil, ali so v znamo najboljši način ukrepanja, za kar je pot- skladu z dokazi in vrednotami s področja traj- rebno sistemsko mišljenje. V osnovi formuliranje nostnosti. problema pomaga določiti cilje in potrebno smer celotnega procesa reševanja problema.50 Čeprav so O: zaupa znanosti, tudi če nima vsega potrebne-problemi trajnostnosti kompleksni in pogosto nereš- ga znanja, da bi v celoti razumel znanstvene ljivi, lahko izvedemo ustrezne ukrepe, s katerimi jih trditve. bodisi napovemo in preprečimo ali pa ublažimo in prilagodimo obstoječemu problemu. Na primer: Kritično razumevanje tega, kako so hit- ra moda (CTR 12), slabi delovni pogoji (CTR 8, 10), Formuliranje problema nam lahko pomaga prepo- kopičenje trdnih odpadkov (CTR 11, 12) in ones- znati situacije in jih opredeliti kot trenutne ali poten- naževanje (številni CTR) medsebojno povezani in cialne probleme trajnostnosti v danem kontekstu. omogočajo drug drugega, lahko učečim se pomaga To zahteva kritično razumevanje družbeno-ekolo- 1) opredeliti vrsto problemov, ki se jih morajo lotiti, ških sistemov. Po drugi strani pa lahko formuliranje 2) prepoznati udeležence, 3) zavzeti drugačna sta- problema pomaga definirati problem v danem geo- lišča in 4) prepoznati poti do možnih rešitev. grafskem in časovnem kontekstu. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 21 Lastnosti rešitev / Potrebna vrsta spremembe Rešitve so dobro opredeljene, Rešitve niso dobro definirane, splošno dogovorjene in niso splošno dogovorjene ali dosegljive v okviru obstoječih pa zahtevajo transformacijo sistemskih struktur. sistemskih struktur. I. Enostaven II. Težaven Problem je jasen in primeri: zlomljena roka ali primeri: otroška debelost, dobro opredeljen noga, nepismenost, svinec zastoji na avtocestah, v pitni vodi izguba biotske ali kulturne pestrosti Blaženje Blaženje Blaženje IV. Zagoneten »Problem« je nejasen, primeri: trajnostno dobro Značilnosti problema nedoločljiv ali pa ni dogovora III. Obvladljiv počutje, globalna rast glede tega, ali je »problem« primeri: človeško trpljenje prebivalstva, podnebne res problem oz. kaj dejansko je (z duhovnega vidika), rak, spremembe problem kazalniki kakovosti življenja Resnično zagonetni problemi so odporni na »blaženje« – z njimi moramo bodisi shajati bodisi se spopadati. Slika 5: Značilnosti problema in potrebne spremembe (Vir: Glasser, 2018.) Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in zan z zanesljivo preskrbo s hrano, ki zahteva tehnič- odnosov (O): ne rešitve na področju kmetijskega gospodarjenja (CTR 12), in ne kot problem, povezan z ohranjanjem Z: ve, kako prepoznati pravične in vključujoče in varovanjem narave pred čezmerno rabo naravnih dejavnosti; na probleme trajnostnosti je treba virov (CTR 15, 12). gledati z različnih zornih kotov deležnikov. S: zna vzpostaviti transdisciplinarni pristop k oblikovanju trenutnih in potencialnih izzivov trajnostnosti. O: aktivno posluša in kaže empatijo med sodelo- vanjem z drugimi pri formuliranju trenutnih in potencialnih izzivov trajnostnosti. Na primer: Upad števila čebel in drugih žuželk opraševalk lahko formuliramo kot problem, pove- 22 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 4.3 Zamišljanje trajnostnih b) da je nemogoče vedeti, kaj prihodnosti se bo zgodilo, zaradi česar tega ne bodo več poskušali nadzirati; Področje kompetenc ‘zamišljanje trajnostnih priho- c) da morajo prepoznati verjetne, alterna- dnosti’ učečim se omogoča, da si predstavljajo al- tivne in želene prihodnosti; ternativne prihodnje scenarije in prepoznajo ukrepe za doseganje trajnostnih prihodnosti. Pomembno je, d) da morajo vplivati na usmeritve za doseganje da učeči se pridobijo kompetenco ‘prilagodljivosti’ (kolektivne) želene prihodnosti in jih oblikovati. pri soočanju z negotovostjo glede prihodnosti in kompromisov na področju trajnostnosti. Uporaba ustvarjalnih in transdisciplinarnih pristopov k razmiš- 4.3.1 Pismenost za prihodnost ljanju lahko pripomore h krožni družbi in učeče se spodbudi k uporabi domišljije, kadar razmišljajo o Opisnik (3.1): Zamisliti si alternativne trajnost-prihodnosti. ne prihodnosti, tako da si predstavljamo in razvi- jemo alternativne scenarije ter prepoznamo kora- Učenje za okoljsko trajnostnost ljudi spodbuja, da ke, ki so potrebni za doseganje želene trajnostne ne iščejo gotovosti, ampak raje razmišljajo o mož- prihodnosti. nostih. Bistveno je, da učeči se razumejo prihodnost kot odprto in kot nekaj, kar lahko oblikujejo kolek- Pismenost za prihodnost učeče se opolnomoči, da tivno. Za to je potrebna sposobnost analiziranja ustvarijo svoje vizije trajnostne prihodnosti tako, da sedanjosti in razumevanja, da vsebuje kompleksne jim priskrbi potrebno znanje, spretnosti in odnose sisteme, ki součinkujejo in vplivajo na naše sedanje za razumevanje prihodnosti kot skupka alternativ. ter prihodnje poti, na katere pa vplivajo tudi naše Raziskave po navadi razlikujejo med tremi pristopi vrednote, svetovni pogledi in izkušnje. k razumevanju prihodnosti: - pričakovana prihodnost, to je, kaj pričakujemo, Ustvarjalnost, domišljija in zavedanje naših čustev da se bo zgodilo glede na to, kaj se dogaja da- ter intuicij lahko okrepijo našo sposobnost zami- nes in kar vemo (»vse po starem«); šljanja alternativnih prihodnosti. 51 Učeče se spod- - alternativna prihodnost(i), to je, kar se bo zgo- bujamo k uporabi kombinacije ‘logične analize in dilo, se bo morda razlikovalo od naših pričako- disciplinirane domišljije’.52 Informacije iz različnih vanj, npr. ustvarjanje zelenih poklicev, ki trenut-disciplin in tradicij lahko ljudem pomagajo spreje- no še ne obstajajo; mati bolj informirane načrte in odločitve v komple- - želena prihodnost, to je, lahko si zamislimo traj- ksni družbi. 53 To lahko učečim se pomaga prepozna-nostno prihodnost za nas, našo skupnost in naš ti korake in preučiti načrte za kolektivno oblikovanje planet ter prepoznamo korake in ukrepe, ki so odpornega in regenerativnega planeta. potrebni za doseganje te prihodnosti,54 npr. kro-Zato učečim se svetujemo, da razmislijo o števil- žno gospodarstvo. nih možnih bodočih izidih in si zamislijo alternativ- S pomočjo pismenosti za prihodnost lahko učeči ne prihodnje scenarije za trajnostnost. S tem, ko se predvidevajo, se pripravijo in se domislijo novih ponotranjijo idejo o večih prihodnostih, postanejo rešitev ob nastopu sprememb. 55 Pismenost za pri-sposobni sprejeti: hodnost učeče se spodbuja, da 1) uporabijo svojo a) negotovost glede prihodnosti kot nekaj samo- domišljijo, ko razmišljajo o prihodnosti, 2) izkoristijo umevnega, namesto da bi jo predvidevali ali svojo intuicijo in ustvarjalnost ter 3) presodijo o mo- zanikali; žnih korakih, ki bodo potrebni za doseganje želene prihodnosti. Z uporabo izkušenj iz resničnega sveta GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 23 lahko učeče se poučimo o razmislek o možnostih in za sprejemanje odločitev, rabi prihodnostnih metodo- tudi kadar se soočajo s protislovji in tveganji v po- logij, ki se poslužujejo kva- vezavi s prihodnostjo. 57 litativnih in/ali kvantitativnih metod raziskovanja. Ljudje se učijo, da bi pridobili znanje, kar lahko prive- de do tega, da spremenijo svoja mnenja in vedenje Primeri znanja (Z), spretnosti ter se naučijo obvladovati svoja čustva.58 V primeru (S) in odnosov (O): kognitivne prilagodljivosti bo to morda vključevalo boljše poučevanje o pomembnosti spreminjajočega Z: pozna razliko med pričakovanimi, žele- se podnebja. V primeru vedenjske prilagodljivosti bo nimi in alternativnimi prihodnostmi v scenari- to morda vključevalo spodbujanje pozitivnih in kon- jih trajnostnosti. struktivnih dejanj med mladimi, ki podpirajo in ohra- S: zna si zamisliti alternativne prihodnosti za njajo okolje, npr. varčevanje z energijo, recikliranje, trajnostnost, ki temeljijo na znanosti, ustvar- raba čiste energije, nadzor porabe vode in spodbu- jalnosti in vrednotah trajnostnosti. janje drugih doma in v šoli, da počnejo enako. O: zaveda se, da lahko posledice, ki jih predvi- Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in deva zase in za skupnost, vplivajo na dajanje odnosov (O): prednosti določenim scenarijem pred drugimi. Z: ve, da imajo lahko človeška dejanja nepred- Na primer: Spodbujanje ‘pismenosti za prihodnost’ vidljive, negotove in kompleksne posledice za kot življenjske spretnosti učečih se in učiteljev (CTR okolje. 4) je misija globalne neprofitne organizacije Teach S: sposoben je upoštevati lokalne okoliščine, ka- the Future (»Poduči prihodnost«). Zahvaljujoč nje- dar obravnava vprašanja in priložnosti trajnos- nim virom za vseživljenjsko učenje, si lahko učeči nosti. se predstavljajo bolj trajnostne prihodnosti, npr. kjer imajo skupnosti dostop do čiste vode, čiste energije O: pripravljen je prenehati z netrajnostnimi prak- in zdrave hrane (številni CTR, vključno s 6, 7, 2). sami in poskusiti alternativne rešitve. Na primer: Mladi imajo glavno vlogo pri uresni- 4.3.2 Prilagodljivost čevanju programa prilagajanja. Dvaindvajsetega januarja 2021 so mladi iz več kot 115 držav zače- Opisnik (3.2): Obvladati prehode in izzive v kom- li globalni poziv mladim k prilagajanju z naslovom pleksnih situacijah, povezanih s trajnostnostjo, ter Prilagodi se za našo prihodnost (‘Adapt for our Futu- sprejemati odločitve glede prihodnosti ob upošte- re’). Cilj te pobude je mlade generacije pripraviti na vanju negotovosti, dvoumnosti in tveganj. prehod k zelenemu razvoju, odpornemu na podneb- ne spremembexvi (CTR 13). Pri prilagodljivosti gre za to, da smo prožni in smo se sposobni prilagoditi novim situacijam in spre- membam v našem kompleksnem svetu. 56 Bistveno 4.3.3 Raziskovalno mišljenje je, da se učeči se zmorejo spopasti z negotovostjo glede prihodnosti in dvoumnostjo zagonetnih pro- Opisnik (3.3): Z raziskovanjem in povezova- blemov trajnostnosti ter z njihovim morebitnim ra- njem različnih disciplin, s pomočjo ustvarjalnosti zvojem. Kompetenca prilagodljivosti naj bi učeče se in eksperimentiranja z novimi idejami ali metoda- opremila s sposobnostjo soočanja s kompromisi na mi razmisliti o možnih odnosih. področju trajnostnosti, npr. okoljskimi vplivi in druž- benimi posledicami ter ekonomskimi vidiki. Nada- xvi Poziv k ukrepanju je na voljo na https://klimaatadaptatiegroningen. lje, učeči se bi se morali počutiti opolnomočene za nl/en/young-people-call-on-world-leaders-to-adapt-for-the-future . 24 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Raziskovalno mišljenje stremi k spodbujanju ustvar- 4.4 Ukrepanje jalnosti, da bi si lahko zamislili alternativne prihod- nosti. Z upoštevanjem različnih ved, tradicij in kul- za trajnostnost tur na transdisciplinaren način lahko raziskovalno mišljenje pomaga učečim se ustvariti vizije prihod- Ukrepanje za trajnostnost spodbuja nosti za krožno gospodarstvo (CTR 12) in družbo učeče se, da ukrepajo na individualni in (CTR 11). Za premik od linearnih vzorcev proizvo- kolektivni ravni, da bi oblikovali trajnostne pri- dnje in potrošnje h krožnim potrebujemo kombina- hodnosti, kolikor je to mogoče. Poleg tega poziva cijo ustvarjalnega razmišljanja in eksperimentiranja učeče se, da zahtevajo ukrepanje tistih, ki imajo z novimi idejami ter pristopi. moč uvesti spremembe. Ker bodo inovacije, s katerimi bomo dosegli krožno Zadnja štiri desetletja so bila toplejša kot katera gospodarstvo, spremenile našo družbo, bodo pri- koli prej vse od leta 185060 dalje in glede na po-nesle tudi nove oblike družbenih interakcij in nove večanje človekovih aktivnosti je malo verjetno, da kulturne prakse. Na primer spletne platforme, kjer si bomo ta trend obrnili, če ne bomo ukrepali v smeri bodo ljudje izmenjevali oblačila, souporabljali avto- doseganja sistemskih preobrazb. mobile in zmanjševali količino zavržene hrane. Transformacije, ki so potrebne za trajnostnost, ne Raziskovalno mišljenje torej zahteva kognitivne omogočajo samo tehnološke spremembe, tem- procese in uporabo intuicije. Obravnavana vpra- več tudi kulturne in družbene spremembe ter ve- šanja in uporabljeni pedagoški pristopi v vzgoji in denjski premiki in institucionalne reforme.61 Zaradi izobraževanju za trajnostnost spodbujajo učeče se, tega se mora množica deležnikov na lokalni rav- da razvijejo sposobnosti ustvarjalnega mišljenja na ni aktivno angažirati za oblikovanje in doseganje podlagi trditev, ki poudarjajo tesne povezave med globalnih preobrazb za bolj trajnosten planet. 62 xviii obojim.59 Posamezniki sprejemajo vsakodnevne odločitve, ki vplivajo na trajnostnost, naj gre za učeče se, po- Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in trošnike, proizvajalce, zaposlene, oblikovalce poli- odnosov (O): tik ali predstavnike organizacij oz. skupnosti. Vsi ti posamezniki lahko sodelujejo pri ustvarjanju novih Z: ve, da se moramo lotiti problemov trajnost- paradigem, ki bi lahko privedle do globalne trajno- nosti s pomočjo kombiniranja različnih ved, stnosti63 prek individualnih pobud, angažiranosti in kultur znanja in pogledov, da bi sprožili sis-sodelovanja na ravni skupnosti ali regije, ali pa prek temske spremembe. globalnih partnerstev za doseganje CTR. S: zna združiti informacije glede trajnostnosti in Trajnostnega planeta ne moremo doseči z majhni-podatke iz različnih disciplin. mi, enkratnimi dejanji; potrebujemo dosleden in O: zavezan je k obravnavanju izzivov in prilož- dolgoročen pristop.64 Na primer odločitve glede nosti trajnostnosti z različnih zornih kotov. vrste mobilnosti (CTR 11), ki jo bomo izvajali, ali glede tega, katere ponudnike energije bomo izbrali Na primer: ‘Zmanjšati, ponovno uporabiti, recikli- za svoj dom in poslovne prostore (CTR 7), bodo vpli- rati’ je znan koncept krožnega gospodarstva, pri- vale na okolje. Krožni izdelki imajo daljšo življenjs- stop raziskovalnega mišljenja pa lahko pomaga ko dobo in jih je laže popraviti, s čimer povečamo spremeniti odpadke v dragocen vir. Program ekošol je pripravil številne ideje za obvladovanje odpadkov, xviii Skupno raziskovalno središče trenutno razvija inovativne strategije za trajnostnost (S4), tj. novo generacijo razvojnih strategij ki lahko pomagajo raziskati vprašanje odpadkov z za mesta, regije in države, ki gradijo na pristopu pametne različnih zornih kotovxvii (CTR 12). specializacije in ga bistveno razširjajo. Več na: https://s3platform. jrc.ec.europa.eu/documents/20125/263187/Philip%20McCann. SMARTER%20conference%206%20October.%20JRC%20S4%2B. pdf/3b7a33e2-f696-4796-d22f-76c6e130cbfc? xvii Https://www.ecoschools.global/trash-hack-ideas. version=1.1&t=1619520703991 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 25 njihovo obstojnost, ponovno in institucionalne zavezanosti k trajnostnosti. Lahko uporabnost, možnost nadgradnje pa je tudi usmerjena na trg in si prizadeva za zelene in popravila,65 (CTR 12). inovacije ali promocijo sprememb življenjskega slo- ga in vedenja. Zeleni prehod je ena najpomembnej- Ukrepanje za trajnostnost bi moralo ših strateških prednostnih nalog EU, vloga vlad pri vključevati pripravljenost odločevalcev, da premagovanju izzivov, povezanih s tem, pa postaja sprejemajo odločitve tako, da lahko dejavnosti vse bolj pomembna. Številni Evropejci zahtevajo učečih se dejansko vplivajo na trajnostnost. spopadanje s problemi trajnostnosti pri tistih, ki so Primeri dejanj, ki jih ljudje lahko izvedejo posame- odgovorni za oblikovanje in izvajanje politik, saj so zno v okviru svojih skupnosti, 66 vključujejo: glaso-prav oni odgovorni za našo prihodnost in za priho- vanje za kandidate, ki se zavzemajo za okolje; dnost prihodnjih generacij. Ko so jih povprašali o prostovoljstvo; spoznavanje s člani lokalnih svetov; tem, kdo je odgovoren za spopadanje s podnebnimi uvajanje programov za krepitev zmogljivosti in iz- spremembami, so Evropejci iz sedemnajstih držav vajanje kolektivnih ukrepov. članic postavili nacionalne vlade na prvo mesto, iz petih držav članic so na prvo mesto postavili po- Učenje za okoljsko trajnostnost lahko pomaga slovni in industrijski sektor, tisti iz preostalih petih nam kot posameznikom, da prepoznamo korake, držav članic pa EU.69 mehanizme in ukrepe ter kot refleksivna, odločna in skrbna 67 družba zmanjšamo naš vpliv na okolje Politična angažiranost učeče se opolnomoči, da (zmanjšamo svoj okoljski/ekološki odtisxix). Poleg postanejo nosilci sprememb in sodelujejo v razpravi, tega nam lahko pomaga bolj pozitivno prispevati v ki vpliva na njihovo prihodnost. Poleg tega učečim okolje.68 Učenje za okoljsko trajnostnost lahko po-se pokaže, da imajo majhna dejanja lahko obsežne maga opremiti vse ljudi z znanjem, spretnostmi in globalne posledice in da z vključevanjem drugih s odnosi, ki so potrebni za razmišljanje, načrtovanje in pomočjo idej in dejavnosti, ki spodbujajo refleksijo, ukrepanje oz. zahtevanje ukrepanja za trajnostnost lahko vsak prispeva k politični angažiranosti. (CTR 4, podcilj 4.7). Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in odnosov (O): 4.4.1 Politična angažiranost Z: seznanjen je s politikami, ki dodeljujejo odgovornost za okoljsko škodo (npr. »plača ones- Opisnik (4.1): Za krmarjenje po političnem sis- naževalec«). temu opredeliti politično odgovornost za netraj- nostno vedenje in zahtevati učinkovite politike za S: zna prepoznati relevantne družbene, politične trajnostnost. in ekonomske deležnike v lastni skupnosti in regiji, ki bi lahko reševali problem trajnost- Politična angažiranost je zmožnost pozitivno vpliva- nosti. ti na skupno prihodnost z mobiliziranjem političnih odločevalcev, da ukrepajo za doseganje sprememb. O: zahteva politično odgovornost za netrajnost- Politična angažiranost zahteva zmožnost analiziran- no vedenje. ja konteksta, zaznavanja možnih poti za napredek Na primer: Primeri mladih, ki so še posebej glasno programa in prepoznavanje ključnih deležnikov, ki bi zahtevali politično ukrepanje vlad, vključujejo giba- nam lahko pomagali doseči trajnostnost. nje Petki za prihodnost (angl. Fridays for Future)xx Politična angažiranost je lahko osredotočena na za- in Upor proti izumrtju (angl. Extinction Rebellion)xxi govarjanje sprememb v normah, pravilih, predpisih (CTR 13, 16). xix Ljudje lahko izračunajo okoljske vplive svojih potrošniških vzorcev xx Https://fridaysforfuture.org/ na spletni strani https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumerFootprint. html. xxi Https://rebellion.global/. 26 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 4.4.2 Kolektivno ukrepanje Individualna iniciativa temelji na tem, da oseba ve, katere vrste ukrepov so Opisnik (4.2): Ukrepati za doseganje spre- možne, da zaupa v lasten potencial memb v sodelovanju z drugimi. vpeljevanja sprememb (notranji lokus nad- zora) in je pripravljena ukrepati. 72 Kolektivno ukrepanje kot kompetenca izhaja iz spoznanja, da je vloga skupnosti in civilnodružbenih Prepoznavanje možnih vrst ukrepov in zavedanje organizacij pri doseganju trajnostnosti temeljnega lastnega potenciala v zvezi s problemi trajnostnosti pomena.70 Kolektivno ukrepanje poziva k usklaje-sta prva koraka, ki ju moramo izvesti, da bi lahko vanju in sodelovanju med vrstniki. S skupnim ukre- pokazali pobudo kot posamezniki. Vendar indivi- panjem in prizadevanjem za doseganje istega cilja dualna iniciativa ni odvisna samo od priložnosti za lahko ljudje najdejo priložnosti in se spopadejo z ukrepanje in od posameznikovega samozavedanja izzivi ter tako učinkovito prispevajo k reševanju pro- ter samoučinkovitosti. Ima tudi močan odnosni vidik blemov trajnostnosti na lokalni ravni. Vse skupaj bo – pripravljenost za ukrepanje. imelo vpliv na globalni ravni. Individualna iniciativa spodbuja podjetnostni na- Kolektivno ukrepanje razvija »sposobnost učečega čin mišljenja posameznikov in jih opolnomoči, da se in pripravljenost za kritično sodelovanje v demo- prevzamejo pobudo v lastnem življenju. 73 Ko po-kratičnih procesih na področju človeške rabe narav- samezniki postanejo aktivni na osebnem področju, nih virov in odvisnosti od njih«.71 lahko delujejo kot nosilci sprememb in vzorniki ter navdihnejo svoje vrstnike, za doseganje trajno- Primeri znanj (Z), spretnosti (S) in stnosti. S tem bi morda lahko odpravili mite o ve- odnosov (O): denju, povezanem s trajnostnostjo, npr. trajnostni Z: ve, kako sodelovati z različnimi udeleženci, življenjski slog je dražji od netrajnostnega in slabše da bi ustvaril vključujoče vizije bolj trajnostne kakovosti. prihodnosti. Nadalje individualna iniciativa spodbuja ljudi, da S: zna ustvariti transparentne in vključujoče pro-ukrepajo preventivno, kadar bi določeno ukrepa- cese ter procese, osredotočene na skupnost. nje ali neukrepanje lahko imelo škodljive posledi- ce za zdravje ljudi in vseh živih bitij (previdnostno O: pripravljen je sodelovati z drugimi, da bi pod- načelo).74 Namesto da čakamo na dokaze, preden vomili o statusu quo. ukrepamo, je v primerih negotovosti morda bolje Na primer: Kolektivno ukrepanje narašča v digi- ukrepati takoj, saj bi bilo lahko preveč škodljivo ali talni dobi, omogoča pa ga tehnologija, npr. Izobra- prepozno, če bi čakali na dokaze. 75, 76 ževalna koalicija za podnebje (angl. European Edu- Primeri znanja (Z), spretnosti (S) in cation for Climate Coalition),xxii digitalna platforma, odnosov (O): ki omogoča članom izkustvene skupnosti, da kolek- tivno sprejemajo odločitve, delujejo sodelovalno in Z: ve, da je treba ukrepati preventivno, kadar skupaj ustvarjajo rešitve za trajnostnost (CTR 13). bi določeno ukrepanje ali neukrepanje lahko škodovalo zdravju ljudi in vseh živih bitij (pre- vidnostno načelo). 4.4.3 Individualna iniciativa S: zmožen je ukrepati hitro, tudi v primeru nego- Opisnik (4.3): Prepoznati lasten potencial za tovosti in nepredvidenih dogodkov, pri čemer trajnostnost in aktivno prispevati k izboljšanju upošteva previdnostno načelo. možnosti za skupnost in planet. O: je samozavesten glede napovedovanja traj- nostnih sprememb in vplivanja nanje. xxii Https://education-for-climate.ec.europa.eu/community/home. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 27 Na primer: Predmeti kot npr. znanje za ukrepanje, ki je del mednarodnega magistrskega študijskega programa okoljske in trajnostne študije na Univerzi v Lundu, omogočajo študentom praktično izkušnjo sodelovanja v resničnem svetu z družbenimi akterji, kot so občine, organizacije, podjetja in organizacije tretjega sektorja, pri projektu, ki promovira trajno- stnostxxiii (CTR 16, 13). xxiii Projekti, razviti v okviru predmeta znanje za ukrepanje, so na voljo na https://www.lumes.lu.se/article/2019-knowledge-action- projects in vsebujejo informacije o različnih kompetencah, ki jih ta dejavnost izkustvenega učenja razvija. 28 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 5 Poti naprej Visokokakovostna, vključujoča vzgoja in izobraže- - ustvarjanje učnih priložnosti s ciljem razvoja vanje ter usposabljanje izobraževalcev lahko poma- kompetenc za trajnostnost; gajo izboljšati družbene in okoljske pogoje. Družbe- - presojanje, kako dobro podpiramo učeče se pri no-ekološki problemi, kot so izguba biodiverzitete, razvoju spretnosti trajnostnosti. podnebne spremembe, onesnaževanje in neenakos- ti, lahko preprečijo dostop do izobraževanja in zapo- Glede na uporabo drugih EU-okvirov kompetenc slitve. Zaradi tega se ta družbeno-ekološka vpraša- lahko pričakujemo, da bodo spodaj našteti deležniki nja še naprej stopnjujejo v začaranem krogu. 77 uporabili okvir GreenComp v različne namene: - Državni, regionalni in lokalni oblikovalci politik Trajnostni življenjski slogi zahtevajo premik v na- se bodo morda sklicevali na okvir GreenComp v činu mišljenja in vedenju. Enakopravnost in pra- svojih politikah in delovnih programih, usmerje- vičnost za trenutne in prihodnje generacije mora- nih v izboljšanje učenja za okoljsko trajnostnost. mo postaviti v središče naših družb. Naš odnos z - Izvajalcem formalne in neformalne vzgoje, iz- okoljem mora temeljiti na občutku povezanosti z obraževanja ter usposabljanja bo okvir Green- naravo. Učenje za okoljsko trajnostnost bi moralo Comp morda koristil pri oblikovanju izobraže- opolnomočiti posameznike, da začnejo razmišljati valnih ponudb na splošni, poklicni, visokošolski celostno in dvomiti o nazorih, na katerih temelji naš in andragoški ravni. trenutni gospodarski sistem. Sočasno bi jih mora- - Izvajalci začetnega usposabljanja učiteljev in lo spodbuditi, da ukrepajo individualno in z drugimi nadaljnjega strokovnega razvoja se bodo lah- v smeri preoblikovanja naše družbe in oblikovanja ko sklicevali nanj pri pripravi učiteljev in izobra- trajnostnih prihodnosti za vse. Vseživljenjsko učenje ževalcev na poučevanje takšnih kompetenc za bi moralo vključevati kompetence za trajnostnost iz trajnostnost. različnih disciplin, da bi usposobilo sistemske misle- - Ponudniki storitev ocenjevanja in certificiranja ce in etične nosilce sprememb, ki jih potrebujemo za bi lahko ustvarili nove certifikate, ki priznavajo promoviranje trajnostne družbe.78 kompetence, opisane v okviru GreenComp. - Delodajalcem bo morda ustrezalo, da vključijo Okvir GreenComp opredeljuje, kaj je potrebno za kompetence za trajnostnost v svoje strategije trajnostno razmišljanje in ukrepanje, tako indivi- zaposlovanja ali programe razvijanja nadarje- dualno kot kolektivno. Deležniki, s katerimi smo nosti. se posvetovali, so omenili, da takšne opredelitve - Tisti, ki spremljajo razvoj človeškega kapitala na ne potrebujejo samo oblikovalci politik in izvajalci državni ali mednarodni ravni za potrebe statisti- vzgoje, izobraževanja in usposabljanja, temveč tudi ke/merjenja, lahko uporabijo okvir za izboljšanje zasebni sektor in delodajalci na splošno. trenutnih kazalnikov ali za razvoj novih. Tako kot preostali EU-okviri kompetenc je tudi okvir - Raziskovalni organi lahko uporabijo okvir Green- GreenComp nepredpisujoč. Nudi idejni referenčni Comp za empirične raziskave o tem, kako okviri model, ki ga lahko uporabijo vsi udeleženci v vseživ- vplivajo na učne dosežke učečih se ali katere ljenjskem učenju pri doseganju različnih ciljev, npr.: pedagoške prakse so najprimernejše za razvoj - ozaveščanje o pomenu učenja za okoljsko traj- njihovih kompetenc GreenComp. nostnost; GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 29 - Pripravljavcem opisov poklicev ali poklicnih kva- Razmisliti je treba tudi o pristopu na ravni celot- lifikacij in standardov bo okvir GreenComp mor- ne šole. Poučevanje in učenje za trajnostnost med da koristil pri posodabljanju profilov delovnih vsakodnevnimi dejavnostmi in interdisciplinarno je mest ali ustvarjanju novih. zahtevno. Šole bi se morale odločiti za vzpostavitev kulture trajnostnosti in podpirati poklicno usposab- To je samo nekaj primerov možnih uporab okvira ljanje. Celostni pristop na ravni šole bi le-tem olaj- GreenComp, ki – tako kot preostali EU-okviri kom- šal ta proces in podprl organizacijske spremembe. petenc – ni zavezujoč. Njegova uporaba bo odvisna od njegove relevantnosti in uporabnosti za posa- Močno spodbujamo uporabo okvira GreenComp pri mezno potencialno skupino deležnikov. vseživljenjskem učenju za trajnostnost. Hkrati pa močno priporočamo, da se okvir prilagodi potrebam Ključni vprašanji sta, katere pedagoške prakse upo- in različnim ozadjem učečih se ter kontekstu. rabiti in kako vanje vključiti učne dosežke. Primeri pedagoških praks, ki bi bile lahko učinkovite pri ra- zvoju kompetenc, navedenih v okviru GreenComp, vključujejo: - aktivno učenje; - osredinjenost na učečega se, na temelju snova- nja, projektnega ali transformativnega (situacij- skega) učnega konteksta; - igrifikacijo; - igre vlog, eksperimentalne igre in simulacije; - analizo študij primerov iz resničnega življenja, vzetih iz lokalnega konteksta; - kombinirano in spletno učenje; - projektno učenje; - učenje na prostem; - sodelovalno učenje (sodelovanje z zunanjimi partnerji). Strokovnjaki in deležniki, s katerimi smo se pos- vetovali med pripravo okvira, so poudarili potrebo po upoštevanju konteksta, npr. stopnje izobrazbe, šolskega okolja in lokalne skupnosti. Učni pristopi lahko vključujejo digitalne tehnologije za podporo učečim se pri pridobivanju kompetenc. Hkrati pa morajo upoštevati vpliv digitalnih tehnologij na po- dročju trajnostnosti. Doživljanje trajnostnosti (izkustveno učenje) je bi- stveno za spodbujanje sprememb v načinu miš- ljenja. To pa lahko spodbudi spremembe v vzorcih proizvodnje in potrošnje. Dober primer tega je spod- bujanje dobrih praks na področju zmanjševanja od- padkov, ponovne uporabe, popravil ali souporabe med učečimi se. 30 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Glosar Cilji trajnostnega razvoja (CTR) obsegajo17 globalnih ciljev, ki so jih obja-vili Združeni narodi leta 2015 v Agendi 2030. Prizadevajo si za to, da bi Cilji trajnostnega razvoja vse države in sektorji partnersko sodelovali pri obravnavanju ključnih izzivov trajnostnega razvoja do leta 2030.xxiv Učenje, ki se izvaja v organiziranem in strukturiranem okolju, kot je vzgojno-izobraževalna ustanova ali ustanova za usposabljanje, ali pa na delov-Formalno učenje nem mestu, in je izrecno poimenovano kot učenje. Formalno učenje je na- črtno in se po navadi zaključi s spričevalom. V kontekstu okvira GreenComp je kompetenca razumljena kot skupek znan-Kompetenca ja, spretnosti in odnosov. Kompleksen sistem je sistem, ki je sestavljen iz številnih komponent, ki so-učinkujejo na načine, ki jih je zelo težko predvideti zaradi odnosov med temi Kompleksen sistem komponentami (odvisnost, konkurenčnost, odnosi med njihovimi deli ali med danim sistemom in njegovim okoljem). Načrtovana zastarelost (angl. planned obsolescence) se nanaša na širok nabor tehnik, s katerimi lahko proizvajalci skrajšajo funkcionalno življenjsko Načrtovana zastarelost dobo izdelkov. S tem prisilijo potrošnike k prezgodnjim menjavam, da lahko nadaljujejo s prodajo na zasičenih trgih.xxv Učenje, ki je vpeto v načrtovane dejavnosti, ki niso izrecno poimenovane kot Neformalno učenje učenje, ampak vsebujejo pomembno učno izkušnjo. Neformalno učenje je načrtno in se po navadi ne zaključi s spričevalom. Odnosi Odnosi so motivatorji uspeha. Vključujejo vrednote, težnje in prioritete. Omejene planetarne zmogljivosti se nanašajo na devet procesov. Ti uravna-Omejene planetarne vajo stabilnost in odpornost sistemov na Zemlji ter z dokazi podprte ome-zmogljivosti jitve, znotraj katerih lahko človeštvo ostane varno, se razvija in uspeva tudi v prihodnjih generacijah.xxvi xxiv Https://commission.europa.eu/publications/sustainable-europe-2030_en xxv Https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2016/581999/EPRS_BRI(2016)581999_EN.pdf xxvi Https://www.stockholmresilience.org/research/planetary-boundaries.html GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 31 Previdnostno načelo je pristop, ki svetuje previdnostne ukrepe, npr. izogiban-Previdnostno načelo je ali blaženje, v primeru inovacij, ki bi lahko povzročile škodo in za katere še niso na voljo podrobna znanstvena spoznanja. Učenje, ki je posledica vsakodnevnih dejavnosti, povezanih z delom, družino Priložnostno učenje ali prostim časom. Ni organizirano ali strukturirano in ga v večini primerov učeči se ne izvaja načrtno. Spretnosti so sposobnost uporabiti znanje, strokovno znanje in izkušnje za dokončanje nalog in reševanje problemov. Spretnosti so lahko kognitivne Spretnosti (vključujejo uporabo logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) ali praktične (vključujejo ročno spretnost in uporabo metod, materialov, orodij in instrumentov). Transformativno učenje presega pridobivanje spretnosti in znanja. Učečim se pomaga razmisliti o tem, kako pridobivajo in oblikujejo znanje. Pomaga jim tudi, da se začnejo zavedati lastnih predpostavk in predpostavk drugih Transformativno učenje ter jih kritično obravnavajo. To lahko privede do sprememb v razmišljanju, zaznavanju, prepričanjih in vrednotah, kar lahko preoblikuje način, kako učeči se razume svet okoli sebe. V kontekstu okvira GreenComp trajnostnost pomeni dajati prednost potre-Trajnostnost bam vseh živih bitij in planeta tako, da poskrbimo, da človeška aktivnost ne preseže omejenih planetarnih zmogljivosti. V kontekstu okvira GreenComp je cilj učenja za okoljsko trajnostnost krepiti trajnostni način mišljenja od otroštva do odraslosti ob razumevanju, da smo Učenje za okoljsko ljudje del narave in od nje odvisni. Učeči se pridobijo znanje, spretnosti in trajnostnost odnose, ki jim pomagajo postati nosilci sprememb ter prispevati individualno in kolektivno k oblikovanju prihodnosti v okviru omejenih planetarnih zmogljivosti. Učni dosežki so izjave o tem, kaj učeči se zna, razume in je zmožen storiti Učni dosežki po koncu učnega procesa. Učne dejavnosti, ki jih izvajamo vse življenje, da bi širili ali izboljšali kom-Vseživljenjsko učenje petence, znanje, spretnosti in kvalifikacije iz osebnih, družbenih ali poklicnih razlogov. 32 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Zagonetni problem je problem ali vprašanje politike, ki ga je težko rešiti, saj je kompleksno in slabo strukturirano. Obsega številne nedokončane, ne-Zagonetni problem obvladljive, sporne, izpodbijane in razvijajoče se zahteve, ki jih je težko prepoznati ali povezati. Pogosto nima ene same rešitve. Znanje je rezultat usvajanja teoretičnih informacij in podatkov z učenjem. Znanje Znanje je skupek dejstev, načel, teorij in praks, povezanih z delovnim ali študijskim področjem. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 33 Viri 13 Rockström, J., Stellen, W., Noone, K., Persson, Ä., Chapin, 1 UNESCO, 2021. Learn for Our Planet. Paris: UNESCO. F. S. III, Lambin, E. F., Lenton, T. M., Scheffer, M., Folke, C., Schellnhuber, H. J., Nykvist, B., De Wit, C. A., Hughes, T., Van 2 European Commission, 2018. Council Recommen-der Leeuw, S., Rodhe, H., Sörlin, S., Snyder, P. K., Costanza, dation of 22 May 20J8 on key competencies for li-R., Svedin, U., Falkenmark, M , Karlberg, L, Corell, R. W., Fa-felong learning. European Commission. Dostopno na bry, V. J , Hansen, J., Walker, B., Liverman, D., Richardson, K https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=- , Crutzen, P, Foley, J. A., 2009. ‘A Safe Operating Space for CELEX:32018H0604(01)&from=EN. Humanity’, Nature, 461(7263), 472–475. 3 European Commission. Strategy. Dostopno na https:// 14 Wiek, A., Withycombe, L., Redman, C.L., 2011. Key com-ec.europa.eu/info/strategy_en. petencies in sustainability: a reference framework for 4 European Commission. A European Green Deal. Dostopno academic program development. Sustainability Science na https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/prio- 6(2):203–218. rities-2019-2024/european-green-deal_en#documents. 15 Brundiers, K., Barth, M., Cebrian, G., Cohen, M., DidZ, L., Dou- 5 European Commission, 2020. European Skills Agenda for cette-Remington, S., Dripps, W., Habron, G., Harre, N , Jar-sustainable competitiveness, social fairness and resilien- chows, M., Losche, K., Michel, J., Mochizuki, Y., Rieckmann, ce. Dostopno na https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catI- M., Parnell, R., Walker, P., Zint, M., 2021. Key competencies d=1223&langId=en. in sustainability in higher education – toward an agreed- 6 European Commission, 2020. Communication from the upon reference framework. Sustainability Science, 16(1), Commission to the European Parliament, the Council the 13–29. European Economic and Social Committee and the Com- 16 Bianchi, G., 2020. Sustainability competencies, Joint mittee of the Regions on Achieving the European Educa-Research Centre, European Commission. Dostopno na tion Area by 2025. Dostopno na https://education.ec.euro- https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ pa.eu/. JRC123624. 7 European biodiversity strategy: ‘Bringing Nature Back into 17 Mezirow, J., 1978. Perspective transformation. Adult edu-our Lives’, 2020. Dostopno na https://ec.europa.eu/envi- cation, 28(2), 100–110. ronment/strategy/biodiversity-strategy-2030_en. 18 Simsek, 2012. Transformational learning. Encyclopaedia 8 Bianchi, G , 2020. Sustainability competencies, Joint of the sciences of learning, 3341–3343. Research Centre, European Commission. Dostopno na 19 Bianchi, G , Sustainability competencies, EUR 30555 EN, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ Publications Office of the European Union, Luxembourg, JRC123624. 2020, ISBN 978-92-76-28408-6, doi:102760/200956, 9 Churchman, C. W, 1967. Wicked Problems. Management JRCI23624. Dostopno na https://publications.jrc.ec.europa. Science, 14 (4): B141–B142 eu/repository/handle/JRC123624. 10 Molderez, l., Ceulemans, K., 2018. The power of art to 20 Carolan, M S. 2006. Scientific knowledge and environmen-foster systems thinking, one of the key competencies of tal policy: why science needs values. Environmental Scien-education for sustainable development. Journal of Clea- ces, 3(4), 229–237. ner Production, 186, 758–770. 21 Sipos, Y., Battisti, B., Grimm, K., 2008. Achieving transfor- 11 Bianchi, G., 2020. Sustainability competencies, Joint mative sustainability learning: engaging head, hands and Research Centre, European Commission. Dostopno na heart. International journal of sustainability in higher edu- https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ cation. JRC123624. 22 Phelan, A.M., 2004. Rationalism, complexity science and 12 UNESCO. Sustainable Development. Dostopno na https:// curriculum: a cautionary tale. Complicity. An International www.unesco.org/en/education/sustainable-development. Journal of Complexity and Education, Vol. 1 No. 1, str. 9–17. 34 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 23 Carolan, M. S, 2006. Scientific knowledge and environmen-wellbeing intervention. International Journal of Wellbeing, tal policy: why science needs values. Environmental Scien-5(4). ces, 3(4), 229–237. 39 Thompson, T., 2021. Young people's climate anxiety re- 24 Remington-Doucette, S. M , Connell, K. Y. H., Armstrong, C. vealed in landmark survey. Nature, vol. 597(7878), str. M., Musgrove, S. L. (2013). Assessing sustainability edu- 605–605. cation in a transdisciplinary undergraduate course focu- 40 European Environment Agency, 2019. The European Envi-sed on real-world problem solving: A case for disciplinary ronment—State and Outlook 2020: Knowledge for Transi- grounding. International Journal of Sustainability in Higher tion to a Sustainable Europe. Education. 41 Rockström, J., Steffen, W., Noone, K., Persson, Å., Chapin, 25 Sleurs, W., 2008. Competencies for ESD teachers. A fra-F. S. III, Lambin, E. F., Lenton, T. M., Scheffer, M., Folke, C., mework to integrate ESD in the curriculum of teacher trai-Schellnhuber, H. J., Nykvist, B., De Wit, C. A., Hughes, T., Van ning institutes. CSCT, Comenius, 2. der Leeuw, S., Rodhe, H., Sörlin, S., Snyder, P. K., Costanza, 26 Jickling, B., Sterling, S. (ur.). (2017). Post-sustainability and R., Svedin, U., Falkenmark, M., Karlberg, L., Corell, R. W., Fa-environmental education: Remaking education for the fu- bry, V. J., Hansen, J., Walker, B., Liverman, D., Richardson, K., ture. Springer. Crutzen, P., Foley, J. A., 2009. ‘A Safe Operating Space for 27 Churchman, C. W., 1967. Wicked Problems. Management Humanity’, Nature, 461(7263), 472–475. Science, 14 (4): B141–B142. 42 Wals, A. E., Benavot, A., 2017. Can we meet the sustainabi- 28 Mezirow, J., 1997. »Transformative Learning: Theory to lity challenges? The role of education and lifelong learning. Practice«. New Directions for Adult and Continuing Educa- European Journal of Education, 52(4), 404-413. tion. 1997 (74): 5–12. doi:10.1002/ace.7401. 43 Molderez, I., Fonseca, E., 2018. The efficacy of real-world 29 Phelan, A. M., 2004. Rationalism, complexity science and experiences and service learning for fostering compe-curriculum: a cautionary tale. Complicity: An International tencies for sustainable development in higher education. Journal of Complexity and Education, Vol. 1 No. 1, str. Journal of Cleaner Production, 172, 4397–4410. 9–17. 44 Churchman, C. W., 1967. Wicked Problems. Management 30 OECD, 2018. The future of education and skills: Education Science, 14 (4). 2030. OECD Education Working Papers. 45 Sala, A., Punie, Y., Garkov, V., Cabrera Giraldez, M., 2020. Li- 31 Veugelers, W., 2000. Different ways of teaching values. feComp: Evropski okvir za osebne in socialne ključne kom- Educational review, 52(1), 37–46. petence ter učenje učenja. Skupno raziskovalno središče, Evropska komisija. Dostopno na https://joint-research-cen- 32 Agyeman, J., Bullard, R. D., Evans, B., 2002. Exploring the tre.ec.europa.eu/lifecomp_en. nexus: Bringing together sustainability, environmental jus- tice and equity. Space and polity, 6(1), 77–90. 46 Flint, R. W., McCarter, W., Bonniwell, T., 2000. Interdisciplinary education in sustainability: links in secondary and higher 33 Dasgupta, P., 2021. The Economics of Biodiversity: the education: The Northampton Legacy Program. International Dasgupta Review. HM Treasury. Journal of Sustainability in Higher Education. 34 Sala, A., Punie, Y., Garkov, V., Cabrera Giraldez, M., 2020. Li- 47 Giangrande, N., White, R. M., East, M., Jackson, R., Clarke, T., feComp: Evropski okvir za osebne in socialne ključne kom-Saloff Coste, M., Penha-Lopes, G., 2019. A competency fra- petence ter učenje učenja. Skupno raziskovalno središče, mework to assess and activate education for sustainable Evropska komisija. Dostopno na https://joint-research-cen- development: Addressing the UN sustainable development tre.ec.europa.eu/lifecomp_en. goals 4.7 challenge. Sustainability, 11(10), 2832. 35 Thompson, T., 2021. Young people's climate anxiety re- 48 Kearins, K., Springett D., 2003. Educating for sustainability: vealed in landmark survey. Nature, vol. 597(7878), str. developing critical skills. Journal of management educa- 605–605. tion 27(2):188–204. 36 Pritchard, A., Richardson, M., Sheffield, D., McEwan, K., 49 Glasser, H., 2018. Toward robust foundations for sustaina-2020. The relationship between nature connectedness ble well-being societies: Learning to change by changing and eudaimonic well-being: A meta-analysis. Journal of how we learn. Sustainability, human well-being, and the Happiness Studies, 21(3), 1145–1167. future of education, 31–89. 37 Louv, R., 2008. Last child in the woods: Saving our children 50 Pearce, B. J., Ejderyan, O., 2020. Joint problem framing as from nature-deficit disorder. Algonquin books. reflexive practice: honing a transdisciplinary skill. Sustaina- 38 Capaldi, C. A., Passmore, H. A., Nisbet, E. K., Zelenski, J. M., bility science, 15(3), 683–698. Dopko, R. L., 2015. Flourishing in nature: A review of the 51 Wahl, D., 2016. Designing regenerative cultures. Triarchy benefits of connecting with nature and its application as a Press. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 35 52 Bishop, P., 2019 Anticipation: Teaching the Future. V: Poli R. 65 European Commission, 2020. Circular Economy Action (ur.) Handbook of Anticipation. Springer. Plan: For a cleaner and more competitive Europe. 53 Barth, M., Godemann, J., Rieckmann, M., Stoltenberg, U., Dostopno na https://environment.ec.europa.eu/topics/ 2007. Developing key competencies for sustainable de- circular-economy/first-circular-economy-action-plan_en. velopment in higher education. International Journal of 66 European Commission, 2020. Circular Economy Action Sustainability in Higher Education. Plan: For a cleaner and more competitive Europe. 54 Barth, M., Godemann, J., Rieckmann, M., Stoltenberg, U., Dostopno na https://environment.ec.europa.eu/topics/ 2007. Developing key competencies for sustainable de- circular-economy/first-circular-economy-action-plan_en. velopment in higher education. International Journal of 67 Von Der Leyen, U., 2021. 2021 State of the Union Address. Sustainability in Higher Education. Dostopno na https://ec.europa.eu/commission/presscorner/ 55 UNESCO. Futures literacy. Dostopno na https://en.unesco. detail/ov/SPEECH_21_4701. org/futuresliteracy/about. 68 Wals, A. E., Benavot, A., 2017. Can we meet the sustainabi- 56 Sala, A., Punie, Y., Garkov, V., Cabrera Giraldez, M., 2020. Lility challenges? The role of education and lifelong learning. feComp: Evropski okvir za osebne in socialne ključne kom- European Journal of Education, 52(4), 404–413. petence ter učenje učenja. Skupno raziskovalno središče, 69 European Commission, 2021. Special Eurobarometer 513 Evropska komisija. Dostopno na https://ec.europa.eu/jrc/ – Climate Change. Dostopno na en/lifecomp. https://europa.eu/euroba- rometer/surveys/detail/2273. 57 Bacigalupo, M., Kampylis, P., Punie, Y., Van den Brande, G., 70 Thompson, T., 2021. Young people's climate anxie-ty re-2016. EntreComp: Okvir podjetnostnih kompetenc. Skup- vealed in landmark survey. Nature, let. 597(7878), str. no raziskovalno središče, Evropska komisija. Dostopno 605–605. na https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ 71 Breiting, S., Mogensen, F., 1999. Action competence and JRC101581. environmental education, str. 350. Cambridge Journal of 58 Sala, A., Punie, Y., Garkov, V., Cabrera Giraldez, M., 2020. Li-Education, let. 29, št. 3, str. 349–353. feComp: Evropski okvir za osebne in socialne ključne kom- 72 Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evrops-petence ter učenje učenja. Skupno raziskovalno središče, ke unije (TFEU) [2016] Uradni list C202/1. Člen 191, 2. Evropska komisija. Dostopno na Dostopno na https://joint-research-centre.ec.europa.eu/lifecomp_en. https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar: 59 Daskolia, M., Dimos, A., Kampylis, P. G. (2012). Secondary 9e8d52e1-2c70-11e6-b497-01aa75ed71a1.0006.01/ Teachers' Conceptions of Creative Thinking within the Con- DOC_3&format=PDF. text of Environmental Education. International Journal of 73 Bacigalupo, M., Kampylis, P., Punie, Y., Van den Brande, G., Environmental and Science Education, 7(2), 269–290. 2016. EntreComp: Okvir podjetnostnih kompetenc. Skup- 60 IPCC, 2021. Summary for Policymakers. V: Climate Change no raziskovalno središče, Evropska komisija. Dostopno 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working na https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergover- JRC101581. nmental Panel on Climate Change. Dostopno na 74 Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske https://www.ipcc.ch/report/sixth-assessment-report- unije (TFEU) [2016] Uradni list C202/1. Člen 191, 2. Dos- working-group-i/. topno na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/ 61 Giovannini, E., Benczur, P., Campolongo, F., Cariboni, J., PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=EN. Manca, A. R., 2020. Time for transformative resilience: 75 European Environment Agency, 2021. With people and for the COVID-19 emergency. Skupno raziskovalno središče, people: Innovating for sustainability. Evropska komisija. Dostopno na https://www.eea.europa.eu/publications/ 62 Ardoin, N. M., Bowers, A. W., Gaillard, E., 2020. Environmen- with-people-and-for-people. tal education outcomes for conservation: A systematic re- 76 Earth Charter Commission, 2000. Dostopno na https:// view. Biological Conservation, 241, 108224. earthcharter.org/wp-content/uploads/2020/03/echarter_ 63 Bianchi, G., 2020. Sustainability competencies, Joint english.pdf?x75809. Research Centre, European Commission. Dostopno na 77 European Environment Agency, 2018. Dostopno na https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ https://www.eea.europa.eu/publications/unequal- JRC123624. exposure-and-unequal-impacts. 64 UNEP, 2021. GEO-6 for Youth. UNEP, Nairobi. Dostopno na 78 Bianchi, G., 2020. Sustainability competencies, Joint https://www.unep.org/resources/geo-6-youth. Research Centre, European Commission. Dostopno na https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/ JRC123624. 36 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Priloga 1 – Primeri uporabe Spodnji primeri uporabe prikazujejo uporabnost Kljub trenutnemu stanju Fatima verjame, da ima to 12 kompetenc za trajnostnost pri soočanju z izzivi. prostrano območje ogromno potenciala: Glede na to, da vsako dejanje vpliva na planet in - zamišlja si družine na pikniku ob vikendih; vsa živa bitja, je vsak izziv potemtakem izziv trajno- - šole bi lahko organizirale poučne ekskurzije; stnosti. Ti primeri uporabe kažejo, kako je vseh 12 - reka ima potencial za številne športne dejavno- kompetenc za trajnostnost medsebojno povezanih sti, npr. veslanje ali kajakaštvo; in enako pomembnih. Priporočamo razvoj vseh 12 - ljudje bi lahko uživali v naravi, ne da bi jim bilo kompetenc za trajnostnost, pri čemer se lahko raven treba potovati daleč, in bi lahko tu preživljali strokovnosti v posameznih kompetenci razlikuje, od- svoje proste dneve. visno od ozadja učečega se, potreb in konteksta. Poleg tega bi prihodnje generacije in druge vrste imele koristi od zdravega okolja ( podpiranje pra- Primer uporabe 1 vičnosti). Takšna je njena vizija ( pismenost za prihodnost; razmišljanje na podlagi vrednot). Fatima je učiteljica, ki ji učenci veliko pomenijo in jim Motivirana je za uresničitev te vizije za svojo skup- želi organizirati pouk na prostem. Ve, da bi jim koris- nost, če bi člani njene skupnosti imeli enako vizijo tilo, če bi preživeli več časa v naravi ( promoviranje ( kolektivno ukrepanje). narave). Vendar ugotovi, da je to nemogoče zaradi S svojo vizijo v mislih je začela določati temeljne obupnega stanja naravne okolice v njeni skupnosti, vzroke za trenutni problem trajnostnosti, povezan s vključno z reko. Lokalni prebivalci celo raje potujejo tem zelenim območjem. Prepoznala je neposredne v druge kraje znotraj regije, da preživijo čas v naravi. in posredne vzroke, poudarila človeške vzroke in jih Zaradi svoje nagnjenosti k poizvedovanju ( kritično razvrstila glede na reverzibilnost in kompleksnost mišljenje; raziskovalno mišljenje) se Fatima ( sistemsko mišljenje; formuliranje problema; odloči pristopiti k temu izzivu kot k problemu traj- individualna iniciativa). Da bi dobila širšo sliko, nostnosti ( formuliranje problema; vrednotenje je Fatima prosila zaposlene v mestnem svetu za po- trajnostnosti). Ne samo da je to območje prema- moč. Ti so odgovorni za to območje in vedo, kateri so lo obiskano, ljudje še poslabšajo stopnjo onesnaže- glavni viri onesnaževanja in kdo je za to odgovoren nosti, kadar potujejo z avtom ali letalom v druge in ( kolektivno ukrepanje; politična angažira- bolj oddaljene kraje. nost). Danes reko onesnažujejo strupeni odpadki iz bližnje Na podlagi teh informacij je raziskala nove mož- industrijske cone in gospodinjski odpadki, npr. pla- nosti za spremembo lastne skupnosti, na primer stika. Okolica spominja na odlagališče odpadkov in z osredotočanjem na lokalna podjetja in iskanjem potrebuje sanacijo. Lokalna skupnost se temu delu pobud za ustvarjanje lokalnega središča krožnega regije izogiba, predvsem družine in ženske. Zaradi gospodarstva. To bi lahko pripomoglo k trajnostni zapuščenega videza se to območje zdi nevarno in uporabi virov in preprečilo uporabo strupenih sno- nezdravo. Zaradi njegovega propadanja obstaja vi ( raziskovalno mišljenje). Zaveda se, da so na možnost kriminala ( sistemsko mišljenje). voljo bolj trajnostne prakse od tistih, ki so trenutno v uporabi v bližnji okolici. Poleg tega bi bilo treba izuri- GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 37 ti delovno silo. Sočasno bi morali ljudje prevzeti bolj posvečajo različnim CTR. Vsaka skupina preuči do-zelen življenjski slog, na primer zmanjšati uporabo deljene CTR, vključno s podcilji in kazalniki. Raziščejo plastike za enkratno uporabo in se ji sčasoma po- posledice in trenutno stopnjo doseganja teh CTR na polnoma odpovedati ter se pogosteje sprehajati po ravni svoje skupnosti. Nazadnje morajo določiti in zelenih površinah. V povezavi s tem bi morale javne potrditi korake in priporočila glede ukrepov in poli- in zasebne naložbe dajati prednost uvedbi skupne- tike, da bi njihova skupnost dosegla te CTR do leta ga zelenega transporta tako za gospodinjstva kot 2030. podjetja. Njegovi skupini je bil dodeljen CTR 12 – odgovorna Fatima ve, da je dajanje dobrega zgleda učinko- proizvodnja in potrošnja. Polni elana so Aleks in člani vit način vzpostavljanja zaupanja in navdihovanja njegove ekipe na spletu poiskali številna dejstva in majhnih otrok. Zato se je, čeprav sprva precej nera- številke glede CTR in dobrih praks v povezavi s CTR da, nehala voziti z avtom do šole in se začela voziti 12 ( sistemsko mišljenje; kritično mišljenje). z avtobusom ( prilagodljivost). Skupaj z nekateri-mi starši je prosila šolsko menzo, da bi pripravljali Navdihnili so jih mladi po vsem svetu, ki ukrepajo za vegetarijanske obroke in vsak dan tudi eno vegan- dobrobit planeta, zato so se odločili razmisliti o tem, sko jed ( politična angažiranost, kolektivno kakšno skupnost si želijo v prihodnosti (pismenost ukrepanje). Ona sicer ni oz. za zdaj še ni vegeta-za prihodnost; vrednotenje trajnostnosti). Ustvarili rijanka ( prilagodljivost). Neko sobotno dopoldne so vizijo, zasidrano v načelih trajnostnostni, npr.: je organizirala lov na zaklad za celotno skupnost. - enakopravnost in pravičnost za sedanje in pri- Nagrada za tistega, ki bi zbral največ smeti, je vklju- hodnje generacije ( podpiranje pravičnosti); čevala pripomočke za ohranjanje opraševalcev, npr. - obnova narave za omejitev globalnega segre- marjetice in vrtnarska orodja – rabljena in v skupni vanja na 1,5 °C kot v predindustrijskih stopnjah lasti s skupnostjo. ( promoviranje narave). Zamislili so si prehod skupnosti h krožnemu modelu, kjer bi spodbujali vključenost in varnost, skupaj z od- Primer uporabe 2 govorno proizvodnjo in potrošnjo. Vendar je njihova skupnost še vedno daleč od krožne. To predstavlja Aleks je pravkar začel obiskovati četrti letnik sre- resno težavo za zdravje in dobrobit skupnosti ter lo- dnje šole na jugu Evrope. Aleks ni iz teh krajev, zato kalnega naravnega ekosistema in poglablja neena- mu je prostovoljstvo pomagalo pri vključevanju v kosti ( formuliranje problema). Zavedajo se, da je skupnost. Pomaga mu podpirati skupnost, v kateri zmanjšanje količine odpadkov eden glavnih stebrov odrašča ( podpiranje pravičnosti; individualna krožnega gospodarstva ( raziskovalno mišljenje). iniciativa), z obnavljanjem lokalnih parkov ( pro- Zato so prevzeli sistemski način razmišljanja, da bi moviranje narave). Aleks je npr. skupaj z drugimi odkrili vzroke in postavili izziv v kontekst ( sistem- prostovoljci pred kratkim obnovil park osnovne šole sko mišljenje). v bolj zapostavljeni soseski. Zdaj ga lahko otroci spet uporabljajo za ustvarjanje lastnih vrtičkov in s Da bi zmanjšali količino odpadkov v skupnosti, so tem obogatijo lokalno rastlinstvo in živalstvo (kolek- pripravili strategijo, povezano s cilji hierarhije ravna- tivno ukrepanje). nja z odpadki (glejte Sliko 6).xxvii Zadnje čase ga skrbi stanje planeta. Na družbenih Začeli so z najnujnejšimi dejavnostmi, pri čemer so medijih je izvedel, da doživlja ekotesnobo. Ker ga v sodelovanju s šolami uvedli izobraževalne dejav- je misel, da ne bi ničesar ukrenil, frustrirala, se je nosti. Starejši dijaki bi lahko npr. pomagali mlajšim prejšnji teden vpisal v raziskovalni krožek na šoli pravilno ločevati odpadke in jih reciklirati ( indivi- ( individualna iniciativa). Naslov vaj je Ali bomo dosegli CTR do leta 2030? Dijaki se v skupinah xxvii Direktiva 2008/98/es Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv. 38 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Hierarhija ravnanja z odpadki PREPREČEVANJE BREZ ODPADKOV PRIPRAVA ZA PONOVNO UPORABO RECIKLIRANJE PREDELAVA ODPADKI ODSTRAN- JEVANJE Slika 6: Hierarhija ravnanja z odpadki (Vir: Okvirna direktiva o odpadkih 2008 https://environment.ec.europa.eu/topics/waste-and-recycling/waste-framework-directive_en.) dualna iniciativa). Dijaki bi nato to znanje pos-In nazadnje, spodbujali bi preprečevanje odpad- redovali svojim družinam. Aleks bi s člani svoje eki- kov na dolgi rok. Oblikovalce politik bi prosili, da pe organiziral tudi čistilno akcijo v parkih okoli šole, odvračajo podjetja od oblikovanja izdelkov s krat- skupaj s člani skupnosti ( kolektivno ukrepanje). ko življenjsko dobo ( načrtovana zastarelost) in Po končani akciji bi poslali fotografije in pismo lo-spodbujali ljudi k manjši in kakovostnejši potrošnji. kalnemu svetu, v katerem bi zahtevali preventivne ukrepe, ki bi v prihodnje preprečevali smetenje ( po- litična angažiranost). S prijatelji bi vzpostavili izmenjevalnico oblačil, da bi ljudi spodbudili k ponovni uporabi virov in zmanjšali porabo virov. Tam bi si lahko izposodili in izmenjali oblačila, s čimer bi izpolnili zaobljubo k zmanjšanju kupovanja najnovejše mode (raziskovalno mišlje- nje). Aleks ima že od nekdaj rad nove stvari, družba pa ga je naučila, da oblačila predstavljajo del nje- gove identitete. Vendar se zaveda, da bi moral po- novno razmisliti o svojih prioritetah ( vrednotenje trajnostnosti, kritično mišljenje) in poiskati za-dovoljstvo v drugih stvareh ( prilagodljivost). Če bi bil ta model uspešen, bi lahko poiskali načine, kako ga razširiti na celotno skupnost. Hkrati pa bi imeli v mislih, da morajo transportne poti za izmenjavo oblačil ostati čim krajše in zelene. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 39 Priloga 2 – Izjave o znanju, spretnostih in odnosih (ZSO) Preglednica 2: Vrednotenje trajnostnosti Poosebljanje vrednot trajnostnosti Razmisliti o lastnih vrednotah; prepoznati in pojasniti, kako se vrednote razlikuje-1.1 Vrednotenje jo med ljudmi in skozi čas, ter hkrati kritično oceniti, kako so usklajene z vredno-trajnostnosti tami trajnostnosti. ZSO Izjave Pozna glavne poglede na trajnostnost: antropocentrizem (osredotočenost na člo-1 veka), tehnocentrizem (tehnološke rešitve ekoloških problemov) in ekocentrizem (osredotočenost na naravo) ter kako vplivajo na predpostavke in argumente. Pozna glavne vrednote in načela, na katerih temeljijo družbenoekonomski mode-2 li, in njihovo povezavo s trajnostnostjo. Ve, da vrednote in načela vplivajo na dejanja, ki lahko bodisi škodujejo, ne škodu-Znanje 3 jejo, obnavljajo ali regenerirajo okolje. Ve, da lahko različne kulture in generacije pripisujejo več ali manj pomena traj-4 nostnosti, odvisno od njihovih vrednostnih sistemov. Ve, da kadar človeško povpraševanje po virih poganjajo pohlep, brezbrižnost in 5 nebrzdan individualizem, to negativno vpliva na okolje. 6 Ve, kako posameznikov položaj v družbi vpliva na osebne vrednote. Zna kritično vrednotiti in primerjati osnovne vrednote in načela trajnostnosti v 1 argumentih, dejanjih, politikah in političnih izjavah. 2 Zna presojati vprašanja in dejanja na podlagi vrednot in načel trajnostnosti. 3 Zna uskladiti osebne odločitve in dejanja z vrednotami in načeli trajnostnosti. Spretnosti Zna izraziti vrednote, načela in cilje trajnostnosti ter se o njih dogovarjati ob upo-4 števanju različnih stališč. Zna prepoznati in vključiti vrednote skupnosti, vključno z manjšinami, v formuli-5 ranje problema in sprejemanje odločitev glede trajnostnosti. 1 Teži k delovanju v skladu z vrednotami in načeli trajnostnosti. 2 Pripravljen je deliti in pojasniti svoje poglede na vrednote trajnostnosti. Odnosi 3 Odprt je do drugih in njihovih svetovnih pogledov. Pripravljen je kritizirati in vrednotiti različne kulturne kontekste glede na njihov 4 vpliv na trajnostnost. 40 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 3: Podpiranje pravičnosti Poosebljanje vrednot trajnostnosti 1.2 Podpiranje Podpirati enakopravnost in pravičnost trenutnih in bodočih generacij ter se učiti o pravičnosti trajnostnosti od prejšnjih generacij. ZSO Izjave Ve, da so etični koncepti in pravičnost za trenutne in prihodnje generacije poveza-1 ni z varovanjem narave. Seznanjen je z okoljsko pravičnostjo, namreč z upoštevanjem interesov in zmog-2 Znanje ljivosti drugih vrst in ekosistemov. 3 Zaveda se pomena ohranjanja narave za prihodnje generacije zaradi nje same. Ve, da se posamezniki in skupnosti razlikujejo v tem, kako in koliko lahko spod-4 bujajo trajnostnost. Sposoben je uporabiti enakopravnost in pravičnost za trenutne in prihodnje gene-1 racije kot kriterija za varstvo okolja in rabo naravnih virov. Sposoben je vrednotiti lastne potrebe in podvomiti o njih, da bi skrbno upravljal z 2 viri pri doseganju dolgoročnih ciljev in skupnih interesov. Spretnosti Zna spoštovati, razumeti in ceniti različne kulture v povezavi s trajnostnostjo, 3 vključno z manjšinskimi kulturami, lokalnimi in domorodnimi tradicijami ter sistemi znanja 4 Zna pripomoči k doseganju soglasja glede trajnostnosti na vključujoč način. 1 Predan je zmanjšanju porabe materiala. Ima občutek pripadnosti skupni človeški rasi in solidarnosti s prihodnjimi gene-Odnosi 2 racijami. 3 Zavezan je spoštovanju interesov prihodnjih generacij. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 41 Preglednica 4: Promoviranje narave Poosebljanje vrednot trajnostnosti 1.3 Promoviranje Priznavati, da so ljudje del narave, in spoštovati potrebe ter pravice drugih vrst in narave narave same, da bi povrnili in obnovili zdrave ter odporne ekosisteme. ZSO Izjave Pozna glavne dele naravnega okolja (geosfero, biosfero, hidrosfero, kriosfero in 1 atmosfero) in ve, da so živi organizmi in neživi elementi tesno povezani in sood-visni. Ve, da so naše dobro počutje, zdravje in varnost odvisni od dobrega počutja na-2 rave. Ve, da so ljudje del narave in da je ločnica med človeškimi in ekološkimi sistemi 3 Znanje samovoljna. Ve, da ljudje oblikujejo ekosisteme in da lahko človeške aktivnosti hitro in nepo-4 pravljivo poškodujejo ekosisteme. Ve, da lahko uničevanje in izčrpavanje naravnih virov privede do katastrof in kon-5 fliktov (npr. izguba biodiverzitete, suše, množične migracije in vojna). Zaveda se potrebe po ločitvi proizvodnje od naravnih virov in dobrega počutja od 6 potrošnje. Zna ovrednotiti lasten vpliv na naravo in verjame, da je varovanje narave temelj-1 na naloga vsakega posameznika. Zna si zamisliti in predstavljati, kako ljudje sobivajo in spoštujejo druge življenj-2 ske oblike. Spretnosti 3 Sposoben je upoštevati kulturno raznolikost v okviru planetarnih zmogljivosti. Zna poiskati priložnosti za preživljanje časa v naravi in pomaga obnavljati nara-4 vo. Zna prepoznati procese ali dejanja, ki se izogibajo rabi naravnih virov oz. jo 5 zmanjšujejo. 1 Skrbi za harmoničen odnos med naravo in ljudmi. 2 Kritičen je do ideje, da so ljudje pomembnejši od drugih življenjskih oblik. Odnosi 3 Kaže empatijo do vseh življenjskih oblik. 4 Ceni vlogo narave v našem dobrem počutju, zdravju in varnosti. 5 Nenehno si prizadeva za obnavljanje narave. 42 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 5: Sistemsko mišljenje Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti 2.1 Sistemsko Pristopiti k problemu trajnostnosti z vseh strani; upoštevati čas, prostor in kon-mišljenje tekst, da bi razumeli medsebojen vpliv elementov znotraj sistemov in med njimi. ZSO Izjave Ve, da ima vsako človeško dejanje okoljske, družbene, kulturne in ekonomske 1 posledice. Ve, da človeška dejanja vplivajo na izide skozi čas in prostor, kar lahko privede do 2 pozitivnih, nevtralnih ali negativnih rezultatov. Seznanjen je z upoštevanjem življenjskega kroga (angl. life cycle thinking) in nje-3 Znanje govim pomenom za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Pozna glavne koncepte in vidike kompleksnih sistemov (sinteza, nastanek, med-4 sebojna povezanost, povratne zanke in kaskadni učinki) ter njihove posledice za trajnostnost. Pozna CTR Združenih narodov in se zaveda medsebojnih povezav in možnih trenj 5 med posameznimi cilji. Sposoben je opisati trajnostnost kot celostni koncept, ki vključuje okoljska, eko-1 nomska, družbena in kulturna vprašanja. Zna vrednotiti interakcije med okoljskimi, ekonomskimi, družbenimi in kulturnimi 2 vidiki ukrepov, dogodkov in kriz na področju trajnostnosti (npr. migracij, ki so jih povzročile podnebne spremembe, ali vojn, ki jih je povzročilo pomanjkanje virov). Spretnosti 3 Zna presoditi, kako ljudje in narava učinkujejo drug na drugega v prostoru in času. 4 Zna upoštevati življenjski krog pri analiziranju tveganj in koristi človeških dejanj. V sistemu zna prepoznati tiste izzive in priložnosti, ki imajo največji potencial za 5 uvajanje sprememb v smeri trajnostnosti. Priznava temeljne vzroke netrajnostnosti, za katere so odgovorni ljudje, npr. pod-1 nebne spremembe. Celostno razume povezave in interakcije med naravnimi dogodki in človeškimi 2 dejanji. Odnosi 3 Skrbijo ga kratko- in dolgoročni vplivi lastnih dejanj na druge in na planet. Skrbijo ga sistemske posledice okoljskih kriz za sedanje in prihodnje generacije 4 ter za druge vrste. 5 Skrbijo ga nepredvidljivi kaskadni učinki človeških dejanj. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 43 Preglednica 6: Kritično mišljenje (* LifeComp) Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti Vrednotiti informacije in argumente,* prepoznati predpostavke, podvomiti o sta-2.2 Kritično tusu quo in razmisliti o tem, kako osebna, družbena in kulturna ozadja vplivajo mišljenje na mišljenje ter sklepanje. ZSO Izjave 1 Ve, da se naše razumevanje trajnostnosti neprestano razvija. Ve, da lahko različni predsodki vplivajo na razpravo o trajnostnosti, med drugim 2 na argumentiranje, komunikacijo in politično miselnost. Ve, da lahko prevladujoča miselnost vpliva na formuliranje problemov trajnost-3 Znanje nosti. Ve, da so trditve o trajnostnosti brez trdnih dokazov pogosto samo komunikacij-4 ske strategije, poznane tudi kot zeleno zavajanje. Ve, da se morajo organizacije in politika lotiti netrajnostnih vzorcev tako, da pod-5 vomijo o statusu quo na individualni in kolektivni ravni. Sposoben je logično sklepati pri odgovarjanju na kritiko in argumente glede vpra-1 šanj trajnostnosti. Zna analizirati in vrednotiti argumente, ideje, dejanja in scenarije, da bi ugotovil, 2 ali so v skladu z dokazi in vrednotami s področja trajnostnosti. Zna temeljito preučiti vire informacij in komunikacijske poti glede trajnostnosti, Spretnosti 3 da bi ocenil kakovost informacij, ki jih ponujajo. Sposoben je razmisliti o vzrokih in motivih za odločitve, dejanja in življenjske 4 sloge, da bi primerjal posamezne koristi in stroške z družbenimi koristmi in stroški. Zna pregledati različne vire dokazov in oceniti njihovo stopnjo zanesljivosti pri 5 oblikovanju mnenj o trajnostnosti. Je radoveden in vedoželjen glede povezav med okoljem, človeškimi dejanji in 1 trajnostnostjo. Zaupa znanosti, tudi če nima vsega potrebnega znanja, da bi v celoti razumel 2 znanstvene trditve. Presoja na podlagi dokazov in je pripravljen spremeniti mnenje ob pojavu novih Odnosi 3 podatkov. Pripravljen je sprejeti vprašanja, težave in priložnosti trajnostnosti ter razpravljati 4 o njih. Skeptičen je glede informacij o trajnostnosti, dokler ne preveri vira in razišče mo-5 rebitnih prikritih interesov. 44 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 7: Formuliranje problema Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti Formulirati trenutne ali potencialne izzive kot problem trajnostnosti v smislu zah-2.3 Formuliranje tevnosti, vpletenih oseb, časovnega in geografskega obsega, da bi prepoznali problema ustrezne pristope k napovedovanju in preprečevanju problemov ter k blažitvi obstoječih problemov in prilagajanju nanje. ZSO Izjave Ve, da so problemi trajnostnosti pogosto kompleksni in da nekaterih ne moremo 1 rešiti v celoti. Ve, da so ukrepi in dejanja za reševanje problemov trajnostnosti odvisni od tega, 2 kako je problem formuliran (s strani koga/s kom/za koga, kje, kdaj, zakaj). Ve, kako prepoznati pravična in vključujoča dejanja; na probleme trajnostnosti je 3 Znanje treba gledati z različnih zornih kotov deležnikov. Ve, da vprašanja trajnostnosti obsegajo vse od relativno preprostih do kompleks-4 nih problemov in da določanje vrste problema pomaga pri iskanju ustreznih pristopov. Ve, da se trenutni ali potencialni problemi trajnostnosti lahko hitro razvijejo, zara-5 di česar jih moramo pogosto na novo opredeliti in formulirati. Sposoben je vključiti poglede številnih deležnikov, upoštevajoč vse življenjske 1 oblike in okolje, pri formuliranju trenutnih in potencialnih izzivov trajnostnosti. Zna uporabiti prožen, sistemski, prilagodljiv pristop življenjskega kroga pri formu-2 liranju trenutnih in potencialnih izzivov trajnostnosti. Zna vzpostaviti transdisciplinarni pristop k formuliranju trenutnih in potencialnih Spretnosti 3 izzivov trajnostnosti. Sposoben je neprestano raziskovati določen problem trajnostnosti za širjenje iz-4 bora alternativ in rešitev. Zna prepoznati ustrezne pristope za blaženje, prilagajanje in potencialno reše-5 vanje problemov trajnostnosti. Prizadeva si uporabiti vse kompetence za trajnostnost pri formuliranju trenutnih 1 in potencialnih izzivov trajnostnosti. Zavezan je k predstavljanju problema trajnostnosti kot kompleksnega, namesto 2 Odnosi da bi ga preveč poenostavil. 3 Poskuša ločiti lastne sodbe od procesa formuliranja problema. Aktivno posluša in kaže empatijo med sodelovanjem z drugimi pri formuliranju 4 trenutnih in potencialnih izzivov trajnostnosti. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 45 Preglednica 8: Pismenost za prihodnost Zamišljanje trajnostnih prihodnosti Zamisliti si alternativne trajnostne prihodnosti tako, da si predstavljamo in razvi-3.1 Pismenost za jemo alternativne scenarije ter prepoznamo korake, ki so potrebni za doseganje prihodnost želene trajnostne prihodnosti. ZSO Izjave Pozna razliko med pričakovanimi, želenimi in alternativnimi prihodnostmi v sce-1 narijih trajnostnosti. Pozna razliko med kratko-, srednje- in dolgoročnimi pristopi ter njihove posledice 2 za scenarije trajnostnosti. Ve, da lahko razvoj scenarijev upošteva pretekle dogodke in trenutne kazalnike Znanje 3 sprememb. Ve, da lahko scenariji nudijo informacije za odločanje o želeni trajnostni prihod-4 nosti. Ve, da imajo človeški vplivi pomembno vlogo pri pripravi alternativnih in želenih 5 scenarijev prihodnosti. Zna si zamisliti alternativne prihodnosti za trajnostnost, ki temeljijo na znanosti, 1 ustvarjalnosti in vrednotah trajnostnosti. 2 Zna analizirati in vrednotiti prihodnosti ter njihove možnosti, omejitve in tveganja. Spretnosti 3 Zna prepoznati dejanja in pobude, ki vodijo v želeno prihodnost. Zna napovedati prihodnje posledice na podlagi preteklih trendov in trenutnih 4 pogojev. 1 Pri načrtovanju, vrednotenju in ocenjevanju trajnostnih dejanj gleda dolgoročno. 2 Skrbi ga vpliv lastnih dejanj na prihodnost. Odnosi Zaveda se, da lahko posledice, ki jih predvideva zase in za skupnost, vplivajo na 3 favoriziranje določenih scenarijev pred drugimi. Poskuša kombinirati okorele metode razmišljanja o prihodnosti z ustvarjalnimi in 4 sodelovalnimi pristopi. 46 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 9: Prilagodljivost (** EntreComp) Zamišljanje trajnostnih prihodnosti Obvladati prehode in izzive v kompleksnih situacijah, povezanih s trajnostnostjo, 3.2 Prilagodljivost ter sprejemati odločitve glede prihodnosti vpričo negotovosti, dvoumnosti in tveganj.** ZSO Izjave Ve, da imajo lahko človeška dejanja nepredvidljive, negotove in kompleksne pos-1 ledice za okolje. Ve, da ne obstaja ena sama rešitev kompleksnih družbeno-ekoloških problemov, 2 temveč različne alternative, ki so odvisne od časa in konteksta. 3 Pozna tveganja, povezana s človeškim preoblikovanjem naravnega okolja. Znanje Ve, kateri vidiki osebnega življenjskega sloga imajo večji vpliv na trajnostnost 4 in jih je treba prilagoditi (npr. letalska potovanja, uporaba avtomobilov, uživanje mesa, hitra moda). Zaveda se pomembnosti povezave med lokalnimi vplivi in globalno trajnost-5 nostjo. 1 Zna se prilagoditi različnim pristopom, ko si prizadeva za trajnostnost. Zna prepoznati različne življenjske sloge in potrošniške vzorce ter se jim prilago-2 diti za zmanjšanje rabe naravnih virov. Spretnosti Sposoben je upoštevati lokalne okoliščine, kadar obravnava vprašanja in prilož- 3 nosti trajnostnosti. Sposoben je manevrirati skozi nejasnosti in negotovosti glede vprašanj trajnost-4 nosti, medtem ko razmišlja o alternativah. Priznava čustveni vpliv podnebnih sprememb, izgube biodiverzitete in osiro-1 mašenja. 2 Pripravljen je prenehati z netrajnostnimi praksami in poskusiti alternativne rešitve. Pripravljen je razmisliti o trajnostnih možnostih, tudi če nasprotujejo njegovim 3 lastnim interesom. Odnosi Je prilagodljiv in iznajdljiv pri spopadanju z nepričakovanimi okoljskimi spremem-4 bami. Je kos kompromisom pri odločitvah glede trajnostnosti znotraj domen in med 5 njimi (okoljska, socialna, ekonomska, kulturna, politična domena) ter skozi čas in prostor. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 47 Preglednica 10: Raziskovalno mišljenje Zamišljanje trajnostnih prihodnosti Prevzeti odnosni način razmišljanja z raziskovanjem in povezovanjem različnih 3.3 Raziskovalno disciplin, s pomočjo ustvarjalnosti in eksperimentiranja z novimi idejami ali me-mišljenje todami. ZSO Izjave Ve, da se moramo lotiti problemov trajnostnostni s pomočjo kombiniranja različ- 1 nih ved, kultur znanja in pogledov, da bi sprožili sistemske spremembe. Zaveda se pomembnosti raziskovanja in eksperimentiranja z novimi potmi in ide-2 jami pri reševanju kompleksnih izzivov trajnostnosti. Znanje 3 Pozna glavne koncepte krožnega gospodarstva in družbe. Seznanjen je s konceptoma trajnostnosti in trajnostnega razvoja, vključno z nju-4 nimi začetki in nadaljnjim razvojem, glavnimi deležniki, posledicami za družbo in planet, okoljevarstvom, obnovo in regeneracijo. Zna uporabljati dokaze in raziskave za boljše razumevanje, razlaganje, napove-1 dovanje in obvladovanje sprememb v smeri trajnostnosti. 2 Zna kombinirati znanje in vire za reševanje izzivov trajnostnosti. Zna združevati informacije in podatke, povezane s trajnostnostjo, iz različnih dis-Spretnosti 3 ciplin. Zna ustvarjalno uporabiti koncepte krožnega gospodarstva, kot so vrednotenje 4 kakovosti nad količino, ponovna uporaba in popravilo. 5 Zna prisluhniti različnim mnenjem. Nagnjen je k eksperimentiranju in se ne boji neuspeha, kadar se sooča z izzivi 1 trajnostnosti. Pozdravlja razmišljanje v okviru norm in zunaj okvira norm v zvezi s trajnost-2 Odnosi nostjo. Zavezan je k obravnavanju izzivov in priložnosti trajnostnosti z različnih zornih 3 kotov. 4 Drzne si sprejemati nenavadne odločitve. 48 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 11: Politična angažiranost Ukrepanje za trajnostnost 4.1 Politična Krmariti po političnem sistemu, določiti politično odgovornost za netrajnostno angažiranost vedenje in zahtevati učinkovite politike za trajnostnost. ZSO Izjave Ve, kako bi morali delovati politični sistemi in njihove komponente za doseganje 1 trajnostnosti. 2 Pozna relevantne politične deležnike na področju trajnostnosti v lastni skupnosti. Znanje Ve, kako sodelovati s političnimi in gospodarskimi deležniki za sooblikovanje poli-3 tik trajnostnosti skupaj s predstavniki skupnosti. Seznanjen je s politikami, ki dodeljujejo odgovornost za okoljsko škodo (npr. 4 »plača onesnaževalec«). Sposoben je analizirati, kako strukture oblasti in politični sistemi uveljavljajo svoj 1 vpliv. Sposoben se je vključiti v demokratično odločanje in državljanske dejavnosti za 2 Spretnosti trajnostnost. Zna prepoznati relevantne družbene, politične in ekonomske deležnike v lastni 3 skupnosti in regiji, ki bi lahko reševali problem trajnostnosti. 4 Zna predlagati alternativne poti do trajnostnosti. 1 Zavezan je temu, da postane nosilec sprememb za doseganje trajnostnosti. 2 Od vlad in javnih ustanov pričakuje, da bodo delovale za skupno dobro. Odnosi 3 Zahteva politično odgovornost za netrajnostno vedenje. 4 Zavezan je dvomu o učinkovitosti politik za trajnostnost. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 49 Preglednica 12: Kolektivno ukrepanje Ukrepanje za trajnostnost 4.3 Kolektivno Ukrepati za doseganje sprememb v sodelovanju z drugimi. ukrepanje ZSO Izjave Pozna glavne deležnike na področju trajnostnosti v lastni skupnosti in ve, kako 1 stopiti v stik z njimi. Ve, da sodelovanje z drugimi pri promoviranju narave in podpiranju pravičnosti 2 zahteva spoštovanje demokracije. Znanje Ve, kako sodelovati z različnimi udeleženci, da bi ustvaril vključujoče vizije bolj 3 trajnostne prihodnosti. Zaveda se pomena opolnomočenja posameznikov in organizacij za medsebojno 4 sodelovanje. Zmožen je ustvariti raznolike koalicije za reševanje zagonetnih problemov, pove-1 zanih s trajnostnostjo. Zna ustvariti transparentne in vključujoče procese ter procese, osredotočene na 2 skupnost. Spretnosti 3 Zna ustvariti priložnosti za skupno ukrepanje preko skupnosti, sektorjev in regij. 4 Zna sodelovati z drugimi v procesih uvajanja sprememb za trajnostnost. 5 Zna prepoznati močne točke deležnikov. 6 Zna ravnati v skladu s skupno predstavo o trajnostnih prihodnosti. 1 Pripravljen je sodelovati z drugimi, da bi podvomili o statusu quo. Motiviran je za sodelovanje z namenom oblikovanja vključujočih trajnostnih pri-2 hodnosti. Odnosi 3 Pri kolektivnem ukrepanju daje prednost vrednotam in interesom trajnostnosti. 4 Želi prispevati k skupnosti in naravi. 5 Zavezan k uvajanju sprememb za bolj vključujočo in pravično prihodnost. 50 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost Preglednica 13: Individualna iniciativa Ukrepanje za trajnostnost 4.2 Individualna Prepoznati lasten potencial za trajnostnost in aktivno prispevati k izboljšanju iniciativa možnosti za skupnost in planet . ZSO Izjave 1 Zaveda se lastnega potenciala za doseganje pozitivnih okoljskih sprememb. Ve, da je treba ukrepati preventivno, kadar bi določeno ukrepanje ali neukrepanje 2 lahko škodovalo zdravju ljudi in vseh živih bitij (previdnostno načelo). Znanje 3 Ve, da imajo posamezniki obveznost do družbe in okolja. 4 Ve, da sta ohranjanje statusa quo in neukrepanje tudi stvar odločitve. 5 Ve, da ima vsako dejanje posledice, čeprav morda ne takojšnje. Zna upoštevati naslednja načela: uporabljati manj virov, narediti več z manj viri, 1 ponovno uporabiti iste vire. Sposoben je pokazati lastno iniciativo in vztrajati pri doseganju ciljev trajnost-2 nosti, tudi v negotovih situacijah. Spretnosti Zmožen je ukrepati hitro, tudi v primeru negotovosti in nepredvidenih dogodkov, 3 pri čemer upošteva previdnostno načelo. 4 Zna pripraviti druge, da sprejmejo bolj trajnostne odločitve. 5 Zna premagati lasten odpor do sprememb. 6 Zna prepoznati mrežo relevantnih deležnikov. 1 Proaktivno skrbi za planet. Pripravljen se je lotiti reševanja kompleksnih problemov na področju trajnost-2 nosti. Odnosi 3 Zagovarja individualno in kolektivno skrb za tiste, ki jo potrebujejo, in za planet. 4 Je samozavesten glede napovedovanja trajnostnih sprememb in vplivanja nanje. 5 Zaveda se, da so vsakdanja dejanja pomembna. GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost 51 KAKO STOPITI V STIK Z EU Osebno Po vsej Evropski uniji je na voljo na stotine informacijskih centrov Europe Direct. Naslov vam najbližjega centra lahko poiščete na: https://europa.eu/european-union/contact_en. Po telefonu ali elektronski pošti Center Europe Direct je storitev, ki odgovarja na vaša vprašanja glede Evropske unije. S to storitvijo lahko stopite v stik: - prek brezplačne telefonske številke: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri operaterji bodo takšne klice morda zaračunali), - prek stacionarne številke: +32 22999696 ali - po elektronski pošti na: https://europa.eu/european-union/contact_en. ISKANJE INFORMACIJ O EU Na spletu Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletnem mestu Europa: https://europa.eu/europe- an-union/index_en. Publikacije EU Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete oz. naročite v spletni knjigarni EU Bookshop na: https://publications.europa.eu/en/publications. Če želite več izvodov brezplačnih publikacij, stopite v stik z informacijskim centrom Europe Direct ali lokalnim informacijskim centrom (glejte https://european-union.europa.eu/contact-eu_en). 52 GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnostnost GreenComp Evropski okvir kompetenc za trajnostnost POROČILO SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA V OKVIRU ZNANOSTI ZA POLITIKO P R E VO D Avtorji: Guia Bianchi Ulrike Pisiotis Marcelino Cabrera Urednika: Yves Punie Margherita Bacigalupo Prvič izdano v angleščini leta 2022 kot: GreenComp: The European sustainability competence framework JRC SCIENCE FOR POLICY REPORT Joint Research Centre, European Commission green_comp_naslovnica.indd 1 11. 01. 2023 12:44:25