C/3< > C/3 O C/5 :C/3< H N> I—' Ki C 2 se 'ji K O N E C M/tega feto /994/95 v, sako leto se junija konča šolsko leto, vendar za tega tako, da drugega šolarja drugače. Naš časopis je imel že doslej navado, da je vsako leto v občini v dosedanjem obsegu samo za vrhniške šole objavil fotografije in sezname vseh osmošolcev, ki so tisto leto končali obvezno šolanje. Fotografije, objavljene v časopisu, imajo svoj pomen, kajti osmošol-ci, ki končajo tako šolanje, so na življrenjski prelomnici in se potem komaj kdaj dobijo skupaj, čeprav je večina od njih od prvega do osmega razreda trgala šolske klopi. Tako postane podoba osme- ga razreda dokument, ki ga dolgo nosijo v srcu, ko so starejši, pa jim pomeni dragoceno informacijo o tem, kako so lepa leta življenja, ki se nikoli več ne vrnejo, preživeli skupaj. Iz tega razloga tudi objavljamo te fotografije, ki počasi, če se časopis ohrani pri hiši, porumenijo, kot vedno porumeni vsak papir. Toda ta časopisni papir ima veliko vrednost. posebni prilogi, ki smo jo sestavili ob koncu letošnjega šolskega leta, vam torej danes predstavljamo ne samo učence iz dosedanje vrhniške občine, ki je razdeljena v dve občini, vrhniško in borovniško, ki imata prva dve osnovni šoli, druga pa eno, temveč tudi osmošolce iz obeh drugih občin, v katerih je skupaj pet osemletnih šol. Pred vami se tako zvrsti kar 24 razredov. Le /etos nismo ostali samo pri tem, kajti dodali smo še opis šolskih dejavnosti in sezname nagrajenih učencev, ki so se izkazali na različnih področjih. Mislimo, da bo to dragocena informacija o tem, da šola ni sama vase zaprt organizem, temveč deluje tudi navzven v kraju, pri zdravi tekmovalnosti med učenci pa pokaže vse svoje vrline. Zlasti pa se tu pokaže, ko- liko dragocenega, tudi prostega časa, porabijo tako učitelji in učenci, ki hočejo doseči nekaj več. To tudi pokaže, koliko bogatih dejavnosti na vseh področjih se dogaja po naših šolah pa naj si nekateri o njih mislijo, kar si že mislijo. K, ..er je letos to prvič, so vtisi in podatki še nekoliko neurejeni, če pa bomo tako skupaj še kakšno leto, se bomo v letu dni znali dogovoriti tudi o tem, naj bi bilo to šolsko poročilo še boljše in še preglednejše. UREDNIŠTVO C/3 H SO > Kam po osnovni šoli? Osnovna šola Vrhnika 8. a Razredničarka: Slavka Žibert Aleksič Anka, Čatič Selvedin, Drašler Ana, Drmota Nives, Fabiani Marija, Kenk Anton, Klančar Janja, Kolman Aleš, Kordič Nataša, Košir Natalija, Lulič Edin, Lux Tadeja, Mauri Taja, Nagode Matija, Nikolič Sabina, Novak Jure, Petkovšek Klemen, Pišek Tomaž, Remic Aleš, Stare Robert, Umek Urška, Volk Bojan, Zakelj Damjan 8. b Razredničarka: Darja Japelj Berginc Matic, Gorjup Tatjana, Gutnik Luka, Imamovič Sabina, Jelen Tina, Koderman Tomaž, Malavašič Simon, Mlakar Nives, Oblak Boštjan, Pečkaj Vesna, Prebil Mateja, Ružnič Jasmina, Sodja Maja, Spalevič Dejan, Stanov-nik Sašo, Stržinar Tomaž, Trček Marko, Vu-kajlovič Dijana, Wolf Maribel, Žigman Gregor, Zivkovič Živa, Žust Boštjan,Gluhič Mirza 8. c Razredničarka: Metka Rupar Baretič Sanja, Berginc Gregor, Bračko Tina, Dolničar Dejan, Fabjan Katja, Fatur Tanja, Fortuna Helena, Gabršček Žiga, Janša Jakob, Ješelnik Anja, Kozamernik Matjaž, Kremenšek Saša, Krže Luka, Kuzmič Katarina, Mivšek Milena, Obak Pavel, Pantelic Sladana, Petrovčič Sabina, Radovič Božiča, Šiberl Matevž, Štrukelj Jure, Vuleta Dalibor Osnovna šola Vrhnika 8. d Razredničarka: Judita Oblak Brenčič Leon, Brezovar Ana, Brkič Vesna, Dormiš Mitja, Govekar Bruno, Ivanisevic Borut, Jeraj Janez, Jurjevčič Tomaž, Knaflič Miha, Kojjovšek Sabina, Kune Monika, Langen-valter Spela, Lazovič Nataša, Malavašič Dean, Markovič Barbara, Nagelj Nataša, Prebil Janko, Radojkovič Adrijano, Savič Maja, Strojinc Mirjana, Švigelj Natalija, Trček Valentina 8. e Razredničarka: Ivanka Krasnik Beganovič Hajrudin, Bogataj Zdravko, Bolčina Uroš, Bradeško Urban, Butolen Branko, Draš-ler Klavdija, Filipič Katarina, Jereb Tadej, Kar-loci Tanja, Kermelj Špela, Klauž Polona, Krampač Mojca, Krašovec Barbara, Krašovec Klemen, Krašovec Mateja, Lazar Vojko, Med-vešček Nataša, Mulej Luka, Rode Igor, Rudolf Sabina, Tubič Siniša, Tubič Suzana, Zeleznik Barbara, Zilavec Jure, Žnidaršič Samo 8.1 Razredničarka: Mateja Šraj Bajramovič Emir, Berk Maja, Butko Barbara, Butko Urška, Cvijanovič Verica, Džabič Gor-dana, Jeraj Jana, Jevič Vinko, Jurjevčič Andrej, Kucler Renata, Kuzmič Marjanka, Malavašič Kristina, Markič Jernej, Mesec Jurij, Nagode Katja, Osredkar Nataša, Pišek Klemen, Pola-nec Klemen, Ramič Jasmina, Školč Helena, Tomšič Benjamin, Trček Marko, Zukovec Bojan Osnovna šola Ivana Cankarja Na razredni stopnji, od 1. razreda do 4. razreda je 25 odstotkov: 1. razredov je šest, 2. razredov je sedem, 3. razredov je pet in 4. razredov je sedem. V vseh oddelkih je 617 učencev od tega 313 deklic. Šola je na Tržaški cesti in je bila zgrajena pred 91. leti, saj je lansko leto praznovala 90. letnico šolske dejavnosti v njej. Predmetni pouk pa je v »novi« zgradbi na LOŠCI 1. Na tej stopnji je 23 oddelkov in sicer 6 oddelkov 5. razredov, 5 je 6. razredov, 6 oddelkov je 7. razredov ter 6 od-dekov bo letos zaključilo šolanje v vrhniški osnovni šoli. Učencev pri predmetnem pouku je 624, od tega je 306 učenk. V sedanjih osmih razredih pa je 138 učencev. Uspehi učencev OS Ivan Cankar Cankarjeva priznanja: zlata: Taja Mauri, srebrna: Taja Mauri, Sabina Imamovič, bronasto: Anka Aleksič, Taja M;auri, Mtic Berginc, Sabina Imamovič, Mateja Prebil, Katarina Kuzmič, Milena Mivšek,Spela Ker-melj, Mateja Krašovec, Barbara Železnik, Jure Mesec, Helena Školč. Vegova priznanja: zlato: Miha Knaflič srebrno: Matic Berginc,Matej Prebil, Katarina Kuzmič, Miha Knaflič, Nataša Nagelj, Špela Kermelj, Klemen Polanec. bronasto: Alenka Aleksič, Matic Berginc, Mateja Prebil, Sašo Stanovnik, Katarina Kuzmič. Pavle Oblak, Miha Knaflič, Nataša Na- gelj, Špela Kermelj, Andrej Jurjevčič, Klemen Pišek, Klemen Polanec, Marko Trček. Štefanova priznanja: srebrna: Mateja Prebil, Miha Knaflič, Klemen Polanec. Angleščina: zlato: Ana Drašler, Sabina Imamovič, Maja Sodja, srebro: Anka Aleksič, Ana Drašler, Matic Berginc, Sabina Imamovič, Maja Sodja, bronasto: Anka Aleksič, Ana Drašler, Matic Berginc, Maja Sodja,Špela Kermelj. Logika: bronasto: Maja Sodja, Milena Mivšek, Miha Knaflič, Nataša Nagelj. Zgodovina: srebrno: Matic Berginc, Mateja Prebil, Živa Živkovič. 13 . otroška PetkovSkova likovna kolonija na Vrhniki Leta 1869 so na Kranjskem sprejeli tretji avstrijski šolski zakon in v vse osnovne in meščanske šole uvedli nov predmet: risanje in nauk o geometričnih oblikah. Glavni smoter je predpisoval, da morajo učenci predvsem vaditi oko in roko. Pouk je potekal mehanično, določena je bila jasna de: litev glede na spol: medtem ko so dečki na višji stopnji prerisovali geometrične okraske in kasneje stilizirali oblike listov, cvetlic ali risali predmete, kot so vrata, peč, okno — toda vedno s čelne strani — so deklice povezovale risarske naloge z ročnim delom. Danes likovni pouk v šolah večinoma temelji na ideji o otroštvu kot kreativni moči. Petkovškova likovna kolonija na Vrhniki dodatno potrjuje in neguje to prepri- 13. otroška Petkovškova likovna kolonija na Vrhniki čanje. Njen namen je srečanje in ustvarjalno delo likovno občutljivih in nadarjenih učencev ter njihovih likovnih pedagogov. Teme likovnega ustvarjanja so privlačne in predstavljene tako, da spodbujajo raziskovanje, spoznavanje in umeščanje naravnih ter kulturnih prvin sicer vsakodnevnega okolja. Pred dvema letoma je bila tema ustvarjanja vezana na Barje, lani na izvire Bistre na robu kraškega in barjanskega sveta, letos pa zaradi bližajoče se dvestote obletnice šolstva na Vrhniki na vzdušja in okolja šolskih stavb Vrhnike skozi čas. Tematika udeležencem razvnema domišljijo že pred prihodom na kraj slikanja. Organizator namreč k sodelovanju povabi dobre poznavalce vrhniškega konca, ki v vabilu na- j* j Dušan Muc podeljuje priznanja mladim likovnim ustvarjalcem, katerih slike so bile tudi razstavljene v Mali dvorani Cankarjevega doma. pišejo spremno besedilo in pripravijo kratko predavanje o tematiki. Tako je Barje predstavil publicist in fotograf Boris Višnje-vec, bistriške izvire prof. dr. Peter Habič, letošnjo temo pa je predstavila študentka etnologije na tretji stopnji Tatjana Oblak. V zadnjih treh letih kolonijo v imenu organizatorja, Osnovne šole Ivana Cankarja, vodi Dušan Muc, likovni pedagog, ilustrator in oblikovalec, ki uveljavlja celovit in bolj dorečen pristop do likovne kolonije. Prireditev dobiva kakovostno grafično podobo vseh spremnih pisnih materialov. Ima svoj grafični znak in enovito podobo vseh pisnin. Osnova znaka kolonije je grafični znak mesta in vsako leto na novo narisana podoba slikarja Jožefa Petkovška. Avtorji podobe so učenci šole Ivana Cankarja; letos je to enajstletna Teja Jesenko. K navajanju na višjo komunikacijsko raven prispevajo tudi vsakoletna darilca sodelujočim, izbrana med tistim, kar je mesto natisnilo v preteklem letu. To so bile razglednice s Cankarjem in Potočnikom, zloženka Naravni spomenik Mali Plač, letos pa je to komplet darilnih kartic Vrhniški pirh. Leta 1982 sta likovna pedagoga Osnovne šole Ivana Cankarja Ivanka Petrovič in Georgij Boži-nov v sodelovanju z Marto Rija-vec z Zveze kulturnih organizacij na Vrhniki osnovala prvo otroško Petkovškovo likovno kolonijo. Mnoge nadvse veseli, da je prireditev postala tradicionalno vsako- • jug Slikarji so zasedli Vrhniko ter na krajih, kjer so bile nekoč in so še osnovne šole, vneto slikali. letno ustvarjalno in delovno, pa tudi družabno srečanje. Tako slikanje ostaja zanimiva osebna izkušnja vsakega mladega ustvarjalca, njegovo sporočilo, njegova govorica. Spoznanj, kijih izražajo slike, nastale na Petkovškovi likovni koloniji, ni mogoče meriti z utečenimi šablonami, zato kolonija nima tekmovalnega značaja. Zato vsi sodelujoči mladi likovniki in njihovi mentorji, ki mlade ustvarjalce usmerjajo in vzpodbujajo, zaslužijo in prejmejo čestitke in priznanja. Letos so bila priznanja podeljena 45 ustvarjalcem in 18 likovnim pedagogom iz 14 sodelujočih šol. V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki so slike ustvarile svojevrstno vzdušje. Marina Blatnik-Mohar OB KONCU ŠOLE Osnovna šola Log - Dragomer 8. a Razredničarka: Milica Lavrenčič Bedekovič Tomaž, Cigoj Karmen, Kucler Alja, Koprivec Urška, Lekše Barbara, Likeb Jure, Novak Janez, Pergarec Andrej, Prelogar Matej, Rakoše Urška, Sedej Anita, Sedej Barbara, Suhadolnik Peter, Štrukelj Bojana, Šernek Katja, Šparovec Maja, Škilan Neža, Volf Nataša, Zalokar Tanja, Jelovšek Martin 8. b Razredničarka: Irena Lenarčič Dalmatin Urška, Dolinar Kristina, Dominič Petra, Gaberščik Janez, Gostiša Maja, Janša Tina, Kuclar Matejka, Kumar Maša, Kralj Janja, Kosi Danijela, Mencej Tina, Nartnik Tatjana, Nagode Miloš, Okorn Patricija, Rajkovič Ivica, Pleško Andrej, Strnad Irena, Sojer Igor, Šebenik Melita, Toplak Peter, Zaje Anita 8.c Razredničarka: Jana Gabrovšek Černetič Matej, Erjavec Anka, Gams Andrej, Godec Urša, Gregorka Damjan, Jeraj Matjaž, Jug Karli, Kavčnik Martina, Količ Ana, Kramar Primož, Lenarčič Andreja, Matjan Lovro, Met-ljak Simon, Mikuš Helena, Pečan Mateja, Smuk Jernej, Šest Petra, Trček Vojko, Vindiš Blaž, Žakelj Marko V šolskem letu 1994/95 seje na osnovni šoli Log-Dragomer dogajalo veliko zanimivega. Ustvarjalni smo bili vsi, učenci in učitelji, in na koncu so seveda vidni tudi rezultati na različnih področjih. Likovna dejavnost V oktobru so se zbrali »zagnani« likovniki in slikali jesenske podobe narave. Bili so izredno uspešni in vsa nastala dela razstavili najprej na OS Log-Dragomer, nato v kulturnem centru PAVZA in nato še v prostorih Epicentra v Ljubljani. Kasneje so se vsak mesec udeleževali številnih natečajev in večkrat so bile risbe naših učencev izbrane, nagrajene in razstavljene. Tudi na Petkovškovi koloniji smo sodelovali. Mentorica likovne dejavnosti je gospa Draga Davitko-va-Erič. Raziskovalna dejavnost Na naši šoli ima raziskovanje že tradicijo. Že nekaj let smo bili v samem vrhu države v raziskovalnih nalogah iz kemije in enako tudi v tem šolskem letu. Letos smo se lotili še raziskovanja kamnin in se udeležili 3. srečanja mladih geologov v Idriji. Domov smo se vrnili z zlato plaketo. Mentorica raziskovalne dejavnosti na šoli je gospa Tonka Permoser-Žvab. Matematika Vsako leto organiziramo šolsko Vegovo tekmovanje. Tudi v šolskem letu 1994/95 smo ga. Kar precej naših učencev seje uvrstilo na občinsko in ena učenka na državno tekmovanje. Slovenski jezik Po nekajletnem premoru smo Zlati mladi geologi Znano je, da na naši šoli že več let zapored precej živahno deluje raziskovalna dejavnost. Vsa leta doslej so naši predhodniki raziskovali na področju kemije in ekologije. Priznati moramo, da so bili zelo uspešni. Raziskovalci pa so bili vedno učenci osmega razreda, saj je bil glavni pogoj poznavanje kemije. Letos pa je naša mentorica, učiteljica kemije ga. Tonka Permoser Žvab ponudila raziskovalno dejavnost tudi nam, sedmošolcem. Pri tem pa ni bila toliko pomembna kemija, temveč način iskanja, velika mera zvedavosti in vztrajnosti. Razpisana je bila namreč raziskovalna naloga s področja GEOLOGIJE. Proučili naj bi geološke zanimivosti z domačega področja. Čeprav so se v osmem razredu že lotili raziskovalne naloge, smo tudi mi pričeli z delom. Veste zakaj? Zato, ker je področje Drenovega Griča in Lesnega Brda strašno geološko zanimivo. Velikokrat vidimo najrazličnejše strokovnjake, ki pešačijo proti kamnolomom in so opremljeni na poseben način. Kaj je tako zanimivega? Ne boste verjeli, pot se začne že pri Birtovem kamnolomu, ki je izrazito dolomiten, nadaljuje se pod hribom mimo Stan- carja do vznožja drugega hriba, kjer je področje Barja z značilno prstjo črnico, šoto in polžarico spodaj. Če nadaljujemo raziskovanje pri Skorjevcu, ob poti najdemo vijolično rdeče kamnine, imenovane glinovce. To so apnenci z veliko železovih primesi. Po spodnji poti bi prišli na Staro cesto, kjer so v Stolmih nekoč kopali premog, in sicer črni premog ali antracit. Ob poti navzgor proti Lesnemu Brdu naletimo še na peščenjake, ki so zlepljeni iz mivke, pa na tuf, kije vulkanskega izvora. Na vrhu hriba skrenemo desno proti Rdečemu kamnolomu. Se prej ob poti najdemo BREČO in KONGLOMERAT. Obe kamnini sta zlepljeni iz prodnikov, drobnih kamenčkov, ki so lepo pisani. Že pridemo v kamnolom svetovnega slovesa — Rdeči kamnolom — z znamenitim rdečim apnencem ali apnencem LESNO BRDO. Vtem kamnolomu še vedno aktivno lomijo kamen; podjetje Mineral odvaža velike sklade v Ljubljano, kjer kamen obdelujejo v plošče, pohištvo, kipe... Pogled v kamnolom je čudovit, saj dobremu opazovalcu nudi pogled na kapnike, ki se pokažejo ob premikih plasti do najrazličnejših brezen. se udeležili regijskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje in bili zadovoljni z doseženimi rezultati. Mladi tehniki Tretje leto zapored se naši mladi tehniki pod vodstvom mentorice gospe Jolande Vesel udeležujejo regijskih srečanj Mladih tehnikov. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos zasedli 1. mesto za postavitev razstave različnih izdelkov učencev, 1., 3., 4. in 5. mesto v lego dejavnosti ter 1. in 3. mesto v panogi rakete. Takšni rezultati so nam omogočili sodelovanje na državnem tekmovanju mladih tehnikov v Murski Soboti. V prometni dejavnosti je občinski prvak učenec naše šole. Naš osmošolec Matej Černetič je bil namreč na občinskem tekmovanju prvi, vendar se državnega tekmovanja ni mogel udeležiti, ker so ravno takrat (2. in 3. junija) odšli z razredom na končni izlet. Tuj jezik Okrog dvajset osmošolcev seje udeležilo šolskega tekmovanja iz angleščine. Trije so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Bralna značka Učenci od 1. do 8. razreda so dokaj pridni bralci, nekateri so pravi knjižni molji. Take smo še posebej nagradili s knjigo. Tisti, ki so sodelovali in prebrali knjige za bralno značko za vsa štiri leta na razredni stopnji oz. vseh osem let šolanja, pa so dobili še posebno nagrado. Športna vzgoja V naših vrstah imamo državno prvakinjo v ŠRG Nino Vengust. Sedmošolka Barbara Krašovec pa se je na državnem atletskem tekmovanju v Velenju v skoku v višino uvrstila na drugo mesto. Imamo ekipo mladih košarkarjev in zelo dobro ekipo mladih odboj-karic. Na šoli se ukvarjamo še z marsičem: • vključeni smo v projekt Petra, • organizirali smo nivojski pouk pri matematiki v sedmem in osmem razredu, • kjer je le mogoče imamo pouk ob računalniku, • tako kot mnogi naši vrstniki se učimo tuj jezik že v tretjem in četrtem razredu, • na razredni stopnji smo organizirali številne ustvarjalne delavnice, • vključujemo se v številne natečaje, • v prvem in drugem razredu učiteljice ocenjujejo učence opisno. Vsi smo, tako učenci kot učitelji, zelo delavni, usmerjeni v naravo in želimo svojo ustvarjalnost pokazati tudi drugim. Obiščite nas in se prepričajte! m\ 1 Po gozdni poti pridemo v ČRNI Kamnolom, ki pa je opuščen. V njem so lomili črni apnenec, znan kot APNENEC DREKOV GRIČ. Iz tega apnenca je znanih mnogo izdelkov, med njimi je tudi kip črnega kralja v Šentjakobski cerkvi. Največ pa je v naši občini portalov vrat na starih stavbah ali so stavbe celo zgrajene iz črnega kamna. Ne smemo pozabiti tudi bogastva fosilov. Se nižje pod črnim kamnolomom pa je Sivi kamnolom — Naravni spomenik. Vse kamnine smo si ogledali in pripravili .malo geološko zbirko, ob tem pa tudi RAZISKOVALNO NALOGO, ki vsebuje že dol- 4fc go časa iskane podatke o kamnolomih. Z nalogo smo se napotili v Idrijo, kjer je bilo SREČANJE MLADIH GEOLOGOV iz vse Slovenije. Našo raziskovalno skupino sta zastopala ANDREJ CA-RUSO in GREGOR ZRILIČ. Odlično sta jo predstavila in iz Idrije prinesla ZLATO PRIZNANJE. Uspeha smo bili vsi zelo veseli in nam je vzpodbuda za nadaljnje delo. Članom IO Društva Meček se zahvaljujemo za prijeten sprejem ob našem uspehu. Mladi geologi OŠ Log — Dragomer OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica 8. a Razredničarka: Metka Pristavec Repar vrsta spodaj (z leve proti desni): Biber Darja, Cerk Uroš, Dretnik Marko, Han-žel Sara, Ivanušec Vjekoslav, Jesenko Dejan, Jesenšek Maruška, Kenig Tomaž, Kočevar, Križ Gregor, Makovec Ana, Martinšek Denis, Molek Spela, Palčič Tanja, Pristavec Sašo, Rot Uroš, Sedej Matjaž, Stjepanovič Dalibor, Susman Nika, Sebenik Boštjan, Sišič Irnes, Tomšič Mojca, Vukovič Davorin, Zupančič Blaž 8. b Razredničarka: Minka Knapič Mravlje vrsta spodaj (z leve proti desni): Bogataj Jernej, Brancelj Mateja, Gabrovšek Jasna, Javornik Tadja, Kenig Saša, Jusič Sa-bahudin, Jusič Safet, Kos Miha, Mikložič Matjaž, Miškič Mladen, Molek Uroš, Pelko Lea, Petelin Matevž, Petrovčič Polona, Repar Katja, Rog Igor, Sejarič Senad, Suhadolnik Ana, Tur-šič Bojan, Turšič Boris, Verhovec Barbara, Ze-lič Zoran, Žerjav Jernej 8. c Razrednik: Darjan Geohelli Bajec Benjamin, Cerk Benjamin, Cerk Rok, Drašler Andreja, Gerdina David, Gerdina Tadeja, Gornjak Simon, Hren Marko, Jelovac Jo-van, Jurčec Robert, Korošec Gašper, Košir Marjanca, Meden Sonja, Perdih Andrej, Risto-vič Nikola, Suhadolc Mojca, Suhadolnik Klara, Susman Daniela, Šivic Petra, Štrumelj Simona, Trček Jože, Zenkovič Mehrudin V vsaki krastači je princ Vivaristika! Velika stroka, projekt!? Ne, nič takega. Veliko akvarijev, terarijev, insektarijev... »arijev« s smiselno razporejenimi ribami, dvoživkami, kuščarji, plazilci, žuželkami, polži. Enkrat na teden uradno — pa tudi sicer je vedno živo — se tam smukajo ljubitelji živali in rastlin; »mladi biologi«, ki se spoznajo na vzdrževanje, čiščenje, hranjenje in bolezni svojih ljubljencev. Lahko vam predstavijo štiri vrste paličnjakov, orjaške tropske ščurke, mokarje in polža velikana — ahatina, prijazne cvrčke, pa prelepega zelenca, pozidno kuščarico in tri vrste »gadov«: smokuljo, kobranko in belouško. Boj mokrega značaja so številne tropske pa tudi »domače« ribice. Pravi »polovičarji« pa so želve, močeradi, krastače. Saj res, ste že kdaj pogledali krastači v oči? Prelepe so. Ne v eni, v vsaki se skriva princ. Naši mladi krožkarji sploh ne poznajo izraza grdo. Vsak organizem zasluži po- zornost, nekateri pa še malo več. Ne moreš si kaj, da ne bi mongolske skakače ozmerjal, kako so »luštkani«. No, vse skupaj je veliko bolj resno. Ob stikih z organizmi se otroci mnogo naučijo, odvržejo marsikateri strah, »nalezejo« se srčne kulture. Strokovnost uspešno kombiniramo s ljubiteljstvom, s poukom. Potešimo marsikatero radovednost, vzbudimo veliko dobrih sklepov, popestrimo si dan in obogatimo življenje. Vidite, nobenih fanfar ni slišati, nobenih projektov ne napovedujemo, nič velikega ne »raziskujemo«. Odkrivamo samega sebe in kuhamo tisto znano prošnjo: mami, ati... veš jaz bi imel doma kačo ..!? »Fuj« ... in zopet se začne vse znova. Nadebudnež uči, prepričuje odrasle — opravlja njihovo delo. Da bi bilo tega čim manj, da bi bilo mladih ljubiteljev narave čim več in čim manj »odraslih«. KVAK Smo šola s 429 učenci in 40 zaposlenimi, ki skrbijo, da vse teče po začrtani poti. Pouk imamo samo v dopoldanski izmeni. Med učenci pa je veliko vozačev, ki prihajajo v šolo z avtobusom, kombijem in s kolesi. Na razredni stopnji imamo po dve paralelki, na predmetni pa v sedmem in osmem razredu po tri. Učenci so v šolskem letu 1994/ 1995 obiskovali več interesnih dejavnosti: pevski zbor na razredni stopnji; zborovodkinja Alenka Petkovšek pevski zbor na predmetni stopnji; zborovodkinja Mojca Kramar literarno delavnico v 5. r.; mentorica Metka Pristavec Repar kreativno pisanje v 8. r.; mentorica Metka Pristavec Repar knjižničarski krožek na PS; mentorica Metka Pristavec Repar pravljični krožek na RS; mentorica Anica Habič veselo šolo na RS in PS; mentorica Polona Verbič folkloro na RS in PS; mentor Andrej Verbič grafično delavnico na PS; mentor Darjan Geohelli nemščino, fakultativno, na PS; mentorica Dragica Anastasov plesni tečaj na PS; plesni učitelj Marko Boldin košarko, dečki, na PS; trener Pavle Bajec atletiko, dečki, deklice na PS; trener Klemen Stojanovič športno ritmično gimnastiko na RS in PS; trenerka Marjana Brenčič-Jenko korektivno gimnastiko na RS; trenerka Angela Tortič splošno telesno vzgojo na RS; trenerka Marjana Brenčič-Jenko logiko na PS; mentorja Matjaž Ocepek, Marjana Gabrovšek Na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica deluje tudi biološki krožek- za učence 6. razredov, ki ga vodiva Matjaž Ocepek in Dora Bcrčič. Pri tem krožku se ukvarjamo z gojenjem žuželk in mi-kroskopiranjcm različnih enoce-ličnih organizmov. Hodimo tudi v naravo, kjer učenci povezujejo Tehnika V šolskem letu 1994/1995 je na šoli v Borovnici deloval konstrukcijski krožek, poleg tega pa tudi modelarski, ki je združeval predvsem učence 5. in 6. razredov. Udeležili smo se regijskega tekmovanja v Cerknem, kjer so učenci dosegli lepe rezultate. Matej Drašler pa je v modelarstvu dosegel na državnem prvenstvu Mladih tehnikov v Murski Soboti odličen rezultat, saj se je uvrstil med prvih 10 tekmovalcev. Bistveno pa je, da imajo učenci, ki jih tehnične dejavnosti zanimajo, možnost svoje znanje dopolniti in koristno porabiti prosti čas. prometni krožek na RS, PS; mentor Milan Batis mladi tehnik na PS; mentorica Jožica Mekinda oblikovni krožek na RS; mentorica Sabina Belovič šahovski krožek na RS in PS; mentor Aleksander Jerič, Peter Anastasov strelski krožek na PS; mentor Pavle Bajec planinski krožek na RS; mentorica Alenka Petkovšek biološki krožek 5., 6. r.; mentorja Dora Berčič, Matjaž Ocepek biološki krožek 7., 8. r.; mentor Matjaž Ocepek akvaristiko na PS; mentor Aleksander Habič. Učenci so tekmovali za bronasto Cankarjevo priznanje. Trije osmošolci so se udeležili tudi tekmovanja za srebrno priznanje in ga vsi trije osvojili. To so bili: Andreja Drašler, Sašo Kenig in Andrej Perdih. V jeseni smo tekmovali tudi v logiki. Srebrno priznanje v tekmovanju iz logike sta osvojila Saša Kenig in Jože Trček. Oba sta se uvrstila na državno tekmovanje, Klemen Šivic pa je na državnem tekmovanju v svoji kategoriji zmagal. Pri dodatnem pouku fizike smo se pripravljali tudi za preizkušanje moči. Srebrno Štefanovo priznanje sta osvojila Saša Kenig in Jernej Žerjav in se uvrstila na državno prvenstvo. Spomladi so se učenci preizkušali v znanju matematike in osvojili tri srebrna Vegova priznanja. Iz 8. razreda sta bila to Andrej Perdih in Saša Kenig, iz 7. razreda pa Aleš Trček. Saša Kenig in Aleš Trček sta se udeležila tudi državnega tekmovanja. svoje znanje, pridobljeno pri pouku, s praktičnim spoznavanjem. Ena od najzanimivejših nalog je gojenje rdečih škratcev — Šuštarjev. Menimo namreč, daje dobro, da je dobro, če začnemo s preprostejšimi gojitvami, za katere ni potrebno veliko tehnične opreme, vseeno pa žuželke potrebujejo vsakodnevno skrb in nego. Rastlinska stenica rdeči škratec je pogosta žuželka. Te živali pogosto čepijo v gostih gručah na zemlji, skrite med travo ali na starih deblih listavcev, posebno na lipah. Kmalu žuželke izležejo jajčeca, iz katerih se izvalijo ličinke, ki niso podobne odraslim. Po vsaki levitvi so večje in bolj podobne odraslim (nepopolna preobrazba). Namen delovanja krožka ni samo izobraževalni (spoznavanje zgradbe, načina prehranjevanja, razmnoževanja, dihanja živali), temveč tudi vzgojni, saj želimo, da si učenci ustvarijo primeren odnos tudi do manjših živih bitij, kot so na primer žuželke. Športna vzgoja Atleti OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica smo se letos udeležili več atletskih tekmovanj in krosov. 1. REPUBLIŠKI OTVORITVENI ATLETSKI MITING - 16. 4.1995 1000 m — pionirji 4. mesto: Matevž Petelin (2:53,06) Skok v višino: 3. — 4. mesto: Mar-janca Košir Skok v daljino: 3. mesto: Blaž Zupančič 2. DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V KROSU - 22.4.1995 Učenci 8. razreda — 2000 m: Matevž Petelin — 2. mesto Učenke 8. razreda — 2000 m: Tadeja Gerdina — 14. mesto Skupna uvrstitev učencev od 5. — 8. razreda: 14. mesto 3. ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V ŠTAFETNEM TEKU PO ULICAH TRŽIČA — 18. 4.1995 Dečki — 3 x 1000 m: 1. mesto OS dr. Ivana Korošca Borovnica v sestavi: Matevž Petelin. Andrej Perdih, Blaž Zupančič. Deklice — 3 x 600 m, 14. mesto OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v sestavi: Marjanca Košir. Mojca Suhadolc. Andreja Drašler 4. TEK MLADIH PO ULICAH LJUBLJANE -13. 5.1995 Letnik 1983 — dečki 7. mesto: Primož Bajec 9. mesto: Grega Mali — deklice 38. mesto: Urška Petrič letnik 1982 —dečki 7. mesto: Klemen Suhadolnik — deklice 22. mesto: Mirjam Žerjav letnik 1980 —dečki 2. mesto: Matevž Petelin 8. mesto: Andrej Perdih letnik 1980 — deklice 7. mesto: Tadeja Gerdina 10. mesto: Mojca Suhadolc 5. PODROČNO PRVENSTVO V POSTOJNI — 23. 5.1995 Dosegli smo veliko prvih in drugih mest, na državno prenstvo v Velenju pa se je uvrstilo 9 tekmovalcev. 6. DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI V VELENJU 1. mesto — starejši dečki in osvojitev atletskega pokala Posamične uvrstitve: 60 m dečki: 9. mesto: BOJAN TUR- ŠIČ 300 m dečki: 8. mesto: TOMAŽ KENIG Skok v daljino 4. mesto: BLAŽ ZUPANČIČ TEK 1000 m: 3. mesto: MATEVŽ PETELIN Štafeta 4 x 1000 m: 3. mesto Skok v višino, deklice: 6. mesto: MARJANCA KOŠIR Biološki krožek za 6. razrede Odprti dan 20. maja smo pripravili odprti dan šole. Na prireditvi so se predstavili učenci z učitelji in mentorji. Najprej je bil kratek kulturni program s podelitvijo posebnih priznanj šole. Priznanja so si prislužili učenci, ki so se posebno izkazali na različnih področjih. Priznanje šole je dobila šahist-ka Saša Kržič, ki nas bo zastopala na EVROPSKEM PRVENSTVI! Priznanje šole je dobil Klemen Sivic, kije postal državni prvak v logiki. Priznanje šole si je prislužila tudi Biljana Milašinovič za lepe uspehe na državnih in meddržavnih tekmovanjih v špor-tnoritmični gimnastiki. S priznanjem šole je bil nagrajen tudi Andrej Perdih za uspehe na športnih tekmovanjih — osvojil je dve srebrni priznanji. Priznanje šole je dobila tudi Saša Kenig za uspehe na tekmovanjih (srebrno Cankarjevo, srebrno Vegovo, srebrno Štefanovo priznanje in srebrno priznanje v tekmovanju iz logike). Diplomo športnika šole je letos dobil Matevž Petelin — za mnoge uspehe v atletiki. Po slavnostni podelitvi priznanj so si obiskovalci lahko ogledali razstave po šoli. Učenci razredne stopnje so v svojih učilnicah predstavili celoletno delo. Na predmetni stopnji pa so se predstavile skupine učencev, ki so se zbirali pri posameznih krožkih. Po vseh hodnikih in v »starem preddverju« so se predstavili likovniki in grafiki. Kreativci so se predstavili z revijo, plakati in slikami z Regijske razstave. Ob vhodu je obiskovalce sprejela »športna učiteljica« z vsemi medaljami, pohvalami in priznanji. Pridružil se jim je projekt šole za življenje. Planinci so se predstavili s svojo celoletno dejavnostjo v sliki in besedi. Učilnica za matematiko pa se je spremenila v prijetno mešanico naravoslovja, od biologije do logike in matematike. Kaj vse se skriva po domovih, so nam pokazali zgodovinarji in etnologi. Dobili so že ideje za naslednjo prireditev. Skupina učencev pri gospodinjskem krožku se je izkazala z dobrotami, da so se nam cedile sline. Tudi letno in zimsko šolo v naravi smo si lahko ogledali v slikah in pripovedih. Spoznali smo tudi, s kakšnimi smučmi so se včasih smučali naši učitelji. Zanimivo. Daje v učilnici biologije vedno živo, ni nobena skrivnost. V marsikaterem domu so bile potem burne razprave, ker so se otroci navdušili za vse mogoče male živali, ki so jih videli na razstavi. Mladi tehniki so prišli večer pred razstavo s tekmovanja. Tako so svoje izdelke razstavili šele zjutraj. Posebna popestritev pa so bili na ODPRTEM DNEVU čebelarji in aktiv kmečkih žena. Bili smo jih veseli. Upamo, da se nam bodo še kdaj pridružili. Čebelarji so predlagali, da bi bila šola odprta tudi v nedeljo, 21. maja. Ni nam žal, da smo jih poslušali. Nedeljski obisk je bil za nas presenečenje. Tako so tudi krajani, ki nimajo šoloobveznih otrok, lahko začutili utrip šole. Zaključni piknik Celo leto smo se pogovarjali, kako bi bilo prijetno šolsko leto zašpiniti s kakšnim piknikom. Na zadnjem roditeljskem sestanku pa smo se le dogovorili za datum. In prišel je težko pričakovani 3. junij. Nekaj očkov je pripravilo prostor, mamice pa so doma pridno pekle pecivo. Ob treh popoldne smo se zbrali v Mavcovi dolini in pikniški živžav se je začel. Otroci so seveda takoj začeli skakati za žogo, mame so posedle in v miru poklepetale, očetje pa so poskrbeli za peko čevapčičev in klo-basic. Razredničarka je pripravila nekaj zabavnih igric. Najbolj se nam je vtisnil v spomin »dolg« orientacijski tek. Nič nas ni motilo, da smo morali teči skozi koprive, po blatu. Mamice in očki niso prav nič zaostajali za nami. Prijel jih je pravi tekmovalni duh. Pomerili smo se tudi v igri med dvema ognjema, fantje pa smo »namazali« očete v nogometu. Čeprav so se na začetku mize šibi-le pod težo dobrot, je proti večeru vsega zmanjkalo. Takrat pa je za- igrala harmonika. Pokazali smo, da poznamo kar veliko slovenskih ljudskih pesmic. Kar hudo nam je bilo ob zaključku tega večera. Žal nam je bilo, da nismo na tak način pričeli šolskega leta. Učenci 4. a in Alenka Mlajši zbor iz Borovnice Glasbeni ziv-zav Sredi maja je bila na borovniški OŠ medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov na kateri je zapelo več kot 300 pevcev pod vodstvom petih »neutrudnih« zborovodij. Sodelovala sta dva zbora OŠ Ivana Cankarja, dva zbora iz OS Log — Drago-mer, dva iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Povabili pa smo tudi otroški zborček iz VVE Borovnica in mlajši borovniški cerkveni zbor. Mladi pevci so predstavili tako ljudske kot umetne pesmice. Da je bilo vse še bolj zanimivo, so jih na klavirju spremljali pianisti. Njihovo petje je s ploskanjem nagradila polna dvorana poslušalcev. Ob koncu nastopa pa so jih v učilnicah čakale lučke in sokovi, za kar sta poskrbeli ZKO Vrhnika in OS Borovnica. Hvala! A. P. Na planincah I ustno biti... Na borovniški osnovni šoli že tretje leto deluje planinski krožek. Mladi planinci smo tako prehodili že kar velik del Slovenije. Naš cilj niso samo velike gore, spoznali smo tudi vzpetine na Primorskem in Štajerskem. V tem šolskem letu smo se podali na 10 izletov, nanje pa smo povabili tudi svoje starše. Septembra smo začeli sezono z vzponom na Debelo peč. Izhodišče pohoda je bila Lipanca. Vso pot nas je spremljalo sonce, zato smo se vrnili v dolino zadovoljnih obrazov. Kar kmalu smo se podali na bližnji Krim, ki komaj preseže 1100 m. Kljub temu pa smo se kar namučili, da smo prišli na vrh. Tega pohoda se bodo najbrž še dolgo spominjale naše mamice, ki so se nam prvič pridružile. Tri ure in pol hoje navkreber le ni mačji kašelj. Zaželeli smo si, da bi bili v planinah dva dni. Mentorica je pripravila izlet na Kamniško sedlo. Naslednji dan naj bi se slikali na Brani, a nam je to preprečilo slabo, megleno vreme. Vseeno je bilo zabavno. Kljub utrujenosti se namreč v koči in daleč od doma kar težko zaspi. Šele družba učiteljice v naši sobi nas je pripravila, da smo zaspali za nekaj ur. Ob sestopu v Kamniško Bistrico smo sklenili, da se bomo vrnili in osvojili Brano. Novembra smo se udeležili Levstikovega pohoda od Litije do Čateža. Zopet so se nam pridružili starši. Napolnili smo ves avtobus. Hodili smo dobrih pet ur, lačni in žejni nismo bili. Za to so poskrbeli sami organizatorji, ki so ob poti postavili stojnice z domačim pecivom, pečenim kostanjem in toplim čajem. Lepo vreme nas je zvabilo na Kališče pod Storžičem. Člani odprave smo se na poti v Preddvor nekako zgubili: h koči smo prišli v dveh skupinah iz dveh različnih smeri. A veselje kljub temu ni bilo skaljeno. Sončni vrhovi in dolina v megli so nam razgibali misli. Decembra smo počivali. Januarja pa nam je bilo lenarjenja dovolj in prisilili smo mentorico, naj pripravi naslednji izlet. Odločila seje za skok na Polhograjsko gorco ali Sv. Lovrenc. Presenečeni smo bili nad strmino, ki nas je pripeljala do prijazne domačije na vrhu. Razgled je bil prekrasen. Videli smo celo Triglav. V marcu smo se podali na dva pohoda. Najprej smo se odločili, da preiščemo Primorsko, zato smo se povzpeli na Trstelj. Konec meseca pa smo bili na Snežniku. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, le burja na vrhu nam je preprečila, da bi bili tam dalj časa. Med prvomajskimi počitnicami smo obiskali Boč. Želeli smo videti velikonočnico, a je žal odcvete-la. Pred kočo je veliko prostora, zato smo uživali v igrah z žogo. Na koncu pa smo se povabili še na sadne kupe v Poljčanah. Vožnja z vlakom je hitro minila. Maja smo krenili na Gorenjsko. Osvojili smo Blegoš, kije bil tistega dne zelo oblegan. Ne smemo pa pozabiti na kviz Mladina in gore, ki je potekal v Hočah 17. 11. 1994. Tja so odšle tri naše skupine in med 60 ekipami smo dosegli 7. in 8. mesto. Tekmovali smo v poznavanju Triglavskega narodnega parka ter planinske šole. Malo nas je zvila trema, a obljubimo, da bo letos bolje. Od 2. do 7. julija 1995 pa bomo pripravili planinski tabor na Zelenici, in sicer skupaj z učenci tr-žiške OŠ. Ture nas bodo vodile na Stol, Begunjščico in Vrtačo. Če bi tudi ti rad užival z nami, se nam lahko pridružiš. Mladi planinci in mentorica ' Dobrova 8. a Razrednik: Nikolaj Vengar Božič Karmen, Černigoj Tanja, Dolinar Klemen, Gravnar Zvone, Kervina Damir, Kopač Mojca, Kozamernik Milena, Kržišnik Bojan, Malbašič Darko, Markelj Blaž, Oven Mihaela, Rozman Klara, Setnikar Milan, Sova Lidija, Vidmar Janez, Zadnikar Dejan, Žemljic Teja. — Bronasto Vegovo priznanje — Damir Kervina — Sova Lidija — Darko Malbašič — Angleški jezik — srebrno priznanje — Damir Kervina Angleški jezik — bronasto priznanje — Blaž Markelj — Darko Malbašič 3. Damir Kervina in Mateja Komac (7. b razred) sta na 8. srečanju mladih raziskovalcev in mentorjev ljubljanske regije »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost« prejela nagrado za raziskovalno nalogo »Ekološka zavest in potrošniška družba«. Dobrova SLOVESEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA NA STARI DOBROVSKI ŠOLI Koliko knjig preberejo V sklopu srečanja ob zaključku šolskega leta so na novi šoli pripravili tudi športna tekmovanja med učenci in starši, družabno srečanje, naposled pa še okroglo mizo za starše in učitelje pod naslovom Družina in šola skupno za otroka. Branko Vrhovec Šolski zbor je zapel tudi staro Stoji učilna zidana. » Delček z otroške razstave Potem ko so na Dobrovi slovesno obeležili 150-letnico organiziranega osnovnega šolstva v kraju, 80-letnico stare osnovne šole in 20-letnico nove, so na spodnji (stari) šoli pripravili še srečanje ob zaključku šolskega leta. Kljub grozečim oblakom, ki so napovedovali nov dež, je pred šolskim poslopjem zapel pevski zbor spodnje šole, nekaj besed pa je spregovoril tudi ravnatelj Marjan Rode. Kaj vse so malčki na stari šoli (od 1. do 3. razreda) počeli v minulem šolskem letu, so nazorno prikazali na razstavi v šolskih prostorih: razstavili so papirnate figurice rib in žab, izdelke lutkovne, kiparske in mizarske delavnice, šolske spise, napisane na papirnatih likih vsakdanjih živali, vzorno urejene zvezke, najrazličnejše lepljenke, herbarije, na stenah pa so bile vsepovsod risbe, zaokrožene na najrazličnejše tematske sklope. Otroci so skozi sliko spoznali dele človeškega telesa. Narisali so, kakšen je bil njihov obisk v elektrarni, ilustrirali so pesmico Neže Maurerjeve Tri luže, v obliki sonca so prikazali, koliko so brali, izdelali so maketo domačega kraja, upodabljali »cvetoče drevo nad vasjo«, lepili papirnate zmaje, izdelovali senčne lutke z bakreno žico in celofanom, risali in spoznavali so prometne znake, razstavili slike s planinskih izletov, 1. B razred pa je na steni ene zgornjih učilnic kar v obliki drevesa prikazal, koliko knjig so posamezni učenci prebrali v minulem letu (skupno so jih prebrali nič manj kot 2.337, pri čemer je barva listov drevesa ponazarjala število prebranih knjig). 150 LET OSNOVNEGA ŠOLSTVA NA DOBROVI Trenutek v življenju dobrovskega šolarja V kulturni dvorani na Dobrovi so slovesno počastili 150 let organiziranega šolstva na Dobrovi, 80-letnico tamkajšnje stare osnovne šole in 20-letnico nove šole. Na prireditvi, ki so jo poimenovali Trenutek v življenju dobrovskega šolarja, so učenci šole z diapozitivi, besedili, igricami in plesi približali delovni utrip na tej šoli, pa tudi zgodovinski prerez spodnje (stare) in zgornje (nove) šole. Slavnostni nagovor sta pripravila ravnatelj šole^ Marjan Rode in direktor ZRSŠŠ Ivan Lorenčič. Začetki organiziranega šolstva na Dobrovi segajo v davno leto 1844, v čase cesarja Franca Jožefa L, ko je pouk potekal še v krajevni mežnariji. Leta 1914 so v kraju odprli novo šolo (tri leta pred tem so pričeli s poukom tudi na eno-razrednici v Brezju), ki seje do začetka druge svetovne vojne razširila v šestrazrednico. Med vojno je bila šola delno požgana, po vojni pa je v njej spet normalno stekel pouk, tedaj pod vodstvom ravnatelja Jožeta Faturja. Leta 1958 je šola postala osemrazrednica. Po upokojitvi Jožeta Faturja leta 1961 je ravnatelj postal Franci Malovrh. Leta 1974 so s sredstvi I. samoprispevka ljubljanskih občin na hribu nad središčem vasi zgradili novo šolsko poslopje, v katerem zdaj poteka pouk od 4. do 8. razreda, na stari šoli pa »drgnejo« klopi le še malčki od 1. do 3. razreda. Po odhodu Franca Malovrha je leta 1979 mesto ravnatelja šole prevzela Hedviga Lešnik, leta 1991/92 za leto dni Jožef Lesko-vec, od jeseni i 992 pa šolo vodi ravnatelj Marjan Rode. B. V. Stara osnovna šola na Dobrovi Osnovna šola Horjul 8. a Razredničarka: Helena Rozman-Pišek Batagelj Miran, Bukovec Miha, Čepon Gregor, Jama Robert, Kogovšek Gregor, Kogovšek Miha, Končan Matjaž, Lončar Matej, Prebil Janez, Stržinar Luka, Verbič Luka, Vrhovec Uroš, Zuljan Boštjan, Bastarda Andreja, Čepon Jana, Delalut Maja, Frljužec Ana, Južnič Irena, Dolenc Vanja, Košir Vlasta, Marolt Urška, Petrovčič Barbara, Rožmanec Martina, Samotorčan Katarina 9\ Z 1-5 i— H I O C/3 < < Z 8. b Razredničarka: Anka Delalut Burjek Gašper, Ciglar Leon, Dobrovoljec Miha, Janež Jurij, Marolt Andrej, Podboršek Aljaž, Podboršek Matjaž, Rožmanec Marko, Sečnik Andrej, Troha Matej, Čepon Jerneja, Filipič Barbara, Jereb Lucija, Komel Tina, Kramar Polona, Malovrh Mira, Marolt Klara, Petrovčič Maja, Praprotnik Darja, Seliger Barbara, Železnik Anja, Žvokelj Urška V osnovni šoli Horjul imamo 16 oddelkov s 319 učenci. Poleg šole imamo tudi tri oddelke vrtca z 72 otroki in en oddelek zunanje male šole s 23 otroki. Vseh zaposlenih v šoli in v vrtcu je v tem šolskem letu 45. V šoli imamo tudi oddelek Glasbene šole Vrhnika, ki že več let tesno sodeluje s šolo. V novem šolskem letu se bo ta dejavnost vsebinsko in po obsegu še razširila. Šolsko leto 1994/95 smo zaključili uspešno. Učenci so sodelovali na šte- vilnih tekmovanjih in prireditvah izven šole. Skupina učencev folklori-stov pod vodstvom mentorice ge. Ide Intihar je sodelovala na festivalu »Turizmu pomaga lastna glava«. Z raziskovalno nalogo »Kulturna dediščina domačega kraja« so sodelovali na regijskem tekmovanju v Velikih Laščah, zasedli so drugo mesto in se uvrstili v finale 12 najboljših šol Slovenije. Zelo uspešno so nas zastopali na IX. vseslovenskem festivalu turističnih podmladkov v Rogaški Slatini. C* Z < 06 H vi ©v Z H C/3 0. O C/3 < >u < z Uspehi, priznanja, uvrstitve rs Z < OS H C/3 FIZIKA BRONASTO ŠTEFANOVO PRIZNANJE (šolsko tekm.) Maja Petrovčič, 8.b Darja Praprotnik, 8.b Tina Komel, 8.b Jure Janež, 8.b Gregor Cepon, 8.a Mentorica: Mojca Potrebuješ MATEMATIKA BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE (šolsko tekm.) Damir Mulalič, 7.a Tina Kržišnik, 7.a Barbara Nagode, 7.b Mirjam Hribernik, 7.b Darja Praprotnik, 8.b Maja Petrovčič, 8.b Barbara Petrovčič, 8.a Mira Malovrh, 8.b Tina Komel, 8.b Jurij Janež, 8.b SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE (regijsko tekm.) Tina Kržišnik, 7.a Tina Komel, 7.a Maja Petrovčič, 8.b UVRSTITEV NA REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU Maja Petrovčič, 8.a Tina Komel, 8.b Mentorica: Helena Rozman-Pišek BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE (šolsko tekm.) Klemen Kržišnik, 6.a Jure Burja, 6.a Viktorija Batagelj, 6.b Erik Škrjanec, 6.b Jaka Verbič, 6.b SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE (regijsko tekm.) uvrstitev Jure Burja, 6.a Mentorica: Mojca Potrebuješ KEMIJA PREGLO VO TEKMOVANJE — uvrstitev Tina Kržišnik, 7.a Gordana Lapadatovič, 7.a Damir Mulalič, 7.a Mentorica: Olga Krečar SLOVENŠČINA CANKARJEVO PRIZNANJE — (šolsko tekm.) bronasto Dolenec Vanja, Delalut Maja, Južnič Irena, Petrovčič Barbara, Jereb Lucija, Filipič Barbara, Komel Tina, Kramar Polona, Malovrh Mira, Petrovčič Maja CANKARJEVO TEKMOVANJE — regijsko — SREBRNO Tina Komel, 8.b Darja Praprotnik, 8.b Mira Malovrh, 8.b Mentorica: Anka Delalut ANGLEŠČINA ŠOLSKO TEKMOVANJE — bronasto REGIJSKO TEKMOVANJE — srebrno Tina Komel, 8.a Darja Praprotnik, 8.b Vanja Dolenec, 8.a REPUBLIŠKO TEKMOVANJE, — zlato Tina Komel, 8.b Mentorica: Olga Vester UČENCI, KI SO DOBILI SPOMINSKO PRIZNANJE ZA OSEMLETNO BRANJE ZA BRALNO ZNAČKO Maja Delalut, 8.a Miha Bukovec, 8.a Tina Komel, 8.b Mira Malovrh, 8.b Lucija Jereb, 8.b Maja Petrovčič, 8.b Barbara Filipič, 8.b Polona Kramar, 8.b Darja Praprotnik, 8.b Mentorica: Ana Pucihar vvo V jeseni kros — starejši sredinci Lončar Nina, 1. mesto Marko Maja, 2. mesto Brez besed! Likovni natečaj; »Olimpizem« — priznanje Olimpijskega komiteja David Vrhovec Likovni natečaj: sodelovanje na razstavi 2. Cici umetnije priznanje — Gregor Trček Spomladanski kros: starejši sredinci Marko Maja, 1. mesto Lončar Nina, 2. mesto Športne dejavnosti MLAJŠI DEČKI: ODBOJKA: 1. mesto v II. ligi prvenstva ljubljanskih OŠ NOGOMET: 9. mestoy I. ligi prvenstva ljubljanskih OŠ STAREJŠI DEČKI: ODBOJKA: 3. mesto v I. ligi prvenstva ljubljanskih OŠ MLAJŠE DEKLICE: ODBOJKA: 8. mesto v I. ligi prvenstva ljubljanskih OŠ STAREJŠE DEKLICE: ODBOJKA: 1. mesto v II. ligi prvenstva ljubljanskih OŠ JESENSKI KROS (občinsko prvenstvo): L. 1984: 3. mesto Smrtnik Aleksandra L. 1983:2. mesto Batagelj Viktorija Mentor ŠŠD Končan Bojan LIKOVNA VZGOJA 22. september 1994 — EX TEMPORE RAŠICA Iztok Cvirn 7.a - Janez Mrzlikar, 7.a 7 Ana Vrhovec, 7.a maj 1995 — Natečaj Mednarodne KARTOGRAFSKE ZVEZE (ICA) Irena Južnič je bila izbrana poleg štirih učencev iz Slovenije za sklepni del natečaja v Barceloni. 26. maj 1995 — 13. OTROŠKA PETKOVŠKOVA LIKOVNA KOLONIJA na Vrhniki, Viktorija Batagelj in Janja Kavčič 8.b 18. — 21. aprila 1995 — 8. srečanje mladih raziskovalcev in mentorjev Ljubljane Projektna naloga: »Turizem v Horjulu in okolici« Mentor; Branko Lipnik Janja Haler Ida Intihar Mojca Končan Tadeja Drašler Osnovna šola Polhov Gradec 8. a Razredničarka: Kardina Ličen Alič Brigita, Bokal Urška, Buh Marko, Cepon Klemen, Gabrovšek Darja, Hribernik Jure, Jankovec Marija, Kavčič Matej, Kozjek Andreja, Kucler Klemen, Laznik Kristjan, Leskovec Jurij, Marolt Damjan, Nartnik Katja, Pečan Damjan, Pečovnik Žiga, Plestenjak Ana, Ple-stenjak Maja, Rožnik Andrejka, Tominec Katarina, Založnik Brigita, Zdešar Simona 8. b Razredničarka: Janja Gvardjančič Alič Barbara, Dolinar Petra, Hribernik Andrej, Jankovec Danijel, Koprivec Matej, Kozjek Petra, Kozjek Polona, Košir Bojan, Kržišnik Alojzij, Mlinar Polonca, Peklaj Petra, Peklaj Seba-stian, Peklaj Urška, Plestenjak Luka, Rihar Klemen, Sedej Renata, Setnikar Gregor, Sko-pec Tatjana, Slovša Peter, Trobec Janja ŠOLSKO LETO 1994/95 Ko smo praznovali 25-letnico naše šole: • 290 učencev v 15 oddelkih • podružnični šoli: Črni Vrh in Sentjošt, ki imata • 39 otrok v 4 kombiniranih oddelkih. • 35 otrok v VVO • 26 pedagoških delavcev • psihologinja • knjižničarka • 9 administrativno-tehničnih delavcev • ravnatelj USPEHI V 1994/95 Največji dosežki v tem šolskem letu: računalništvo: JURE LESKOVEC — državni prvak MARKO DOLENC — 4. mesto v državi matematika: URŠKA BOK AL — 1. mesto v občini in zlato Vegovo priznanje JURE LESKOVEC — srebrno Vegovo priznanje fizika: ANDREJA KOZJEK in URŠKA BOKAL — bronasto Štefanovo priznanje, ekipno 2. mesto na področnem tekmovanju in uvrstitev na državnem tekmovanju angleščina: ANDREJA KOZJEK, URŠKA BOKAL in PETER SLOVŠA — srebrno priznanje v znanju angleščine slovenščina: ANDREJA KOZJEK, URŠKA BOKAL In KATARINA TOMINEC — srebrno Cankarjevo priznanje kemija: URŠKA BOKAL — 2. mesto v regiji MARKO KAVČIČ — 3. mesto v regiji likovni pouk: ŽIGA KOGOVŠEK — eden od zmagovalcev likovnega natečaja Otroci odraslim MARTIN MALOVRH — razstavljeno delo na natečaju Družina v sliki in besedi šport: Veliko najboljših uvrstitev posameznikov, zlasti v atletiki in namiznem tenisu OB KO!SCVJ ŠOLE ¡a z I c/3 C/3 i— - O C/3 < •o < z Osnovna šola Brezovica 15 .8. a Razredničarka: Ana Novak-Velkavrh Čuden Rok, Debevec Primož, Furlan Tomaž, Jakomin Srečko, Leskovec Janez, Modic Lado, Pavlin Miha, Ravnjak Marko, Smajlovič Mir-sad, Trček Gregor, Vidanovski Peter, Bizjak Suzana, Čuden Polona, Čuden Urša, Ferme Sabina, Gregorc Marta, Kune Irma, Lavrič Eva, Pezdir Maruša, Pintarič Jasna, Remškar Andreja, Tomšič Anja, Vukšinič Irena, Žitko Brigita 8. b Razredničarka: Marija Premrl Avšič Matej, Brolih Primož, Depolli Matjaž, Jamnik Gašper, Lohak Damjan, Levičnik Dejan, Malovrh Boris, Masle Blaž, Mavsar Luka, Mohorko Robert, Rebolj Janez, Rode Andrej, Rotar Simon, Sever Jaka, Sever Miha, Velkavrh Klemen, Andolšek Maruša, Brolih Barbara, Novak Urška, Pezdir Helena, Pire Maja, Pore-ber Lidija, Ujčič Darja, Vidic Vanja, Urbanija Jasna 8. c Razredničarka: Meta Ham iN Z < H- C/3 Bogičevič Aleš, Čuden Rožle, Čuk Matjaž, Garvanovič Sandi, Japelj Blaž, Kastelic Domen, Klarič Milan, Matjjašič Gregor^ Mlakar Gregor, Šebenik Dejan, Žagar Blaž, Žnidaršič Gregor, Benedik Nataša, Bobnar Tina, Ga-brovšek Janja, Kekič Derviša, Maček Mateja, Mlinac Danijela, Našič Hazra, Našič Mediha, Pleško Marija, Rakovec Anja, Rakovec Branka, Selan Nina, Svigelj Manca, Velkavrh Ines, Za-dravec Tanja Tekmovanje matematikov Uspeh s W| zbora Med 61. otroškimi in mladinskimi zbori, ki so tekmovali na letošnjih območnih revijah, je se-lektorica, glasbena pedagoginja ga. Majda Hauptman^ ocenila, da sodi otroški zbor OS Brezovica (zborovodkinja Sonja Sojer) med najkakovostnejše zbore. Zato se je predstavil na mestni reviji izbranih zborov 25. maja v dvorani Slovenske filharmonije. Poleg našega zbora so na prireditvi sodelovali še: — Mešani pevski zbor Srednje glasbene šole, — Mladinski zbor OS — Majde Vrhovnik, — Otroški zbor OŠ — Polje, _ — Otroški zbor OŠ — Toneta Čufarja, — Otroški zbor OŠ — Polhov Gradec, — Mlajši mladinski zbor OŠ — Velike Lašče, — Dekliški zbor Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, — Mladinski zbor ljubljanskih srednješolcev Veter. Šole v naravi »V sredo, 24. 5. 1995, je na Osnovno šolo Brezovica prišel planinski starosta Jaka Čop. Pripovedoval nam je o lepotah Julijskih Alp in še posebej o Komni. Pokazal nam je veliko diapozitivov, pozorno pa smo prisluhnili pravljici o zlatorogu. Seznanil nas je o izletih, ki jih bomo opravili med šolo v naravi in katere gorske živali lahko tam srečamo. Ura z znanim planincem nam je kar prehitro minila.« Tako je poročala Katja Gostin-čar o predavanju, kije del priprav na šolo v naravi v 6. razredu. Učenci bodo te dni odšli z učitelji na Komno, kjer se bodo udeležili petdnevne planinske šole v naravi. Letos OŠ — Brezovica že drugo leto organizira šole v naravi v nekoliko razširjenem obsegu. Za vse razrede (razen prvega in osmega) so organizirane različne aktivnosti v naravi: — 2. razred — plavalna šola v Hali Tivoli, — 3. razred — plavalna šola v Kopru, — 4. razred — gozdna šola v Kranjski Gori, — 5. razred — smučarska šola v Kranjski Gori, — 6. razred — planinska šola na Komni iti — 7. razred — gozdarska šola na Pokljuki. Odziv pri starših in učencih je bil dober, zato razmišljamo celo o podaljšanju le-teh, saj bi tako omogočili, da bi v šolah v naravi organizirali še boljši program in mnogo suhoparnih učnih ur prenesli v naravo. Z. I. Atletsko tekmovanje V okviru bivše občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo organizirano atletsko tekmovanje. Na njem so učenci OS — Brezovica (5. in 6. razred) dosegli naslednje rezultate: — 60 m — Bojan Lohak — 3. mesto — višina — Sašo Oven — 2. mesto — Aleš Drašler — 3. mesto — 300 m — Petra Stanovnik — 2. mesto — 1000 m — Katarina Kavčnik — 3. mesto V kategoriji 7. in 8. razredov pa so bili uspešni: — višina — Sandi Gavranovič — 3. mesto — met žogice — Klemen Velkavrh — 2. mesto — Lado Modic — 3. mesto — 300 m — Eva Lavrič — 3. mesto — 1000 m — Vanja Vidic — 3. mesto — krogla — Maruša Andolšek — 1. mesto Ekipno so bila za našo šolo dosežena naslednja mesta: — 5. in 6. razred: — deklice — 2. mesto — dečki — 4. mesto — 7. in 8. razred: — deklice — 1. mesto — dečki — 4. mesto Vsi navedeni atleti so odšli tudi na področno tekmovanje, kjer je najboljši rezultat dosegla Maruša Andolšek v suvanju krogle. Postala je področna prvakinja in se tako uvrstila na državno prvenstvo. Z. I. NATEČAJ SLOVENSKIH ŽELEZNIC Vsako leto Slovenske železnice razpišejo natečaj za literarne in likovne izdelke za učence osnovne šole. Letos so tako praznovale že 25. obletnico natečaja. Prejeli so 6850 prispevkov: 2471 literarnih in 4379 likovnih del. Naša šola je sodelovala s sedmimi prispevki. Izbor najboljših del je bil prav gotovo zelo zahteven in težak. Osnovna šola Brezovica je bila nagrajena za tri prispevke v kategoriji kolektivnih nagrad: a) za literarne prispevke — 2. b razred, mentorica Maja Globočnik, — 5. c razred, mentorica Polona Raušl, b) za likovne prispevke — 4. a razred, mentorica Majda Lugarič. Ti trije razredi so si tako pridobili vozovnice za izlet z vlakom. Z. I. V soboto, 22.4. 1995, je na OŠ — Brezovica potekalo tekmovanje mladih matematikov za srebrno Vegovo priznanje. Sodelovalo je 15 osnovnih šol iz bivše občine Ljubljana Vič-Rudnik. Učenci so dosegli naslednje rezultate: 6. razred — prvo mesto si delijo: — Anja Kunčič, OŠ — Brezovica, — Rok Garbas, OŠ — Bičevje, — Eva Berdajs, OŠ — Vič, — Grega Škvarča, OŠ — Vič, — Marko Kolar, OŠ — Vič. 7. razred — 1. mesto si delijo: — Andrei Keršmanc, OŠ — Preserje, Uspešno smo izdali naš šolski časopis Barje. Prodali smo 500 izvodov ter zaslužili 150.000,00 tolarjev. Z denarjem bomo obogatili šolski knjižnici na OŠ—Brei ovica in na podružnici v Notranjih Goricah. Vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri popestritvi časopisa s svojimi darili, se zahvaljujemo. Med naročnike Barja in reševalce križank smo razdelili 50 bogatih — Vida Bren-Cerkovnik, OŠ — Kolezija, — Sunil Sah, OŠ — Kolezija. 8. razred — 1. mestq_si delita: — Nataša Bokal, OŠ — Polhov Gradec, — Maša Milatovič — OŠ — O. Kovačiča, 3. mesto: — Primož Gorjup, OŠ — Vič. Na državnem tekmovanju za zlato Vegovo priznanje se bodo pomerili učenci 7. in 8. razredov. Pravico do sodelovanja na tem tekmovanju sije zagotovilo 17 učencev. Z. I. nagrad, še najbolj vesel pa je bil verjetno prvošolec, ki mu je sreča pri žrebanju poklonila izlet v Gardeland, nagrado turistične agencije MAR TOURS iz Podpeči. Barjani prilagamo še barjanski horoskop, ki vam bo morda v pomoč ali v vzpodbudo v vročih poletnih dneh. Barjanski pozdrav! Polona Raušl K"« - PUAVH OVEN - IfACjI PASTIR BIK - fiO>. jjtti■» «*, 6i j* a tot« & pre»eJ ||utw»Mtal «wMory bla ti te h deta P™*j^*>m.e.»D»v*j»hiid^»v»j»»' HAS* .iM^"™^*«*"* v*""' to«*** Barjanski astrologinji Suzana B. in Jasna P Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani Bat je - časopis, ki misli kot mi.... Osnovna šola Preserje 8. b Razrednik: Janez Pervinšek vrsta spodaj (z leve proti desni): 8. a Razredničarka: Helena Podboj vrsta spodaj (z leve proti desni): Mateja Rebolj, Brigita Dular, Julija Križma-nič, Urška Intihar, Urška Suštaršič, Eva Pir-nat, Polona Zega, Domen Petelin, IgorMako-vec, Miha Jereb, Gašper Novak, Tina Suštaršič, Martin Bečaj, Uroš Peršin, Gašper Ulaga, Miran Bezek, Matevž Drašlar, Miha Legiša Anka Lipovec, Tanja Petelin, Tina Rogelj, Petra Lipovec, Maruša Kocijan, Matej JencvJure Levičar, Rok Petelin, Katarina Nagode, Spela Suc, Maja Grmek, Maja Volk, Romana Mikuš, Klemen Kržič, Andrej Kržič, Vid Nagode, Jože Prime, Daniel Halič, Gašper Žitko, Boris Bre-gar, Jože Zibert Tam, kjer se pobočje očaka Krima, 1107 m visoke gore nad Ljubljanskim barjem, spusti že skoraj v barjansko nižino, kjer je naselje Podpeč in od svojega izvira na Vrhniki teče sem reka Ljubljanica, leži kot v naročju Krima vas Preserje in sredi vasi osnovna šola, ki nosi ime kraja. In v tem, šolskem letu, ko je OS Preserje praznovala 140. rojstni dan, končuje šolanje generacija enainštiridesetih učencev in vstopa na prag novega življenja. Na šoli, skupaj z obema podružnicama Jezero in Rakitna, je 323 učencev, razdeljenih v osemnajst oddelkov. Uspehi, ki so jih učenci dosegli, so izredni in omembe vredni. • Špela Petelin, Katarina Sus-man, Uroš Švigelj so avtorji raziskovalne naloge Uporaba kamnin v krajevni skupnosti Podpeč-Pre-serje. Nalogo so uspešno predstavili v Idriji, njihov mentor pa je bil prof. Vojko Bizjak. Pri terenskem delu so sodelovali učenci naravoslovnega krožka. • Dramska skupina v sestavi: Matej Kocijan, Jasmina Debevec, Gašper Možek, Mihaela Podkraj-šek, Petra SusmanvAnže Petelin, Tjaša Suhadolc, Spela Petelin, Blaž Mazi ter mentorica Helena Križmanič, je pripravila komedijo v treh delih KRALJ V ČASOPISU. Uspešno so se predstavili na maratonu gledaliških skupin v Slovenj Gradcu. • Pevski zbor pod vodstvom Martine Kordež je sodeloval na reviji pevskih zborov v Ljubljani. • V tem šolskem letu smo izdali šolsko glasilo BOBRI. • Glasilo je uredila Mojca Sim- šič, študentka, pod vodstvom mentorice Gorane Kreačič. • Plesna skupina za izrazni ples (mentorica: Romana Bassin) je sodelovala na šolskih prireditvah ter uspešno nastopila na OŠ Vič in na Dobrovi. • Skupina, vključena v likovni krožek, je sodelovala v natečajih in razstavah v šoli ter knjižnici Prežihov Voranc. Za uspešno sodelovanje so učenci 4. razreda, 5.a in 5.b prejeli priznanje. • Dosežki učencev : v matematiki: BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: 5. razred Ana Suštaršič Barbara Verbič Katja Rebolj Spela Rot Miran Repar 7. razred Andrej Keršmanc Katarina Susman Maja Suhadolc Andrej Miljkovič 6. razred Jure Turk Bogdan Žitko Matej Kocijan Katja Baša Špela Petelin Gregor Legiša 8. razred Maruša Kocijan Urša Suštaršič Vid Nagode Domen Petelin SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE: 7. razred Andrej JCeršmanc Urška Suštaršič 6. razred Matej Kocijan Oba učenca iz 7. razreda sta se uvrstila na državno tekmovanje. v fiziki: BRONASTO ŠTEFANOVO PRIZNANJE: 7. razred Andrej Keršmanc Uroš Svigelj Katarina Susman Maja Suhadolc 8. razred Vid Nagode Matej Jene Urška Suštaršič Maruša Kocijan SREBRNO ŠTEFANOVO PRIZNANJE: 7. razred Andrej Keršmanc Uroš Svigelj v angleškem jeziku: BRONASTO PRIZNANJE 8. razred Urša Intihar Urška Suštaršič Mateja Rebolj Maruša Kocijan Tanja Petelin v slovenskem jeziku: OBMOČNO TEKMOVANJE 8. razred Urša Suštaršič Mateja Rebolj Tanja Petelin na športnem področju: ODBOJKA — DEKLICE 3. mesto: starejše deklice — III. liga 3. mesto: mlajše deklice — kvalifikacije 4. mesto: mlajše deklice — II. liga ODBOJKA DEČKI 1. mesto: mestno prvenstvo — starejši pionirji — III. liga 2. mesto: občinsko prvenstvo — mlajši pionirji 3. mesto: mestno prvenstvo — mlajši pionirji — I. liga NOGOMET 2. mesto; mestno prvenstvo — starejši pionirji — II. liga ATLETIKA mali atletski pokal: 1. mesto: Peter Zupane (met žogice) 1. mesto: Janez Suhadolnik (tek 300 m) 3. mesto: daljino) Iztok Prosen (skok v področno prvenstvo: 2. mesto: Janez Suhadolnik (tek 300 m) 3. mesto: Peter Zupane (met žogice) 4. mesto: Iztok Prosen (skok v daljino) dvoranska atletika — občinsko tekmovanje: 1. mesto: Iztok Prosen (skok v daljino) 2. mesto: Klemen Križaj (skok v daljino) 3. mesto: Jure Turk (skok v višino) NAMIZNI TENIS občinsko tekmovanje: jesenski del 1. mesto: Aljaž Debevec 2. mesto: Tilen Repar 3. mesto: Sandi Suštaršič EKIPNO: 2. mesto spomladanski del 1. mesto: Tilen Repar 2. mesto: Aljaž Debevec 3. mesto: Sandi Suštaršič 3.—4. mesto: Jurij Martinčič EKIPNO: 3. — 4. mesto mestno tekmovanje: 3. mesto: Aljaž Debevec EKIPNO: 1. mesto republiško tekmovanje: 2. mesto: Domen Petelin EKIPNO: 2. mesto KROS občinsko tekmovanje: jesenski del: 1. mesto: Miha Svigelj 3. mesto: Domen Petelin spomladanski deh 2. mesto: Sandi Suštaršič 3. mesto: Domen Petelin G. T., d.o.o. KOCKA TRGOVINA »KOCKA« — BOROVNICA, Rimska C. 32, tel. 061 /746-613 — VRHNIKA, Stara cesta 34, tel. 061 /755-335 ODPRTO: delavnik: od 9.00 do 19.00 ure sobota: od 8.00 do 12.30 ure nedelja, praznik zaprto ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ŠOLA ZA NOVO ŠOLSKO LETO 1994/95, Sprejemamo prednaročila za učbenike, del. zvezke in ostale šolske potrebščine (omogočamo plačilo s čeki v treh mesečnih obrokih). IGRAČE: — za peskovnik in rekreacijo, — pliš in didaktične igrače, — lego, Barbie in Tomy, PROGRAM MORJE: — rokavčki, obročki, žoge, čolni — obroči s hlačkami, blazine, Prisarniški material, Praktična darila in darilne žgane pijače, Tobačni izdelki, Plenice Pampers, Foto aparati, filmi in foto albumi, Razvijanje filmov in izdelava slik, Kasete audio in video. Kocka Borovnica: — superge, cokle, natikači za plažo,... Prednaročila sprejemamo do 30. junija 1995, vendar izjemoma tudi kasneje. Naročilnice dobite v obeh trgovinah, v Borovnici in na *$> Vrhniki, kjer imamo tudi sezname vsega, kar vaš otrok potrebuje za šolo. *p cP Knjige boste prejeli med 15. in 20. avgustom, druge šolske potrebščine pa boste lahko prevzeli ob naročilu. ^ 6^ - 19 POLETNA SOLA V NARAVI OSNOVNE SOLE IVANA CANKARJA Sedem dni v Kranjski Gori be, 50 m hrbtno). kravla in 50 m — Deževne dni so morali izkoristiti za učenje tenisa v dvorani, kjer so lahko imeli še razne druge igre z žogo; Skupina kolesarjev v Planici pod skakalnico velikanko; Majhni bazeni, veliko število učencev je večkrat oteževalo učenje prvin plavanja, vendar so voditelji nalogo dobro opravili. Kot vsako leto so se tudi letos že zelo zgodaj pričele priprave za poletno šolo v naravi. Osnovna šola Ivana Cankarja na Vrhniki je pripravila več roditeljskih sestankov staršev četrtih razredov, kjer so se dogovorili, da bo letošnja šola v naravi v Medulinu pri Pulju, kot lansko leto. Vendar pa so vojne razmere v začetku maja na Hrvaškem hitro spremenile vse načrte in dogovore. Tako so morali šolo organizirati v Kranjski Gori v hotelu Alpina, kot že leta 1993. Na hitro je bilo potrebno spremeniti ves program in potek šole v naravi, saj se je iz predvidenih deset dni, skrčila na sedem dni, pa tudi sam namen učenja plavanja so morali prilagoditi bazenom v Kranjski Gori. Tako so učenci četrtih razredov osnovne šole Ivana Cankarja preživeli sedem dni v Kranjski Gori od 18. maja pa do 25.maja. V hotelu Alpina je bilo 178 učencev, katere je spremljalo 8 razredničark, 17 vaditeljev, 2 pripravnici, zdravnica, strokovni vodja in organizacijski pedagoški vodja. Le 11 učencev četrtih razredov se šole v naravi ni udeležilo, ti pa so imeli poseben program v matični šoli. Vsi učenci so bili razdeljeni v 15 skupin, glede na plavalne sposobonsti, ki so jih prej preverili v ljubljanskem bazenu Tivoli. Ob tem je treba poudariti, da je bilo začetno plavalno znanje učencev najslabše do sedaj, saj je bilo po oceni 60% slabših plavalcev. Plavalne veščine so se učenci učili v treh malih bazenih hotelov Lek, Kompas in Larix. Tu pa so bile razmere za učenje plavanja zelo neugodne. Skupine so lahko šolo plavanja opravile le enkrat na dan, bazeni so bili nekoliko pregloboki in imeli so omejen čas plavanja. Ne glede na to, pa so morali vaditelji plavanja napeti vse sile in sposobnosti, da so lahko izvedli celoten program učenja plavanja, katerega so letos tudi prvič prilagodili zahtevam republiških normativov. Na koncu so vsi učenci splavali in osvojili naslednja priznanja: — plavalec pripravnik 24 učencev za 25 metrov plavanja; — bronasti delfin 152 plavalcev za 50 metrov plavanja; — srebrni delfin 94 plavalcev za 10 minut plavanja in časovno normo 50 metrov (kravla) — zlati delfin pa 10 plavalcev za 150 metrov plavanja (50 m — ža- Letošnji koncept šole v naravi, je bil poleg osnovne dejavnosti učenja plavanja, razširjen in popestren še z drugimi številnimi dejavnostmi, tako da učenci skoraj niso imeli prostega časa. Z izposojenimi 30 kolesi sta vsak dan, glede na vreme, po dve skupini prekolesarili relacijo Kranjska Gora — Planica in nazaj. V Planici so se učenci povzpeli na vrh zaletišča skakalnice velikanke, v koči pa so si ogledali planiški muzej o zgodovini skakanja na Slovenskem. Otroci so se učili tudi tenisa. V deževnem vremenu so ga igrali v dvorani hotela Relax, ob lepem pa na dveh zunanjih igriščih hotela Kompas. Dvorana pa jim je prav prišla tudi v prvih deževnih dneh, kjer je več skupin lahko imelo družabne igre in igre z žogo. Vreme jim resnično ni bilo naklonjeno, saj so komplet zunanjih aktivnosti in dejavnosti izvedli šele zadnjih nekaj dni. Vse skupine so opravile tudi program pohodništva in planinar-jenja do Krnice in na Robe, katerega je izvajal usposobljeni gorski vodnik Mirko Malneršič. Skupno za vse udeležence šole v naravi pa je bil organiziran celodnevni pohod s piknikom na Rajske poljane. Za učence je bilo zanimivo tudi postavljanje šotorov in ob tem seznanjanje s taborniškimi veščinami. Najbolj pa so bili otroci zadovoljni z večerom v disko klubu, kjer so pokazali svoje plesne sposobnosti ter učenke pravo modno revijo. Zadnji dan pa so vrnitev na Vrhniko zaključili s celodnevno ekskurzijo spoznavanja »Planinskega sveta«, preko Vršiča do izvira Soče, Bovca in Tolmina. Vso gostoljubnost je vsem udeležencem šole v naravi nudil hotel Alpina, z vsemi zaposlenimi. Otroci so na ta način spoznali hotelsko življenje, obnašanje in kulturo bivanja, kar jim bo prav gotovo obogatilo življenjsko izkušnjo. Prehrano so imeli petkrat na dan, po sobah so bili TV sprejemniki in telefoni, tako da je bila zveza z domačimi stalno vzpostavljena. Hotelsko osebje je obnašanje in bivanje otrok v hotelu zelo pohvalilo, saj niso imeli nobenih problemov, celo izjavili so, da tako pridnih otrok še niso imeli. Minila je še ena šola v naravi, tudi brez večjih bolezni in poškodb, vendar pa se bo potrebno širše dogovoriti o glavnem smotru poletne šole, to je učenju plavanja, katerega bi bilo potrebno bolj smotrno izkoristiti na vrhniškem bazenu. , S. S. CENTER ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA VODI IN ORGANIZIRA Mladinske delavnice OŠ Ivana Cankarja je vključena v mrežo Mladinskih delavnic, kije razširjena po vsej Sloveniji. Cilj Mladinskih delavnic je preventivna pomoč adolescentom pri spoznavanju sebe in okolja. »Delavnice« funkcionirajo preko različnih iger, te pa vodijo posebej »izurjeni« inštruktorji. Na Vrhniki sta letos delovali dve skupini, ki sta ju sestavljali sedmošolke in sedmošolci, ki so se novembra odločili za tovrstno dejavnost. Skupini sta bili vodeni s strani mentorjev, študentov socialne pedagogike, socialnega dela ter psihologije. Program delavnic je potekal od novembra do maja, tisti, ki so zdržali do konca, pa so bili nagrajeni s končnim izletom v oazo alp — Bohinj. V Bohinju, točneje Ukane, smo se odpravili 26. maja, naš izlet pa je trajal 3 dni. Izleta seje udeležilo 13 učencev in 6 pedagogov oz. inštruktorjev. Ti naj bi skrbeli, da bi se vse izteklo brez težav, poškodb in zamer. Po prihodu v Bohinj smo raztovorili kramo, naloženo v šolski kombi, potem pa smo se odpravili na krajši sprehod. Prvi večer smo igrali nogomet, kuhali večerjo in žrebali svoje tajne prijatelje. Spat smo se odpravili zgodaj, kajti naslednji dan nas je čakal izlet k slapu Savica. Nekateri nadobudneži so v soboto jutro vstopili že pred šesto, tako da od spanja v prvi noči ni bilo veliko. Toda lepo vreme in navdušenje nad bohinjskimi čudnimi pojavi nas je gnalo naprej. Kmalu po obilnem zajtrku smo krenili proti Savici. Izlet je minil v prešernem razpoloženju. Edina črna pika je bilo vstopnina, ki jo je bilo treba plačati za ogeld slapu. Nismo vedeli, daje treba plačevati za ogled naravnih znamenitosti oz., da si le-te nekateri celo lastijo. To je povsem skregano s pravili Triglavskega narodnega parka, toda o tem kdaj drugič. S pohoda smo kljub vsemu prišli dobre volje. Popoldne nas je čakalo še srečanje z mediji, z vrhniško TV namreč. Televizijci so ponesli reportažo o izletu in mladinskih delavnicah. Reportaža bo te dni predvajana na vrhniški kabelski TV. Pred kamerami smo se šli sojenje šoli, mimogrede, šola je bila seveda obtožena, kuhali smo večerjo ter dramsko uprizorili znano Spiel-bergovo delo. Ko sta nas televizij-ca končno zapustila, pa smo si privoščili še malce «zabave«. V nedeljo je bilo težko vstati, toda red je red. Pa četudi so nas morali vleči iz spalk oz. s postelj. Udeleženci vrhniških mladinskih delavnic v Bohinju Nedeljsko dopoldne smo preživeli športno, na kolesih in v čolnih. Sledil pa je ponavadi najbolj zoprni del izletov in počitnic — pospravljanje. Na koncu smo odkrili še svoje tajne prijatelje in strnili vtise. Otroci so bili z Mladinskimi delavnicami izjemno zadovoljni (še posebej z izletom). Dobro bi bilo, če bi torej le-te ohranili in če se da, celo razširili tudi v šolskem letu 1996/97. Za konec še zahvala sponzorjem, ki so nam izlet v Bohinj omogočili: — Kmetijska zadruga Vrhnika (sir) — Pekarna Adamič (piškoti) — Pekarna Pečjak (štruklji) — Sodček Peter Štular (zelenjava) — Lučka (testenine) — in seveda OŠ Ivan Cankar (moralna podpora, športni rekviziti, prevoz). Društvo mladih v občini Brezovica Ena od naših prvih prireditev je mimo in z veseljem ugotavljamo, da zanimanje za Društvo mladih raste. Na Majskem plesu smo nekako predstavili delovanje našega društva in povabili vse, ki v srcu dobro mislijo, k sodelovanju. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so pripravili plesni prostor v Gasilskem domu na Brezovici, poskrbeli za ozvočenje in povezovanje programa. V nedeljo, 18. junija, vas vabimo, da se udeležite srečanja družin, ki ga pripravljajo skavti. Srečanje bo potekalo na prostem blizu župnišča na Brezovici, v programu pa bo tudi zabaven kviz za mlade vsevede. Zaradi velikega zanimanja glede varstva otrok na domovih odpiramo servis za varuške. Starši, ki se želite dogovoriti za varovanje otrok na domu, lahko sporočite svoje želje na telefon 653-223 vsak torek od 17. — 18. ure. Prav tako vabimo dekleta, ki vam v popoldnevih in večerih ostaja ne- kaj uric prostega časa, da ga koristno uporabite za varovanje otrok. V omenjenem času lahko pokličete na naš telefon, delo bo ustrezno nagrajeno. Proti koncu šolskih počitnic morajo starši seči kar globoko v žep, da lahko kupijo nujne šolske potrebščine svojim otrokom, učbeniki iz preteklih šolskih let pa se kopičijo v omarah. Zato bomo 25. in 26. avgusta organizirali sejem rabljenih knjig in učbenikov. Sejem bo na parkirnem prostoru zraven Gasilskega doma na Brezovici. O tem vas bomo v prihodnje še podrobneje obvestili. Ker se naše društvo še razvija, ponovno vabimo vse, ki bi radi sodelovali z nami, da postanete člani Društva mladih. Svoje prijave lahko sporočite na naslov Tr-žaška,390, Brezovica, informacije pa dobite na tel. 653-223. Naše skupno delo bo v zadovoljstvo tudi vam. Za upravni odbor DM Rok Nagode Vtisi in mnenja otrok o mladinskih delavnicah: Zelo v redu, kjer je zanimivo in coll. Miha Mladinske delavnice so mi bile letos zelo všeč, ker sem spoznala voditelje. Voditelji so mi bili full cool. V družbi z njimi je bilo prijetno vzdušje. Na zaključnem izletu je bilo še bolje kot na Mladinskih delavnicah. Alenka Ogrin Na Mladinskih delavnicah, mi je bilo zelo všeč. Delavnice so bile smešne in poučne. Na končnem izletu smo se dosti ukvarjali s športom, obdelali smo 2 delavnici ter si ogledali slap Savico. To je bil eden mojih najlepših izletov. Nina Mladinske delavnice so mi zelo všeč, ker je vedno veselo vzdušje in igrali smo se igrice, ob katerih sem se vedno sprostila. Seveda so k temu pripomogli voditelji, ki so full »face«. Rosana Zilavec Mladinske delavnice so mi bile ful zanimive, ker sem spoznala veliko novih prijat-lov in se seznanila z mnogimi stvari v življenju. Najbolj všeč pa mi je bil zaključni izlet v Bohinj, ker smo se imel ful dobr. Teja Pišek V Bohinju sem se imela lepo, saj smo bili v veselem razpoloženju in vrtela se je zanimiva glasba. Razen komarjev je bilo vse zelo zelo »špon«. Majda Miklavčič Mladinske delavnice so zelo poučne (pa ne tako zoprne kot šola), na njih govorimo o različnih temah in si izmenjamo izkušnje. Proti koncu mladinskih delavnic smo šli na končni izlet v Bohinj. Bilo je ful kul. Prijatelje, ki smo se vse leto z njimi dobivali na delavnicah sem še bolje spoznala. Nina Žnidaršič MD so mi všeč, ker se tam pogovarjamo o temah, ki nam ne pridejo na misel v vsakdanjem pogovoru. Ugotavljamo, da ima vsaka stvar več dobrih in slabih plati. Vsak lahko pove svoje mnenje in vsaka tema ima nek pomen, nauk. Izlet se mi je zdel kot nekakšna pika na i za naše druženje. Vsi smo se na sproščen način spoznali in se s tem zbližali. Katarina Molk Bilo je originalno. Katja Dalič UKADINE OBJAVE 21 Na podlagi Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št. 80/94)in Statutarnega sklepa občine Borovnica z dne 15.12.1994 je Občinski svet občine Borovnica na seji 15.5.1995 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE BOROVNICA ZA LETO 1995 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Borovnica za leto 1995 znašajo: 151.248.000,00 tolarjev. Prihodki se razdelijo na financiranje zagotovljene porabe in financiranje drugih nalog občine. Razlika med prihodki in odhodki izkazuje 6.600.000,00 SIT presežka, kije porabljen pri računu financiranja za odplačilo kreditov. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev, vključno z predvidenimi investicijami so zajeti v bilanci, ki je sestavni del proračuna. Občinski svet občine Borovnica pooblašča župana občine Borovnica, da med letom usklajuje skupno bilanco prihodkov in odhodkov v skladu z usmeritvami Republike Slovenije za področje javnih financ. 2. člen V rezerve občine Borovnica se izloča 0,5% skupno doseženih izvirnih proračunskih prihodkov. 3. člen Sredstva proračuna se delijo v skladu z dinamiko prihodkov. 4. člen no zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena na posebne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti občinski svet občine Borovnica in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom. Uporabniki proračuna morajo nakup opreme v vrednosti nad 200.000,00 tolarjev oz. vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo 1.000.000,00 tolarjev oddati praviloma s pogodbo na podlagi javnega razpisa. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu o realizaciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. 6. člen Za izvrševanje proračuna občine Borovnica je odgovoren župan občine Borovnica. 7. člen Županje pooblaščen, da: — razporeja tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih namenov javne porabe, kijih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev, — odloča o uporabi sredstev rezerv za namene 12. člena Zakona o financiranju občin, — odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe, — odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. 8. člen Občinski svet občine Borovnica odloča o dolgoročni zadolžitvi za namene gospodarske infrastrukture na ravni občine Borovnica največ v obsegu, ki ne presega 10% javne porabe v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu ne sme preseči 5% zagotovljene porabe. Kreditne pogodbe na podlagi odločitev iz 1. odstavka tega člena sklepa župan občine Borovnica. 9. člen Pristojni odbor pri občinskem svetu opravlja nadzor nad: — finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov po namenu, obsegu in dinamiki porabe, — financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz občinskega proračuna. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima pristojni odbor pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti Zupana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja. 11. člen Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1995 dalje. Republika Slovenija OBČINA BOROVNICA PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA Anton Kržič Številka: 2/5-401-02/89 Datum: 15.5.1995 PRIHODKI v tisoč SIT A) DOHODINA 90.000 B) DAVKI 4.500 C) FINANČNA IZRAVNAVA 18.000 D) DRUGE DAJATVE 21.000 E) PRIHODKI OD PREMOŽENJA 10.500 F) PRENOS IZ PRETEKLEGA LETA 7.248 151.248 NAMEN PLAN 1995 1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV 11.736 2. DEJAVNOST URADNE OBČINE 13,180 3. IZOBRAŽEVANJE 25,780 4. SOCIALNO VARSTVO 3,650 5. OTROŠKO VARSTVO 29,450 6. KULTURA 7,570 7. ŠPORT 4,600 8. ZDRAVSTVO 1,300 9. DRUGO 800 10. INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH 300 11. KMETIJSTVO 3,000 12. TURIZEM 1,000 13. SKLAD ZA RAZVOJ 0 14. CESTNO GOSPODARSTVO 9.000 15. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 17,372 16. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ 6,000 17. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 5,300 18. POSLOVNI PROSTORI 0 19. UREJANJE PROSTORA 0 20. VARSTVO PRED NESREČAMI 2,300 21. DRUGE JAVNE POTREBE 700 22. PLAČILA OBRESTI 170 23. OBLIKOVANJE REZERV 1,440 ODHODKI SKUPAJ: 144,648 PRESEŽEK 6,600 RAČUN FINANCIRANJA -6,600.09 PRAVILNIK o določanjiMiajemnin za poslovne prostore 1. člen S tem pravilnikom se določa način izračuna najemnin za poslovne stavbe, poslovne prostore — ateljeje, na katerih ima pravico uporabe občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (v nadaljnem besedilu: poslovni prostori). 2. člen Najemnine za poslovne prostore se določijo na podlagi ocenjene gradbene vrednosti poslovnih prostorov. Izračun se opravi po formuli: NM= OGVRPxK 12x100 NM = mesečna najemnina OGVP = ocenjena gradbena vrednost poslovnega prostora K = letna stopnja najemnine, kije izražena v odstotku od ocenjene gradbene vrednosti poslovnega prostora ter območja, v katerem se poslovni prostor nahaja. 3. člen Letna stopnja najemnine (K v %) za poslovne prostore je odvisna od namembnosti poslovnega prostora ter območja, v katerem se poslovni prostor nahaja. Letne stopnje najemnine (K v %) se določijo. namembnost poslovnega prostora območje A B 1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 3,4 3,0 5,0 ' 4,2 8,0 6,0 12,0 8,0 Namembnost: ■» V 1. skupini so delovni prostori (ateljeji) namenjeni za opravljanje umetniške dejavnosti za kulturne delavce, ki imajo priznan status umetnika. V 2. skupini so poslovni prostori, namenjeni za opravljanje naslednjih dejavnosti: zdravstveno varstvo, varstvo mladine in socialno varstvo, izobraževanje, dejavnost in varstvo kulturnih dobrin, kulturno izobraževalne in sorodne dejavnosti, kulturnoumetniške dejavnosti, organi druž- benopolitičnih skupnosti in krajevne skupnosti, interesne in politične organizacije. V 3. skupini so trgovine z živili na drobno, popravila čevljev, popravila gospodinjskih aparatov, frizerstvo, finomehanika-optika, krpanje in drobna šiviljska popravila. V 4. skupini so vse dejavnosti, ki niso zajete v prvih štirih skupinah. območja: Območje A obsega poslovne prostore v naseljih, ki so v celoti ali delno znotraj cestnih označb »Dobrova«, »Horjul« in »Polhov Gradec«. Območje B obsega vsa ostala naselja v občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. A: člen Najemnine se mesečno usklajujejo s stopnjo rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji. 5. člen Letna stopnja najemnine za poslovni prostor ne more biti manjša od stopnje uveljavljene neprofitne najemnine za stanovanjske prostore. 6. člen Višino najemnine za posamezni poslovni prostor najemniku izračuna na podlagi pravilnika pooblaščeno podjetje. 7. člen Najemnino za posamezni poslovni prostor se zaradi specifičnih vzrokov (izredno ugodno oziroma neugodna lokacija) za določen čas zviša (za prvi primer), ali zniža, oziroma se najemnika plačevanja najemnine oprosti (za drugi primer). 8. člen O znižanju, zvišanju ali oprostitvi plačevanja najemnine odloča občinski svet. 9. člen Najemnine za dosedanje najemnike se uskladijo po tem pravilniku najkasneje v 60. dneh po sprejemu tega pravilnika. Uskladitev opravi pooblaščeno podjetje. O spremembi najemnin mora pisno obvestiti vse najemnike poslovnih prostorov. 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v javnem glasilu. Dobrova, 29. 5. 1995 Predsednik Občinskega sveta Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Anton Gerjolj, l.r. Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93, 6/94 - odločba US RS, 45/94 -odločba US RS, 57/94 in 14/95) in 27. člena Statuta je Občinski svet občine Borovnica na seji dne 15. 5. 1995 sprejel POSLOVNIK Občinskega sveta Borovnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljnem besedilu: člani sveta) ter razmerje do drugih občinskih organov in delovnih teles sveta. 2. člen Vprašanja organizacije in načina dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles (odbori in komisije), ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z drugim splošnim ak- tom občine oz. aktom o ustanovitvi delovnih teles skladno s tem poslovnikom in statutom občine. 3. člen Razmerja občinskega sveta do drugih občinskih organov se urejajo na način, ki ga določajo zakon, statut občine in ta poslovnik. 4. člen Občinski svet, drugi organi občine in delovna telesa občinskega sveta poslujejo v slovenskem jeziku. 5. člen Delo občinskih organov in delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, kijih skladno s statutom določi občinski svet. Javnost se lahko omeji oz. izključi samo, če zaradi splošnih koristi ali nemotenega dela tako odloči občinski svet. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskih organov, ki so zaupne narave. 6. člen Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 7. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta. Na njegov predlog lahko svet odloči, da do izvolitve predsednika vodi prvo sejo drug član sveta. 8. člen Občinski svet na prvi seji najprej izmed svojih članov imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Kandidate za predsednika in člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Za imenovanje članov komisije se smisleno uporabljajo določila statuta o izvolitvi predsednika sveta. 9. člen Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi članov sveta ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur oz. list kandidatov. Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur oz. list kandidatov. Svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni,o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oz. liste kandidatov. 10. člen Po potrditvi mandatov članov sveta svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Kandidata za predsednika oz. podpredsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Predsednik in podpredsednik sveta sta izvoljena z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih za posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Glasovanje je javno, razen če svet z večino glasov navzočih članov sklene, da se glasuje tajno. 11. člen Po izvolitvi predsednika in podpredsednika svet imenuje sekretarja sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sekretar sveta pomaga predsedniku sveta ter opravlja in organizira strokovno in administrativno delo pri pripravi in vodenju sej sveta in njegovih delovnih teles. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA 12. člen Funkcija člana sveta je častna. Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom s statutom občine in s tem poslovnikom, zlasti P* — pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta in — njegovih delovnih teles, katerih člani so ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju, — pravico postavljati vprašanja, dajati pobude in predloge ter predlagati njihovo obravnavo na seji sveta, — pravico biti obveščeni o delu župana, podžupana in nadzornega odbora ter o delu občinske uprave, — pravico do vpogleda v vsa gradiva, s katerimi razpolaga občinski svet in njegova delovna telesa, — dolžnost varovanja podatkov zaupne narave, — pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. 13. člen Član sveta ima pravico in dolžnost, da se izreče v katerih delovnih telesih občinskega sveta želi sodelovati. Član sveta se ima pravico udeleževati tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, vendar lahko razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati. 14. člen Član sveta, ki se ne more udeležiti seje sveta ali seje delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih, ki opravičujejo odsotnost, obvestiti predsednika sveta oz. delovnega telesa najpozneje do začetka seje. IV. NAČIN DELA OBČINSKEGA SVETA 1. Delovno področje in program dela sveta 15. člen Delovno področje občinskega sveta je opredeljeno s pristojnostmi, ki jih določajo zakoni, statut in drugi splošni akti občine ter ta poslovnik. 16. člen Občinski svet sprejme v zvezi z opravljanjem nalog iz svoje pristojnosti na predlog predsednika sveta program dela. Občinski svet sprejme program dela praviloma za eno leto, najmanj pa za obdobje treh mesecev in sicer v mesecu decembru za naslednje leto oz. najkasneje v mesecu januarju za tekoče leto. 2. Sklicevanje in dnevni red sej 17. člen Seje občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora, delovnega telesa ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. Predsednik mora sklicati sejo sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. Če predsednik ne skliče seje na predlog župana v roku enega meseca od danega predloga, jo lahko skliče župan. Predlagatelji morajo hkrati z zahtevo predložiti ustrezna gradiva. 18. člen Redne seje se sklicujejo praviloma vsak mesec in sicer zadnji teden v mesecu, mora pa biti redna seja sklicana najmanj enkrat v treh mesecih. Sklic seje s predlogom dnevnega reda mora biti vročen svetnikom najkasneje sedem dni pred sejo. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, mora biti vročeno svetnikom najkasneje s sklicem seje. 19. člen Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Gradivo za izredno sejo mora biti vročeno članom sveta s sklicem izredne seje. Izredno sejo sveta lahko skliče predsednik tudi v krajšem roku, kot je določen v 18. členu. Dnevni red in gradivo za izredno sejo se izjemoma lahko predloži svetnikom tudi na sami seji. 20. člen Dnevni red seje sveta predlaga v skladu s programom dela in sklepi občinskega sveta predsednik na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, mora biti oddano sekretarju občinskega sveta najmanj deset dni pred sejo sveta. Ta določba ne velja za sklic izredne seje. 21. člen V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, ki izpolnjujejo s tem poslovnikom določene pogoje za obravnavo. Predloge oz. zadeve, ki so jih svetniki prijavili pri predsedniku pred začetkom seje, pa niso bile uvrščene na dnevni red, obravnava občinski svet pod zadnjo točko (razno). 22. člen Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti praviloma predviden tudi določen čas (najmanj pol ure) za pobude in vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov oz. županu, ter za odgovore nanje. 3. Vodenje in potek seje 23. člen Sejo občinskega sveta vodi predsednik oz. podpredsednik sveta. V primeru odsotnosti obeh vodi sejo najstarejši od prisotnih članov sveta. 24. člen Predsedujoči na začetku seje naprej sporoči, kdo izmed članov je opravičeno odsoten in na podlagi vpisa v listo prisotnih ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. Svet je sklepčen in lahko začne z delom, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Po ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči obvesti svet, kdo je povabljen na sejo in poda morebitna pojasnila v zvezi z delom na seji. 25. člen Pod prvo točko dnevnega reda svet na vsaki seji odloča o sprejemu oz. potrditvi zapisnika prejšnje seje. Pred potrditvijo lahko član, ki se z navedbami zapisnika ne strinja zahteva poslušanje zvočnega zapisa. O morebitnih predlogih sprememb ali dopolnitev .zapisnika prejšnje seje odloči svet brez razprave. Po potrditvi oz. sprejemu zapisnika predhodne seje svet opravi pregled izvajanja sprejetih odločitev. 26. člen Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o morebitnih predlogih za umik zadev z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi. Predlogi za razširitev dnevnega reda že sklicane seje se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje, in če so člani sveta pred sejo prejeli ustrezno obrazloženo gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. Predlagatelj razširitve dnevnega reda lahko na seji poda še ustno obrazložitev, ki pa lahko traja največ deset minut. O umiku zadev z dnevnega reda oz. utemeljenosti predloga za razširitev dnevnega reda odloči svet brez razprave. 27. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu, ki ga svet med sejo po potrebi lahko spremeni. Člani sveta se lahko prijavljajo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka seje do konca razprave o tej točki, pri čemer se praviloma najprej izčrpa lista pred sejo pisno prijavljenih. 28. člen Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko poda nazačetku razprave dopolnilno obrazložitev, mora pa jo podati, če tako sklene občinski svet. Predsedujoči daje članom sveta besedo po vrsti, kakor so se prijavili k razpravi. Govornik sme govoriti potem, ko mu je predsedujoči dal besedo in sicer le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. 29. člen Razpravljalec lahko o istem vprašanju govori le enkrat in ima med razpravo pravico praviloma do dveh replik, razen če je bil v predhodni razpravi posebej pozvan. Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji praviloma časovno niso omejene. Svet pa lahko na predlog predsedujočega ali člana sveta odloči, da se čas razprave posameznega razpravljalca omeji in sicer trajanje govora največ na 15 minut, trajanje replike pa največ na 5 minut. Seje sveta lahko praviloma trajajo največ 4 ure. O predčasnem zaključku seje oz. preložitvi posameznih točk dnevnega reda na eno izmed naslednjih sej odloči svet brez razprave. 30. člen Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega člana ne sme trajati več kot 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oz. dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o vprašanju brez obravnave. Član sveta lahko zahteva besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po dodatnem pojasnilu. Član sveta se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. 31. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov. 32. člen Za red na seji občinskega sveta skrbi predsedujoči. Predsedujoči skrbi, da govornika med govorom nihče ne moti. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 33. člen Za krštitev reda na seji sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje ali z dela seje. 34. člen Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika. 35. člen Odvzem besede se lahko izreče članu sveta, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. 36. člen Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo občinskega sveta. 37. člen Član sveta, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje. 38. člen Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji. Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega sveta, jo prekine. 4. Odločanje 39. člen Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon, statut ali ta poslovnik določa drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut občine ali ta poslovnik in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta. 40. člen Člani sveta praviloma glasujejo tako, da se z dvigom rok izjavijo ZA predlog, PROTI predlogu ali pa se glasovanja VZDRŽIJO. Predsedujoči sveta lahko odloči, da se glasovanje opravi posamično, če meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja. Posamično se glasuje tako, da vsak član na poziv predsedujočega izjavi, ali je ZA predlog, PROTI jjredlogu, ali pa se glasovanja VZDRŽI. 41. člen Pred glasovanjem o pomembnejših zadevah lahko najmanj četrtina članov sveta zahteva posvetovalni odmor, ki sme trajati največ 10 minut. Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in razglasi, ali je predlog, o katerem seje glasovalo, sprejet ali zavrnjen. Glasovalni izid se vpiše v zapisnik. 5. Sprejemanje odlokov 42. člen Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmamanj pet odstotkov vo-lilcev v občini. 43. člen Pedlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka. 44. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 45. člen Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 46. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. 47. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. 48. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Zupan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta. 49. člen Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov. 50. člen O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna in zaključnega računa razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi. 51. člen Odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. 6. Zapisnik seje 52. člen O delu na seji občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, kije bilo pred- loženo oz. obravnavano na seji. Na zahtevo člana sveta se v zapisniku navedejo bistveni deli njegove razprave oz. ločeno mnenje v zvezi s posameznim sklepom. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in zapisnikar. Potek celotne seje se snema na magnetofonski trak, ki ga hrani sekretar občinskega sveta najmanj 4 leta. V. DELOVNA TELESA 53. člen Za obravnavo in oblikovanje mnenj o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti občinski svet v skladu s statutom ustanovi stalna in občasna delovna telesa. 54. člen Občinski svet ima naslednje stalne komisije: — komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov sveta, — komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta ki, jo imenuje izmed svetnikov in občanov in — občinsko volilno komisijo, ki jo imenuje izmed občanov v skladu z zakonom. 55. člen Občinski svet lahko za posamezno področje dela iz svoje pristojnosti ustanovi še druga stalna ali začasna delovna telesa kot komisije in odbore. Za delovanje delovnih teles občinskega sveta se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika. VI. RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO DRUGIH ORGANOV OBČINE 56. člen Mandat župana potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov. Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta. Če predsednik občinskega sveta ne skliče seje na predlog župana v roku enega meseca od danega predloga, jo lahko skliče župan. Člani občinskih odborov in komisij, župan in podžupan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta, na zahtevo občinskega sveta pa so se seje dolžni udeležiti in odgovarjati na vprašanja članov sveta. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predlaga tudi vsak njegov član. Zupan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. 57. člen Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora so ime- novani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov. Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Nadzorni odbor ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje uredi način svojega dela. Poslovnik nadzornega odbora potrdi občinski svet. Če nadzorni odbor ne sprejme lastnega poslovnika, se za njegovo delo smiselno uporabljajo določila tega poslovnika. VIL VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE 58. člen Postopek volitev, imenovanj in razrešitev se opravi z javnim glasovanjem, če svet tako odloči soglasno. V nasprotnem primeru je glasovanje tajno. 59. člen Če je glasovanje tajno, se glasuje z glasovnicami. Postopek glasovanja vodi predsedujoči, po potrebi pa mu pomagata dva, na seji izvoljena člana sveta. Glasovnice se predložijo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ugotovi in razglasi rezultate glasovanja. 60. člen Glasuje se tako, da se obkroži številko pred imenom kandidata. Na enak način se glasuje tudi v primeru razrešitve. 61. člen Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je svetnik glasoval, ni veljavna. 62. člen V primeru, da je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala več kot polovica vseh članov sveta, če pa je več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največje število glasov. 63. člen Za izvolitev oz. razrešitev predsednika in podpredsednika sveta ter podžupana velja večina, določena s statutom. VIII. KONČNE DOLOČBE 64. člen Posamezna vprašanja o delu sveta oz. njegovih delovnih teles, ki niso urejena s tem poslovnikom, uredi svet oz. delovno telo na seji s sklepom in po potrebi predlaga dopolnitev poslovnika. 65. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta z dne 15. 12. 1994. 66. člen Ta poslovnik sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov in prične veljati takoj po sprejemu na seji sveta ter se objavi v uradnem glasilu. Predsednik občinskega sveta občine Borovnica Anton Kržič, l.r.