Orjaki v rastlinstvu

 Često občudujemo nekatere rastline, kako visoko zrastejo v razme- rorna prav kratkera času. Po njih sodeč lahko sklepamo, da je  utegnila imeti v pradavni dobi naša zemlja ogromno rastlinstvo,  ker je bilo ozračje takrat mnogo toplejše in vlažnejše, hkrati pa bolj nasiceno z ogljikom, ki je neobhodno potrebcn rastlinam za njihovo rast. Ogromne sekvoje, palme in druga drcvesa so rastla neverjetno hitro in dosezala prav tako ogromno višino. Bila je to doba, v kateri je bilo vse neizmerno veliko, tudi živali; tem živim bitjem torej ni nikdar zmanjkalo hrane.
Še danes imamo nekaj rastlin, ki jih ugodna tla z drugimi pogoji vred požcnejo visoko nad drnge. Gotovo pozna vsak izmed vas solnčnico, ki krasi s svojim velikim cvetom naše vrtove in njive in iz katere pridobivajo tudi olje. Ta rastlina zraste do tri in pol metra visoko in ima pri tleh steblo šest do osem centimetrov debelo. Tudi nekatere vrste konoplje poženejo do tri metre visoko. Vršički sirka (za izdelovanje metel) se utegnejo po nckod povzpeti pet metrov nad svoje vrstnike.
Vse drugače je pa še v tropskih deželah. Tam vidimo pogosto palme, ki so visoke deset do dvanajst mctrov. Nekatere liane (rastline-plezalke) se razrastejo 100—130 m široko. Palma, ki daje vosek, zrase 35 m visoko; njeni listi pa merijo pet do osem metrov. Sagovec ima prav tako ogromne liste, vse tc pa prekaša primorski kokosovec, ki frna osem do devet metrov doljjo in tri do štiri metre široko listje.
V botaničnih vrtovih je že marsikdo občudoval ogromno vodno lilijo, ki ima liste po dva metra v pTemeru in tako močne, da prenesejo težo 72 kg.