«»JliSK-A UOVAWJA***itLi*i v cti^L Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 20-21 - 15. DECEMBER AKCIJSKA KONFERENCA ZK Naš kolektiv je sposoben premostiti težke rezmere V predvidenem roku izdelan sanacijski program, njegova ustrezna verifikacija, sprejetje odgovornosti za njegovo konkretizacijo in realizacijo v določenih rokih, brezpogojna izpolnitev vseh planskih obveznosti ob upoštevanju vseh dosedaj sprejetih ukrepov za njihovo uresničitev, to so bili zaključki akcijske konference ZK naše delovne organizacije, ki je bila v torek, 19. novembra 1985 ob 17. uri v dvorani delavskega sveta. Poleg članov 00 zveze komunistov naše DO so se je udeležila tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, večina vodstvenih in vodilnih delavcev ter kot gostje sekretar OK ZKS Celje tov. Stane Mele, predsednik Izvršnega sveta Sob Celje tov. Zvone Hudej, predsednik občinskega sindikalnega sveta ZSS Celje tov. Franci Vrbnjak ter sekretar občinskega odbora kovinsko predelovalne dejavnosti tov. Lado Kaluža. Glavni direktor DO tov. Franci Gazvoda je podal oz. obrazložil poročilo o izpolnjevanju ukrepov za doseganje planskih ciljev DO EMO v letu 1985, o katerih je akcijska konferenca ZK DO razpravljala 15. maja letos, delavski svet DO pa jih je na osnovi analize vzrokov za izgube verificiral 2. septembra. Prisotne je seznanil s tekočo gospodarsko situacijo ter z oceno o pričakovanih rezultatih do konca letošnjega leta. Pri tem je posebej poudaril, da izgube do konca leta gotovo ne bomo odpravili, na vsak način pa jo moramo zmanjšati. Spregovoril je tudi o sanacijskem programu, katerega realizacija naj bi pomenila rešitev iz sedanje krize, v katero smo zašli. Razložil je bistvene sestavine sanacijskega programa z glavnimi cilji nadaljnjega razvoja in poslovne konsolidacije DO. Program predstavlja hkrati tudi letni, srednjeročni in dolgoročni planski dokument. V razpravi, ki je nato sledila, so sodelovali: Ervin Belak, Jasim Fazlič, Franjo Peternel, Janko Koštomaj, V. Janežič, Milan Ram- Ob dnevu JLA Jugoslovanska ljudska armada se je rodila v ognju narodnoosvobodilnega boja, 22. decembra 1941 v bosanskem mestecu Rudo, ko je tovariš Tito formiral I. proletersko brigado, prvo regularno enoto nove jugoslovanske armade. Danes je naša armada ena najsodobneje opremljenih in izurjenih ljudskih armad v svetu, sposobna odvrniti vsak napad na našo družbeno ureditev in ozemeljsko celovitost. Toda njena prava moč je v tesni povezanosti z ljudstvom, ki je vključeno v splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kar je edinstven primer v svetu. In prav zato je dan JLA že zelo zgodaj prerastel v vsejugoslovanski praznik vseh delovnih ljudi in občanov. Delovni kolektiv EMO čestita ob dnevu JLA, 22. decembru, vsem pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe. šak, Milan Jockovič, Radovan Štajnpihler, Emil Žlender, Ladislav Grdina, Franjo Bobinac, Ingeborg Ahačič in Stane Male. Vsi razpravljala so v glavnem podprli že realizirane ukrepe in izrekli podporo, da se pri nadaljnji realizaciji vztraja na konkretni povezavi za izvedbo sanacijskega programa. Izrečenih je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb na različne pomanjkljivosti v zvezi z delom strokovnih služb in nekaterih posameznikov, kakor tudi na račun slabe organizacije dela oziroma slabo pripravljanih delovnih postopkov, kar je povzročilo v končni fazi izgube oziroma težke gospodarske razmere, ob tem, da ne upoštevamo tako imenovanih zunanjih faktorjev, na katere nimamo praktično nobenega vpliva. Razpravljalci so poudarili, da imamo znotraj DO še vednarle nekaj rezerv, ki jih lahko in moramo brez zadržkov izkoristiti. Opozorjeno je bilo tudi na dejstvo, da nas v zadnjem času zapušča vse več dobrih kadrov, v glavnem zaradi nizkih osebnih dohodkov in nejasne perspektive. K nekoliko poenostavljeni pripombi o pisanju sanacijskih »knjig« (programov) so bile izrečene tudi kritične pripombe v zvezi s sanacijskimi programi, katere smo sprejeli že pred leti, pa nikoli v resnici v celoti realizirali. Poudarjeno je bilo, da je treba prenehati s prakso, da se o izvedbah posameznih faz sanacijskega postopka samo pogovarjamo ter da je potrebno takoj pričeti z delom, saj nam časa zmanjkuje. Realizacijo dolgoročnih nalog je treba sproti preverjati. Pri tem pa je zelo pomembno, da bomo znali ločiti kratkoročne rešitve, torej preživetja in dolgoročne konsolidacije, da se v prihodnje ne bomo več srečevali z enakimi problemi. Sekratar OK ZKS Celje tov. Stane Mele je na koncu dejal, da v občini z našimi rezultati nikakor niso zadovoljni, saj smo izgubo še povečali in da je treba odločneje pristopiti k prestrukturiranju naših proizvodnih programov in opustiti vse tiste, ki so dohodkovno nedonosni. Zaloge gotovih izdelkov naj bi zmanjšali in dosegli čim boljšo prodajo na zunanjem trgu, pa naj bo to vzhodno ali zahodno tržišče. Več pozornosti oz. skrbi naj bi v bodoče namenjali boljši organizaciji dela, saj so naši delavci ob dobro organiziranem delu sposobni napraviti znatno več. Na posebno zahtevo sekretarja OK ZKS Celje so prisotni kljub temu, da je v poročilu o izpolnjevanju ukrepov zapisano, da ne bomo več sprejemali novih ukrepov, ampak vztrajali pri realizaciji že sprejetih, dopolnili zaključke konference s tem, da se odgovornost za neizpolnjevanje planskih obvez še bolj zaostri. OSREDNJO KNJ. CELJE Izpolnjevanje ukrepov za doseganje planskih ciljev delovne organizacije EMO Celje v letu 1985 Delovna organizacija EMO - Celje je planirala, da bo v letu 1985 uresničila srednjeročne cilje 1980-1985 pri doseganju nadpovprečnih rezultatov (vsaj povprečnih) pri temeljnih ekonomskih pokazateljih (produktivnost, dohodek, izvoz, akumulativnost itd...) in to kljub še zaostrojujočim se pogojem gospodarjenja in velikim deviznim in dinarskim likvidnostnim problemom. Za realizacijo planskih ciljev smo prejeli konkretne rezultatsko opredeljene ukrepe na področju povečanja produktivnosti, izvoza, prodaje na domačem trgu, razvoja, nagrajevanja, stroškov in kakovosti. Zaradi težav pri izpolnjevanju letnih planskih ciljev smo v delovni organizaciji sprejeli vrsto dodatnih ukrepov: - v mesecu januarju - organizacijsko kadrovske spremembe na Področju trženja, z dogovori o pospešenem obdelovanju trga in kakovostnejšemu prilagajanju tržišču; - v mesecu aprilu in maju - dogovori o brezpogojnem izpolnjevanju letnih planskih ciljev, oziroma planov s sklepanjem o izrednem pooblastilu vodstva delovne organizacije; - v mesecu juniju - popravljeno dinamiko izpolnjevanja letnih planov z dodatnimi ukrepi; - na osnovi polletnih rezultatov in rezultatov v mesecu juliju je delavski svet DO na svoji 7. redni seji, dne 2. 9. 1985 ocenil, da nismo več v stanju doseči letnih planskih ciljev. Sprejel je rebalans letnega gospodarskega načrta in zadolžil vodstvo delovne organizacije, da v skladu z izrednimi pooblastili pripravi za samoupravne organe potrebne predloge samoupravnih odločitev za izpolnjevanje rebalansa na ključnih področjih. Sklepi delavskega sveta delovne organizacije so bili doslej realizirani takole: 1. Organizacijsko kadrovska konsolidacija DO: v mesecu septembru smo v ca. 60 primerih dopolnili organizacijo in naredili kadrovske prerazporeditve. Gre za kompletno organizacijsko kadrovsko strukturo v vseh delih DO. V posameznih primerih so delavci tudi zapustili DO. Proces organizacijsko kadrovske konsolidacije se je s tem šele pričel. Drugi del, o realizaciji te naloge je opredeljen v sanacijskem programu, kjer gre za dodatne organizacijsko kadrovske spremembe od vodstva DO do najnižjih strokovnih in vodstvenih struktur, na eni strani, na drugi strani pa za zmanjšanje števila oz. bolj učinkovito zaposlitev režijskih delavcev v celotni DO, kar naj bi bilo izvršeno v dveh delih: prvi del do konca leta, drugi del pa do konca leta 1986. 2. Vsi za komercialno delo usposobljeni kadri so bili začasno ali trajno angažirani pri prodajnih delih. Na tem področju smo se delno tudi kadrovsko okrepili in skušali zagotoviti tudi fleksibilnejše prilagajanje zahtevam trga, s posebnim programom usmerjenega pospeševanja prodaje, z nujnimi popravki cen. Praktično vse kratkoročne naloge na tem področju so bile realizirane, vendar se teh nalog ni dalo realizirati brez določenih subjektivno povzročenih motenj, zaradi česar lahko trajnejše rezultate pričakujemo na daljši rok. Situacija na trgu se dodatno zaostruje, zaradi tega bo aktivnostim na področju trženja potrebno še naprej dajati vso pozornost. 3. Program varčevanja: v letnih ciljih 1985 in v nalo- gah za realizacijo rebalansi-ranega plana smo bili zadolženi za utrditev sistema varčevanja s stroški oz. obveščanju o njih s ciljem, da re-balansirane stroškovne postavke ne smejo biti prekoračene. V zvezi s tem je bil vsem odgovornim nosilcem posameznih nalog ponovno posredovan seznam stroškovnih vrst in odgovornih oseb zanje ter posebno opozorilo, da vodstvo DO zadolžuje nosilce, da skrajno varčujejo in da bo v primeru odstopanj najostreje ukrepalo v skladu s pooblastili glavnega direktorja, danimi s strani DS DO. Za obdobje I—IX/85 so bila razposlana v primerih delnih odstopanj od dinamike posebna obvestila, ravno tako pa smo postopali tudi v vseh ostalih primerih, saj je izvedba naloge skrajno resna in nujna. Gledano z vidika posameznih stroškovnih vrst že prihaja do prekoračevanja dinamike, vendar pa so vse organizacijske enote v DSSS in TOZD kot celote v okviru dinamike ali tudi celo pod njo (75 % letnega plana ali manj). Izjema je le TOZD SIT, kjer je plan stroškov dosežen že 93 %, vendar je to delno posledica velikega preseganja plana realizacije, kar pa ne sme zanemariti varčevalnih ukrepov. Prav tako se je že tudi plan stroškov TOZD Orodjarna povzpel na 87 %. Dosežen plan stroškov službe za plan in analize pa je že kar 98 %, kar pa je v glavnem posledica ogromnega dela pri pripravah vseh planov in rebalansov (razmnoževanje, fotokopiranje itd.). Vendar pa gre v tem primeru za mejne nepomembne zneske, saj znaša celotni plan le 161.125,00 din. 4. Dogovori v zvezi s prekinitvijo realizacije investicijskega plana so v celoti realizirani. 5. Pri izvajanju investicijskega vzdrževanja je v devetih mesecih še prišlo do določenih prekoračitev. Zaradi tega je naloga odgovornih nosilcev investicijskega vzdrževanja, da se do konca leta brezpogojno uokvirijo v z rebalansom planirane višine. 6. Prekinjeno je bilo vsakršno zaposlovanje v režiji, razen z izjemno kreativnimi kadri. 7. Nova metoda vrednotenih del po katerih je bistveno bolje nagrajeno proizvodno delo je v veljavi. 8. Posebna stimulacija za boljše izkoriščanje delovnega časa je uvedena. 9. Za področje proizvodnje je bil temeljni planski cilj dvig produktivnosti (poleg izvajanja plana). Iz dosedanjega spremljanja rezultata ugotavljamo, da teh planskih ciljev ne dosegamo v celoti. Vzrokov za neizvajanje teh planskih ciljev je več, vendar pa so vsi več ali manj subjektivnega karakterja, zato menimo, da je potrebno še naprej vztrajati na začrtani poti. Nekateri vzroki za neizpolnjevanje ciljev: - Nepravočasna izdelava orodij za programirano proizvodnjo. - Nepravočasna izdelava mesečnih planov, zarači česar prihaja na posameznih delovnih mestih do ozkih grl in do zastojev zaradi nepravočasne nabave materialov. - Sprotna menjava proizvodnih programov, kar povzroča neusklajenosti kapacitet in neenakomerne zasedenosti kapacitet. - Prepočasno prilagajanje proizvodnje na spremenjene zahteve trga. - Nedovoljna zavzetost vodstvenih kadrov v proizvodnji za odklanjanje vseh motilnih faktorjev v procesu proizvodnje. Da bomo dosegli zastavljene cilje moramo vztrajati pri sprejetem programu dela, hkrati pa za čim večjo uspešnost tudi iskati nove metode dela. Seveda pa vsega izgubljenega ne bo mogoče več nadomestiti v letošnjem letu, vendar računamo, da bomo s pomočjo analitskega pristopa ugotavljanja vzrokov za odklone in z vnaprej pripravljenim načinom za odklanjanje le-teh v prihodnje dosegli zastavljeni cilj. Organizacijsko kadrovske dopolnitve za realizacijo sistematičnega analitskega prostora pri odpravljanju vzrokov za prepočasno izboljšanje produktivnosti so opredeljena v sanacijskem programu. 10. Program izboljšanja kakovosti, ki bazira na večji vlogi službe kontrole kvalitete in večji disciplini tehnoloških služb še ni realiziran in je zaradi tega potrebno problematiko kakovosti še posebej pozorno proučiti ob obravnavanju zaključnih računov. 11. Opažamo tudi večjo angažiranost samoupravnih organov in sindikata pri zagotavljanju oz. sankcioniranju reda, discipline in odgovornosti. Pri tem se mora vztrajati, kajti subjektivno pogojeni odpori še naprej poskušajo zavirati pozitivne sile k preobrazbi DO. 12. Izvozna usmerjenost je bila izražena s 50 % povečanjem izvoza na konvertibilno tržišče ob povsem novi strategiji izvoza za programe izven emajlirane posode. Z izvoznimi naročili je bil plan pokrit v celoti samo pri emajlirani posodi, pri vseh ostalih programih pa ne. V zvezi s povečanjem izvoza so bile sicer opravljene številne aktivnosti, vendar pa je bil dosežen zanemarljiv rezultat, razen pri programu TOZD Emokontejner. Posebej je treba izpostaviti izvoz programa kotlovske opreme, kjer kooperacijski odnos z našim zunanjim partnerjem ni dal pričakovanih rezultatov. Za vse programe, razen posode, je izhod v povezavi z zunanjimi partnerji, kateri so sposobni in pripravljeni dolgoročno sodelovati in se povezovati z EMO in razvijati izvozni program. (To se je pričelo v zadnjem času tudi izvajati). Za zaključek lahko ocenimo, da ZT EMO, kljub potrebam, željam in ukrepom za večji izvoz pri svoji dosedanji programski usmerjenosti ni bila v stanju niti objektivno, niti subjektivno realizirati 50 % povečanja izvoza v enem letu. Programski premiki in spremenjena miselnost v zadnjem času so šele osnova za tak prodor na zunanje trge. Ne glede na vse navedene rebalansirane izvozne cilje lahko dosežemo oziroma jih tudi moramo doseči. 13. Za izpolnjevanje reba-lansiranih planskih ciljev so bili v večini DO sprejeti tudi dogovori o udarniškem delu članov kolektiva za izboljšanje položaja posameznih temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. V veliki večini so delavci z veliko stopnjo zavesti sprejeli odločitev o tem. Aktivnosti so v teku, vendar se med izvajanjem te akcije kaže motilni vpliv nekaterih posameznikov in skupin, ki lahko vplivajo na zmanjšan uspeh celotne akcije. V TOZD Od-preski in avtokolesa ter v TOZD Emo kontejner so bili posamezniki oz. skupine tako močni, da večini delavcev v teh TOZD sploh niso dopustili samoupravnega odločanja o -njihovem prispevku za izboljšanje položaja TOZD. To so posamezniki in skupine, ki že večkrat lasten interes postavljajo pred interes kolektiva, v zvezi s čemer morajo DPO in samoupravni organi v teh sredinah v prihodnje še posebej razpravljati in odločati. Iz analize dosedanjih izvajanj sprejetih ukrepov izhaja, da smo vse kratkoročne naloge realizirali in smo sredi konkretnega izvajanja vseh nalog. V praksi se dokazuje, da je ciljna naravnanost do-sedaj sprejetih ukrepov pravilna. Kljub vse večjim težavam zunanje narave in kljub še prisotnim nekaterim odporom se tudi po zadnjih opažanjih približujemo reba-lansiranim planskim ciljem. Vsega zamujenega ne bomo mogli več nadoknaditi saj največjim problemom na področju prodaje radiatorjev, sanitarij in pocinkanih storitev ne bomo kos v celoti. Vendar pa položaj vse bolj obvladujemo, kar pomeni, da se z angažiranjem celotnega kolektiva in ustrezno podporo družbeno političnih skupnosti, banke in poslovnih partnerjev, lahko v relativno kratkem času izkopljemo iz težav. OCENA MOŽNE IZPOLNITVE REBALANSIRANEGA PLANA DO KONCA LETA 1985 Proizvodnja - Proizvodnjo prilagajamo spremenjenim tržnim razmeram s ciljem minimalhih zalog, zato zmanjšujemo planiran obseg proizvodnje WC izplakovalnikov, kopalnih kadi, emoterm radiatorjev, pri pocinkanih storitvah pa je zmanjšan obseg proizvodnje zaradi premajhnih naročil. Izpade delno nadomeščamo s povečanim obsegom proizvodnje programov, kijih lahko prodamo, z udarniškim delom ter drugimi akcijami. Prodaja - V mesecu avgustu in septembru je bila izvršitev prodaje v okviru plana. V začetku oktobra so se pojavili problemi pri prodaji: - pri programu posode gre vse težje v prodajo draga kva-etna posoda, - program sanitarij in radiatorjev se vse težje prodaja, zaidi stalnega zmanjševanja stanovanjske izgradnje in ne-nožnosti kreditiranja te proizvodnje s strani EMA. Pri plas-anu radiatorjev je prišlo skoraj do popolnega zastoja, ki ga orno delno ublažili z izvozom, ki ni bil planiran. - Zaradi zmanjšanega obsega investicij ni dovolj naročil 3 pocinkane storitve. Izvoz - ocenjujemo da bo rebalansiran plan izvoza reali-ran. Finančni rezultat - Ocenjujemo slabši finančni rezultat sled zmanjšanje domače prodaje in večjih obresti, ki so poledica ugodnejših plačilnih pogojev, ki smo jih planirali dati ri prodaji radiatorjev, sanitarij ter programu posode. V kolikor bo prišlo do spremembe Zakona o revalorizaciji alog (osnutek spremembe zakona je že pripravljen), ki bi aljal še za zaključni račun za leto 1985, izgube za delovno rganizacijo za leto 1985 ne bi bilo. Za revalorizacijo zalog mo namenili večji odstop prevrednotenja planskih cen ma-ariala, polizdelkov in izdelkov iz leta 1984 na leto 1985 v vi-ini 820 mio din, kar uporabljamo za revalorizacijo in ne gre povečanje dohodka. Po osnutku spremembe zakona bi lahko za ca. dve tretini i vrednosti povečali dohodek. OKTOBER V ŠTEVILKAH Poročilo o izvršitvi plana proizvodnje Plan za mesec oktober je bil po TOZD različno realiziran in sicer kot sledi: TOZD FRITE Proizvodni plan v TOZD Frite je bil 100 % realiziran. TOZD POSODA Plan ni bil v celoti realiziran, dosežen je bil z 90 %. Izpad je bil na račun sanitarij, nezadostnih uslug v surovinskem delu ter zaradi asortimanskih sprememb v težkem in poltežkem programu, v katerem je plan izvršen s 95 %. V tem programu je plan komadno izvršen, po teži pa ne, zaradi malih dimenzij posode za izvoz. Pri lahki posodi beležimo večji izpad kar 15 %. Ta izpad gre na račun premajhnega števila delavcev, saj se lahki program še emajlira ročno. b) Kumulativa v 000 din TOZD RADIATORJI Fizično je plan realiziran z 92 % in sicer: - TRIKA radiatorji 99,9 % - EMOTERM radiatorji 90% - El. radiator 34,4 % - EMO Central 94% - Kamini Styria 28% Radiatorski program nismo forsirali, ker ni potreb, medtem ko smo Emocen-trale zmontirali vso količino toplotnih delov, katere nam dobavlja kooperant. Izpad el. radiatorjev je nastal zaradi težav z lakom, vendar bomo to dopolnili v naslednjem mesecu. TOZD ODPRESKI Oktobrski plan je 100 % izvršen. TOZD PLAN 1-10 IZVRŠIT. 1-10 INDEKS ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 7.020 1.986.660 7.055 1.980.698 100 100 POSODA 7.576 6.497.031 7.376 6.498.348 97 100 RADIATOR 4.362 1.200.685 4.246 1.200.358 97 100 KOTU - 936.385 - 892.348 - 95 ODPRESKI 2.891 877.859 2.815 849.542 97 97 ORODJARNA - 265.131 - 277.420 _ 105 KONTEJNER 7.917 1.326.739 7.706 1.305.135 97 98 VZDRŽEVANJE - • 1.398.346 - 1.384.933 - 99 ERC - 93.175 - 97.131 - 104 SIT - 290.222 - 328.014 - 113 TOZD ORODJARNA SKUPAJ 29.766 14.872.233 29.168 14.813.927 - 100 Plan za mesec oktober je 100 % izvršen. 2. PRODAJA TOZD EMOKONTEJNER a) mesec oktober v 000 din Plan v obratu transportne opreme je izvršen s 135 %, medtem ko je v pocinkovalnici dosežen z 81 % zaradi pomanjkanja naročil. TOZD KOTLI TOZD plana za mesec oktober v proizvodnji ni izvršil. Proizvodnja je v oktobru odpremila 58 % planiranega. Ostale količine so bile že odpremljene v začetku novembra. TOZD SIT Plan je bil realiziran 100 %. PREGLED IZPOLNJEVANJA PLANA PROIZVODNJE, PRODAJE IN IZVOZA ZA MESEC OKTOBER IN ZA OBDOBJE 1.-10. 1985 PLAN IZVRŠITEV INDEKS celotna ekst. celotna ekst. 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 242.974 215.374 216.065 182.630 85 85 POSODA 779.928 773.990 542.774 532.823 70 69 RADIATOR 250.872 204.062 94.675 91.132 45 45 KOTLI 244.000 244.000 292.445 291.894 120 120 ODPRESKI 143.838 143.838 125.110 125.110 87 87 ORODJARNA 25.520 7.500 32.863 19.069 129 254 KONTEJNER 150.650 150.650 136.226 136.226 90 90 VZDRŽEVANJE 157.107 - 157.107 6 100 - ERC 8.716 1.454 10.183 2.921 117 200 SIT 34.223 25.223 45.965 37.513 143 149 DSSS 95.972 7.510 98.121 9.659 102 129 1. PROIZVODNJA SKUPAJ 2.093.800 1.773.601 1.751.534 1.428.983 99 81 a) mesec oktober TOZD PLAN IZVRŠITEV INDEKS ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 750 212.250 748 211.684 100 100 POSODA 953 995.478 833 923.209 87 93 RADIATORJI 427 153.315 395 159.803 92 104 KOTLI - 135.000 - 77.236 - 57 ODPRESKI 348 127.401 331 127.394 95 100 ORODJARNA - 25.520 - 31.000 - 121 KONTEJNER 783 128.043 702 127.508 90 99 VZDRŽEVANJE - 157.107 - 157.107 - 100 ERC - 8.716 - 10.183 - 116 SIT - 34.223 - 45.108 - 132 SKUPAJ 3261 1.977.053 3009 1.870.232 92 95 b) Kumulativa v 000 din TOZD PLAN 1-10 IZVRŠITEV 1-10 INDEKS celotna eksterna celotna eksterna 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 1.766.359 1.592.109 1.785.510 1.601.745 101 100 POSODA 4.890.758 4.805.956 4.530.100 4.427.667 93 92 RADIATOR 1.397.522 1.335.104 1.324.264 1.255.410 95 94 KOTLI 1.471.673 1.444.279 1.538.447 1.499.602 102 103 ODPRESKI 987.691 980.961 979.809 973.079 99 99 ORODJARNA 288.822 114.170 307.986 128.573 107 112 KONTEJNER 1.505.288 1.501.175 1.479.118 1.474.993 98 98 VZDRŽEVANJE 1.398.390 215 1.372.442 500 98 232 ERC 93.175 21.333 96.804 24.961 104 117 SIT 290.222 222.155 327.907 279.118 113 125 DSSS 754.025 68.750 757.527 72.252 101 105 SKUPAJ 14.843.925 72.086.207 14.499.914 11.737.900 98 97 VEDNO OBSTAJA BOLJŠI NAČIN DELA. EDINEGA, NAJBOLJŠEGA NAČINA NE DOSEŽEMO NIKOLI. VSAKO DELO SE DA POENOSTAVITI. IZVAJALEC VERJETNA VE O NJEM NAJVEČ, ZATO GA NAJLAŽJE IZBOLJŠA - IZVAJALCI SMO VSI. 3. IZVOZ a) mesec oktober TOZD PLAN IZVRŠITEV INDEKS 2:1 0 1 2 3 FRITE 43.140 9.125 21 POSODA 587.000 469.962 80 RADIATOR 11.000 3.811 34 KOTLI 34.130 _ _ KONTEJNER 5.000 11.844 236 SKUPAJ KONVERT. 680.270 494.742 72 FRITE 37.800 53.200 140 KOTLI 204.652 - SKUPAJ KLIRING 37.800 257.852 682 IZVOZ SKUPAJ 718.070 752.594 105 KUMULATIVA V dolarjih TOZD PLAN IZVRŠITEV INDEKS 2:1 0 1 2 3 FRITE 57.169 53.678 62 POSODA 5.198.145 4.975.610 96 RADIATOR 61.475 59.796 97 KOTLI 219.467 153.894 70 ORODJARNA 22.898 16.822 73 KONTEJNER 135.267 135.198 100 SKUPAJ KONVERT. 5.724.421 5.394.948 94 FRITE 381.700 570.380 149 KOTLI 177.556 262.048 148 SKUPAJ KLIRING 621.644 913.256 147 IZVOZ SKUPAJ 6.346.065 6.308.204 99 Vzroki nedoseganja realizacije v mesecu oktobru 1985 FRITE Zaradi nerednih dobav v preteklosti se opaža vedno večja zadovoljitev po tem materialu s strani uvoza pri največjih porabnikih. Konkurenč- nost je zaradi boljše možnosti uvoza zelo otežkočena, predvsem napram drugemu dobavitelju »Gorici«. POSODA Sanitarije - obseg proizvodnje se je zmanjšal zaradi vsesplošnega upadanja stanovanjske izgradnje. Zaradi pomanjkanja repromaterialov je opaziti močno desortiranost asortimana. RADIATORJI Padanje zaradi nemožnosti prodaje na kredit, ki je pri ostalih dobaviteljih ustaljena praksa. ODPRESKI Ustavitev, oziroma zmanjšanje potreb v tovarni TRAKTORJEV Štore so povzročili izpad pri realizaciji. KONTEJNERJI Nerealizacija je predvsem pogojena z močnim padanjem potreb po storitvah pocinkanja, delno pogojena z upadom investicijske dejavnosti. IZVOZ Realizacija ni bila dosežena v večini primerov zaradi zastoja pri carinjenju izvoznih pošiljk in problemov odpreme. Emajl in nakit Dunajski atelje »Michaela Frey« se je s svojimi ekskluzivnimi izdelki že dodobra uveljavil na zapadnoevropskem tržišču. Atelje na obrtniški način zdeluje različne darilne in okrasne predmete, ženski nakit ter drobni moški pribor (kravatne sponke, manšetne gumbe, obeski za ključe, sponke za bankovce, pribor za kadilce). Vsi ročno izdelani predmeti so na visoki umetniški ravni in predstavljajo široko paleto od klasičnih do avantgardnih oblik in dekorjev ter številnih barvnih kombinacij. Pri izdelavi teh izdelkov uporabljajo kot osnovni material baker, nom srebro in zlato ter raznobarvne bižuterijske emajle za barvne vložke. S proizvodnjo v skromnem obsegu so z nekaj sodelavci pričeli že leta 1950. Na sejmu v Frankfurtu, leta 1964, so s svojo serijo Op-art nakita (črno/belo) pritegnili splošno pozornost. V naslednjih letih so spričo naraščajočega zanimanja kupcev v Zapadni Evropi ustanovili svoje proizvodno-prodajne podružnice v Franciji, Italiji, Zapadni Nemčiji, Švici ter Angliji. Trenutno s svojimi 100 delavci na Dunaju (proizvodnja in režija) ter z nadaljnjimi 50 delavci v inozemskih podružnicah letno izdelajo in prodajo okoli 1 milijon kosov raznega nakita. Osnovne stilne elemente njihovih dekorjev na nakitu predstavljajo rožice in čisti geometrijski liki, posamično ali pa v medsebojnih kombinacijah, kar je nasploh značilno tudi za sedanjo modo. J. V. Sodobni zlati prstani z emajlnimi vložki Značilni stilni elementi na okrasnih predmetih Posoda za višji cenovni razred V prejšnjem mesecu smo v Razvojni službi predstavili vrsto novih izdelkov, ki smo jih razvili za proizvodni program TOZD Posoda. Najprej smo jih pokazali ustreznim komercialnim službam, kasneje pa tudi drugim zainteresiranim, v sklopu Poslovnih dnevov EMO. S tem prispevkom želimo seznaniti širši krog sodelavcev, predvsem o namenu, uporabnosti in kvaliteti novih izdelkov, torej bolj s tehnične kot pa komercialne strani. Danes si oglejmo dve novi vrsti posode, mi smo jih imenovali EMOTON in GALEX-TRA. Obe vrsti imata isto telo, razlikujeta se samo v opremi in v izvedbi roba. Iz priloženih slik je razvidno, da smo ostali pri cilindrični obliki posode. To marsikoga moti, ker misli, da mora vsaka nova posoda imeti tudi novo obliko. Pregled posode nekaterih vodilnih inozemskih izdelovalcev nam pokaže, da cilindrična in trebušena oblika enakovredno nastopata in da drugih oblik skoraj ni. Če upoštevamo, da je posoda uvrščena v višji cenovni razred predvsem zaradi visoke uporabne kvalitete in manj zaradi oblike, ter da zaenkrat nimamo tehnoloških možnosti trebušenja tanjša-ne posode, potem je odločitev o sprejetju cilindrične oblike povsem pravilna. Višjo uporabnostno kvaliteto, ki je osnovni pogoj za uvrstitev neke posode v višji cenovni razred, dosežemo z uporabo najkvalitetnejših gradiv iz katerih je posoda izdelana in s prilagajanjem vseh elementov posode njenemu namenu, v daljšem uporabnostnem obdobju. Znano je, da EMO precej posode izvaža, zato je razumljivo, da smo pri določevanju gradiv, oblike in izmer nove posode upoštevali tuje predpise, predvsem zahod-nonemške, ki so trenutno najstrožji in s tem zagotavljajo izjemno kvaliteto posode. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali tiste predpise, ki še posebej zahtevajo korenite spremembe tradicionalnih pogledov, v korist višje kvalitete, predvsem za posodo, ki jo uporabljamo na električnih štedilnikih. Kot prvo, DIN ne izhaja iz splošno znanih premerov posode (0 16,18 ali 20 cm) kot smo bili navajeni dose-daj, temveč predpisuje premere naležnih ploskev dna in sicer izključno po premerih električnih grelnih plošč. Predpisani so torej trije najmanjši možni premeri 145, 180 in 220 mm. Če na primer k premeru dna 145 mm prištejemo dva vlečna radiusa 2x12 mm = 24 mm ne dobimo 16 cm posode temveč (145+24=169 mm) 16,9 cm posodo. Razumljivo pa je, da je na ta način zagotovljen maksimalni prehod toplotne energije iz grelne plošče na hrano v posodi. Posoda iz obstoječega proizvodnega programa (Univerzal, Ideal-extra in Komerc) temu predpisu ne ustreza. Pri novi posodi imamo premere dna 146, 182 in 222 mm, dočim znašajo ustrezni premeri posode 166, 204 in 246 mm, DIN predpisuje tudi največje zunanje izmere, vendar so ti dokaj veliki, zato ni bilo pri njihovem upoštevanju večjih težav. Nadaljnji pomembni predpis je debelina dna. Pri kuhalni posodi mora biti dno debelo: 0 dna 145 180 220 mm debelina dna 1,5 1,75 2 mm Posoda iz obstoječega programa torej ne ustreza tudi temu predpisu. Pri novi posodi smo zaradi enostavnejše nabave izbrali 2 mm debelo dno za vse tri velikosti. Razumljivo je, da bi bila posoda (še posebej visoki lonci) dokaj težka za rokovanje, če bi bila v celoti izdelana iz 2 mm debele jeklene pločevine, zato smo se odločili za postopek tanjšanja sten na 1,2 mm. S tem smo seveda prihranili tudi na izdelavnem gradivu. DIN predpisuje tudi ravnost dna po emajliranju. Predvsem ne sme biti na dnu nobenega grebena (surovinska ali emajlirska napaka), prepovedana je izbočenost dna in pa prevelika vbočenost dna. Tako sme vbočenost znašati največ 6°Xoo vsakokratnega premera dna v hladnem stanju, Posoda »GALEXTRA« - kuhalna posoda za višji cenovni razred. Nerjaveč pokrov, nerjaveča oprijemala in novost pri nas - galvaniziran rob. Posoda »EMOTON« - novost v proizvodnem programu TOZD Posoda. Izjemna kvaliteta, ki ustreza tudi najstrožjim predpisom o kvaliteti posode. pri preizkušanju pri vročem stanju pa največ 3,5 °Xoo. Nadalje predpisuje DIN takšno obliko zgornjega roba posode, ki prepreči po-cejanje vode, potem, ko jo prenehamo izlivati iz posode. To pocejanje je pri Univerzal posodi dokaj problematično in ga je težko odpraviti, če je zgornji rob posode opremljen z nerjavečim robom. S poskusi smo ugotovili, da EMOTON in GA-LEXTRA ustrezata tej zahtevi DIN. Posebno poglavje so oprijemala, torej ročaji, držaji in gumbi. DIN predpisuje višino postavitve, trdnost pritrditve, najvišjo temperaturo do katere se smejo oprijemala segreti, obliko oprijemal, ki onemogoča dotik s kovinskimi elementi posode, označevanje obstojnosti za uporabo v pečici štedilnika in seveda postopke za preizkus vseh teh predpisov. V tujini so že pred več leti razvili takoimenovani »spe-cial« bakelit, ki vzdrži toplotne obremenitve do 280 °C in sicer v daljšem časovnem obdobju, obenem pa ne spremeni barve tudi pri pomivanju v pomivalnih strojih (kjer uporabljamo agresivna pomivalna sredstva). Na žalost pri nas takšnega bake-lita ni mogoče dobiti, zato smo obe vrsti posode opremili z uvoženimi oprijemali. Pri pokrovih predpisuje DIN takšno obliko, da voda v preizkusni posodi po dalj časa trajajočem vrenju ne sme teči preko roba posode. Pri Univerzal posodi smo takšno odtekanje preprečili s tremi vtiski na robu posode, pri EMOTONU in GA-LEXTRI pa smo v pokrovu predvideli posebno odprtinico. V obeh primerih je poskrbljeno za izhod odvečne pare s čimer pokrovi ustrezajo predpisu. Nadalje predpisuje DIN postopke za preizkušanje emajlov in sicer na temperaturno obstojnost, odlet, kisli-noodpornost in prisotnost strupenih elementov. Vse omenjene preizkuse pri nas že opravljamo, vendar vseeno še vedno uporabljamo neustrezne emajle. Pri viso-kokvalitetni posodi jih seveda ne bomo uporabili. In če smo že pri emajlih, je treba povedati, da so meritve tujih vzorcev pokazale, da imajo skupno debelino obeh slojev emajla (temeljnega in krovnega) okoli 0,20 mm. Naše debeline so večkrat tudi dvakrat večje. Tu ne gre samo za prihranek na emajl-ni masi, temveč tudi za manjše možnosti odleta in lažjo montažo oprijemal. Toliko o najvažnejših predpisih v DIN normah. Na Poslovnih dnevih je posebno pozornost vzbudila posoda GALEXTRA. Vzroki so nerjaveč pokrov, nerjaveča oprijemala in pa galvaniziran rob. Slednji je za marsikoga novost, čeprav ga firma SILIT iz ZRN galvanizira že več kot 10 let. Zanimivo je, da so šele v zadnjih letih, nekatere zahodnonemške firme (BEKA, FISSLER, WMF) ugotovile, da je bodočnost v takšnih robovih in tako danes že tudi one uporabljajo galvanizacijo. Da smo ugotovili pravilen postopek galvanizirala smo morali sodelovati z zunanjimi ustanovami, predvsem z Zavodom za raziskavo materiala, Republiškim sanitarnim inšpektoratom, inštitutom Iskre, Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva in s Kemično tovarno Podnart. Največ težav smo imeli s pripravo gole površine, ki meji s steklenotrdim emajlom. Glede na namen, smo zaenkrat razvili čisto kuhalno posodo brez spremljajočih artiklov. Gre torej za ponve, nizke kozice, visoke kozice in lonce v vseh izvedbah glede na različna oprijemala. Po premerih pa smo razvili 5 različnih in sicer približno 16, 18, 20, 22 in 24 cm. Približno zato, ker nova posoda izhaja iz premerov dna. Bojan SEŠEL Ignac JEVNIŠEK Novo iz razvoja sanitarij Na letošnjih Poslovnih dnevih EMA smo na področju sanitarij prikazali dve novosti - novi polnilni ventil za straniščne spla-kovalnike in novo izvedbo plastičnega straniščnega splako-valnika s sistemom dvojne sprožitve splakovalnega postopka. Razvoj polnilnega ventila za straniščne splakovalnike po DIN standardih se je pričel vzporedno z drugimi nalogami na področju sanitarij v drugi polovici leta 1983. V velikem zaostanku na področju sistemov polnilnih ventilov pri nas, smo tako rekoč začeli fundamental-no raziskovati to področje. Začeli smo pri patentni dokumentaciji. Naredili smo pregled vseh patentiranih polnilnih ventilov in si nabavili patentne izpiske najzanimivejših svetovnih rešitev. Do konca 1983 leta smo razvili varianto polnilnega ventila in naredili tudi ustrezen prototip s pomočjo zunanjega kooperanta. Omeniti je treba, da so pri prototipu nastajale določene nepredvidene težave, ki jih je bilo potrebno sproti odpravljati in usklajevati. Velike težave so se pojavljale pri meritvah podtlaka 0,8 bara, ki ga nismo mogli izmeriti v naši preizkuševalnici. Zato smo polnilni ventil testirali tudi na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Nadaljnje meritve polnilnega ventila v prototipni izvedbi smo opravljali na inštitutu Techni-sche VVerke der Stadt v Stuttgartu. Oktobra 1984 se je spremenil in dopolnil tudi DIN standard za straniščne splakovalnike in tako smo bili prisiljeni na ventilu izvršiti še določene spremembe za testiranje v ZRN. Ponovno testiranje polnilnega ventila na TWS v Stuttgartu je pokazalo, da polnilni ventil, vgrajen v splakovalnik EMO OPTIMA, v vseh točkah, ki se nanašajo na polnilni ventil kot celoto, ustreza DIN standardu 19542. Meritve šumnosti pa so bile opravljene v Ntirnbergu, kjer se je pokazalo, da je ventil v mejah šumnosti in s tem odgovarja vsem predpisom. Novi polnilni ventil, vgrajen v straniščni splakovalnik, torej samodejno uravnava dovod vode v splakovalnik in ustreza vsem zahtevam standarda 19542. - Čas polnjenja za 9 I splako-valne vode pri tlaku 0,5 bara = 160 s; - Šumnost pri tlaku 3 bar= 18 db; - V primeru nastanka podtlaka v omrežju (pri izpadu vode) polnilni ventil preprečuje vse-savanje vode iz splakovalnika; - Pri izteku 3 litrov vode iz splakovalnika (dvojni spust vode) se polnilni ventil samo- dejno aktivira in uravna predhodni nivo (91). Polnilni ventil je modelno zaščiten na Zveznem zavodu za patente v Beogradu s številko M 479/85. Druga novost, ki prihaja iz razvoja sanitarij je novi plastični straniščni splakovalnik. Konstruiran je po najnovejših zahtevah standarda DIN 19542. Kotliček ima stabilno obliko, da ne more priti do nobenih deformacij, ki bi vplivale na normalno delovanje vseh vgrajenih armatur in elementov kot sta polnilni in odtočni ventil. V kotliček je vstavljena 5 mm debela stiropor obloga, ki preprečuje rosenje. Kotliček je opremljen s snemljivim pokrovom, ki je zavarovan proti zdrsnitvi. Posebnost novega plastičnega splakovalnika je dvojna sprožilna naprava DSV, ki omogoča VELIK PRIHRANEK VODE. Naprava za prekinitev je konstruirana tako, da je možno že sproženo splakovanje prekiniti s pritiskom na okrogli gumb. V tem času pa izteče najmanj 3 litre vode, kar je v večini primerov za izpiranje školjke že dovolj (odplake, fekalije,...) Po izteku omenjene količine vode se splakovalnik ponovno samodejno napolni na predhodni nivo (9 I). Novi plastični straniščni splakovalnik je namenjen predvsem za nizko montažo. Nov plastični straniščni splakovalnik. Industrijski izdelek, ki naj bi kar najbolj popolno služil svojemu namenu, hkrati pa tudi izpolnil potrošnikovo željo po lepem. Oblikovanje novega splakovalnika je delo oblikovaca Knez Mirka. Bojan SEŠEL Marjan TOMELJ Polnilni ventil za straniščne splakovalnike - samodejno narav-Bojan LEDNIK navanje dovoda vode. ZANIMIVE NOVOSTI KONKURENCE LONEC ZA BIO KUHANJE V svetu že dalj časa vse bolj prihaja v ospredje uporaba zdravih, naravnih ali biološko čistih živil in priprava bio hrane. Zadnje čase tudi pri nas narašča težnja po povratku k naravni, nekemizirani hrani. Pod pojmom biološko čista živila si predstavljamo predvsem sadje in zelenjavo, a tudi mleko, meso, kruh in druge vrste živil, v katerih ni sledu o snoveh, črpanih iz umetno gnojene zemlje, o kakršnih koli oblikah škropiv in tudi ne o konzervanskih, umetnih barvilih in aromah, antibiotikih in anabolikih. Bio hrana pa se pripravlja tako, da bio živila po kuhanju v čim večji meri zadržijo svoje primarne sestavine in lastnosti. Ker ima zdravje svojo ceno in ker so stroški pridobivanj bio živil višji, so biološko čista živila neprimerno dražja od biološko oporečnih živil. Vendar ljudje, v skrbi za svoje zdravje, kljub temu raje kupujejo bio živila in pripravljajo bio hrano. Ta trend je s pridom izkoristila zahodnonemška firma C. Prinz AG, ki je izdelala posebno posodo za bio kuhanje. To je v bistvu ozek in visok emajliran lonec z nerjavnim mrežastim vložkom in z nerjavnim pokrovom. Lonec omogoča kuhanje živil v pari, tako da živila ohranijo koristne vitamine, rudninske snovi in naraven okus. S posebnim finim regulatorjem lahko uravnavamo količino pare in na ta način preprečimo razkuhavanje hrane. Bio lonec je uporaben za blanširanje, dušenje in kuhanje vseh vrst zelenjave, za kuhanje testenin, cmokov in riža, pogrevanje že kuhanih jedi ter za vkuhavanje sadja in zelenjave. J. V. Bio-lonec z mrežastim vložkom Skica novega plastičnega splakovalnika. Zanimivost od tu in tam Firma Silit se je pred kratkim kompletom emajlirane ku- privlačno in imenitno. Poso-predstavila z ekskluzivnim hinjske posode, ki učinkuje da je zunaj bela, znotraj pa temnomodro emajlirana. Beli ročaji, držaji in gumbi so izdelani iz toplotno nepro-vodne plastike, ki pri kuhanju ne postane vroča. Robovi so seveda kromirani, kar je že značilno za Silit. Posoda ima energetsko varčno debelo dno tkim. Siliterar-dno. J. V. Beli komplet posode ELEGANCA V BELEM Popolnoma bela ogrevalna plošča, izdelek firme Melitta. Plošča se po ca. 8 minutah segreje na 130 °C nakar konstantno drži to temperaturo. Eno uro po Izključitvi toka ima še vedno ca. 60 "C. Silit-ov lonec za kuhanje mleka in pripravo jedi na vodni kopeli Obojestransko belo emajlirane posodice za fondue garnituro se medsebojno razlikujejo le po gumbih in ročajih, ki rjavo, zeleno, rdeče, črno, belo in modro obarvani privlačno delujejo v kombinaciji z belo podlago. H kompletu spadajo še fon-due-vilice s praktičnimi držaji v enakih barvnih odtenkih. Kozica kot stojalo deluje dekorativno in svečano STOJALO ZA NOVOLETNO JELKO Emajlirano visoko kozico brez ročajev lahko uporabimo tudi kot stojalo za novoletno jelko. Kozica je obojestransko emajlirana v temno zeleni barvi in zunaj de-korirana z novoletnimi motivi. V posodi je kovinski vložek iz nerjavnega jekla, ki je s centralnim trnom in tremi vijaki pritrjeni za deblo jelke, s pritrdilnimi locnji pa za rob posode. Kozico - stojalo izdelujejo v treh različnih velikostih 22, 26 in 30 cm. Vhodne • MILIJONI ZA REKLAMO - Japonski proizvajalci avtomobilov namenjajo veliko sredstev za reklamo svojih izdelkov tako na domačem trgu kot v tujini. Znani so podatki za leto 1982 (kasnejših še ni na voljo), ko je največ sredstev za reklamo na japonskem trgu namenil Nissan -več kot 41 milijard jenov, druga je bila Honda s 23 milijardami jenov, Mazda pa je za reklamo porabila 17 milijard jenov. Zanimivo je, da največjega japonskega izdelovalca avtomobilov Toyote ni med prvimi 20 firmami glede na izdatke za reklamo. Tudi v tujini so japonski izdelovalci avtomobilov veliko reklamirali. Tako je lani Nissan v ZDA porabil 117 milijonov dolarjev, Toyota 111 in Mazda 70 milijonov dolarjev. (F. K.) • TEST ZA PROGRAMSKO OPREMO IZ TANDEMA - Računalniška družba Tandem je sporočila, da so testi njene novo oblikovane MAP programske in strojne opreme prinesli dobre rezultate. Izdelke so testirali na tehnološkem inštitutu v ZDA (ITI). MAP (protokol proizvodne avtomatizacije) je niz komunikacijskih standardov, ki so jih postavili pri General Motor-su. Zasnovan je tako, da povezuje vse avtomatizirane naprave na tovarniških tleh ne glede na to, kateri proizvajalec jih je napravil. To so dobro sprejeli tako v Evropi kot ZDA zato, ker sledi modelu »odprtih sistemov medpovezav«, kar so izumili v Mednarodni organizaciji za standarde. (A. D. L.). • HITREJŠA OBDELAVA KOVIN - V Franciji so izdelali stroj, ki dva do petkrat hitreje obdela kovino kot v klasičnem postopku. Velika hitrost je možna zaradi hitrejšega obračanja orodja (30.000-45,000 obratov na minuto), v minuti se stroj lahko premika od 15 do 20 metrov in ne samo 3 metre kot pri klasičnih strojih. Stroj je na novo konstruiran, termične deformacije so majhne, vgrajeni so tudi laser in 4 elektromagneti. Orodja se menjajo avtomatsko in lahko obdelujemo tudi zelo tanke predmete (M. F.) • NEKAJ VEČ SVINCA IN CINKA - Po podatkih International Lead and Zinc Study Group so zahodne države v osmih mesecih proizvedle nekaj več svinca in cinka kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja cinka se je v tem obdobju povzpela na 3,274 milijona ton (3,237 mio ton v 8 mesecih 1984) in svinca na 2,685 milijona ton (2,631 mio ton). (T. G.) • RAČUNALNIKI SE ŠE PRODAJAJO - V ZRN napovedujejo še naprej dobre prodajne možnosti za računalnike in komunikacijsko tehniko. Sedanja 12 do 15-odstotna rast prodaje (pri napravah za obdelavo podatkov in pisarniški opremi celo 15 do 20-odstotna) naj bi se nadaljevala tudi prihodnje leto, šele leta 1987 naj bi se rast prodaje nekoliko umirila. (B. K.) • LEPLJENJE KOVIN - Lepljenje je postal klasičen način spajanja kovinskih delov med seboj in z drugimi materiali, predvsem zaradi razvoja kemije makromolekul. Spajanje kovine iz plastike, tkanin, lesa, stekla itd. s pomočjo lepila daje dobre izolatorje, lahko tudi polprevodnike. Površine razmastijo s tri-kloretilenom, potem površino zaščitijo pred razjedanjem, pri aluminijastih materialih pa uporabljajo tudi mehansko čiščenje. (M. F.) (Nadaljevanje prihodnjič) Tudi narobe je lahko prav Na tone papirja je bilo že popisanega z različnimi teorijami za zagotovitev uspešnega in sistematičnega razvoja. Toda izkušnje na žalost kažejo, da se učimo zelo počasi in da je število napak še vedno veliko. Stalno poslušamo samo to, kakor moramo delati, vendar delamo običajno ravno obratno. Morda pa bi bilo dobro, če bi našli nekoga, ki nam bi sugeriral napačne rešitve. Ker pa delamo ravno obratno, bi morda na koncu dosegli le večji uspeh. Toda pri nas doslej še ni bilo na voljo napisanih navodil za izvajanje neuspešnih projektov, čeprav lahko ugotovimo, da smo tudi na tem področlju dosegli določen uspeh. Uspelo pa nam je dobiti taka navodila v reviji »Datamation« 3/83, zato dovolite, da jih posredujemo tudi vam. Ta navodila ne vključujejo nikakršnih sabotažnih akcij, temveč skrbno premišljena, vendar nesmiselna in neopazna dejanja: 1. Izberi projekt, ki je zelo verjetno obsojen na neuspeh. Najdi največji, najbolj sanjski in najmanj vreden projekt, ki ga sploh lahko najdeš. Čeprav si prepričan, da ga koristnik ne rabi, mu dopoveduj, da bi bilo lepo in celo prestižno, če bi tak projekt imel. 2. Ne postavi terminskega plana. Izpodbijaj Perkinsov zakon: vsako delo zahteva svoj čas. Če naloge časovno ne omejiš, so ji ljudje stalno podrejeni in ne morejo razmišljati o drugih, važnejših nalogah. 3. Ne delaj po nobeni metodologiji ali standardnih razvojnih postopkih. Vedi, da vsaka metoda človeka sama pripelje do naslednje naloge. Pusti, da se ljudje vsak dan sproti sprašujejo: »Kako delati naprej?« Večina ne bo iskala in tudi ne našla odgovora. 4. _Postavi velike cilje projekta. Če imaš možnost, vključi v nov projekt vse oddelke delovne organizacije. Tak projekt ne rabi nobene sabotaže več - zlomila ga bo lastna teža. Vendar kljub temu stalno kontroliraj peščico ljudi, ki so sposobni poiskati enostavne rešitve. Označi jih kot neizkušene, starokopitne in nestrokovnjake. 5. Izvajaj projekt čimdalj časa. Čimdalj časa se bo projekt vlekel, tem večje bodo potrebe po spremembah in verjetnejše je, da bodo odšli tisti, ki so zainteresirani za projekt. Ker bo treba predelati vse specifikacije in obnoviti vse odločitve, bo projekt le počasi napredoval. Nekaterim celo uspe, da projekt nazaduje. 6. Ne razdeli projekta po fazah. Projekta ne izvajaj postopoma, ne postavljaj mu ogrodja in ne stopnjuj njegove zahtevnosti v času izvajanja. Praksa kaže, da je potrebno v letu ali manj pokazati že neke delne rezultate. Vendar prepričaj koristnika, da ne bo pravega učinka, dokler ne bo projekt končan in ne bodo izpolnjene vse njegove želje. Tega dne pa ne bo nikoli dočakal. 7. Ne zahtevaj dovolj sredstev za delo. Velik projekt zahteva določeno število ljudi, finančnih sredstev, tehnične opreme, računalniškega časa in ostalega. Poskrbi, da bo občutiti pomanjkanje na vseh področjih. 8. Izkluči sposobne sodelavce. Zberi okoli sebe ljudi, ki nimajo idej, kar so pokazali že s prejšnjimi napakami. Lahko zbereš okoli sebe pijance, ti so najboljši. Če ne moreš dobiti tako idealnih kandidatov, dosežeš skoraj enak rezultat z mladimi in neizkušenimi ljudmi. Toda bodi previden! Mladi ljudje so zaradi svoje ambicioznosti lahko nevarni in se lahko kljub temu naučijo, kaj je treba storiti, da bi bil projekt uspešen. Zato ne predvidi zanje nikakega izpopolnjevanja, temveč jim priskrbi nekaj knjig in priročnikov ter prepreči vsako komuniciranje s starejšimi kolegi. 9. Ignoriraj koristnika. Če ti uspe, ga sploh ne vključi. Sam odloči, kako naj novi projekt deluje. Ker ne poznaš poslovanja tako dobro kot on, je tak projekt že vnaprej obsojen na neuspeh. 10. Ne dovoli nepredvidenega in podražitev. Karkoli si prisiljen planirati, preprosto predpostavljaj, da bo vse delovalo odlično. Predpostavljaj, da bo vsaka naloga končana v roku, da bo vsak program takoj deloval in da bo vsak del opreme-dobavljen ob obljubljenem času po pogodbeni ceni. 11. Ne predvidi komuniciranja med člani projektne skupine. Najboljši način je, da nimaš nobene dokumentacije. Vodilo naj ti bo: »Zakaj dokumentirati? Vsi vemo za kaj gre.« Ta tehnika se bo najbolj obnesla, če pripraviš nekaj članov skupine, da odpovedo, kajti ljudi je sredi dela zelo težko nadomestiti. Če pa si že prisiljen, da moraš dokumentirati, potem dokumentiraj vse. Zapiši vsak nepomemben komentar, tudi pri informativnih srečanjih. To bo po-vrzočilo enak učinek, kot če bi ne imel dokumentacije, ker se ne bo nihče znašel, kaj se je pravzaprav dogajalo. 12. Projekt naj vključuje vse nove izsledke in teorije, ki so na voljo, nikakor pa ne lastnih izkušenj. Za izbiro vključi vsa možna tehnična sredstva in analize in porabi več mesecev za odločanje, kaj je v danem trenutku najboljše. Potem, ko si se končno odločil, zavrni vsako zanesljivo in preizkušeno varianto. Vedno izberi najnovejšo in pravkar uvedeno stvar in najdražjo uvoženo opremo. Pri tem te bodo podpirali vsi proizvajalci opreme, ker jm boš omogočil večje zaslužke, svojo opremo pa bodo lahko preizkusili na tuj račun in ugotovili še vse ostale probleme, če pa se že moraš odločiti za domačo opremo, izberi novega proizvajalca. Razvojne metode in analize poišči v najnovejših knjigah, da ne bo možno preveriti, če so res učinkovite. Čez čas, ko bo projekt že popolnoma izpiljen pa objavi, da nova tehnika ni več sodobna in je stara že nekaj mesecev. Utemelji to s trditvijo, da moraš presedlati na novejšo tehniko, da bo projekt uspešnejši. Pomisli, kakšen kaos bo nastal! Uničil boš lahko večino do takrat izvršenega dela, ker se ne bo več ujemalo z novimi pogledi. Seveda bo potrebno ponovno šolanje članov projektne skupine, kar bo povečalo nadaljnjo zmedo in razočaranje. Če si postopal po teh pravilih, imaš zagotovljeno dobro osnovo za neuspeh projekta. Za še večji uspeh pri tem pa upoštevaj še nekatera dodatna pravila. 13. Ne bodi zahteven do sodelavcev. Ne vztrajaj na postavljenih rokih. Ne vztrajaj pri pravilnih rešitvah. Ne vztrajaj, da upoštevajo postavljene standardne predpise in postopke. Nihče se ne bo pritoževal, kajti v tej deželi vsak najrajši dela to, kar njemu ustreza in tako, kot on misli, da je prav. Dovoli vsakomur, da pride pozneje, da odide preje ali porabi dve uri za malico. Pri tem bodi sam za vzgled. V majhnem delu prostega časa vzpodbujaj družabnost in razpravljaj o športnih dogodkih, lovu, TV programu in opravi vse privatne telefonske razgovore. Tako bo za delo porabljen čas res enak ničli. 14. Laži koristniku in vodstvu. Stvari morajo napredovati zelo počasi. Vendar pa pripoveduj vsakomur, kako odlično projekt napreduje, namiguj pa na nekatere probleme. To bo povečalo zaprepadenost, ko bo prišla resnica na dan. 15. Spremeni projekt v bojno polje. Zavrni vsako samostojno odločanje. Še tako nepomembne zadeve rešuj z dolgimi razpravami. Vpleti ljudi v zadeve, ki niso njihova skrb in jih ne poznajo. Ko si to napravil, razdražen uveljavi svojo voljo. Če tako postopaš, bo delo na projektu podobno tretji svetovni vojni in se bodo člani skupine borili drug proti drugemu. 16. Ugotovi vse dogodke, ki lahko vplivajo na zakasnitev projekta in pomagaj, da nastopijo. Večkrat samo zakasnitev dobave majhnega novega kalupa povzroči zastoj. V tem primeru uberi pri dobavi kalupa najdaljšo pot. Vendar pa večkrat ne boste mogli ubrati lastne poti, da bi povzročili zakasnitev in to zaradi tega, ker boste odvisni do dobaviteljev, ki na žalost ne vedo, če je projekt uspešen ali ne. V tem primeru samo ne pritiskajte nanje in že bodo kasnili z dobavo. 17. Pripravi sodelavce, da odhajajo drugam. To je lažje, kot si lahko sploh misliš. Načini so različni in ne vzbujajo niti najmanjšega suma. Ni jim treba znižati osebnega dohodka, samo ne povečaj jim ga. V kratkem času bodo zaradi večanja življenjskih stroškov šli opravljat enako delo v drugo delovno organizacijo. Nadalje ravnaj z vsemi delavci enako, z vsemi ravnaj slabo. Ustvarjaj nevzdržno delovno vzdušje in delovne pogoje. Če se kljub vsem tvojim naporom sodelavci trudijo, da bi projekt uspel, jim stalno dopoveduj, kako nesmiselno delo opravljajo. 18. Zavlačuj projekt kolikor se le da. Čez čas neuspeh projekta namreč ne bo več vprašljiv. Če namreč projekt propada počasi, pozabiš več sredstev, časa in dela. Skrivaj vsakomur resnico o projektu. Obljubljaj optimističen konec projekta, ki naj bo vedno »tik pred zdajci«. V primeru, da boš morda prisiljen dejansko dovršiti projekt: 19. Ne preizkušaj oz. preizkušaj čim manj je možno. Ker projekt kasni, se ne bo nihče pritoževal, če preizkušnja ne bo, ker je pritisk koristnika prevelik in že komaj čaka na zagon. Vsak bo srečen, če boste skrajšali to zadnjo fazo projekta. To pa bo povzročilo toliko problemov pri zagonu celotnega sistema, da bo koristnik obupal in popolnoma odpovedal. 20. Končno naj bo projekt tak, da bo vzdrževanje nemogoče. Naslednja najboljša stvar neuspelega projekta je, da vzdrži samo nekaj mesecev. Situacija uporabnika se stalno menja, rezultat tega in slabega programiranja pa boste doživeli med uvajalno dobo, ko bo veliko zahtev po spremembah glede vzdrževanja. Zagotovi, da bo uvedba teh sprememb težavna (če že ne nemogoča) in to zaradi uporabe kompliciranega pro- EMO grama kodiranja, ki ga nihče ne bo mogel dešifrirati. Tudi ne uporabljaj tabel, obstoječih standardov in pravil in napravi vsak program kot edinstveno umetniško delo. Najbolj važno pa je, da ne pustiš nikake dokumentacije. Če bo kdo hotel kaj spremeniti, se bo moral prebiti skozi celoten kodni sistem. Ne bo dolgo, ko bo novi sistem dela postal preživeli stari sistem. Koristnik se bo takega načina dela naveličal. In vaš odgovor? Ponuditi mu večji in modernejši novi projekt ali rešitev. Navedenih 20 pravil je potrebnih za oviranje vsakega sistematičnega dela. Vendar pa s tem ni rečeno, da se ni možno spomniti in uporabiti še česa, kar bi pomagalo pri zaviranju razvoja. Cilj naj bo samo eden: z navidez nedolžnimi in koristnimi prijemi povzročati še več škode gospodarstvu, znižati njegovo učinkovitost, povečati devizne težave in nezadovoljstvo sodelavcev. Dragi sodelavci! Če doslej pri svojem delu teh navodil niste upoštevali, ker jih niste poznali, jih tudi poslej ni treba! /¡¡ALI VEŠ, DA so RAZV0JKJI-5LU7&I^ ' ŽE LETA 13S3 RAZVILI A/QV ' tlačni lomeč „ ECOKJOhlC 1384"* „VEM. HA ŽALOST PAGA &ODO MORALI PREIMENOVATI vt ECOMOMIC 2000" SAJ bODO MAŠI VRLI ORODJARJI ŠELE TAKRAT DOKONČALI ORODJA k7A NJEGOVO a PROIZVODNJOž't ZVEZA SINDIKATOV Za modernizacijo celjske bolnišnice. - V celjskih organizacijah združenega dela so zelo uspešno sklenili akcijo zbiranja sredstev za modernizacijo bolnišnice. Z enodnevnim delom ali enodnevnim osebnim dohodkom so zbrali 53.006.967 dinarjev (več kot 5 milijard starih dinarjev). V ospredju družbenoekonomske razmere in vloga sindikata. - V celjski občini se končujejo občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov. Razprave na teh zborih so bile povezane predvsem z uresničevanjem nalog v sedanjih družbenoekonomskih razmerah in vlogo sindikata, na vseh pa so izvolili nova vodstva osnovnih organizacij in sprejeli programsko usmeritev za prihodnje delo. Hkrati potekajo vsebinske priprave na skupščine občinskih odborov sindikatov dejavnosti in skupščino občinske organizacije ZS. Slednja bo 27. januarja 1986. Ta dan ni izbran po naključju, saj je povezan s spominom na Edvarda Kardelja -75-letnico njegovega rojstva. Vsej tej razgibani dejavnosti dajejo obeležje tudi priprave na kongrese Zveze sindikatov. Tako so zdaj v javni razpravi osnutki gradiva za 11. kongres ZSS, zbrane pripombe iz te razprave pa bodo do konca leta posredovali kongresnemu odboru pri Republiškem svetu ZS Slovenije. Socialistična zveza delovnega ljudstva Toplotna oskrba v celjski občini. - Predsedstvo OK SZDL je na svoji 23. seji (28. oktobra) obravnavalo stanje na področju organiziranja toplotne oskrbe v celjski občini. Ker so nekatera vprašanja še odprta, je Predsedstvo sklenilo, da morata TOZD Ogrevanje v DO Komunala in Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo pripraviti do konca leta 1985 informacijo o programu dela TOZD Ogrevanje in razvojnem programu toplotnega ogrevanja v občini. Izvršni odbor Občinske konference svetov potrošnikov pri OK SZDL mora skupaj s TOZD Ogrevanje pripraviti predlog za precizno opredelitev dela in vloge kurilnih odborov. Natančneje je treba opredeliti tudi vlogo dveh predstavnikov kurilnih odborov v delavskem svetu TOZD Ogrevanje. Koordinacijski odbor za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pa bo skupaj z Občinsko konferenco svetov potrošnikov in v sodelovanju s sveti potrošnikov in krajevnimi konferencami SZDL vsakega pol leta preverjal stanje in izvajanje dogovorjenih nalog. Hkrati je Predsedstvo opredelilo še naloge svetov krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL, strokovne službe TOZD Ogrevanje in komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih, ki naj bi prispevale k izboljšanju razmer na področju toplotnega ogrevanja. Stališča k usmeritvam za nekatere predlagane spremembe v pripravah na volitve 1986. -Predsedstvo OK SZDL je 4. novembra obravnavalo delovni osnutek volilnega pravilnika in rokovnika SZDL in ZSS ter vprašanja v zvezi z usmeritvami za nekatere predlagane spremembe v pripravah na volitve v prihodnjem letu. Na osnovi razprave na svoji prejšnji seji in Jeklo se kali po visokih cenah V British Steel Corporation, kjer proizvedejo na leto 3,5-krat več jekla kot vse jugoslovanske železarne, sedi v upravi manj ljudi kot v Splošnem združenju črne metalurgije Jugoslavije. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo svetovna proizvodnja jekla po nekaj kriznih letih spet vrnila na rekordno proizvodnjo ob koncu prejšnjega stoletja. Kot kaže pa optimistične napovedi o oživljanju proizvodnje in prodaje ne veljajo za jugoslo- »SMRT NAPREDKA« V ameriškem strokovnem časopisu »Supermarket Merchandising« je bil objavljen zanimiv članek z naslovom »Smrt napredka«. Ker se nam je zdel zanimiv, smo se odločili, da ga tudi mi objavimo. Smrt lastnega obrata se začne že, če na dobronamerne predloge odgovarjamo: »To v naši delovni organizaciji ni izvedljivo.« »Že večkrat smo to poskušali ...« »S tem, bi nastala preveč radikalna sprememba ...« »S tem bi postavili na glavo vsa naša osnovna načela ...« »Z vašim predlogom prehitevate čas za dve leti...« »Zakaj bi bilo potrebno kaj spreminjati, če gre tudi tako čisto dobro ...« »Za reševanje tega problema moramo imenovati komisijo...« »Zaenkrat bi to zadevo do nadaljnjega odložili...« vansko črno metalurgijo, ki se otepa z nizko produktivnostjo, neracionalnim poslovanjem, razdrobljenostjo, podvajanjem proizvodnih programov in še vedno zaostajanjem za potrebami kovinsko predelovalne Industrije. Dovolj so zgovorne nekatere primerjave med domačo in svetovno črno metalurgijo: British Steel Corporation proizvede letno 3,5-krat več jekla kot vse jugoslovanske železarne, v nji-jiovi upravi v Londonu je zaposlenih manj ljudi kot v Splošnem združenju črne metalurgije Jugoslavije. Medtem ko tehnološko zaostajamo za razvitim svetom - odvisno od faze produkcijskega procesa - od pet do deset let, pa v produktivnosti zaostajamo za več kot deset let. Osebni dohodki naših žele-zarjev so od 8 do 11 -krat manjši od plač v omenjenem British Steel Corporation. Če je bilo jeklarstvo pred leti monopol razvitih držav, v zadnjih letih opazimo, da se jeklarska industrija seli v države v razvoju. Samo v zadnjih desetih letih se je število držav, proizvajalk jekla, podvojilo, od 65 leta 1973 na sto leta 1984. Še vedno pa največ surovega jekla proizvedejo v Sovjetski zvezi (154,2 milijona ton), na Japonskem (105,6 milijona ton) in v ZDA (83 milijonov ton). Napovedi za letošnje leto so optimistične. Medtem ko Japonska namerava zadržati lansko raven proizvodnje, v Latinski Ameriki napovedujejo 15-odstotno povečanje proizvodnje in za 13 odstotkov večjo prodajo. Presežek proizvodnje črne metalurgije v svetu ocenjujejo na 22 milijonov ton, medtem ko v Jugoslaviji z uvozom pokrivamo še vedno od 25 do 30 odstotkov potreb za izdelki črne metalurgije. Napovedujejo, da še kakih 15 let ne bodo sami sposobni zadovoljiti svojih potreb. Med našimi proizvajalci živi miselnost, da mora imeti vsak v svoji tovarni celoten proizvodni proces. Zato se proizvodnja pogosto podvaja, serije so majhne, drage In kot kaže, je do specializacije jugoslovanske črne metalurgije še daleč. Ocenjujemo, da bi z racionalno organizacijo črne metalurgije z obstoječimi tovarnami - za investicije tako ali tako ni denarja - proizvedli za 10 do 15 odstotkov več izdelkov. Sedanji gospodarski trenutek nedvomno zahteva iskanje notranjih rezerv. Zmogljivosti jugoslovanske črne metalurgije niso prevelike, le zaradi svoje razdrobljenosti neučinkovite. Industrija predelave kovin sodeluje v konvertibilnem izvozu s 43 odstotki, lahko bi izvozili še več, če ne bi primanjkovalo jekla za predelavo. Železarji ga ob pomanjkanju deviz pogosto izvozijo, naša industrija pa ga spet uvozi. Pogosto črni metalurgiji očitajo, da so jugoslovanske cene višje od svetovnih. Ob dejstvu, da je proizvodnja neracionalna, da je poraba energije na tono surovega jekla pri nas višja kot v svetu, da to energijo tudi uvažamo, ker zastarele peči, ki ne morejo dosegati svetovne produktivnosti, več porabijo, cenovna razlika ni več presenetljiva. Izvozni rezultati po prvih sedmih mesecih letos kažejo, da so kovinarji kot že vrsto let na prvem mestu. Brez iskanja notranjih rezerv pa tudi brez sistemskih spodbud pa se bo zaostajanje za svetovnimi proizvajalci jekla le še povečalo. Milena Fornazarič Gospodarski vestnik, 25. 10. 1985 EMO predlogov Sveta za družbenopolitični sistem je sprejelo delovni osnutek volilnega pravilnika in rokovnika s pripombo, da je v uvodnem delu treba jasno obrazložiti, da pravilnik velja za vse volilne sestave, kar pomeni, da velja tudi za obrtnike, samostojne kulturne delavce in kmete. V rokovniku pa je potrebno dopolniti tiste posamezne naloge, ki se nanašajo na predvolilna opravila v celjski občini. K usmeritvam za nekatere predlagane spremembe v pripravah na volitve je Predsedstvo sprejelo naslednja stališča: - Predsedstvo je mnenja, da se v nobeni izmed krajevnih skupnosti - razen v tistih, ki so že doslej imele splošne oziroma skupne delegacije in v krajevnih skupnostih Teharje in Šmartno v Rožni dolini - ne uvaja dodatno združevanje. Osnova delegatskega sistema ostajajo posebne delegacije. - Glede števila delegatov v delegacijah je Predsedstvo mnenja, da tega števila ne kaže opredeljevati za vse enako. O tem naj se dokončno odločijo na kandidacijski konferenci v krajevnih skupnostih, vendar v skladu z veljavno volilno zakonodajo. Ta določa, da delegacija mora Imeti najmanj 5 delegatov. - Predsedstvo meni, da ne more predpisovati odprte ali zaprte kandidatne liste. O tem se morajo odločiti volilci na kandidacijskih konferencah. - Glede združevanja delegacij v združenem delu velja enak kriterij kot za krajevne skupnosti, bo pa Občinski svet ZSS skupaj s Svetom za družbenopolitični sistem pripravil usmeritve za nekatere nove skupine združevanja v združenem delu. - Ob morebitnem zmanjševanju števila delegatov v delegacijah morajo krajevne skupnosti upoštevati specifičhost problematike in razvojnih interesov svojega okolja. • PORABA IN NAPOVED JEKLA (v milijonih ton) PORABE SUROVEGA povprečna letna poraba ' 1977-1983 napoved porabe 1985 1990 1995 Industrijske države 353 331 317 313 Države v razvoju 96 104 123 137 SEV 208 215 210 200 Kitajska in S. Koreja 48 68 80 100 SKUPNA SVETOVNA PORABA 705 718 730 750 Taborniki smo zborovali Pretekli mesec smo imeli Na zboru, ki se je pričel ob taborniki odreda Dveh levov 16. uri v dvorani delavskega svoj redni letni občni zbor. sveta se je zbralo preko 100 Razpis letovanja na Golteh Pripravili smo vam ugodno in poceni obliko letovanja v naši brunarici na Golteh. Brunarica je urejena - pripravljena tako, da lahko letuje v njej istočasno 18 naših delavcev v dveh apartmajih po 5 ležišč, eni štiriposteljne in dveh dvoposteljnih sobah s tem, da se ena dvoposteljna soba izdaja samo dežurnim. Urejene so 3 kuhinje (v vsakem apartmaju mini kuhinja in ena samostojna za ostale sobe). V kuhinjah je možna popolna priprava hrane. Nabavljen je velik hladilnik za shranjevanje živil. Urejeno je samostojno centralno ogrevanje, ki omogoča uravnavanje željene temperature v celi koči. Večja dnevna soba je namenjena kot obednica in soba za razvedrilo. V njej je tudi barvni televizor. Skratka, koča je sodobno opremljena in prirejena za prijetno bivanje v njej. Izmene: Od 28. 1. do 31. 3. (razen šolskih počitnic) - tedenski paket nedelja od 13,00 - petek do 13,00; - vikend paket petek od 13,00 - nedelja do 13,00; - šolske počitnice: I. Izmena petek od 13,00-torek do 13,00; II. izmena torek od 13,00 - sobota do 13,00; III. izmena sobota od 13,00 - sreda do 13,00; IV. izmena sreda od 13,00 - nedelja do 13,00. Izven sezone so izmene po želji. V primeru nezasedenosti se lahko koristi tudi dnevna oblika letovanja. Cena: Za letovanje na Golteh v sezoni 85-86 predlagamo naslednje cene letovanja: - za člane kolektiva in najožje svojce: od poned. šol. poč. do petka vikend 1 noč (4 dni) Apartma (5 ležišč) 6250 3250 1850 5000 4 in 2 post. (1 lež.) 1000 520 300 800 smučarska vozovnica 600 din po osebi na dan - za ostale: Apartma 4 in 2 post. 12500 2000 6500 1020 3700 600 Smučarske vozovnice ne more dobiti. Izhodiščna cena je 200 din po postelji na dan in je formirana tako, da stimulira 5 dnevne smuke med tednom, vikend je dražji za ca. 30 % 1 noč za 50 % po ležišču na dan. Glede na udobnost je ležišče v apartmaju dražje za 25 % od ležišča v 4 oz. 2 posteljni sobi. S tem, da se bo apartma prodajal v celoti, sobe pa po številu zasedenih ležišč. Točkovanje bo po Pravilniku. Prednost pri dodelitvi bo daljša oblika bivanja v času šolskih počitnic število letovalnlh dni enoten (4) brez vikend paketov. V času poletne sezone bo enotna cena 200 din po ležišču na dan. Ob praznikih je cena enaka kot za vikend paket. Prijave sprejema odd. za družbeni standard do 15. 12. 1985. Ob prijavi koristnik izpolni prijavnico. Kapaciteto bo odobrila komisija za družb, standard na osnovi kriterijev, ki so opredeljeni v Pravilniku o organiziranju oddiha. Od 28. 11 -27. 12. so prijave proste do zasedbe. Informacije lahko dobite ob prijavi ali neposredno na tel. 405 tov. Gregorčič Emil. Poslovanje s smučarskimi vozovnicami bo naslednje: -smučarske vozovnice bodo nabavljene za 2 x apartma in 4-posteljno sobo po 2 kom. in 2-posteljno sobo 1 kom.; - v primeru nepopolne zasedenosti brunarice lahko vozovnice koristijo tudi ostali, ki ne bodo letovali na Golteh; - cena smučarske vozovnice za člane kolektiva bo 600,-dln na dan In se vplača skupaj s plačilom bivanja. Organizacija družbenega standarda Emil Gregorčič naših članov. Prišli so skoraj vsi: od murenčkov do čebelic, medvedkov in seveda klubovci in klubovke. Po izvolitvi delovnega predsedstva so podali svoja poročila načelnik, starešina in blagajnik. V razpravi, ki je nato sledila, smo ocenili, da je bilo naše delo kljub številnim težavam, ki nas pestijo kar plodno, saj smo opravili dosti koristnih del in uspešno izpeljali vse zastavljene naloge oz. akcije. Za naprej pa smo se dogovorili, da bomo skušali realizirati še več akcij. Naš novi starešina je postal Peterle Marjan, načelnik odreda pa Podpečan Davorin. Da je bilo še bolj slovesno pa so poskrbeli naši prijatelji iz Beograda, taborniki iz odreda Radko Pavlovič-Čičko, ki so se kot gostje udeležili našega občnega zbora. Storjeni so bili tudi prvi koraki, da se odred »Dveh levov« in odred Radko Pavlovič-Čičko iz Beograda pobratita tudi uradno, saj je naše sodelovanje že nekaj časa zelo tesno, pa tudi za v prihodnje načrtujemo precej skupnih akcij. NAŠI JUBILANTI V LETU 1985 Dopolnilo k seznamu sodelavcev - nagrajencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej. TOZD KONTEJNER 10 let ŠKROBAR Vladimir roj. 4. 7. 1950 DSSS 40 let GAJŠEK Anton roj. 29. 3. 1928 TOZD POSODA 25 let BELAK Ivan roj. 8. 3. 1944 JURAN Marija roj. 10. 1. 1936 Med člani odreda iz Beograda in našimi taborniki so se doslej stkale trdne prijateljske vezi, ki jih želimo oboji še utrjevati in plemenititi. Naši gostje so si ogledali tudi del proizvodnje v DO EMO, udeležili pa so se tudi proslave v Narodnem domu, kjer so se zbrali nekdanji borci Šlandrove brigade. Pred odhodom so si ogledali tudi znamenitosti našega mesta, popeljali smo jih na Stari grad in seveda tudi na ogled naših novih prostorov, ZVEZA KOMUNISTOV Pregled in ocenitev lastne aktivnosti. - V celjski občini so se zadnje dni oktobra začeli volilni sestanki osnovnih organizacij ZK, ki se bodo zvrstili do sredine meseca decembra. Komunisti na teh sestankih kritično obravnavajo svoje delo, volijo nova vodstva svojih osnovnih organizacij in sprejemajo programsko usmeritev za prihodnje delovanje. Na dosedanjih sestankih so v razpravah bila v ospredju vprašanja povezana z družbenoekonomskimi razmerami in opiranjem na lastne moči, vlogo zveze komunistov in gibanjem članstva. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta APAT Ivana se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda za darovan venec, sočustvovanje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Fric z družino ki pa žal še niso v celoti obnovljeni. Bili smo srečni, da so nas obiskali prijatelji iz Beograda in da smo jim lahko vsaj malo povrnili gostoljubnost, katero nam izkazujejo kadar jih obiščemo. Fanika Panič Sporočila sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda - Montaže za iskreno pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov. Marija Kmetič -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem v TOZD Posoda za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Še posebno se zahvaljujem posadi 6 za njihovo posebno pozornost. Stanka Baša ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE Seja Predsedstva Občinske konference ZSMS. - 7. novembra so člani Predsedstva na svoji drugi seji razpravljali o kadrovskih vprašanjih, pripravah na 12. kongres ZSMS in osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990. Podprli so vsebinska izhodišča za mladinski kongres, pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov pa bodo posredovali skupni službi SIS. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni- urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor »Kaj je ta steklenica res tvoja edina tolažba?« »Ne, sploh ne! V torbi imam še eno!« »Oprostite, koliko pa stane kapljica bencina?« »Nič...« »Nič? Potem pa mi prosim nakapljajte nekaj litrov...« * * * * »Poročil sem se z žensko svojih sanj...« »No, potem si pa moral imeti hudo slabe sanje«. * * * »Tpvariš, pismo je pretežko! Še eno znamko boste morali nalepiti...« »Zakaj? Potem bo pa še težje...« * * * »Prijateljici bi rad kupil rokavice, pa ne vem katero številko...« »Vam lahko jaz pomagam? Morda imam enako roko ...?«je prijazna prodajalka. »Ja, mislim, da bi kar šlo...« »Tako, te ji bodo prav... - Vzponi so tudi moj konjiiokl jjgf^ - Žena, kaj pomeni to, vsakdan ves dan samo krompir? - Ja, veš, to pa je ozimnica na obroke-tri na dan! Rešite za zabavo Želite še kaj?« »No, ker že sprašujete ... Kupil bi ji še moderček in hlačke...« * * * »Tako ravnaš z mano, da ljudje gotovo mislijo, da sem tvoja kuharica, ne pa žena...« »Potolaži se! Kdor je že kdaj jedel pri nas, mu kaj takega ne more priti na misel!« * * * »Misliti bo treba na to, da se bo hčerka kmalu poročila ...« »Kar naj počaka na pravega, draga«. »Zakaj, saj tudi jaz nisem!« * * * »Ali veste, zakaj so telefoni tako dragi?« »Zato, ker vsebujejo besedo »tele«. O cenah telet pa ne kaže izgubljati besed«. »Pa veš, zakaj je s telefoni tak križ?« »Zaradi istega. Saj veste kakšne težave so s teleti!« * * * »Poslušaj, Mihec. Midva sva se sicer res zmenila, da - Prev ima naš vnuk, ko sa imenuje Ll-J!-.—N hImMUT boš dobival žepnino v višini enega odstotka moje plače. Ampak, čeprav zaslužim štiri stare milijone, nam vedno zmanjka denarja. Sporazumno morava napraviti rebalans. Odslej boš dobival pol odstotka. Se strinjaš? Ne? V redu, preklemani mule! Odslej ne dobiš nič!« * * * Turist si ogleduje Indijanca, ki daje dimne signale: »In kakšen ogenj morate zakuriti v ta namen?« vpraša z zanimanjem. »To je odvisno od tega ali gre za lokalni ali medkrajevni pogovor«, odgovori Sokolje oko. * * * Starejši možakar se obrne k fantiču, ki žica: »Pa veš, da ni lepo žicati denar na cesti! Zakaj pa to počneš, si morda lačen?« »Nisem lačen, ampak je moj oči žejen!« se odreže fantič. * * * Iz radijskega sprejemnika: Vremenska napoved: jutri bo oblačno, ponekod padavine ... »Mami, zakaj mora vedno deževati takrat, kadar reče radio?« SOTMKA KAQOy. NK V 6W*INf fcUtfcA AMU. IKMUA (3IU.) (JCHME OSUOVNE KOU rt ei moja _ smsna Ni to mum Aueui pifrtli. NASLOV ARCENT TRU.ta 6UIU.- KKAiO OLIVER DftASO- Pil PAD. IMPAED. Hi e 0t* 1*036 Offf 60-vOASbA me-* fcfctr.TU KeNtAL-»A «u-MNA zA&ft. «OfcOk. EALKUKj BSSSiT MVftlc VtAVMl PUlTO-VI NA KRILIL. PO& PIANINO AMEIUČ. fUA.ICft, (CUT?)) HKCOtfr. /HfTW oct»A» SMVMO **470 s miki poum HMMM- »»am MK? ICO KI J Ml VOJJO OA«Stf; 07016 Ali vix tovariš Marko, obsojate novi val podražitev 'zasebno ali kot sindikalni funkcionar? — Imam strahoten občutek, da me nekdo zasleduje. ________________________NOVA 114lWMB3IJA Frizer sprašuje Mihca: »Kaj pa kriči tisti v mor- »Kako pa bi ti rad, da te ju?« ostrižem?« »Help, help! To po angleš- »Zastonj!« ko pomeni - na pomoč!« * . * »Cepec, raje bi se učil pla- vati, ne pa angleščine ...« »Daj, teta, vstani * * * malo ...« »Si kupil kolo? Se kaj rek- »Zakaj pa, srček?« reiraš?« »Oči je rekel, da sediš na »Neprestano! V garaži ga denarju ...« stalno prestavljam iz enega * * * v drugi kot«. f KAKO LEPO SE V VIDI, 2)A ¿PUMO V ČASU STABILIZACIJE. ČE Sl PAMETEIJ , S/ DAJ PLAČE TAKCJ_ PREDELAT , S/CEP SODO L JUDJE MISLILI, DA 2!VIS ZAZSlPMlŠZO.