I XIII. letnik. Izhaja vsaklfetrtek oti 11. uti dopoldne. Rokopisi so ne vra-i'a)o. Neliankovana pisma »*“ ne spre-jpinajo. Cena islu znaSa m celo leto -1 krone, /a pol leta 2 kioni. Za m a n i premožne ta celo leto .1 krone, /a pol leta K 1*50 /.a Nemčijo |e cena listu .’> K, /a d:uye de Jele Izven Avstrije f. K. Rokopise sprejema ,Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vel-turlni St. !•. Fobru varja 1905. l k - 5. številka. Narofnino In naznanila sprejema upravniStvo v Oorici, Semeniška ulica 5.16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) it. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računljo po petil vrstah, in sicer: It se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vei'-krat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna tiskarna' (odgov. J. Marušič) ▼ Gorici. Splošno in enako volilno pravica. m. Kako nam Jo »oditi o splošni volilni pravici? Citatelj naj loči pojem: Hplošna volilna pravica od pojmov: enaka volilna pravica ter splošna in enaka volilna pravica. V lem poglavja se hočemo baviti le s pojmom : splošna volilna pravica. Volilna pravica je splošna, če jo ima vse ljudstvo. Razume pa se samo o sebi, da mora biti konečno neka omejitev z ozirom na starost. To ne jemlje splošnosti. Navadno omejujejo aktivno volilno pravico na dopolnjeno 24. leto in pasivno volilno pravico na dopolnjeno 30. leto. Katoličanom je v tem oziru merodajna sodba sv. Tomaža akvinskega, ki sodi o vseh vprašanjih z največjo gotovostjo in zanesljivostjo. On piše v Quaest. 106, art. 1.: „Dobra politična organizacija zahteva v vsaki državi in v vsakem narodu dve reči: Pred vsem naj imajo vsi državljani kak delež pri vladanju. To je sredstvo, da se ohrani mir v ČIc-veški družbi in da vse ljudstvo ustavo ljubi in jo brani. Drugi pogoj je dobra vladna ustanova in organizacija vladnih obla-stnij. Mnogo je načinov, po katerih so vlada, zlasti pa razločujemo kraljestvo, če eden vlada po čednosti in aristokracijo t. j. oblast veljakov, če jih vlada nekaj malo po čednosti. Iz tega je razvidno, da je najboljša uredba v državi ali v narodu, v katerem je eden na krmilu, ki vbo vlada po zakonu čednosti in kjer so pod njem zopet drugi voditelji poklicani, da vladajo po istem zakonu čednosti in sicer tako, da imajo vsi državljani pri vladanju tak delež v tem, da se ti voditelji volijo iz vsega ljudstva in da jih vse ljudstvo voli. V tem obstoja dobra državna uredba, ki mora biti deloma kraljestvo, da eden načeluje, deloma aristokracija, da mnogi vladajo po čed n osti, in deloma demokracija t. j. ljudovlada, LISTEK. Spomini s pota. (Dalje.) Genevo poznajo že iz prvega stoletja pred Kr.; bilo je mesto Alobrogov, ki so prišli pod Rimce. Nekateri menijo, da bi bil sv. Peter celo sem dospel. L. 443 je poslalo glavno meslo Burgundov, I. f)34 je prišlo pod Franke; 1. 1033 pod nemško kraljestvo. Pozneje so dobili meščani marsikatere prostosti in sklenili so zvezo s Triburgom in Bernom. Za časa reformacije se je Geneva udala tej. L. 1530 je prišel sem J. Calvin in ustanovil I. 1669 gonevsko akademijo, in njegova „vera“ se je tu utrdila. Tu pa je bil tudi (od 1. 1602—1622) škof sv. Frančišek Šaleški, ki je nad 72.000 Kalvincev iz-preobrnil. L. 1798 je postala glavno mesto francoskega okraja „Lemon“ in I. 1814 pristopilo k švicarski zvezi; zdaj je ljudovlada. Mesto šteje 90.321 prebivalcev; med temi samo 216 milijonarjev. Leži pa na jugu genovskega jezera, i* kojega teče Rodan. Reka deli mesto na dva dela, staro in novo. Več mostov ju veže; na reki pa je več otokov, t. j. hiše no zidane nad njo. da so voditelji volijo izmed ljudstva in da jih ljudstvo voli. To obliko je ustanovila postava slaroga zakona. Mojzes in njegovi nasledniki so vladali ljudstvo kakor samodržci, kar je bilo po načinu kraljestva. Zraven Mojzesa pa je bilo izvoljenih dvainsedemdeset starejšin po čednosti, kakor beremo v V. knjigi Mojzesovi, 1,15: „Vzel sem iz vaših rodov modrih in plemen i t i h mož in semjih postavil poglavarje." In to je bilo po načinu aristokracije I Po načinu demokracije pa je bilo, dr so te može volili izmed vsega tega ljudstva, kakor beremo v II. knjigi Mojzesovi, 18, 21 : „0 d beri izmed vBega ljudstva zmožnih mož, ki se Boga boje, vkaterih je resnica, in ki sovražijo lakomnost" in da jih je ljudstvo volilo, kakor beremo v V. knjigi Mojzesovi, 1,13: „Izberite izmed sebe modrih in umnih mož, katerih obnašanje je skušeno v vaših rodovih, da vam jih postavim za pogla-varje.u Iz vsega tega je jasno, da je Boija postava ustanovila najboljšo obliko vladarstva.1* Tako govori o splošni volilni pravici „ temni srednji veku, ki so ga otroci liberalne „luči“ obsodili. Ako socijalisti sedaj zahtevajo splošno volilno pravico, povejmo jim, da njihove zahteve niso nič novega, povejmo jim, da se vračajo k staremu, zavrženemu nauku srednjeveških školastikov ! Pa segnimo še dalje, tje v „nepro-dirno temo“ prvih stoletij sv. krščanske vere. Tako le govori sv. Avguštin v I. De libero arbitrio pogl. VI. S l^-: n^e Je ljudstvo prav zmerno in resno, za občo korist zelo vneto, je prav, ako postava določi, da sme tako ljudstvo samo voliti poglavarje, ki naj upravljajo državo. Če se pa ljudstvo polagoma spridi, da prodaja glasove in izroča vlado hudobnim in zločinskim ljudem, je prav, ako se takemu ljudstvu odvzame oblast od- Najproj pohitiva proti obrežju. Bli-zo je narodni spominek, napravljen I. 1869 v spomin združenja Geneve z zvezo. Poleg je ,.angleški park“ z vodo-motom. Prekrasne so tu skupine cvetic, večinoma Perilla, Coleus. Cypripedium, Celosia. Na pristanskem jezu, na koncu levega obrežja, je vodomet, kjer šviga voda S6 metrov visoko v zrak. V novem mestu na .Obrežju akontblankovem“ je .spomenik Brunsvikov“ v spomin vojvodi Karolu II. Brunsviskemu, ki je zapustil mestu 20 milijonov (lahko so mu napravili spomenik). S tega obrežja, posebno še od svetilnika jezerskega je di-ven pogled na čarobno razsvetljeno mesto in jezero, v ozadju pa se dviga sneženi Montblank, ki ga razsvetljuje mesečina. Slonela sva na obrežju pa se dimila ter se divila tej krasoti. Kar se približa neki človek, delavec ali barkar. .Nekaj centimov,“ pomrmra. „Daj mu, če imaš pri roci,u pravim. Mahoma se ozrem. .Ah! Idiva od tod. Je že res 1 Glej, tam je „llotel Beau-Rivage“, pa spomenik — dva leva, — tu blizo so umorili rajno cesarico. Tu straši Luccheni 1“ Odšla sva zopet v staro mesto; saj sva bila itak potrebna počitka. dajati časti in so ta oblast omeji le n a malo število krepostnih." Tako je katoličanom, katerim očitajo, da se držijo skozi vsa stoletja enega nruka — nazadnjaških sv. očetov in temnih srednjeveških filozofov — s tem 'začrtana pot. Sv. Tomaž in sv. Avguštin učita splošno aktivno in pasivno volilno pravico za vse krepostno ali čednostno ljudstvo. Edina njih zahteva je : Krepost ali čednost ! Krepostnega ljudstva se pač ni treba bati I Ljudstvo ni nikdar škodilo sv. cerkvi, pač pa ao jej škodili bogataši, graščaki, knezi in drugi despoti. Volilno pravico treba torej raztegniti na vse krepostno ljudstvo. In to je, kar pomenjajo besede, izražene na IV. splošnem delavskem shodu na Dunaju, ki se glasijo : ..Zahtevamo za vse moške državljane, ki v živajo v polnem obsegu državljanske pravice, volilno pravico.11 Liberalna ureditev volilne pravice je brez vsakega vzroka izključila milijone poštenega delavskega ljudstva od volilne pravice. Ako izvzamemo V. kurijo, ki je •le pesek v oči, lahko rečemo, da nima v Avstriji niti polovica prstenega ljudstva volilne pravice. Na Češkem voli za državni zbor v skupini veleposestnikov 445 volilcev (sami poštenjaki I I) in v drugih skupinah je volilcev 1,261 926. Na Tirolskem voli v skupini duhov-skih veleposestev 11 volilcev, v skupini drugih veleposestnikov okolu 200 volilcev in v kmečki skupini okolu 179.300 volilcev. Na Kranjskem voli za deželni zbor v skupini veleposestnikov okolu 80 volivcev, v skupini mest okolu 4900 volilcev in v kmečki skupini okolu 40.000 volilcev. Isto razmerje je tudi na G o-riške m in po drugih deželah. Vprašamo: Kje so drugi pošteni državljani? Izključila jih je od volilne pravice liberalna mehanična uredba. Ni čuda torej, da terja zdaj delavsko ljudstvo volilno pravico in sicer po vladajočih liberalnih načelih, izvedenih do skrajnih posledic: Splošno in Drugo jutro sva šla v prvo v cerkev sv. Jožefa, da sva opravila svojo po-hožnoBt. Cerkev je nova, gotična, tudi še ne povsem dokončana v notranjosti. Tik nje je tudi šola. Prav lepo se nama je zdelo, da je bilo tu v delavnik mnogo ljudi pri sv. obhajilu (kot prej v Lyonu) Poleg te cerkve imajo katoličani, katerih je kakih 30.000, tudi še cerkev sv. Srca Jezusovega v ulici Plain-palais. Bila je prej framasonski tempel, podobna je znotraj dvorani, zunaj muzeju. Dalje imajo kapelico sv. Bonifacija za Nemce in sv. Margarite za Italijane. — Prekrasen je pogled čez mesto in okolico s stolpa romanske katedrale, ki je zdaj — žal — kalvinska. En zvon je nov, iz I. 1902. Sicer pa ni bilo slišali zvonjenja, kakor tudi drugč ne; ne vem, čemu imajo zvonove. V stolnici s tremi ladijami in povprečno ladijo pa je — gnjusoba razdejanja. Oltarja nikjer, pač pa so vse klopi, vzete iz neke razdejane kapele, obrnjene proti leci. Pod leco je črna stolica, baje Kalvinova. Tu je grobnica vojvode H. Rohana, soproge in sina, pa spomenik Agrijx d’ Anbignč-ja, zaupnika Henrika IV. francoskega, grobnica kardinala Brogny-ja, ki je predsedoval cerkv. zboru v Konstanci, in je ustanovil tu enako volilno pravicol Pri sedanji raz delitvi volilne pravice ne more ostati. Priti mora ali do splošne in enake vo-livne pravice ali pa do nove ureditve po stanovih. Liberalizem je razdružil stanovsko organizacijo in je odpravil izvrševanje političnih pravic po Btanovskih zastopnikih, torej ne ostaja ljudstvu druge poti, ko splošna in enaka volilna pravica. Krščanske stranke pospešujejo ta naravni razvoz vladajočih načel z namenom, da se odpravijo krivice in da pridemo čim preje do zaželjenega cilja. Dr. P. Vabilo družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja s tem vljudno vabi vse Slovence k pristopu za l. 1906. Prosi, da ji ostanejo zvesti dosedanji udje tako v naši slovenski domovini kakor izven nje, a tem naj se pridruži še kolikor le možno novih I Ravnilo nam mora namreč vedno biti resnica: Mohorjevih udov število je verskega in slovenskega duha merilo.. Pomnimo si to in delajmo tako I G. g. poverjenike zopet prosimo, naj čim preje dovršijo svoje, sicer težavno, a toliko bolj hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov. Vse u d e pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov. Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mo-horjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mo-horjana tako gledč vsebine kakor oblike. Že koledar za leto 1905 je obširneje označil knjige, ki jih prejmč naši člani za letošnje leto, in ki so te-le: 1. „Zgodbe sv. pisma.“ XII snopič. Spisal dr. Jan. Ev. K r e k. — Vrloznani pisatelj lepo nadaljuje svoje poleg ležečo Makabejsko kapelo. Na zidu je marmornata plošča v spomin 350 letnice, ki so obhajali Kalvinci I. 1885; na njej je prošnja, naj Bog obvaruje Kal vince. Slepci 1 Na leci je bil naznanjen .psalem 84“, katekizem str. 156. Naj bi ti ljudje znali in hoteli kaj misliti, moral bi jim že ta psalem posvetiti v glavo, da bi spoznali svojo zmoto. Saj jih ravno ta posebno pobija, zlasti Kal-vince, ki uč6, da so nekateri prav namenjeni za pekel. .Blizo je Gospodovo zveličanje onim, ki se ga bojč 1“ Pravičnost in mir se poljubita 1 (10, 11 v.) Ozlovoljena sva odšla čez helveško ulico proti ruski cerkvi. Ta ima osem pozlačenih kupol in je znotraj bogato olepšana. V taki cerkvi me najbolj zanima ikonostas, t. j. predoltarna stena s slikami. Rusi zovejo sebe ^pravoslavne"; žal, da je narobe; drugi jim dejo „sta-roverci“; žal, da so zavrgli staro katoliško vero v celoti. Kako drugo podobo bi imela Evropa, ko bi se ne bili udali trdovratnemu Marku Efeškemu (1.1439), ki jo še pred smrtjo terjal od svojega prijatelja Jurija Školarja prisego, da hoče vodno Rim sovražiti, in vedno se vojskovati zoper zje'injenje. Besno sovražna razkolništvo 1 (Dalje pride.) delo, ki bo gotovo vsakemu v mnog ponk in veselje. 2 „I>iihiih pafta.“ Spisal j Friderik Baraga, bivši Škof v Severni Ameriki. — Družba izd'*, ta molitvenik po večkrat izraženi želji in upa, da s tem ustreže cenjenim udom, ki dobž v roke temeljito sestavljeno, z večjim tiskom tiskano knjigo slovečega slovenskega Škofa in pisatelja. 3 ..Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini.'1 Spisal Jernej Andrej k a. 2. snopič. — Zaključuje se znamenito delo o zadnji zasedbi Bosne. Prvi del je vzbudil velemnogo zanimanja med Slovenci, tudi drogi del bo po bogati vsebini in mnogih podobah gotovo ogajal. 4. »Slovenske večernice41. 67. zvezek. — „Večernice“ so Slovencem že stare znanke. Letošnje obsegajo samo lepe povesti. b. ,,Gospodarski nauki." I. knjiga — Novo podjetje Mohorjeve družbe. Zbirka raznovrstnih gospodarskih sestavkov bo dobro slutila vsem slovenskim gospodarjem in gospodinjam. 6. ..Koledar za leto 1906.“ bo zopet mnogovrsten. Med mnogimi drugimi sestavki bo prinesel življenjepis slovečega učenjaka in junaka, iurija Vege, črtice iz rnsko-japonske vojske, razgled po svetu itd. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopoSiljajo do dne 5. marci. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih stroSkov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopoiljejo o pravem časa ndnine I Posamezne nde in take kraje, ki nimajo 16 odov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati Se 40 vinarjev za upravne stroSke, namreč ca zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poStnino, ki znaSa veliko več, Se sami plačali. Mili Bog naj blagoslovi naSe delo, in geslo za Mohorjevo dražbo bodi: .Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor 1“ V Celovcu, dne 29 prosinca 1906. Odbor. Politični pregled. Parlamentarni poloiaj. — „Freie Stimmen“ poročajo z Dunaja, da bodo sklicane delegacije Sele jeseni. Po Veliki noči bo vlada sklicala češki deželni zbor, nakar bo zboroval državni zbor do poznega poletja. Zbornica bo v tem času reSila proračun, naknadne kredite in tiskovni zakon.- Zaradi izida volitev na Ogrskem bodo delegacije zborovale pozneje in tudi novi brambovski zakon bo pozneje predložen, kakor so mislili prvotno. Poslanska zbornica. — V pon-deljkovi seji poslanske zbornice je mi-nisterski predsednik Gaatsch odgovoril na interpelacijo dra. Luegerja glede sramotenja Najsvetejšega po nekem dunajskem listu. Minister je izjavil, da državna oblast ni odtegnila cerkvi zakonito zajamčenega varstva ter da je že meseca decembra zapiičela radi tega vsega obžalosanja vrednega sramotenja preiskavo proti odgovornemu uredniku. Vlada se ne bo nikdar bala uporabiti zakon, ker le neprelomljivo uveljavljenje zakona je najvažneji pogoj za provspeh države in družbe in za zaupanje v državno oblast. Na interpelacijo posl. Malika, glede poročila časnikov, da se je Avstrija z rusko vlado sporazumela, da eventualno z oboroženo silo vzpostavi red v sosednih ruskih gubernijah, je baron Gautsch odgovoril; da je to poročilo neosnovano. Na interpelacijo glede uporabljenja avstrijskih čet na ogrskih državnozborskih volitvah je ministerski predsednik odgovoril, da se to upora- bljanje ne protivi zakonom. Zbornica je nato nadaljevala debato o predlogi glede olajšanja bede Govorila sta minister za poljedelstvo Buquoy in finančni minister Kosel. Poslednji je naglaSal, da se je finančna uprava trudila da gre v mejah zakona na roko bednemu prebivalstvu. Dokaz temu je, da bo prihod zemljSčnega davka za 1904 za 6 milijonov manji nego je bilo proračunjeno. Zbornica je včeraj razpravljala o nujnem predlogu glede smrti umirov-Ijenega duhovnika Petrana, ki se je nahajal w kaznilnici v Mitterbergu. Poslanec Berger (Vsenemec) je rekel, da je neverjetno, da se je Petran sam umoril, oziroma da se mu je pripetila nesreča ter je očital oblaslnijam, da niso dogodka dovolj preiskovale. — Silno je napadal /jntkega Škofa Doppelbauerja ter opiaal razmere v kaznilnici v Mitterbergu. Voditelj pravosodnega ministerstva je branil oblastnij« in Škofu ter izjavil, da je državno pravdniStvo šele v zadnjih dnevih prejelo poročila, vsled katerih bo je pričela preiskava. Vlada hoče, da se stvar pojasni. Dr. Klein je proti nujnosti. Posl. Schlegel je polemiziral proti posl. Bergerju ter se je izjavil proti tendenci nujnega predloga. Debata je bila nato zaključena. Zbornica je odklonila nujnost predloga poslanca Bergerja glede smrti upokojenega dukovnika Petrana ter je potem nadaljevala debato o predlogu za polajSanje bede, ki je bila dovrSena v glavni debati ter je nato pričela podrobna debata. Vodstvo nainestuidtva v Zadru je prejSnji namestnik baron Hartdel izročil podpredsedniku namestništva dr. Nardelliju. Baron Hundel se v kratkem poslovi iz Zadra. Dalmatinski „Narodni list" piše, da je skoro že gotova stvar, da bo imenuje za Dalmacijo zopet vojaški namestnik. To spremembo podpirajo posebno višji vo-jaSki krogi. Govori se, da bode imenovan za to mesto general Varešanin, ki je Bedaj pri-deljen vojaškemu koru v Sarajevu. Državnozborske volitve na Ogrskem. — Pri državnozborskih volitvah, ki so se deloma izvršile zadnje dni, do-* živela je liberalna stranka in ž njo mi-nisterski predsednik grof Tisza tak poraz, kakoršnega bi ne bil nobeden pričakoval. Liberalna Btranka, ki je štela do sedaj kakih 290 članov, jih ne bo imela po novih volitvah niti 180, dočim jih ima Košutova stranka, ki je Stela pred volitvami kakih 80 mož, do danes že kakih 160 članov. Ta stranka bo torej v ogrskem državnem zboru najvažnejša, in vsaka vlada morala bode ž njo računati. Listi poročajo, da se poda grof Tisza že te dni na Danaj, da sporoči cesarju o izidu volitev, pri kateri priliki poda najbrže tudi svojo ostavko. Imenujejo se že tudi razna imena ogrskih političnih prvakov, katere pokliče cesar na Dunaj, da se ž njimi posvetaje o položaju, ki je nastal na Ogrskem vsled izida novih volitev. Govori se celo o nasledniku Tiszovem, in ta bi bil grof Julij Andraszy, sin pokojnega avstrijskega ministra za zunanje zadeve. A govori se tudi, da se nahaja med onimi možmi, katere pokliče cesar na Dunaj, da se ž njimi posvetuje o položaju, Franc KoSut, to je sin onega Košuta, ki je moral bežati iz naše države, ker se je puntal I. 1848 proti cesarju. Ako je to res, potem stojimo na pragu važnih in za državo morebiti colo oso-depotnih korakov. Franc Košnt je namreč oni mo?, ki noče ničesar slišati o kaki zvezi z Avstrijo in Ogrsko, in ki vodi z vso odločnostjo boj za personalno unijo, po kateri bi obe državni polovici ne imeli med seboj nič več skupnega, razun vladarjeve osebe. Atentat z bombami v Parizu. — V Parizu sta bila te dni dva atentata z bombami, ki sta v zvezi z dogodki na Baškem. Jedno bombo postavili so neznani hudobneži pred vrata palače ruskega atašeja princa Trubockoja, katero pa je kočijaž, ki je pripeljal svojega gospoda domov, opazil predno je eksplodirala. V torek po noči pa, ko se je vračala množica s protestnega protiruskega shoda, izvršil se je drugi atentat z bombami. Ena bomba je eksplodirala in ranila več oseb. ✓ Revolucija v Rusiji ? — V Peterburgu odstranjujejo sledove izgredov preteklega tedna. Ceste so mirne, stavka v tiskarnah končana. Časopisi izhajaj«. Vladni „Journal de St. Petersbourg41 opozarja, da je vstaja za časa vojske veleizdaja, ker slabi obrambno moč države. Generalni guverner Trepov je sprejel ravnatelje nekaterih časopisov, katerim je dejal, da hoči, vlada napraviti mir, da more razviti svoje delo. Časopisje pri tem lahko največ pomaga. Nemogoče pa je odpraviti cenzuro, ker časopisje lahko napravi tudi nevarne spletke. Vlada pripušča dobrohotno resno kritiko, nikakor pa ne take, da bi žalila. V soboto so v Peterburgu zopet pričeli izhajati časopisi. General Trepov je sprejel razne tovarnarje ter jih zagotovil, da lahko brez skrbi prično z delom, ker je vlad* storila vse, da vzdrži red. Nato je Trepov sprejel 16 generalov in admiralov, ki imajo nadzorstvo nad vladnimi tovarnami Pozneje so prišli k Trepovu trije delavci Patilovib tovarn, ki so izjavili, da so bili zapeljani in da hočejo zopet delati Trepov jim ja o ue jih obesi. Rusko-japonska vojska. General Saharov je v soboto sporočal o podrobnostih bojev, ki so se vršili pri Sandepu. Dne 26 t. m. so Japonci pri Sandepu koncentrovali znatne vojne sile v svrho ofenzive. Dne 27. m. m. je ruski oddelek levega krila napadel dve vasi južno od Sandepu tor je zasedel Rumapu po trdovratnem boju, ki je trajal ves dan. Dne 26. in. m. je drugi ruski oddelek zatrdel veči dol Sandepu, moral se je ^>a umakniti iz vasi, ki je medtem pričela goreti, ker ni bilo možno zavzeti močnih ulrdeb brez obstreljevanja. Južno od Sandepu je rusko konjeništvo skoro popolnoma uničilo eno japonsko stotnijo ter je vjelo sto vojakov. ♦ * * „Petrogr. brz. agenturi" so dne 29. m. m. sporočili iz Sahetuna : Napad Japoncev pri Landungovu je bil odbit. Naskok konjenikov dagestanskega polka na neko japonsko baterijo pa ni vspel, ker. so Japonci streljali s šrapneli in s puškami. Rusi so v času od 25 do 28. m. m. izgubili 10000 mož. Zgube Japoncev so zelo velike; 300 Japoncev je bilo ujetih. * * * General Kuropatkin je dne 29. m. m. sporočil: Izgube Japoncev so jako znatne. Mnogo jih je ubila pehota z bajonetom, oziroma konjeniStvo s sabljami. Skupno Število ujetnikov ni znatno; vendar znaša po dosedanjih poročilih 300. Na drugih naših pozicijah smo izgubili 5 častnikov in petdeset mož. Čete na desnem boku drže zasedeno neko vas, ki so jo v zadnjih bojih vzele. Ja-ponoi so dvakrat poskusili, da bi Bibai-taitse zopet vzeli, toda bili so odbili. NaSe topništvo je z vspehom obstrelja valo Sandepu, kjer se nahaja mnogo japonskih čet. Po noči kaže toplomer 20 stopinj pod ničlo. * + * „Pelrogr. brzojavna agentura11 poroča iz Maturana od 29 t. m.: Včerajšnji dan so ruske čete porabile, da so utrdila pozicije, ki so jih v boju vzele. Dne 25. in 26. t. m. je naše konjeniStvo pregnalo Japonce iz okraja med rekama Hunho in Čonso. Sibirski polki so vzeli vas Snnapu na levem bregu reke Hunho. Čete se bijejo izvrstno. Dopisi. Iz biljanske občine, 28. jan. — (Izv. dop.) — Je li še kje na Goriškem katera občina, kjer bi bilo vse mirno in složno brez vsakega strankarskega raz-pora? Menda ne. V Gorici so zanetli plamen razpora in od tam se je razSiril po celi deželi do zadnje gorske vasice. Tudi pri nas seje vgnjezdilo strankarstvo, ki se razvija posebno o času, ko se bli-žejo volitve novega občinskega zastopa. A ne, da bi si stali nasproti »klerikalci-* in .liberalci44, nazadnjaki in naprednjaki; kaj še! Naši stranki sta se izcimili iz domačih razmer, sta osebni in ne s t v a r h ! : Županova in protižupanova stranka. Sedanji župan, ne vemo zakaj, se hoče po vsakem načinu na krmilu obraniti, in nam, njegovim nastprotnikom, ne gre nikakor v trdo bulico, zakaj se mož tako sili in vriva, ko je vendar znana stvar, da je županska služba brezplačna, združena z mnogimi zamudami in nadležnostmi, za katere se slednjič žanje samo črna nehvaležnost. Je-li res njegova požrtvovalnost tako velika, da prer.ira vse drugo ter se vspenja po častni službi samo za to, ker mu gre edino za blagor občine? Hml skoro bi rekli, da ne. Kdor hoče sveto služili svetej stvari, hodi po ravnih potih in se poslužuje poštenih, zakonitih sredstev v dosego svojega namena. Pri nas se pa ne godi tako. — Dne 12. t. m. je županstvo objavilo, da so v občinskem uradu razgrnjeni imeniki volilcev, da jih v dobi 4 tednov vsakd«. lahko pregleda in proti njim pod* svoje ugovore. Z« vložbo ugovora pa je odločon obrok do 2 8. t. m., torej 16. dan po razglasu. Po lem dnevu je še dovoljeno pregledovati imenike, s pomagati si nihče več no more, tudi če zapazi Bog ve kako napako v imenikih. Je-li 10 v zmislu zakonu? Gotovo nel mariveč je očitno kršenje zakona, ker so po lem razglasu vtesnjene pravice volilcev. Ta svoje-vlustna naredba je vzbudila med volilci opravičen sum, da imeniki niso taki, kakoršni bi morali biti, drugače bi se županu ne mudilo, pred časom zaključili reklamacijsko dobo. Sicer pit se godi v občini še marsikaj drugega, kar jasno kaže, da je županu vse na lem, da obsedi še eno dobo in dokler bode mogoče, na županskem prestolu. Zato raz siplje obljube na vse vetrove, katere izpolni o — sv. nikoli. Še celo Fojancem in katerim do sedaj ni bil posebno naklonjen, začel se je dobrikali, obetuje jim razne poti, mostove, vodnjake in Bog ve še katere ugodnosti, kakor bi imel na razpolago najbogaleje zaklade v založbo doličnih stroškov. — Cesta Dobrovo- V i p o I ž e, lo je glavna limanica, na katero se lovo kalini v volitvene svrhe in raznašaje in obrekuje može nasprotne stranko kakor nasprotnike iste ceste, tru dijo se najeti agitatorji izpodriniti njihovo veljavo in zbegati volilce ter pregnali jih na žapanovo stran. — Noben razumen mož v občini ni nasproten omenjeni cesti in morda najmanje tisti, kateremu se to posebno oponaša; a gotoVo je tudi to, da je ne bode gradil ni sedanji, ni bodoči, ni kateri koli župan brez izdatne državne in deželne pomoči in da se na tako vabo love lumpci, pa ne razumni volilci. Naše ljudstvo je razumno in presodi može po njihovih dejanjih. V poslovni dobi sedanjega občinskega zastopa, pod sedanjim županom, vgnjezdil se je razpor, razvile so se neznosne razmere v občini. Mi pa želimo miru, želimo, da se poblažijo razmere in da se s složnim sodelovanjem vseh dobromi-slečih pospešuje blagor občine in njenega prebivalstva. Kuor se vsiljuje, ni za nas, kdor seje veter, tega naj o volitvi podere vihar in ga popiha iz zbora, v katerem ni na svojem mestu. Predragi rojaki in volilci I Ne dajte se slepiti brezvestnim agitatorjem; ne verjemite nedosegljivim njihovim obljubam in lažem, katere ne nameravajo nič drugega nego vzeti zaupanje tistim, kateri je v resnici zaslužijo. Pomislite dobro, koliko razdora, sovraStva in prepira smo imeli v naši občini tekom zadnjih let 1 Kje je iskati izvir, dobro veste I Mi potrebujemo miru, javnega reda in resnega dela. Stopite torej pogumno na volišče in glasnjte svobodno, kakor Be spodobi zavednim državljanom, ne z ozirom na prazne obljube, obrekovanja in grožnje, ampak po svoji vesti in po svojem prepričanji, da dobimo takega župana in take zastopnike, kateri bodo nesebično in nepristransko delovali edino občini In domovini v blagor. V to pomozi Bog in sreča junaška! Več p o s e s t n i k o v-v o 1 i 1 c e v. . Iz Mirna, dne 30. jan. 1906. — Kakor je bilo zadnjič naznanjeno, je imelo tukajšnje .Katoliško delavsko dru-štvo“ Bvoj letni občni zbor. Po kratkem jedrnatem nagovoru predsednika, preč. g župnika Got. Pavletiča, je poročal tajnik, č. g. kaplan J. Podobnik o delovanju društva, katero je bilo zelo živahno v minolem letu. Nato se je podal račun. Dohodki so znašali K 1478 64, stroški pa skoro ravno toliko, namreč K 1462,8f». Iz dohodkov in stroškov je razvidno, da je društvo delovalo vsestransko. Nato so sledili razni predlogi, izmed katerih naj omenim le tri najvažnejše: 1. Naj se izvoli odsek, katerega naloga bi bila delati na to, da Be ustanovi v Mirnu izobraževalno društvo za delavce. Se sprejme. V odsek izvoljeni so bili: Anton Vuk, Ivan Mrevle in Albin SpazBpan. 2. Se je predlagalo ustanovitev „čebe-lice“. Novi odbor naj jo vpelje. Se sprejme. 3. Se je predlagalo, naj se izvoli odsek štirih udov, ki naj dela na to, da se ustanovi strokovna organizacija za delavce. V odsek so bili izvoljeni : Anton Vuk, Ivan Mrevle, Josip Cotič in Albin Spazapan. — Nato je sledila volitev odbora. Na predlog preč. g. župnika Got. Pavletiča, dosedanjega predsednika, ki pa je nadaljuo izvolitev odklonil, se je izvolilo predsednikom Jožefa Cotiča enoglasno. Odbornikom so bili izvoljeni in sicer: preč. g. župnik Got. Pavletič, č. g. kaplan Ivan Podobnik. Ivan Cotič, Albin Spazapan, Vincenc Besednjak, Al. Kerletič, Jožef Rusjan, Karol Budin in Ivan Vuk. Za razsodnike pa so bili izvoljeni Angel Faganeli, Ivan Klančič in Avgust Pelikan. — Slednjič je novoizvoljeni predsednik Jožef Cotič v lepem govoru vnemal k odkrilemn, novslrašonemu in požrtvovalnemu delovanju odbora in društvonikov v dušni in telesni blagor delavstva. Iz zgoraj omenjenih predlogov jo razvidno, da se lioče sloriti pri nas velik korak naprej. Marsikomu bi se zdelo skoraj nepotrebno ali celo Škodljivo, toda kdor le količkaj pozna razmere, mora z veseljem temu koraku pritrditi in po močeh podpirali, da se vsi sprejeti predlogi z vspehom rešijo. Vrlim možem in mladeničem pa kličem: Pogumno naprej po ti poti, ^katero ste nastopili I “ r n i brat. Novice. ITmrl je dne 26. jan. L I. v Mav-hinjah č. g. vikar Anton Kober, ki je živel v zadnjem času v pokoju. Kodil se je v Vipollah v Brdih dne 26. avg. 182f>, v mašnika je bil posvečen dne 21. sept. 18u2. Pogreb je bil v Bobolo dne 29. januvarja. Služboval je dolgo vrsto let v Mavhinjah. Svetila mu večna Inč ! C. g- Miroslav Lenardič je bil s I. januvarjem t. I. imenovan kaplanom v Kojskem. Župnija Riheinberg je razpisana do 16. februvarja t. 1. Patron je c. k. kameralni fond. Zu ,.Slovensko sirotiWe“: P. n-gg. N. Rutar 40 v, dr. Anton Brecelj 10 K, Joaip Cotič 20 v, N. N. 1 K, Jakob Ivančič v Selcih 3 K, »Slovenska Beseda* 1 K, Franc Kodelja v Deskljah 40 v. Bog vsem stotero povrni I Zg Alojzijevišče: Preč. g. Jožef Skočir 10 K, preč. g. Iv. Franke 10 K, občina Dreinica 8 vreče fižola. Bog plati I Dar. — Uprava .Prim. lista" je prejela za »Šolski Dom“ 4 K, katere je darovala N N., in 1 K družba »Slovenska Beseda". Neljuba pomota. — V podlistku ki ga je priobčil v zadnji Številki naSega lista dopisnik iz Podrage, je jako neljuba pomota. Ker smo se zanesli na dopisnika, prečitali smo dotično pesem le površno. Ko je pa list 2e izšel, prečitali smo jo bolj natanko in smo hitro spoznali slog Stritarjev.. Pesem je Stritarjeva in jo je pokojni dijak Mašič prepisal gotovo le z namenom, da se jo nauči na pamet, ali da jo bo imel v vodilo. Toliko na znanje g. dopisniku in spoštovani materi pokojnika dijaka-odličnjaka Mašiča. .Primorski Gospodar”. — Tako se imenuje novi list, katerega je začel izdajati in uredovati s pomočjo visoke vlade gosp. Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. Namen liBta je pospeševati kmetijstvo v slovenskem Primorju. Izhajal bode v začetku in polovici vsakega meseca na jedni tiskani poli ter v obliki osmerke. Naročnina znaša za celo leto 2 kroni ter se pošilja na upravo .Primorskega Gospodarja11 v Gorici pri rdeči hiši št. 7. Danes je izšla prva številka tega lista, ki se tiska v „Narodni Tiskarni11 in ki ima to-le vsebino: 1. Kmetovalci; 2. Primorski Gospodar11; 3. Naša dežela in sadjarstvo; 4. Kako cepiti in kaliti amerikauske kolči?; 6. Kmetova opravila meseca februvarja; 6. Dopisi in poročila; 7. Gospodarske drobtinice. List je opremljen z raznimi podobami. Da je bilo takega lista pri naB potrebno, o tem ni pač nobenega dvoma, zato se je pa nadejati, da posežejo naši kmetovalci pridno po njem, kar jim ne bo posebr.o zaradi tega delalo nobene težkoče, ker je cena listu tako nizko postavljena, da si nižje ne moremo mislili. Zunanja oblika lista je vseskozi lična. Shod županov In podžupanov v Sežani. — Dne 23. m. m. vršil se je shod kraških županov in podžupanov, na katerem so protestirali proti novemu občinskemu redu. Dotična resolucija se po svoji vsebini popolnoma zlaga s protesti ostalih slovenskih občin na Goriškem, kakor tudi s tozadevno resolucijo, ki je bila sprejela na shodu županov in podžupanov ajdovskega okraja. Kraški župani in podžupani pridružili so se torej ostalim občinam na Goriškem ter povzdignili odločno svoj glas proti napadu aa občinsko samoupravo. In tako je prav. Ali na tem shoda bilo je še nekaj drugega. Na la shod prišel je tudi dr. Treo, ki jo v deželnem zboru glasoval za novi občinski rod. Vsakdo bi pričakoval, da bode ta človek zagovarjal novi občinski rod, za katerega jo v javni seji deželnega zbora glasoval. A loga dr. Treo ni storil, marveč farbal jo na tem shodu kraške župane in podžupane na tako ostuden način, da se mora ta njegov nastop studili vsakemu človeku, ki le količkaj pozna naše razmere. Ni naS namen, da bi se danes bavili p tendencioznimi klobasarijami in nesramnim zavijanjem resnice, v kolikor se to tiče dragih vprašanj in zadev, katero so se razpravljale v zadnjem deželnozborskem zasedanju. O tem govorili bodemo, ako se nam bo zdelo vredno, na drugem meslu. Omenjamo le, da je pomiloval kraške davkoplačevalce, ako bo potrjen novi šolski zakon ter izrazil upanje, da se to ne zgodi. Čvekal je, da je dr. Gregorčič kriv, da se jo sprojol zakon o nčitoljskih plačah, ker se ni dogovoril z učiteljem Falconerjom, da bi ta slavil posredovalni predlog katerega je italjanska večina odklonila. Pozabil pa je dr. Treo poučiti dr. Gregorčiča, kako začeli, da se zvest član italjanskega kluba loči od svojih tovarišev. Še bolj gotovo bi bilo po-magano učiteljem in davkoplačevalcem, ako bi bil dr. Treo stavil predlog in dobil zanj večino, da naj država prevzame in zviša učiteljske plače. Ker tega ni poskusil in ni dosegel, je on kriv, da je obveljal sedanji šolski zakon, kateri bo jako ustrezal učiteljem, ako bo potrjen. Baviti pa se hočemo z razpravo, ki se je vršila v javni seji goriškega deželnega zbora glede novega občinskega reda, z razpravo, o kateri je dr. Treo na omenjenem shodu izpregovoril toliko grdih in osludnih neresnic, da bi se jih moral sramovati najnavadnejši človek; koliko bolj pa še jeden dr. Treo, kot deželni poslanec, kateremu bi morala biti resnica nad vse sveta, ko stopi pred svoje volilce, da jim poroča o svojem delovanju. Dr. Treo je na shodu priznal, daje v zadevi novega občinskega reda stavil dr. Gregorčič v dolični seji ta-le predlog: »Načrt občinskega reda naj se vrne dež. odbora z nalogom, da povpraša občine za njih mnenje o tem načrta ter da ga z morebitnimi premembami — ki naj bi varovale občinsko avtonomijo in občine obvarovale večjih stroškov, — z novim občinskim volilnim redom vred predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju." A grdo in ostudno neresnico je izustil dr. Treo, ko je trdil, da so za la predlog glasovali tndi „napredni“ poslanci, kajti .napredni" poslanci glasovali so proti tema p r e d 1 o g n. Nad vse neumna pa je zahteva dr. Treo ta, naj bi dr. Gregorčič, ki je stavil zgoraj omenjeni predlog, ki izključuje vsako razpravo o novem občinskem redu, kakoršnega je predložil pravni odsek, potem ko je ta predlog propadel, ker so proti njemn glasovali Italijani in »napredni" poslanci, predlagal še prehod v podrobno razpravo. Kaj takega zamore zahtevati od dr. Gregorčiča le kak — tepec ; kajti opravilni red deželnega zbora sam žo zahteva, da ako odsekov predlog ni zavrnjen, pride v podrobno razpravo, kar predlaga poročevalec. To razpravo so zaprečili oni poslanci, Italijani in slovenski .naprednjaki", ki so glasovali za sprejetje en bloc, to je brez razprave. Kar je dr. Treo s svojimi tovariši sam zakrivil, podtika dr. Gregorčiču. Lep jurist! Le vse k njemu I Grdo je farbal dr. Treo kraške župane in podžupane tudi, ko jim je rekel, da je poslanec Panigai stavil formalni predlog, da se novi občinski red sprejme en bloc, kajti tega predloga stavil ni nikdo drugi, nego sam dr. T u ma, ki sedi v deželnem zboru tik dr. Teota. Vprašamo dr. Treota, zakaj je glasoval on proti predlogu dr. Gregorčiča, s katerim se je popolnoma »ujemal", kakor je blebetal na shodu ? Zakaj je nadaije glasoval za dr. Tamov predlog, naj se novi občinski red sprejme en bloc, kar je bilo prav nasprotno tema, kar je predlagal dr. Gregorčič? Dalje, zakaj ni on, ki ne pozna opravilnega reda, in kateremu bi lake neumnosti nobeden ne zameril, stavil predloga, naj bi se prešlo v podrobno razpravo, ko lega ni storil dr. Gregorčič, ki je bil proti vsaki razpravi, splob proti sprejetju novega občinskega reda? Hic Rhodus, hic salta. Ali je morebiti spal v dotični seji ? Ali je mogoče le v sanjah glasoval proti predlogu dr. Gregorčiča in za predlog dr. Tumo? Poslanci, ki v deželnem zboru spe, a na shodih svojo volilce z grdimi neresnicami farbajo, taki poslanci ne zaslužijo, da govorimo v jargonu »Soče", nič drugega, nego da jim volilci, ko se med njo prikažejo, pokažejo »pasji bič*. Posebne vrste .pasji bič" pa naj bi so pokazal onim poslancem, ki imajo svoje volilce za take tepce, da zahtevajo od njih, naj jim verujejo, da so zakrivili sprejetje novega občinskega reda oni, ki so proti njemu glasovali, a da niso na lem sprejetju ničesar zakrivili oni, ki so za sprejetje glasovaii. Tako je in riič drugače. Za daneB sklenemo. Sicer pa ni izključeno, da bi se ne s tem »osrečevateljem" našega ljudstva še večkrat in o raznih zadevah ne pečali, posebno v zadevah, ki so predobro znane ljudem, ki so bili zadolženi pri »Goriški ljudski posojilnici", katere predsednik in odvetnik je dr. Treo. Torej od vseh strani protesti proti novemu občinskemu reda. Prav je lako ! Naši Lahi in ž njimi zvezani slovenski »liberalci" so mislili, da so naši kmetje res tako neamni, da bodo delali ž njimi kar bodo hoteli. Ne, ne, naše ljudstvo ni tako neumno, da bi se smel z njegovimi pravicami igrati vsakdo. „Li-beralci" seveda z jezo gledajo na ljudstvo, ki se živo zanima za novi škodljivi občinski red, oni bi bili radi, da bi naše ljudstvo vse lepo, mirno požrlo, kar jim oni skuhajo, tudi če je še slabli. Taina je mislil, da ga bodo vse slov. občine izvolile še za častnega člana, ker je z Lahi glasoval za novi občinski red. Li beralna trojica, sramuj se sedaj I Novi občinski red. — Govori se, da se Lahi trudijo, da bi bil novi občinski red potrjen. Nič čndnega, saj so ga oni napravili. Torej novi občinski red je gotovo Lahom v korist. Ital. poslanci so vsi enoglasno glasovali v deželnem zbora za novi občinski red. Tega gotovo niso storili na škodo italijanskega življa, še veliko manj pa na korist slovenskega. Torej bi bila dolžnost slov. poslancev rabiti glede novega občinskega reda največjo previdnost, predno bi se potrdil. To dolžnost so storili kat. narodni poslanci, na čela jim dr. Gregorčič. Zahtevali so, naj se novi občinski red enkrat pregleda in pošlje vsem županstvom na pregled, predno se ga sprejme v deželnem zboru. To je bila moška, pametna in rodoljubna zahteva. No, Lahi se niso zmenili prav nič za to, kaj hoče dr. Gregorčič, ker so vedeli, da jim bodo pomagali slovenski »liberalci": dr. Tama, dr. Treo in Štrekelj. In res, dr. Tama je vstal in je navdušeno proti dr. Gregorčiču zagovarjal novi občinski red in ga hvalil, češ, da je še boljši za kmeta kot molitvenik. Tako so Lahi s pomočjo slov. »liberalcev" dosegli kar so hoteli. Tu se je pokazala v največji Inči slovensko-laška zveza. Zdaj je .liberalno11 trojico sram. Molčijo kot grob. Dr. Tama ! Kam ste se skrili ? Zdaj pojdite, zdaj med vaše volilce 1 Boste že videli, kako vas naženejo. In vi, »pravi ljudski zastopnik" Štrekelj ? Bojte se maščevanja! Isto čaka dr. Treota ! Ta dva moža sta poslušna hlapca Tamova. Kar Tama želi, to mu morata izpolniti. Tuma je bil izvoljen za poslanca zato, da bi zastopal ijudske koristi, ne pa, da bi se vezal ■ Pajerjem in Maranijem na škodo Slovencev. Dr. Treo in Štrekelj sta bila izvoljena za poslanca, da bi zastopala koristi slovenskega dela dežele v deželnem zboru, ne pa da bi služila veternjaškemu dr. Tumi in njegovim muham. Ljudstvo vas je izvolilo za poslance, a ravno isto ljudstvo vas bo zopet zapodilo iz deželnega zbora ! „Sočn“, to vam je osladen list! Recimo, da bi glasovali za nov občinski red naši poslanci, »liberalci" pa da bi bili proti njema. to bi se kadilo po .Soči" ! Ali bi »Soča" kazala na naše poslance, kot najhajše izdajice slov. ljudstva! To bi ne bilo krika in vika, zmerjanja in psovanja po »Soči" no konca ne kraja. Kaj pa sedaj dela ? Podobna je miši v pasti, ki išče povsod, kod bi se izmuznila iz nje. Pa ne more. Skuša hvaliti novi občinski red, pa ji ne gre iz srca. Predrznila se je celo trditi, da novi občinski red je ravno zt »klerikalce" zelo ugoden. Klicala je na pomoč »liberalne" poslance. Reveži se bojijo. Protesti so jim zamašili usta popolnoma. Tako je »Soča" dosledno v službi izkoriščevalcev slov. ljudstva. Družba sv. Dlohorja. — Bliža se čas. ko bo treba odposlati adnino za družbo sv. Mohorja v Ceiovec. Prosimo vse dosedanje ude, naj zvesti ostanejo in naj poskrbijo, da še drugi pristopijo. To priporočamo prav loplo. — Udniua znaša 2 K na leto. — V Gorici se ud-nina plačuje pri g. Jožefu Čigonu, Cerkveniku stolne cerkve. Voz se je zvrnil. — Včeraj se je zaradi slabe ceste na Kornju zvrnil voz vozniku Andreju Uršiču iz Tomina. Blago, j kar ga je bilo na vozu, padlo je na cesto. Razlilo se je pri ti priliki več olja in petrolja, tako da je bil Uršič oškodovan za kakih 60 kron. Pa naj reče kdo, da se naše mestne ulico ne nahajajo v naj-boljem slana. Dim ga je zadušil. — Na Trnovem našli so v lastni čumnati 74 letnega Tomaža Vouka. Ko so odprli vrata, zapazili so v čumnati strašen dim, na postelji pa mrtvega Vouka, ki je bil nekoliko opečen. Postelja je deloma zgorela. Sodi se, da je Vouk, ki je bil slraBlen kadilec, nehote s pipo provzročil ogenj. Naboruo žrebanje. — Naborno žrebanje za novince, ki pridejo letos prvikrat k nabora in so pristojni v Gorico, vršilo se bode pri tukajšnjem municipiju dne 5. t. m. ob 10. ari pred-poladne. V Zapotoku so imeli sv. miBijom od 22.—30. m. m. Dobili smo o njem več dopisov, v katerih se ljudje prav iskreno zahvaljajejo domačemu dašneoiu pastirju in oo. misijonarjem za trud. Bog blagoslovi sv. misijon ! Za župana v Sežaul je bil izvoljen g. Fran Štolfa, posestnik in trgovec. Za podžupana pa sta bila izvoljena gg. Polley in Rožič. Za kratek čas. A. Moja ženka govori štiri jezike. — B. Moja pa samo enega, a tega pa vstrajno od jutra do večera. Ljubezen do reda. Uradnik diurnistn: »Vi, slišite, uredite te listine lepo po abecednem reda in potem jih — sežgite. Loterijske številke. 28. januvarja. Dunaj.................. 2 1 27 66 84 Gradec................ 34 42 76 39 36 Pri žrebanju (loteriji) ki se je vršilo v Perteolah dne 26. dec. 1904, so bile izžrebane te-le številke: 26 70 86 176 261 272 269 286 289 370 303 362 838 387 812 346 349 318 847 357 335 856 361 331 368 874 345 362 818 382 330 342 854 359 341 848 326 336 324 315 469 422 466 464 468 442 468 472 461 466 471 481 557 514 519 616 h0f> 601 616 508 517 511 518 612 672 612 611 759 854 847 865 860 866 859 850 867 853 846 844 1066 1023 1070 1062 1131 1137 1260 1278 1864 1352 1414 1428 1416 1489 1557 1698 1629 1636 1699 1681 1686 1688 1687 1673 1694 1771 1876 1862 1884 2099 2189 2185 2158 2159 2139 2120 2114 2186 2207 2219 2220 2202 2206 2216 2209 2384 2363 2481 2667 2667 2671 2638 2636 2637 2643 2664 2645 2653 2785 2799 2782 2756 2784 2748 2783 2793 2781 2899 2896 2898 2894 2844 2827 2895 2897 2884 2887 2883 2889 2858 2856 2800 2845 2983 2940 2928 2921 2930 2996 2923 2924 2988 2989 2932 3086 3004 8081 8163 3183 8256 3228 3266 3308 3443 3550 3561 3593 3696 3547 3657 3558 3646 3542 35,69 3562 3660 3787 3702 3771 3833 3806 3832 3866 8823 2837 3874 3840 3838 2836 8887 8836 389t 3824 3983 3909 4047 4021 4022 4042 4058 4161 4227 4239 4226 4238 4222 4294 4219 4223 4298 4229 4461 4448 4783 4726 4780 4772 4771 4739 4728 4808 4961 4962 4979 4976 4964 4977 4980 4963 4968 4966 4976 Op. Dobitki se morajo dvigniti do 10. februvarja t. I. ODBOR. odlikovana svečarna na puro m Gorica - ulica Sv. Antona - Gorica Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-uUtvotn, p. n. slavnemu občinstvu sveče i•/. pristnega čebelnesa voska k«, tl K 4*90. /,u pristnost jamčim t K 8000. Sveče /a pogrebe, zaItor. drevesa, voSčenez vltkelnmčd uajlineJSe vrste pojiiko ni/ki ceni. Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro št. 540 (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno . kr. 32 „ fino . „ 36 „ finejše „ 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko ,, 48 istrijansko . „ 56 Priporočim i. duhovščini In rerkvenim oskrbnldtvoiu. Corfu . . Bari . . Lucca . . Nizza ■ Najfinejše kr. GO Lekarna "umi Prave In edine tel. kapljice b znamko st. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebav Ijnnje, če še jih dvakrat na dan do jpdno ijjčico (Viinit vena znamka) ponij«*. Okrepi heloiUtc, store, aa aginr v kratkem času omotica in ai-fvottta Unosf (mrtvost). Te kup-j ii« V t udi storč, da Človek raje jč. c«na steklenici 60 vin. \ ŠT4L Saunig & Dehleua ulica Municlpio it. 1, (iorlea. Velika tovarniška zaloga Šivalnih strojev k.lkur za Šivilje, krojač«', irevljurje, in tudi za umetno vnanje (rokamirauje). V zalogi tudi nahajajo angleška dvokolesa „J/el/cal Premier“ in slantorezni stroji, samokresi in nune pulke. lastna mSn. pupraVljalnicH. (ilaVno zaalepatvo /a 1‘rinmrako: Centrifug ,.Wq$tf»ll»". A. Krušič trgovec in kroj. mojster Gorica, Gius. Verdi 33 naznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnokar sve&e angleh-ko in avstrijsko blago, kakor tudi sve&ih iegotoljen ih oblek in povrinikot) raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko in aintsko sezono. — Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. dtihnvšči ni. — Izdelek lastnega blaga jamčim. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z iaatno diplomo najvlijega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v florlcl na razstavi I. 1900 • zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov.— Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. exK»g«»z«»iniigs Delavnica cerhvenih posod in cerhvenega orodja Fr. Leban, Gorica, Nlagistratna ulica štev. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Biago se razpošilja Mo. IHI D£ Rudolf Gruntar 18? jo otvoril odvetniško pisarno v Tolminu. 9 i 11 na Mfc — — 'IMli • il» ' 1 Dr Marij Pascoletio c. kr. notar se preseli s I. februvarjem v Gosposko alico hiš. št. 4 poleg „Monta“ (prej pisarna dr. Jos. Staiiič-a oziroma <1 r. K. Treo-ta). stiskalnice « vino in za MA SLI NK so stilskalnice „ KIUOLE' nujuovejšeftn in izvrstnega sestava s prl-strojem za ilvoslnikl in trajni pritisek; zajamčena največ« izraba, v e e a od vseli ilruKlli stlskiilnie ; na|bolJe ailtOmatiČlie škropilnice *n «VPHOVI4“ koje delajo same, * rOlUiilA ? brejt obračanja. Mlini za grozdje, vočje in maalinc. Kotikalniee z mastllnm 7.a grozdje. PIurI za vinograde, susnlre za vočje, kakor tudi za vse* proizvode rastlir.ske, živinskr in rudne. Hydr.i ulične sti-skaluiee, stiskalnice za seno, alamo itd. za ročno delo. Mlntilo za pSenii-o, čistilo za žilo. pr birolo mečkalo za krmo in mlini za tiraSno. ročni in razni1 veli knsli, plugi. ter vseli drugih gosdodarskili strojev. Izdelujejo in ropravljajo z jamstvom kot poseb-nost najnovojše, izborne, obiatinito, pripoznato stiskalnica za vino. najbolje in odlikovane tvidka PH. MAYFARTH IN DR. gospodarskih in vinarskih strojev, na Dunaju, Taborstrasse štev 71. Odlikovani v vseli državah sveta z več kot 5110 zlatili, srebrnih in počastuili kolajn. Iuitrovanl ceniki in mnotfobrojna izpričevala pohvalna. Prekupci ln zastopniki dobrodoili. Samodelujoču škropilnica Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4V*% polumesečno; ne* vidign ene obrestipripi-euje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila udoui na osebni kredit po 8“/o In na vknjižbo po 57//„ »Centralna posojilnica” registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane 8 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru. 1'rad ne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do I. ure popoludue.