51 2 KRONIKA ^ izvirni znanstveni članek UDK 271.9(497.4 Koper) prejeto: 14. 2. 2003 Z Zdenka Bonin prof. zgodovine in geografije, višja arhivistka, Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI-6000 Koper Koprski samostan svete Klare IZVLEČEK Na otoškem delu Kopra je delovalo osem samostanov. Sest je bilo moških, dva pa ženska. Starejši ženski samostan sv. Klare je nedolgo tega praznoval 700-letnico ustanovitve. Redovnice so posebno skrb posvečale molitvi in kontemplaciji, ukvarjale pa so se tudi z vzgojo (predvsem plemiških deklet). Čeprav so v duhovnem smislu živele odmaknjeno življenje (klavzura), pa številne ohranjene kupoprodajne in zakupne pogodbe dajo slutiti živahno gospodarsko življenje samostana. Po razpustitvi samostana leta 1806 je poslopje vseskozi spreminjalo namembnost. Med zadnjo obnovo dela samostanskega kompleksa so bili leta 1989 v cerkvi sv. Klare odkriti grobovi in raziskane različne faze pokopavanja na tem prostoru. V križnem hodniku nekdanjega samostana je sedaj sedež Srednje ekonomsko-poslovne šole, v poslopju arkadnega dvorišča in cerkve pa Pokrajinskega arhiva Koper. KLJUČNE BESEDE Koper, samostan sv. Klare, urbanke, pokopi, dote SUMMARY THE CONVENT OF ST. CLARE IN KOPER There were eight monasteries on the insular part of Koper. Six of them were friaries, two nunneries. The older nunnery of St. Clare has recently celebrated the seven hundredth anniversary of its foundation. The sisters of St. Claire devoted special concern to prayer and contemplation, but they educated (mainly girls of nobility) as well. Although they led a secluded life in spiritual sense (seclusion), the numerous preserved deeds of sale and lease contracts offer anticipations on a vivacious economic life of the convent. Since the dismissal of the convent in 1806, the building has constantly been changing its purpose. During the renovation of a part of the convent complex in 1989, graves were discovered in the church of St. Clare, and different phases of burying on that space were researched. The seat of the economic-business secondary school is at present in the cloisters of the former convent, and in the building of the arcade yard and the church the seat of the Pokrajinski arhiv Koper. KEY WORDS Koper, Convent of St. Clare, burials, dowries 121 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Nastanek koprskih samostanov1 Mesta so od 13. stoletja dalje postala ne le središča gospodarskega, temveč tudi žarišča kulturnega razvoja in plodna tla za širjenje nove miselnosti. Novonastali ubožni redovi, ki so se ukvarjali predvsem z dušnopastirsko dejavnostjo, so svoje ideje širili zlasti med mestnim prebivalstvom oziroma v neposredni bližini mestnih naselij. Čeprav se je srednjeveški Koper kontinuirano razvijal od antike dalje, je taka smer razvoja opazna tudi pri njem. Mesto je imelo pomembno vlogo ne le v gospodarskem in političnem, temveč tudi v cerkvenem pogledu. Bilo je sedež škofije,2 od 13. stoletja dalje so se v mesto naseljevali novi redovi in ustanavljali samostane. Pri posameznih cerkvah so nastajale številne bratovščine, ki so bile ustanovljene za opravljanje dobrih del in krščanske ljubezni in so s svojimi pravili vplivale na način življenja in mišljenje ljudi/5 V Ankaranu, v neposredni bližini mesta, je že konec 12. stoletja nastal benediktinski samostan. Tržaški škof Adalgero (Adalgerius) je leta 1072 Ženu, opatu samostana S. Nikolaja na Lidu pri Benetkah, podelil cerkvico (s konca 10. stoletja, posvečeno sv. Apolinariju) skupaj z zemljo, ki je bila v njeni lasti, z zadolžitvijo, da tja pošlje redovnike in ustanovi nov samostan, imenovan Sv. Nikolaj Valdoltrski (S. Nicolo d'Olira).^ Le nekaj desetletij po nastanku redov so v mesto prišli redovniki bratov pridigarjev in manjši bratje sv. Frančiška. V času Absalonovega škofo-vanja so se okoli leta 1220 v predel Zubenaga (na področju današnjega Belvederja) naselili dominikanci. Ustanovitelj samostana je bil Hiacint, učenec Domenica de Guzmana.5 S svojim pridiganjem, širjenjem evangelija in znanja so dali svojevrsten pečat mestu, z znanjem in delom pa so pomagali tudi v hospicu sv. Nazarija, ki so ga mestne oblasti uredile na Da Pontejevem trgu.6 Leta 1260/ v času škofa Conrada, so v Koper prišli tudi manjši bratje. Cerkev sv. Frančiška so dokončali leta 1268 in ob njej zgradili samostansko poslopje. V prvih desetletjih 14. stoletja sta bila v mestu ustanovljena tudi dva ženska samostana. Starejši je bil samostan sv. Članek, ki je dopolnjen z novimi viri in literaturo, je nastal na osnovi dveh avtoričinih člankov: Bonin, Pokopavanje v cerkvi in samostanskem poslopju sv. Klare v Kopru; Bonin, Koprski samostan sv. Klare. V Istri so bili sedeži škofij še v Novigradu, Poreču, Putju in Pičnju. ^ Več o koprskih bratovščinah glej: Bonin, Oris razvoja koprskih bratovščin v času Beneške republike; Bonin, Statut bratovščine svetega Andreja iz Kopra iz leta 1596. Luglio, L'antico vescovado, str. 32. Luglio, L'antico vescovado, str. 47. Danes Prešernov trg. 7 Gedeone Pusterla navaja celo leto 1230 (Pusteria, / Rettori di Egida, str. 22). Klare, avgusta 1318 pa je koprski škof Tomaž Contarmi8 potrdil še samostan avguštink, imenovan Sveti Blaž. V 15. stoletju se v mestu pojavijo še trije redovi. Serviti so leta 1453 s papeževim dovoljenjem zgradili samostan v predelu Vrat sv. Martina, kjer sta že bila manjši samostan in cerkev, posvečena sv. Martinu. Predstojnik samostana je bil Cristoforo Torniello iz Kopra, sicer po rodu iz Novare. Redovniki so obnovili cerkev in samostan in dve leti kasneje dobili papeževo potrdilo.9 Tretjeredniki so se sredi 15. stoletja naselili v predelu Bošedrage. Bratje so prišli iz Dalmacije. Ker so poznali slovanske jezike, so uživali zlasti med mornarji in revnejšimi sloji prebivalstva veliko simpatij. Od kapitlja so dobili hišo in zemljišče, kjer so kasneje zgradili cerkev sv. Marije Magdalene. Koprski nobil Francesco de Spelatis pa je leta 1467 redovniku Novaku iz Zadra s testamentom zapustil hišo in vrt v Bošedragi (blizu cerkvice sv. Andreja), kjer so si kasneje zgradili samostan manjši bratje observanti (v nadaljevanju observanti). Tu so imeli tudi cerkvico, posvečeno Blaženi Devici. Leta 1492 sta tudi zakonca Alme-rigotti Bernardinu iz Raba, vikarju koprskih obser-vantov, darovala zemljišče, kjer naj zgradijo novo cerkev. Leta 1530 so tretjeredniki in observanti zamenjali del svojih posesti. Observanti so tretje-rednikom odstopili cerkev sv. Gregorja v Zube-negi10 za cerkev sv. Magdalene v Bošedragi, ki je bila ob njihovem samostanu sv. Ane.11 Tretjeredniki so nato obnovili celoten samostanski kompleks. V samostanu sv. Gregorja so maše-vali v slovanskem jeziku (škofje so ga v svojih poročilih označevali kot ilirski jezik) in pri vodenju knjig uporabljali glagolico. Samostan je predstavljal slovanski otok v takratnem pretežno romansko govorečem Kopru. Cerkev in slovansko bogoslužje so obiskovali zlasti slovansko govoreči Koprčani in okoličani ter dalmatinski mornarji, vojaki, galeoti in trgovci, ki so z ladjami prihajali v mesto.12 Samostan so si leta 1621 začeli graditi tudi kapucini. Redovniki so se po treh letih lahko že nastanili v samostanu in cerkvi, ki je bila posvečena sv. Marti in sv. Mariji Magdaleni. Cerkev je leta Thomas Contarmi je bil koprski škof v letih 1317-1327 (HC, vol I, str. 288). Luglio, L'antico vescovado, str. 9. Cerkev sv. Gregorja so observantom odstopile frančiš-kanke svetega križa iz Benetk. Poleg cerkve so imele tudi pokopališče in hospic (Naldini, Cerkveni krajepis, str. 144). Luglio, L'antico vescovado, str. 99; primerjaj tudi Naldini, Corografia ecclesiastica, str. 185-201. Ob 300. letnici izida Naldinijevega izvirnika so Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper in škofija Koper izdali slovenski prevod: Naldini, Cerkveni krajepis. 11 12 Več o samostanu sv. Gregorja glej: Stefanie, Glagoljaši v Kopru. 122 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 1634 posvetil koprski škof Peter Morari.13 Prvi gvardijan samostana sv. Marte je bil Marco Belli, sicer Koprčan, ki je v Koper prišel iz kapucinskega samostana v Sacilu.14 Kot pravi Ivan Likar, bi Koper lahko poimenovali kar "Mali Vatikan", saj je bilo v 17. stoletju v mestu osem samostanov in 32 škofijskih ali svetnih cerkva.15 Šest samostanov je bilo moških (dominikanski sv. Dominika, minoritski sv. Frančiška, servitski sv. Marije, tretjeredniški sv. Gregorja, observantski sv. Ane in kapucinski sv. Marte), dva pa ženska (samostan klaris in samostan avguštink, imenovan Sveti Blaž). Ustanovitev koprskega samostana sv. Klare Točnega datuma nastanka in imena ustanovitelja samostana sv. Klare žal ne poznamo. Ker je koprski škof Peter Manolesso16 z listino, izdano 4. novembra 1301,17 skupaj z večjim delom koprskih kanonikov vključil redovnice, t.i. "sestre koprske celice", ki so imele svoj samostan v Kopru, v red sv. Klare,18 se v literaturi kot leto ustanovitve samostana omenja leto 1301. V dokumentih, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Koper, je koprski samostan klaris omenjen že leta 1299. Giovanni Pietro Corte je v občinski palači leta 1778 predstavil obširno poročilo o izvoru premoženja samostana sv. Klare. V uvodu je poudaril, 15 16 17 -jo Naldini, Cerkveni krajepis, str. 150. Pietro Morari je bil koprski škof od leta 1630 do 22. septembra 1652 (Luglio, L'antico vescovado, str. 166-176). Luglio, L'antico vescovado, str. 164; primerjaj tudi Naldini, Corografia ecclesiastica, str. 201-203. Likar, Liturgija v 18. stoletju v Kopru, str. 53. Več o koprskih sakralnih objektih glej: Likar, Liturgija v Kopru in v vsej škofiji v 18. stoletju. Petrus Manolesso iz reda manjših bratov sv. Frančiška je bil koprski škof od 4. septembra 1301 do leta 1317 (HC, vol. L, str. 288). Listina je objavljena v: Kandier, Codice Diplomatico Istriano, vol. III, str. 875 in v Naldinijevi Corografiji ecclesiastici, str. 224 ter prepisana v: PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 9 a. Pri naštevanju koprskih kanonikov se ta prepis nekoliko razlikuje od zgoraj imenovanih objav. ... videlicet Domini Odorici Decani, Praesbyteri lanini Archidiaconi, Praesbyteri Micchaelis, Domini Jacobi Marango, Praesbyteri Guarneri, Praesbyteri Portis, Praesbyteri Jacobi Rubel, Praesbyteri Guezoli, Praesbyteri Montani, fanoni Petri, et Ziani Canonicorum praedictae ecclesiae, damus ... (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1377, str. 9 a). Listino je v prisotnosti Petra Corba in Dominica iz Mantove napisal in pečatil po cesarski avtoriteti javni notar ter škofov pisar Carolus Catenarius iz Piacence (de Placentia). Redovnice naj bi pripadale "tretjerednicam", bodisi redu sv. Dominika ali sv. Frančiška (Naldini, Corografia ecclesiastica, str. 224 in Kandier, Codice Diplomatico Istriano, str. 875). Sestre sv. Klare predstavljajo drugi red sv. Frančiška. Več o redu sv. Klare v: Hančič, 700 let klaris na Slovenskem. da je bilo starejše gradivo uničeno,19 ostale ohranjene dokumente pa je prepisal in jih kronološko uredil. Prvi dokumenti so iz leta 1299, zadnji pa iz leta 1759, ko je končal urejevanje gradiva. Upoštevajoč njegove podatke, je samostan klaris obstajal že pred letom 1299. Jacomina, žena pokojnega Joannisa de Berta, in njen sin Bonus Facina sta 10. junija tega leta za ceno 84 liber malih denarjev prodala sestram samostana sv. Klare20 v Kopru hišo in dva vrta v predelu Vrat sv. Tomaža, blizu samostanske lastnine. V istem dokumentu so omenjene tudi klarise sestre Nida, Biglenda, Bussa, Diana, Thomasina, Floris, Aldrimanda in Amorosa ter prokurator21 samostana Justin Elica (v dokumentih imenovan tudi Zerlica) ter Franciscus, sin pokojnega Joanisa de Berta. Kupoprodajno pogodbo je napisal notar Zaninus iz Kopra, sin pok. Leonarda, s podpisom pa sta jo overila vicedomina Mattheus in Ame-ricus. Kot priči sta bila prisotna notarja Theofanio in Deoda. V nedeljo 14. junija 1299 je komunski javni glasnik Mancolinus v prisotnosti notarjev Vitala in Deoda razglasil omenjeno prodajo.22 O obstoju samostana pred letom 1301 pričata še dva dokumenta. Prvega je 6. avgusta 1299 napisal notar Zaninus, sin pok. Leonarda iz Kopra. Kot priče so bili prisotni notarja Vitale in Anzolo Joanne, koprski podestat Andreas Grino (Andrea Querini) in oba prokuratorja samostana. Amorosa, hčerka pok. Cayberja, sicer sestra v samostanu sv. Klare, in njen brat Pellegrino sta si razdelila premoženje. Amorosa je dobila tri vinograde v predelu Farancana, vinograd pri Sv. Barbari in v predelu Bošamarina, del vinograda v Pradah ter so-larij in vrt v Kopru v predelu Vrat sv. Petra.23 Samostan je omenjen tudi leta 1300. Prokurator samostana sv. Klare je na javni dražbi za 40 malih denarjev kupil vrt pri Sv. Tomažu. Pri pravnem dejanju sta bila kot priči prisotna notar Tofanis in Anselmus de Romedio. Listino je napisal koprski javni notar in podestatov kancelar Zanebonus de Riparto.24 Najpomembnejši objavljeni vir za koprsko cerkveno zgodovino je prav gotovo Naldinijeva Corografia ecclesiastica. Naldini poroča tudi o zgodovini samostana klaris. Redovnice naj bi pripadale "tretjerednicam", bodisi redu sv. Dominika ali sv. Frančiška, in naj bi jih v dokumentih še dolgo omenjali kot sestre "della Cella". Koprski škof Peter 19 20 18 Gradivo so uporabili za svitke ali za škrniclje (kot ovojni papir). Poleg tega je samostanske knjige uničil požar (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 5). ... sororum sancte Clare de Justinopoli ... (PAK, KP 6, a.e. 1357, str. 5). 91 Oskrbnik, pooblaščenec. 22 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 5-6. 23 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 6-7. 24 r PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 8. 123 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Manolesso se je odrekel jurisdikciji nad njihovim samostanom ter jim dal vse duhovne in posvetne pravice nad samostanom in samostanskim premoženjem. Več kot 250 let so bile koprske klarise vključene v redovno provinco Dalmacijo in podrejene minoritskemu provincialnemu ministru. Red in samostan je bil predaleč od sedeža provinciala in se je zato le počasi širil. Leta 1511 so se klarise odločile, da se ponovno podredijo koprskemu škofu. Tri kuge, ki so razsajale v Kopru v letih 1511, 1554 in 1573, so pustile hude posledice ne le v mestu, ampak tudi znotraj samostanskega obzidja. Zmanjšali so se dohodki, poleg tega pa so klarise ostale tudi brez duhovnega vodje. Že okoli leta 1570, v času papeža Pia V. in koprskega škofa Adriana Valentica, so se koprske klarise zatekle h koprskemu škofu, dokončno pa so se mu podredile leta 1574 v času škofa Antona Elia.26 Poleg pogostih kug naj bi v prvi polovici 16. stoletja samostan ogrožali tudi škandali, ki so se pojavljali nekaj zadnjih desetletij. Zmanjševalo se je število novink, tako da sta že škof Velentico, za njim pa zlasti škof Elia posegala v njegovo življenje in delovanje. Začeli so prenavljati notranjost samostanskega kompleksa. Prenovili so cerkev, zlasti oltarje in dekoracijo. Zgradili so nov marmornat glavni oltar, stari oltar sv. Klare so postavili zadaj ter z dekoracijami polepšali preostale štiri oltarje.27 Samostan v obdobju reformacije in protireformacije Koper je bil poleg Trsta eno izmed žarišč reformacije. V Trstu je bil njen najvidnejši zagovornik škof Peter Bonomo, v Kopru pa škof Peter Pavel Vergerij,28 vendar za širjenje reformacijskih idej niso bili imuni niti redovniki. Zgovoren dokaz je delovanje regionalnih inkvizitorjev v Kopru, ki so morali bedeti nad pravovernostjo. V primeru pritožb ali suma krivoverstva pa so morali zbrati dokaze in jih posredovati višjemu sodišču v Benetkah. V drugi polovici 16. stoletja je bil sedež inkvizicije za Istro v koprskem minoritskem samo- 25 26 27 28 Hardijan Beretti je bil koprski škof od 6. marca 1566 do leta 1572 (HC, vol III, str. 216). Po vasici blizu Oderza, kjer je bil rojen, je bil imenovan tudi Valentico (Luglio, l'antico vescovado, str. 140). Naldini, Corografia ecclesiastica, str. 223-227. Antonius Helius je bil koprski škof od 30. julija 1572 do leta 1576 (HC, vol. III, str. 216). Luglio, l'antico vescovado, str. 146. Petrus Paulus Vergerius je bil koprski škof od 6. septembra leta 1536 do julija leta 1549 (HC, vol. III, str. 216), pred imenovanjem za koprskega škofa pa je bil od 5. maja 1536 škof v Modruši (HC, vol III, str. 247). V času njegovega škofovanja so leta 1539 podrli prehod med samostanom sv. Klare in samostanom sv. Frančiška. stanu sv. Frančiška. Po podatkih Ljudevita Antona Maračiča je med letoma 1545 in 1764 potekalo 161 procesov proti Istranom. Kar štiri petine jih je bilo v 16. stoletju in od tega se je kar tretjina nanašala na Vergerijeve pristaše. Od obtoženih sta več kot dve tretjini oseb odpadli na ljudi, obtožene širjenja luteranskih idej. Najbolj znan je bil inkvizicijski proces proti fra Juliju Moratu, gvardijanu koprskega minoritskega samostana. Proces proti njemu je leta 1557 v Benetkah vodil generalni inkvizitor Beneške republike fra Felice Peretti, kasnejši papež Sikst V. Fra Julij Morato je priznal pripadnost reformacijskim idejam in se jih pisno odrekel, generalni inkvizitor pa mu je sicer naložil kazen, vendar je bil kasneje oproščen krivde.29 Ker sta bila minoritski samostan in samostan sv. Klare enoten stavbni kompleks, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da reformacijske ideje niso bile tuje niti klarisam. Zgovoren dokaz je poročilo o vi-zitaciji koprske škofije, ki jo je v času od 4. do 22. februarja 1580 opravil apostolski vizitator veronski škof Agostino Valier.30 Njegov obisk lahko med drugim razumemo tudi kot preverjanje sklepov tridentinskega koncila. Obiskal je številne cerkve, samostane in bratovščine v celotni škofiji. Zaradi morebitnih krivoverskih naukov je posebno pozornost namenil preverjanju življenja in razmišljanja duhovnikov, redovnikov in redovnic. Samostan klaris je prvič obiskal 10. februarja. V njem je bilo 40 redovnic, od tega dve konversi in opatinja. Živele so od prihodkov nepremičnin, delno od svojega dela in miloščine. Samostan je imel 300 dukatov31 letnega prihodka. Duhovni oskrbnik 30 " Maračič, Protureformaci]a u koparskoj biskupiji, str. 45. Več o protireformaciji v članku istega avtorja v Acta Histriae, 9/1, Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri, Koper, 2001, str. 163-178. Augustinus Valerius, ki je bil veronski škof od leta 1565 (HC, vol. III, str. 331), je kot apostolski vizitator v času od 4. do 22. februarja 1580 vizitiral koprsko škofijo (Lav-rič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera, str. 2). Ko je 7. februarja priplul pred koprsko pristanišče, so ga tam pričakale številne ladje, okrašene z bratovščinskimi križi in prapori (Lavrič, n.d., str. 30). Sprejel ga je koprski škof Joannes Ingenerio, podestat in kapitan Nicolo Do-nado in putjski škof Mattheus Barbabianca. Po podatkih koprskega škofa je v Kopru živelo približno 4000 ljudi, v 43 vaseh na koprskem območju pa še 6577 ljudi (AMSI, vol VI, fascicolo 1-2, str. 100). Škofija je poleg mestnih obsegala še 12 župnij (Šmarje, Kaštel, Korte, Izola, Koštabona, Pomjan, Krkavče, Marezige, Truške, Kubed, Sočerga in Tinjan). Po podatkih koprskega kanonika Joannesa de Senisa, sina pokojnega Christo-phorusa, so letni prihodki celotne škofije znašali okoli 300 dukatov. Večino dohodkov so dobili od oljne desetine in nekaj od maloštevilnih polj, ki so jih ob delovali (Lavrič, n.d., str. 35). 31 V Kopru so kot denarne enote tako kot v ostalih delih Beneške republike uporabljali: dukate, libre, solide in denariče. Razmerje je bilo 1 libra = 20 solidov = 240 denaričev. Libra in solid sta bili samo računski enoti. Ločili so dve vrsti liber: libra denariorum parvorum 124 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 samostana je bil pater Ottello. Redovnice so spale v skupnem prostoru v ločenih posteljah.32 Valier je 20. februarja ponovno obiskal samostan, naslednji dan pa je v svojem začasnem stanovanju v Kopru sprejel predstavnike mestnih oblasti (pode-stata, sodnike, sindike in svetovalce), kjer so razpravljali o obeh ženskih samostanih.33 Na tem obisku se je posvetil pregledu duhovnega in moralnega življenja redovnic. V smislu izboljšanja njihovega duhovnega življenja je naročil, naj po vzoru veronskega samostana na okna govorilnic v klavzuri namestijo železne mreže, da obiskovalci ne bi mogli videti redovnic in jih motiti pri njihovem poslanstvu.34 S sklepom so se strinjali tudi najvišji predstavniki mestnih oblasti in koprski škof. Nekaj nasprotovanj je bilo le med redovnicami, saj so to štele kot nekakšno kazen. Samostansko poslopje in cerkev Samostanski kompleks sv. Klare je nastal v predelu, imenovanem Sv. Tomaž (San Tommaso). Najstarejše samostansko poslopje naj bi stalo na mestu, kjer je bila nekoč palača konzulov; ob zahodnem delu samostanskega kompleksa se prečna ulica še vedno imenuje Konzulska ulica. Od minoritskega samostana je poslopje delila cerkev sv. Frančiška. Skozi stoletja sta tako samostansko poslopje kot tudi cerkev sv. Klare doživljala številne dozidave in prezidave. Prvotno samostansko poslopje je bilo manjše. Tako kot za druge starejše koprske samostane je bil tudi zanj značilen križni hodnik z notranjim dvoriščem (danes Srednja eko-nomsko-poslovna šola). Na jugovzhodnem delu je bila na križni hodnik naslonjena cerkev, ki je prav tako doživljala številne prezidave. Samostansko cerkev sv. Klare je v času vizita-cije koprske škofije opisal že veronski škof Agostin 32 33 34 (osnova ji je bil denarius parvus, mali denar; bakren denar z malo srebra) in libra denariorum grossorum (osnova je bil denarius grossus, groš; denar iz kvalitetnega srebra). Kot dejanski denar so uporabljali le mali denar in groš. Vrednost malega denarja in solida kot računske enote proti grošu je bila odvisna od količine srebra. Praviloma se je količina srebra zmanjševala, zato je vrednost malega denarja in solida padala. Leta 1328 je bilo vzpostavljeno razmerje 1 dukat = 24 grošev. Odnos dukata proti libri malih denarjev se je menjal. Sredi 15. stoletja je tečaj dukata znašal 6 liber, konec 15. stoletja pa se je ustalil na 6 liber in 4 solide (Primerjaj Benussi, Ragguaglio delle monete, str. 226-236 in Stanisci, Appunti di metrologia, str. 114-117). Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera, str. 46-47. Govorili so tudi o samostanu svetega Blaža. Vizitator je obiskal tudi moške samostane in sicer dominikanski samostan sv. Dominika, minoritski samostan sv. Frančiška, observantski samostan sv. Ane, glagoljaški samostan tretjerednikov sv. Gregorja in servitski samostan sv. Marije. Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera, str. 56-58. Valier' V njegovem času je imela šest oltarjev. Posebej omenja oltar sv. Antona in oltar sv. Križa, ki sta bila oba bratovščinska.35 O samem samostanskem poslopju ne poroča veliko. Vemo le, da so na njegovo zahtevo na okna govorilnic namestili kovane mreže. Prav tako o cerkvi in samostanu poroča koprski škof Pavel Naldini.36 Od prvotne stavbe naj bi cerkev ohranila le glavne stene in tloris. Cerkev je imela glavno kapelo, v kateri je bil pozlačen glavni oltar. Na njem je bila upodobljena sv. Klara, ob straneh pa sv. Frančišek in sv. Anton. Nad glavnim vhodom je bil velik kor, ki pa so ga, kot poroča Naldini, pred manj kot stoletjem zaprli in z zunanje strani polepšali z enakim okrasjem kot cerkveni strop. Prav tako naj bi nekaj let pred poročanjem cerkev obdali z belim marmorjem. Za potrebe redovnic so v njegovem času zgradili v glavni kapeli veliko spovednico. Nasproti nje je bila majhna zakristija, ki pa je bila dovolj velika za potrebe cerkve. Poleg petih bogatih oltarjev je bil na prehodu iz cerkve v klavzuro sakrarij, kjer so redovnice hranile enega izmed svetih trnov. Ob nevarnostih je tja prihajalo molit mestno prebivalstvo. Med številnimi čudeži je, kot omenja Naldini, 1. maja 1498 iz njega pognal nežen zelen list. Dve oltarni podobi je naslikal beneški slikar Palma, obod glavne kapele pa je v tehniki gvaša poslikal tržaški slikar Prem. V cerkvi je bil pokopan škof Peter Anton Delfino.37 Pred obnovitvijo je bil samostan, kot pravi Naldini, bolj podoben neurejenemu labirintu kot samostanu. Po obnovi je postalo poslopje bolj funkcionalno. Povečali so samostansko poslopje, ga odprli v lože, uredili dormitorije in celice.38 Glavni vhod v samostansko cerkev je bil za vernike iz sedanje Kreljeve ulice; portal je še vedno ohranjen. Samostan so obnovili leta 1682. Ta letnica je vklesana nad oknom na severozahodnem traktu samostanskega arkadnega dvorišča (danes Pokrajinski arhiv Koper). Viri pričajo, da so leta 1719 obnavljali tudi cerkev in kor, verjetno pa tudi samostan. Tudi ta letnica je vklesana na notranjem oboku danes sicer zazidanih vrat, ki so verjetno vodila od samostanskega vhoda (viden na vhodu iz Kreljeve ulice v današnjo Srednjo ekonomsko-poslovno šolo) proti skrajnemu južnemu delu samostana. Tega leta je bilo namreč redovnicam odobreno, da lahko od dot, ki so jih 35 36 Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera, str. 77. Paulus Naldini iz reda sv. Avguština je bil koprski škof od 18. marca 1686 do 21. aprila 1713 (HC, vol V, str. 231). 37 Petrus Antonius Delphinus (Delfino) je bil koprski škof od 19. junija 1684 do 24. aprila 1685 (HC, vol. V, str. 231). 38 Naldini, Corografia ecclesiastica, str. 227-229. 125 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Glavni oltar s skulpturami sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega iz nekdanje cerkve sv. Klare v kapeli sv. Zakramenta v koprski stolni cerkvi, (foto: Marjan Vogrin, 2003) prinesle v samostan, porabijo 3000 skudov za novo govorilnico v cerkvi, leta 1726 pa še dodatnih 1691 skudov za popravilo cerkve in kora. Ker je v cerkvi še vedno zamakalo, so klarise v istem letu prosile še za 1240 skudov.39 Zanimiv je opis samostanske cerkve, ki je nastal 13. avgusta 1777 ob vizitaciji koprskega škofa Bonifacija de Ponteja. Vizitacijo je škof napovedal že 31. julija. Zjutraj naj bi vizitiral cerkev, zakristijo in druge zunanje dele samostana, po kosilu pa samostan in celotno klavzuro. 13. avgusta sta ga na vizitaciji spremljala Cristofforo Brutti in Stefano Gavardo, kanonika koprske katedrale. Pri glavnem oltarju je škof ob asistenci kanonikov bral sveto mašo. Po končanem maševanju je odložil mašno oblačilo in manipel ter oblečen v bel pluvial vizitiral Najsvetejše v ciboriju iz belega marmorja, ki je bil pod marmornim tabernakljem. Odložil je bel pluvial in štolo, si nadel črn pluvial in štolo ter preprosto mitro ter v prezbiteriju nagovoril duhovnike, pokojne redovnice in vse zbrane vernike. Nadalje je vizitiral zakristijo, kjer so bile relikvije, pregledal spovednico za redovnice, ki je bila za zakristijo, in se vrnil v cerkev, kjer je ponovno vzel štolo, bel pluvial, mitro in škofovsko palico ter birmal gojenke in druge tam zbrane. Vizitiral je tudi pet oltarjev: glavni oltar s skulpturami sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega, oltar sv. Klare z relikvijo sv. Klare (spravljena je bila v srebrnem relikviariju, ki je bil ustrezno pečaten) in drugimi relikvijami, oltar sv. trna, ker je bila na oltarni mizi pravilno peča tena relikvija sv. trna, oltar sv. Jerneja ter oltar sv. Terezije. Na vseh oltarjih so bili razpelo, grobek (z relikvijami), prti, svečniki in vse potrebno za mašo.40 Cerkev je imela tudi orgle, ki jih je leta 1788 zgradil Gaetano Callido. Danes so, tako kot orgle iz cerkve sv. Blaža, izgubljene.41 Notranjost cerkve in posamezni deli samostanskega arkadnega dvorišča, npr. dvojno baročno okno na severozahodnem delu, so bili barokizirani. Na južni polovici cerkvenega ostenja so še danes vidni kamnit baročni portai in baročne štukature: pet parov plitvih pilastrov s korintskimi kapiteli na vzdolžnih stenah in po en pilaster na vsaki strani vhodnih vrat, ki nosijo bogato profiliran strešni 4-9 39 PAK,KP6„e.135, 40 41 42 SAK, KA 387, Vizitacija samostana sv. Klare leta 1777. Radole, Gli organi nelle chiese Istriane, str. 130 in 136. Konservatorski program za prenovo cerkve in samostanskega arkadnega dvorišča klarisinj v Kopru , str. 5. 126 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Pogled na notranjost cerkve sv. Klare v času Prve istrske deželne razstave leta 1910. (Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, neg. 3048, in v. št. 8/7297) Notranjost cerkve sv. Klare pred obnovo leta 1987 (PAK, fototeka) 127 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Arhivsko skladišče v cerkvi sv. Klare leta 1999. (PAK, fototeka) Cerkev in poslopje sta bila po razpustitvi samostana večkrat predelana v profane namene. S predelavami za šolsko poslopje leta 190843 pa tudi za skladiščne in upravne prostore v letih 1957/5844 so se nekatere značilnosti starejših oblik izgubile. Samostan je bil z dozidanimi novimi deli temeljito predelan še v začetku sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja, arkadno dvorišče in cerkev pa sta bila prenovljena v zadnjem desetletju. Za zdaj težko natančno govorimo o vseh fazah dozidav. Za natančnejšo analizo gradbenih posegov na samostanskem kompleksu bi bilo potrebno pregledati tudi arhivsko gradivo v italijanskih arhivih. Pokopavanje v cerkvi sv. Klare Na pokopavanja v cerkvi sv. Klare so opozorila že arheološka izkopavanja, ki so v okviru obnovitvenih del samostanskega kompleksa za potrebe Pokrajinskega arhiva Koper potekala od 15. avgusta do 4. decembra 1989. Pripravo tehnologije, zagotovitev kadrov in strokovno izvedbo arheoloških izkopavanj je po dogovoru med Medobčinskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, Pokrajinskim muzejem Koper in Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani prevzel Oddelek za arheologijo. Stalno arheološko ekipo, ki jo je vodil predstojnik Oddelka za arheologijo doc. dr. Mitja Guštin, so sestavljali trije diplomirani arheologi,45 diplomirani inženir geodezije,46 štirje absolventi arheologije47 in 3-4 delavci. V septembru sta se ekipi pridružili še dve skupini po 8 študentov, ki ju je vodilo po 6 asistentov (izkopavanja so opravljali po 12 dni). Po končanih terenskih pripravah je arheološka ekipa začela z delom 21. avgusta 1989.48 43 44 PAK hrani načrte o prenovi poslopja za potrebe koprske javne dekliške in deške šole (PAK, KP 340, Zbirka gradbenih načrtov, a.e. 39). PAK hrani načrte o prenovi poslopja za potrebe Rižanskega vodovoda Koper (PAK, KP 29, t.e. 220, a.e. 320). 45 46 47 Darja Grosman, Radovan Cunja in P. Novaković (PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 18. 12. 1998, str. 1). Bojan Zakeršnik (PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 18. 12. 1998, str. 1). I. Šinkovec, V. Svetličič, P. Cerče, P. Turk (PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 18. 12. 1998, str. 1). PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 18. 12. 1998, str. 1. 128 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Arheološka izkopavanja so potrdila različne gradbene in ruševinske faze v štirih zaporednih časovnih obdobjih od antike do baroka. Poleg kamnitih zidov (48), jarkov (23), ruševinskih plasti (9) in tlakov (8) so prevladovali vkopi (73) in stojke (95). Grobišča so obsegala 11 grobnic in 71 posameznih ali skupinskih grobov s skupno nad 300 osebami.49 Med izkopavanji so ugotovili, da je bil tlak baročne faze, ki je bil še ohranjen v nepoškodovanem delu, grajen v dveh zaporednih fazah skupaj z eno od treh prečnih vrst baročnih grobnic, ki so bile v osrednjem delu cerkvene ladje. Vse grobnice so imele skupinske pokope. Zaradi kasnejšega prekopavanja starejših skeletov je prišlo do izrazitega mešanja skeletnega materiala. Po oceni naj bi bilo v vseh grobnicah pokopanih približno 150 ljudi.50 V cerkvi so odkrili tudi druga grobišča. Vzhodno od prezbiterija je bilo v dolgem jarku v krajšem časovnem obdobju pokopanih približno 80 ljudi, v posamičnih grobovih približno 45 ljudi (prevladovali so otroci in mlajše osebe ter matere z dojenčki), na prostoru grobišča, ki ga je kasneje prekrila gotska cerkev, pa še približno 50 ljudi. Najstarejša faza pokopavanja je bila del urbanega prostora in je sodila v antični čas. Podobna je bila najdbam s sosednjega kapucinskega samostana,51 kjer so izkopavanja opravljali v letih 1986 in 1987.52 Dve grobnici sta imeli notranjost poslikano z rdečo barvo in sicer ena s šestimi skoraj 1,8 m velikimi križi, druga pa s slabo razpoznavnimi geometrijskimi motivi.53 V literaturi sta na izkopavanja opozorila kustosa v Pokrajinskem muzeju Koper arheologa Radovan Cunja in Matej Župančič.54 Po objavljenih 49 PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 18. 12. 1998, str. 3. 50 PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 1998, str. 2. Samostan svete Marte. Več o izkopavanjih v kapucinskem vrtu v knjigi Cunja, Poznorimski in zgodnje-srednjeveški Koper. 52 53 54 PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 18. 12. 19 98, str. 3. PAK, Dokumentacija PAK, Guštin, 30. 9. 1998, str. 1. "V beneškem obdobju so pokopavali v samem mestu, običajno v cerkvah, okoli njih ali v sklopu samostanov. Eno takšnih pokopališč je bilo leta 1989 raziskano v cerkvi sv. Klare. Zaradi svoje kompleksnosti, večplastnosti, daljšega časovnega razpona pokopavanja in velikega števila odkritih grobov je to najvažnejše raziskano grobišče v mestu. Govorimo lahko o več grobiščih oziroma o premikih mesta pokopavanja v posameznih obdobjih v zvezi s prostorskimi potrebami. Najstarejši fazi pokopavanja, ki se veže še na poselitev v času pozne antike in zgodnjega srednjega veka, sledi po več stoletnem presledku z izgradnjo najstarejše samostanske cerkve konec 13. stoletja ureditev pokopališča neposredno ob prezbiteriju. Omenjen prostor je narekoval razmeroma gosto pokopavanje in neredko tudi medsebojno prekrivanje grobov. Preprosti, v zemljo vkopani grobovi so navadno brez dodatkov. Le včasih se v njih pojavljajo deli nošnje ali skromen nakit. S povečanjem in barokizacijo cerkve v 17. stoletju je novozgrajeni podatkih o arheološkem izkopavanju na področju samostanske cerkve sv. Klare ločimo tri faze pokopavanja, antično,55 srednjeveško56 in baročno.57 Uradne analize in ugotovitve arheologov o izkopavanjih v samostanski cerkvi sv. Klare še niso objavljene. Zdi se, da so arhivski podatki, ki jih hranijo v Škofijskem arhivu v Kopru, pisna potrditev zadnje, t.i. baročne faze pokopavanja v cerkvi sv. Klare. V fondu Kapiteljskega arhiva58 je ohranjen zanimiv dokument o pokopih v samostanu in samostanski cerkvi sv. Klare. V tako imenovani knjigi mrtvih "ex libris Mortuorum " so vpisani vsi pokopi od leta 1616 do leta 1782.59 Zapisovalec med gradivom ni našel starejših podatkov o pokopih v samostanskem kompleksu sv. Klare. 55 56 57 58 59 polkrožni prezbiteri] prekril ta prostor. Pokopavanje se je preneslo v zidane grobnice znotraj cerkve, od katerih so bile nekatere tudi poslikane. V njih je bilo pokopanih večje število pokojnikov različne starosti in spolov. Na kostnih in zobnih ostankih so bili vidni mnogi bolezenski znaki, razna poklicna obolenja in načini prehrane, v čemer se kaže socialna razslojenost. Prekritje pokojnikov z apnom v eni izmed grobnic kaže tudi na umiranje zaradi kužnih bolezni. Med drobnimi najdbami prevladujejo kovinski deli nošnje in osebnega okrasja ter bronaste svetinje. Ukinitev samostana leta 1806 je pomenila tudi prenehanje pokopavanja na tem mestu" (Cunja, Zupančič, Otok in celina, str. 38-39). O pokopavanju v samostanu sv. Klare primerjaj tudi Radovan Cunja, Poselitvena dinamika in spremembe funkcije nekaterih mestnih predelov. Za čas 2. in 3. stoletja je bilo značilno pokopavanje v samem segmentu naselbine. Zlasti otroke so pokopavali znotraj bivalnega prostora, npr. pri stopnišču ali pod stopnicami (ustni vir, pogovor z arheologinjo Darjo Grosman, Oddelek za arheologijo FF v Ljubljani). Sodi v čas pred gotsko cerkvijo. Tlak je bil naknadno predrt. Značilen je bil specifičen način pokopavanja (deloma odprta plošča, skozi katero so v grobnico polagali trupla pokojnikov; ko je truplo strohnelo, so osteološki ostanki padli na starejše okostje). Osrednji dve grobnici sta imeli freske (rdeči križi na beli podlagi). Zaradi kopanja buldožerja v cerkvi konec aprila leta 1989 so bili stranski grobovi delno uničeni, centralni pa so bili lepo ohranjeni (ustni vir: pogovor z arheologinjo Darjo Grosman, Oddelek za arheologijo FF v Ljubljani). ŠAK, KA, a.e. 153. Izpisani so tako pokopi redovnic kot tudi laikov. 129 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Vpisi pokopanih sester v samostanu sv. Klare. (ŠAK, KA, a.e. 153, str. 2) Pokopavanje redovnic V prvem delu t.i. knjige mrtvih so, po sicer ne povsem natančnem kronološkem vrstnem redu, vpisana imena pokopanih redovnic, tako kornih sester, konvers kot tudi gojenk Kronist je zabeležil datum pokopa (včasih tudi datum smrti), redovno ime (včasih tudi krstno ime in priimek) pokojnice, posebej je označil konverse in gojenke, pri nekaterih so zapisana leta starosti, včasih pa tudi vzrok smrti in ime duhovnika (lahko tudi le naziv), ki je posamezni redovnici dal svete zakramente ali jo pokopal. Pri večini pokojnic je zabeležil tudi kraj pokopa. 130 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Tabela 1: Seznam pokopanih sester v samostanskem kompleksu sv. Klare v Kopru v obdobju med letoma 1616 do 1782.60 Pokopana 14. 1. 1617 25. 2. 1617 16. 5. 1617 23. 9. 1619 10. 2. 1621 26. 4. 1621 22. 11. 1622 24. 1. 1624 9. 7. 162463 27. 1. 163364 13. 2. 1634 27. 9. 1642 16. 3. 1644 16. 7. 1644 15. 5. 1648 19. 11. 1649 24. 9. 165065 26. 9. 1650 29. 10. 1650 7. L2. 1662 23. 3. 1665 2. 1. 1667 14. 5. 1672 12. 9. 1661 12. 3. 1661 30. 11. 1658 12. 4. 1662 4. 5. 1661 4. 5. 1657 22. 2. 1670 29. 12. 1667 12. 10. 1658 13. 6. 1665 16. 9. 1663 21. 5. 1679 ?6 . 1677 22. 9. 1679 15. 3. 1675 ?. 8. 1686 28. 5. 1694 10. 7. 1701 13. 1. 1709 27. 5. 1709 3. L. 1715 Ime in priimek pokojnice61 Starost Giustina Caceria, iz Kopra ?62 Altimilia de Pers, iz Furlanije ? Maria, kon versa Luccietta Teoffanio ? ? Angela d'Elio oz. Petronio 90 Isabella Petronio (starejša) 70 Cattarina, hčerka Alviseja del Bella ? ? Versena ? Strasolda Lucietta Sereni ? 26 Lucia Paolazzi Elena Brutti 60 50 Madaluzza Chiara Manzulla 90 90 Geronima Clisterna 70 57 Ortensia Gravise, opatin/a 55 Andriana Vergerio 60 Malipiera Anzola Morosini 90 76 Anna Maria Albanese Camilla 60 52 Domicilia Stroiana Giuliana Manzini 85 30 Giustina Mazzucchi Livia Coloreda 90 90 Laura Valdera Maria Furigona 80 60 Ottavia Cantamesse ? Angela Maria della Stella 40 Virginia Longo Zanetta del Bello 80 20 Zoia Tacco Maria Margaritta 70 33 Clelia Fina Franceschina Verzi 79 100 Marta iz Pirana, kon versa 24 Maria Celeste 24 Paula Maria Fina Maria Chiara Grisona ? 26 Maria Lodovica Coronini 44 Maria Serafina Bacchina 46 Teresa Gavardo Rosa Morosini 62 60 Vzrok smrti in kdo je pokopal umrla od starosti______________________ umrla od vročice umrla od starosti ? dolgo nepokretna 26 spovedal jo je Giuseppe Partelli obhajal jo je dekan zakramente ji je dal dekan obhajal jo je dekan_______ zakramente ji je dal njen spovednik Giusti zakramente ji je dal vikar_______________ zakramente ji je dal vikar Giusti__________ zakramente ji je dal njen spovednik______ zakramente ji je dal vikar Giusti zakramente ji je dal vikar Giusti zakramente ji je dal vikar Giusti 90 zakramente ji je dal vikar zakramente ji je dal vikar Giusti____________ ? nepokretna; s svetim oljem jo je mazili! dekan 40 zakramente ji je dal vikar zakramente ji je dal dekan_________________ nepokretna zaradi j etike, zakramente ji je dal vikar___________________________________ mrtva padla na tla66______________________ zakramente ji je dal vikar zakramente ji je dal njen spovednik zakramente ji je dal pater Bonacorso iz samostana sv. Frančiška 60 61 62 63 64 65 66 Podatki so izpisani iz ŠAK, KA, a.e. 153. Včasih je kronist namesto krstnega imena zapisal redovno ime pokojnice. Kronist ni zabeležil podatka o starosti sestre ob njeni smrti. Sestra je umrla 9. julija, pokopali pa so jo naslednj i dan. Pri vpisu je kronist kot datum pokopa zabeležil 26. januar. V dokumentu piše letnica 1750, vendar se zdi, da se je pisar zmotil. Iz drugih arhivskih virov je razvidno, da je sestra Ortensia Gravisi, Nicolajeva hčerka, z dotalno pogodbo 27. maja 1624 prinesla v samostan 400 dukatov (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 146). Zdi se malo verjetno, da bi lahko živela do leta 1750. Najbrž jo je zadela kap. 131 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 16. 2. 1715 6. 8. 1717 11. 12. 1717 5. 1. 1719 16. 3. 171967 7. 9. 1719 27. 8. 1723 17. 3. 1724 31. 5. 1724 30. 10. 1725 7. 10. 1728 23. 4. 1729 29. 12. 1729 20. 3. 1731 30. 9. 1733 29. 3. 1737 10. 1. 1738 1. 7. 1738 5. 5. 1739 26. 11. 1739 22. 7. 1740 17. 1. 1744 24. 4. 1744 2. 5. 1745 23. 2. 1746 15. 11. 1746 25. 1. 1747 17. 3. 1748 29. 3. 1749 28. 4. 1753 9. 2. 1755 9. 5. 1756 25. 5. 1758 6. 3. 1759 12. 11. 1759 15. 12. 1761 14. 4. 1762 14. 4. 1762 17. 12. 1763 13. 1. 1768 17. 4. 1771 10. 8. 1772 4. i. 1774 6. < 1. 1776 4. 4. 1779 8. 4. 1779 22. 4. 1779 26. 9. 1780 11. 8. 1781 12. 2. 1782 Barbara de Grazia 50 Maria Teresa Tacco 56 Maria Gabriela Moazzo 50 Anna Giulia Tiepolo 82 Maria Felice Pollesini 70 Ortensia, hči markiza Giuseppeja Gravisija 73 Teresa Francesca Strasolda 25 Maria Catarina Morosini 75 Maria Agostina Morosini, Lugrezijeva hči Maria Anzola Tarsia 29 ? Anna Maria Contesini Maria Antonia 80 74 Maria Felice Morosini 74 Maria Costanza Morelli 26 Paola Maria Fini 63 Maria Cattarina di Gesu Lugnana 26 Cattarina, kon versa 80 Lugrezia, hčerka Marc Antonija Bianconia, gojenka ? Bonaventura, konversa 68 Anna Teresa de Fini, vikarka 76 Maria Giovanna Corte 23 Maria Elisabetta Lugnan 78 Maria Serafina Celeste Pollesini 22 Maria Anna Stardeniz 77 Maria Maddalena Tacco 91 Maria Agostina Gavardo 78 Elena della Croce del Bello 65 Maria Giulia Fini iz Trsta 82 Maria della Croce Manzini 50 Maria Teresa Serafina Marenzi 55 Anna Maria Terzi Maria Chiara 75 8I Maria Costanza Borisi Maria Madalena Fini 36 73 Alba Maria Celeste del Bello 79 Chiara Grisoni 92 Maria Laura Borisi 34 Maria Candida Bianconi 58 Maria Angela Lugnana 56 Cattarina Gavardo 87 Maria Francesca Serafina Gravisi 78 Maria Fonda, konversa 67 Maria Domenica Corte 71 Margarita Abrica, konversa 81 Maria Crocefissa Theis 46 Marianna Antonia di Gesu Brugnoli 68 Lucia Romana, konversa 75 Elena Costanza Morelli 42 Maria Cecilia Carli 57 Maria Gioseffa Gagioncelli 84 zakramente ji je dal njen spovednik 22 dekan Vicenzo Tos, kaplan_________ Vicenzo Tos______________ dekan in kanonik Cernivani dekan Vicenzo Tos________ dekan Vicenzo Tos zakramente ji je dal njen spovednik zakramente ji je dal njen spovednik 67 Umrla je 15. marca. 132 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Po podatkih iz knjige mrtvih je bilo v samostanskem kompleksu v obdobju od leta 1616 do leta 1782 pokopanih 94 redovnic, od tega je bilo 7 konvers in ena gojenka. Vse ostale so bile očitno korne sestre (torej 88), med katerimi je pri eni zabeleženo, da je bila opatinja, pri drugi pa, da je bila vikarka.68 86 ? korne sestre D konverse ¦ gojenke Graf 1: Delež kornih sester, konvers in gojenk med pokopanimi sestrami v samostanu sv. Klare v obdobju 1616 in 1782 Žal niso pri vseh umrlih sestrah zabeležena leta starosti in vzrok smrti, vendar je iz danih podatkov vendarle zanimivo primerjati njihovo starost. Manjkajo podatki za gojenko, eno konverso in devet kornih sester. Najmlajša redovnica, pri kateri je zabeležena starost, je bila ob smrti stara 20 let, najstarejša pa 100 let. V starosti od 20 do 29 let jih je umrlo 11, v starosti od 30 do 39 let 4, v starosti od 40 do 49 let 5, v starosti od 50 do 59 let 12, v starosti od 60 do 69 let 11, v starosti od 70 do 79 let 20, v starosti od 80 do 89 let pa 11. V starosti nad 90 let je umrlo 9 redovnic. 20 -29 let 30-39 let 40-49 let 50-59 let 60-69 let 70-79 let 80-89 let 90-99 let nad 100 le Graf 2: Starost redovnic ob smrti v samostanu sv. Klare v obdobju 1616 in 1782 Pokopavanje laikov Poleg redovnic so v 18. stoletju v samostansko cerkev sv. Klare pokopali tudi šest laikov in sicer tri otroke v starosti do dveh let, enega moškega in dve ženski. Prvi pokop laika so opravili 4. decembra 1771. Pokopali so 30-letnega grofa Alme-rica, sina Verza Verzija, ki je umrl po hudi bolezni. Naslednji trije pokopi so bili nato leta 1777. Petdesetletno Bianco Grattaroli so pokopali 29. marca, dveletnega Antonija, sina Alessandra Gavarda, 6. septembra ter šestinšestdesetletno Francesco, rojeno Gavardo, ženo grofa Sebastiana Carlija, 23. septembra 1777. Po en pokop je bil tudi v naslednjih dveh letih. Giovannija Andreja, sina grofa Carla Finija (enega izmed dvojčkov), so pokopali 3. junija 1778, 28. marca 1779 pa še njegovega bra-ta,6^ enoletnega Orazija Francesca.70 Po arhivskih podatkih je bilo v letih 1616 -1782 v samostanskem kompleksu sv. Klare v Kopru pokopanih 100 ljudi. Tu je bil, kot je zabeležil kronist, pokopan tudi reverendo Albis (njegov pokop žal ni datiran). Če upoštevamo tudi ta podatek, je bil v tem obdobju na področju celotnega samostanskega kompleksa skupno pokopan 101 pokojnik. 100 80 60 40 20 0 94 6 1 redovnice laiki duhovnik Graf 3: Število pokopov v samostanu sv. Klare v obdobju 1616 in 1782 Za šest laikov vemo, da so bili pokopani v cerkvi sv. Klare, pri redovnicah pa mesto pokopa največkrat ni povsem natančno določeno. Navadno je kronist zapisal, da so pokojnico pokopali v "njenem samostanu".71 Pri petih sestrah je kot mesto pokopa napisana cerkev sv. Klare,72 očitno pa so sestre pokopavali tudi znotraj same klav- zure 73 " Očitno je, da sta umrla oba dvojčka. 70 ŠAK, KA, a.e. 153. 71 (ŠAK, KA, 68 Namestn.aopatrnjeo.rroma predstojnice samostan, 72 73 ... sepolta nel sudetto suo Monastero. 153). ... sepolta nella sua Chiesa...; tudi ...sepolta nella Chiesa di detto Monastero... (ŠAK, KA, a.e 153). ... sepolta nel Claustro d'esso Monastero ...; tudi sepolta nella sua Clausura ... (SAK, KA, a.e 153). 1 7 25 20 15 10 5 133 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Ko bodo objavljeni rezultati arheoloških izkopavanj iz leta 1989, bo gotovo zanimiva primerjava med ugotovitvami arheologov (morda tudi antropologov) ter pisnimi podatki o številu pokopov v samostanski cerkvi. Starost pokopanih sester ob podpisu dotalne pogodbe Že pred preobleko so sestre določen čas živele v samostanu. Ker za obravnavano obdobje v pregledanem gradivu ni bilo najdenih natančnih podatkov niti o dolžini noviciata, niti o času, ki so ga sestre preživele v samostanu kot gojenke, so bili uporabljeni podatki iz začetka 19. stoletja.74 Po teh podatkih so sestre med slovesnostjo preobleke in prve zaobljube preživele v samostanu eno leto. V literaturi in objavljenih virih pa so opisana redovna pravila za nekatere druge klariške samostane na Slovenskem.75 Ker so bili sklepi triden-tinskega koncila obvezujoči za vse samostane, prav gotovo tudi novinke v koprskem samostanu niso mogle narediti prve zaobljube pred dopolnjenim 16. letom starosti. Med arhivskim gradivom so ohranjeni prepisi dotalnih pogodb, ki so jih družine sklenile v imenu posamezne sestre s samostanom sv. Klare. Zdi se, da so pogodbo navadno podpisali v času, ko so sestre naredile preobleko,76 preden so naredile slovesno zaobljubo in postale korne sestre, pa so svojo lastnino (doto) morale izročiti opatinji.77 S pomočjo teh pogodb in podatkov o življenjski dobi posamezne sestre lahko za posamezno sestro ugotovimo starost ob preobleki in čas, ki ga je kot sestra preživela v samostanu. Za nekatere v knjigi pokopov vpisane sestre ni mogoče ugotoviti njihove starosti ob vstopu v 74 75 76 77 Ob razpustitvi samostana sv. Klare leta 1806 so zabeležili tudi podatke o vseh v samostanu živečih sestrah. Pri vsaki sestri sta poleg rojstnega datuma in let starosti zabeležena tudi datuma preobleke in slovesne zaobljube (očitno gre za čas noviciata). Navadno je med eno in drugo slovesnostjo minilo eno leto (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1469). Žal ni podatkov o času, ki so ga sestre preživele v samostanu kot gojenke. Redovna pravila klaris v mekinjskem in škofjeloškem samostanu so podrobno opisana v: Hančič, Konstitucije klaris v Mekinjah in Skofji Loki. Nekaj osnovnih pravil: čas, ki ga mora dekle, ki želi vstopiti v klariški red, preživeti v samostanu pred redovno preobleko, je najmanj pol leta. V izjemnih primerih se ta doba lahko skrajša na štiri mesece, lahko pa traja tudi dlje. Po sklepu tridentinskega koncila v noben samostanski red ni smela biti sprejeta oseba, preden ne dopolni 16. leta starosti, torej tudi preobleke kandidatke niso smeli opraviti pred njenim 15. letom starosti. Pred opravljeno zaobljubo je bilo potrebno samostanu izročiti doto bodoče redovnice (Hančič, Konstitucije klaris v Mekinjah in Skofji Loki, str. 91-101). ... Malipiera Malipiero vesti l'abito, e porto in dotte ... (PAK, KP, IX. skupina, a.e. 1357, str. 140). PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1344, str. 310-311. samostan (kronist ob smrti ni vpisal njihove starosti) ali pa je zaradi podobnih redovnih imen in marsikje nenatančno izpisanih krstnih imen posamezne sestre nemogoče ugotoviti starost ob podpisu dotalne pogodbe. Prav tako teh podatkov ni mogoče ugotoviti za sedem konvers, saj te ob vstopu v samostan niso prinesle dote, in niti ne za gojenko. Od 86 pokopanih kornih sester je možno relativno natančno ugotoviti podatke le za 63 sester oziroma za 73,2% vseh, v knjigi mrtvih vpisanih sester. Čeprav za dobro četrtino sester ni možno ugotoviti starosti ob podpisu dotalne pogodbe, se da vendarle potegniti neke zaključke o povprečni starosti, pri kateri so dekleta odhajala v samostan. Ob podpisu dotalne pogodbe jih je bilo kar 54 oziroma 85,7% starih med 15 in 26 leti, kar 60 ali 95,2% pa je bilo starejših od 15 let. Dekleta so torej najpogosteje odhajala v samostan med 15. in 25. letom starosti.78 Zanimivo je pogledati tudi čas, ki so ga sestre preživele v samostanu.79 Odvisen je od dolžine njihovega življenja in je povezan z njihovim zdravjem oziroma povprečno življenjsko dobo, ki se je nedvomno zrcalila tudi skozi to, sicer specifično skupino prebivalstva. Opaziti je, da so nekatere sestre umrle že zelo zgodaj po prihodu v samostan (verjetno zaradi bolezni). Povsem možno je, da so nekatere izmed sester bolehale že pred prihodom v samostan, čeprav po redovnih pravilih neozdravljivo bolno dekle ni moglo biti sprejeto v samostan.80 Pri njihovem morebitnem slabem zdravstvenem stanju pa jim klavzura in relativno majhni, slabo ogrevani prostori prav gotovo niso koristili. Kar osem jih je bilo v samostanu manj kot osem let, pet pa med desetimi in dvanajstimi leti. Osem sester je v samostanu preživelo od 21 do 26 let, sedem med 32 in 40 let, osem med 41 in 49 let, deset med 51 in 60 leti, sedem pa med 61 in 63 leti. Dve sta preživeli v samostanu 66 let (in sicer Anna Giulia Tiepolo, med letoma 1653 in 1719, ter Cattarina Gavardo, med letoma 1702 in 1768), Maria Maddalena del Tacco je bila v samostanu kar 73 let (med letoma 1673 in 1746), Francescina Verzi pa celo 79 let (med letoma 1592 in 1677). Zanimivo bi bilo poznati tudi vzroke nepokretnosti pri nekaterih sestrah. 78 79 80 Zdi se, da so dekleta najpogosteje odhajala v samostan v dobi, ko bi bila sicer godna za možitev. Ob poroki (oziroma ob odhodu v samostan) so dekleta odšla iz družine in se praviloma preselila na možev dom (ali v samostan) in s tem "znižala družinske stroške". Upoštevan je čas od podpisa dotalne pogodbe pa do njihove smrti, ker natančnih podatkov o času njihovega življenja v samostanu kot postulatke (pripravnice) ali gojenke, ni na voljo. Hančič, Konstitucije klaris v Mekinjah in Skofji Loki, str. 94. 134 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Tabela 2: Seznam sester, za katere je mogoče ugotoviti starost ob podpisu dotarne pogodbe81 (navedeni so podatki o starosti sester ob podpisu pogodbe in višina dote v dukatih). Ime in priimek Redovno ime Ime očeta Bianca Sereni Ortensia Gravisi Lucietta ? Giovanni Nicolo Anzola Morosini Cattarina Albanese ? Andriano Anna Maria Nicolo Zuanella Manzini Giustina Mazzucchi Giuliana ? Giulio Cesare Giammaria Laura Valderra Margaritta della Stella ? Ottaviano Angela Maria Zuanne Barbara del Bello Zoia del Tacco Zanetta ? Vincenzo Vincenzo Clelia Fini Francesca Verzi ? Giacomo Franceschina Verzo Orsetta Righi Isabella Grisoni Maria Celeste Maria Chiara Carlo Santo Chiara Coronini82 Francesca Bacchina83 Maria Lodovica Maria Serafina Lodovico Zorzi Paula Gavardo Lodovica de Grazia Teresa Barbara Maria Allessio Giuseppe Livia del Tacco Bianca Cattarina Moazzo Maria Teresa Maria Gabriella Carlo Anzolo Annetta Tiepolo Felice Polesini Anna Giulia Felice84 Domenico Benedetto Elena Gravisi Smaralda Strassolda Ortensia Teresa Francesca Giuseppe Francesco Giulia Morosini Perina Rosa Morosini Maria Cattarina Maria Agostina Agostin Lugrezio Anna Contesini Angiola Morosini Anna Maria Maria Felice Giuseppe Agostino Marianna Morelli Maria Costanza della Croce Paula Maria Francesco Isabella Fini Orazio Maria Lugnana Laura Antonia Corte Maria Cattarina di Gesu Andrea Maria Giovanna Gasparo Emilia Lugnana Elisabetta Pollesini Maria Elisabetta Maria Serafina85 Giulio Sereno Tadea Stardeniz86 Cattarina del Tacco Maria Anna Maria Maddalena Antonio Vitto Andrea Franceschina Gavardo Elena del Bello Maria Agostina Elena della Croce Antonio Ottavio Teresa Fini iz Trsta Andrianna Manzini Maria Giulia Maria della Croce Giulio Bartolomeo Nicolo Cattarina Marenzi Teresa Terzi Maria Teresa Serafina Anna Maria Carlo Ottavio Tarsia Borisi Paula Fini Maria Costanza Maria Maddalena della Croce Nicol Orazio Giulia del Bello Chiara Grisoni Alba Maria Celeste Chiara Maria Ottavio Santo Dotalna pogodba 18. 12. 1623 27. 5. 1624 7. 8. 1607 20. 4. 1641 9. 2. 1654 13. 5. 1601 13. 5. 1601 20. 7. 1647 24. 1. 1654 30. 3. 1617 24. 10. 1621 15. 2. 1592 31. 1. 1668 29. 11. 1683 3. 9. 1678 15. 2. 1683 23. 9. 1667 3. 9. 1678 1. 8. 1676 16. 9. 1677 14. 7. 1653 31. 5. 1673 19. 12. 1671 17. 9. 1719 14. 2. 1675 25. 10. 1711 27. 6. 1667 24. 10. 1671 4. 5. 1725 18. 2. 1694 27. 5. 1735 23. 10 1735 16. 6. 1693 4. 2. 1740 22. 4. 1684 31. 5. 1673 14. 10 1696 29. 10 1702 19. 3. 1685 12. 1. 1726 11. 6. 1719 25. 1. 1699 24. 1. 1746 26. 2. 1696 16. 1. 1700 24. 4. 1700 Starost Dota 16 400 29 400 21 300 36 400 23 600 30 200 19 200 17 500 16 500 22 300 21 400 25 200 17 500 15 400 21 600 20 600 20 400 13 600 15 400 10 400 16 500 24 600 25 400 21 600 26 400 16 400 19 400 16 400 20 600 24 400 24 400 18 400 17 400 18 400 16 600 18 400 24 400 20 400 19 800 27 400 21 600 19 600 24 400 10 400 20 400 31 400 81 82 83 84 85 Seznam je nastal na osnovi primerjave podatkov iz ŠAK, KA, a.e. 153 in PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357. Tudi Coronina (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 208). Tudi Bocchina (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 212). Tudi Maria Felice (ŠAK, KA, a.e. 153). Tudi Maria Serafina Celeste (ŠAK, KA, a.e. 153). Tudi Studeniz (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 212). 135 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Giulia Borisi Maria Bianconi Zoia Lugnana Rosa Felice Gavardo Agnesina Gravisi Ottavia Maria Cesarea Corte Francesca Theis87 Maria Anna Bragnolli Teresa Morelli Bradamante Carli Anna Gaioncelli88 Fantina Vergerlo Clisterna Sbrojovacca Bianca Sereni_______ Lucia Furegona______ Clelia Morosini Teresa de Fin_______ Lucrezia Barbabianca Maria Laura Nicolo Candida Antonio Maria Angela Cattarina dell Croce Andrea Olimpo Maria Francesca Serafina Francesco Maria Rosa Andrea Maria Crocefissa Mariaanna Antonia di Gesu Nicolo Paulo Elena Costanza Maria Cecilia Pietro Rinaldo Maria Gioseffa di Gesu Francesco Andriana Giovanni ? Giambattista Lucietta Giovanni Maria Rosa Maria Marco Giovanni Maria Giulia Maria Chiara p^---- 23. 8. 1751 15. 7. 1725 14. 1. 1725 19. 2. 1702 24. 11. 1716 22. 7. 1731 11. 9. 1756 21. 10 1730 15 5. 1759 24. 2. 1749 25 6. 1720 7. 8. 1606 30. 10 1608 18. 12 1623 25 2. 1626 23. 5. 1672 19. 5. 1685 14. 10. 1694 23 600 21 600 18 400 21 400 23 400 28 400 23 400 19 600 21 600 25 400 22 600 16 300 16 400 16 400 25 500 17 400 22 800 19 400 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 4,5 3,5 2,5 1,5 0,5 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let let Graf 4: Starost sester ob dotalni pogodbi 2 5 8 11 14 17 20 23 26 29 32 35 38 41 44 47 50 53 56 59 62 65 68 71 74 77 let Graf 5: Število let, ki so jih sestre preživele v samostanu sv. Klare 87 Tudi Theyls (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 235). 88 Tudi Gajanzella (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 228). 0 4 3 2 0 136 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Življenje v samostanu in prednice V koprskem samostanu so redovnice živele po Vodilu papeža Urbana IV., ki je leta 1263 izdal dopolnjeno in popravljeno Inocentovo Vodilo?® V samostan so vstopala predvsem dekleta iz premožnejših koprskih družin in okolice. Ker je bila za klarise značilna stroga klavzura, vemo pravzaprav zelo malo o njihovem življenju. Delile so se na korne sestre s slovesno zaobljubo in konverse, sestre laikinje brez zaobljube. Posebno skrb so korne sestre posvečale molitvi brevirja (dnevno po devet, deset ur) in kontemplaciji. Konverse, ki niso bile vezane na kor, ampak so molile brevir v oče-naših, so preostali čas porabile za drugo delo. Ker so s svojim delom prispevale k delovanju in obstoju samostana, ni bilo potrebno, da bi v samostan prinesle doto. Klarise so se ukvarjale tudi z vzgojo predvsem plemiških deklet, saj so bila nekatera dekleta gojenke samostana še preden so postale redovnice. Starši so samostanu za vzdrževanje go-jenk letno plačevali po 40 dukatov.90 Bile so ločene od kornih sester in novink (za gojenke je bil v samostanu poseben prostor), starši pa so morali šolnino plačevati vnaprej za naslednji semester. O njihovem vstopu v samostan (klavzuro) je odločal celoten kapitelj. Tako kot redovnice so morale upoštevati pravila klavzure in govorilnice, oblečene pa so bile v volnene obleke črne, temne ali bele barve. Zdi se, da je bilo vnaprej dogovorjeno, koliko let bo gojenka ostala v samostanu.91 Včasih so morale sestre, verjetno zaradi posebnih okoliščin, odločati o majnih deklicah kot kandidatkah za gojenko samostana. Tako so 16. januarja 1772 s posebnim dovoljenjem apostolskega nuncija iz Benetk sestre na kapitju zaradi dekličine starosti odločale o vstopu nove gojenke Elisabete Marie Anne, hčerke Alesandra Pellerinija iz Trsta, ki je bila stara komaj štiri leta in pol. Z 11 glasovi za in 10 proti je bila deklica sprejeta v samostan. Njen vstop je 8. marca potrdil tudi koprski škof Carlo Camuccio.92 91 Klarise, ki so živele po Urbanovem Vodilu, imenujemo urbanke. Beneški dož Dominicus Contareno je 20. aprila 16 73 poslal koprskemu podestatu in kapitanu Laurentiusu Donatu dukal o dotah in vzdrževalninah za gojenke v samostanu sv. Blaža in sv. Klare (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 200). Na osnovi prošnje za sprejem v samostan so redovnice na kapitlju dne 4. junija 1771 s 13 glasovi za in 8 proti odločile o sprejemu 14-letne Marie Terese, hčerke Davida Galla iz Trsta. O sprejetju v samostan so jo obvestili 15. junija. V samostanu naj bi kot gojenka ostala največ do njenega 25 leta starosti (seveda pa bo, če bo tako želela, lahko postala redovnica; ŠAK, KA, a.e. 80). 92 ŠAK, KA, a.e. 80. Koprski škof je bil od leta 1756 do leta 1776. Po končanem 20-letnem obdobju se je odpovedal škofovanju in se umaknil v Rim. Imenovan je bil za nadškofa v Tarsusu in nato patriarha v Antiohiji. Umrl Življenje v samostanu je bilo organizirano po vnaprej določenih pravilih. Stiki z zunanjim svetom so bili omejeni. Redovnicam in gojenkam je bilo le po pridobitvi posebnega dovoljenja dovoljeno v posebni govorilnici (parlatorio) ob prisotnosti vsaj ene poslušalke (ascoltatrice) ali od nje določene druge redovnice govoriti s svojci in drugimi znanci. Navadno so dobile dovoljenje za pogovor trikrat zapovrstjo,93 v izjemnih primerih pa štirikrat.94 Zunanjim obiskovalcem ni bil dovoljen vstop v klavzuro, vendar so smeli posamezniki v izjemnih primerih in po pridobitvi posebnega dovoljenja vstopiti tudi tja.95 Dovolilnica za pogovor s sestrami v samostanu sv. Klare. (SAK, KA, a.e. 80, str. 4a) je v Vatikanu leta 1789, kjer je tudi pokopan (Luglio, L'antico vescovado, str. 220-226). 12. junija 1771 so dobile dovoljenje za pogovor s patrom Dionisiem de Caprile Anna Maria in njena rodna sestra Teresa Gioseffa Toman ter konversa Benedetta Jan-covich (ŠAK, KA, a.e. 80). Konversa Francesca Scher je, ker je minilo že več kot eno leto, ko je dobila podobno dovoljenje, dobila 21. avgusta 1771 dovoljenje za štirikratni pogor s svojim stricem, sicer minoritom patrom Giuseppom Cerni-uaniem. Prav takšno dovoljenje je 21. februarja 1772 dobil tudi pater Francesco Vecelli, minorit, za pogovor z rodno sestro Marijo Felice Vecelli (SAK, KA, a.e. 80). 95 Tako so 8. julija 1771 vstop v klavzuro dovolili Ale-sandru Cernivaniju (redovnici naj bi izdrl zob), 28. julija pa je zaradi odsotnosti mestnega kirurga Niccolaja Ba-seja dovoljenje dobil njegov sin Basijo (gojenki naj bi puščal kri). Enako dovoljenje je dobil tudi 21. in 31. oktobra. Prav tako so v klavzuro lahko vstopili tudi delavci. Antonio Filippini je dovoljenje dobil 19. julija 1771 (pomagal naj bi očetu zidarju Zuanneju pri popravilu nekaterih celic v klavzuri) in ponovno 9. marca 1772 (z očetom naj bi popravila peč in opravila nekatera druga dela), Gasparo Albertini 28. avgusta in ponovno 17. septembra (za popravilo sodov v kleti), Anzola Strada in Antonija Purina 7. novembra (za izpraznitev gnojnične jame), Biasio Apollonio 2. januarja 1772 (za zakol prašičev; dovoljenje je veljalo za trikratni vstop v prihodnjih dveh mesecih), Mattia d'Alessi pa 11. maja 1772 (da znosi moko, ki jo je pripeljal iz mlina, ŠAK, KA. a.e. 80). 137 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Predstojnica samostana je bila opatinja, njena namestnica pa vikarka. Opatinje so bile voljene za dobo treh let. Pred volitvami nove opatinje je morala prejšnja izročiti redovna pravila, pečat in ključe klavzure. Zanimiv je opis volitev nove opatinje leta 1772. Na volitvah so bili prisotni generalni vikar koprskega škofa in kanoniki. Opatinjo so na tajnih volitvah volile vse prisotne redovnice; nepokretna Marianna Antonia Brignolli je volila v svoji celici. Po preštetju glasov v volilni skrinjici so razglasili novo opatinjo, ki je nato po tradiciji sprejela redovna pravila, pečat in ključe klavzure.96 Zapis o volitvah opatinje leta 1772. (ŠAK, KA, a.e. 80, str. 39) Med pregledanimi dokumenti žal ni zaslediti seznamov opatinj oziroma podatkov o imenovanju. Seznam, sicer nepopoln, pa je mogoče sestaviti s pomočjo njihovih omemb v kupoprodajnih, dotalnih in drugih pogodbah.97 V dokumentih je tako kot prva omenjena opa- tinja Nida98 (leta 1304). Naslednji omenjeni opa-tinji sta Diana (1321 in 1322) in Agneta (tudi Agata 1323, 1329, 1334 in 31. julija 1341 ter 1359), nato pa po vrsti Clara (1351, 1353), Isabella (1356), Con-stantina (1394), Melde (1408, 1416), Lucija (1458 in 1463), Nicolosa iz Trevisa (1467), Clara Azo" (1497, 1507), Franceschina de Gavardo (1511, 1513, 1514, 1518, 1520, 1521 in 1524), Malgarita de Pampo (1546), Barbara de Candidis100 (1552, 1553), Lodovica de Petrusio (1561), Ellena de Joanne (1564), Adriana a Curia (1566, 1569), Margarita (1571), Ellena Soardi (1575, 1576), Clara iz Pirana (1573 in 1582, 1583, 1583), Lodovica (1578, 1579), Hortensia Frangipani (1584, 1593, 1594, 1595, 1596 in 1598), Andriana (1558, 1579), Almerigotta Gravisi (1586, 1588), Angela Bonzanina (1591, 1592), Anzola Ba-ronzina101 (1599, 1600, 1601, 1602), Camilla Stra-solda (1603, 1604), Margherita Baseio102 (aprii 1604, 1607 in ponovno november 1620 in 1621), Lucietta del Bello103 (julij 1608 in ponovno 1619 in 1620), Cornelia Strasolda (oktober 1608), Veronica Verzi (1617), Giulia, sestra Elena Strasolda, ki se je zaobljubila leta 1602 (1624, 1626, 1632, 1633, 1634, 1644 in 1646 in marec 1651), Virginia Longo (1629 in ponovno 1641, 1655, 1656, 1657), Dea del Bello (1626, 1635, 1636), Hortensia Gravise (1642, 1647, 1648, 1649 in 1650), Elisabetta, sestra Domicilia de Sbroiovacca, ki se je zaobljubila leta 1604 (1651, 1652, 1653, 1654, 1658, 1659, 1660, 1662, september 1663), Clelia Fina (november 1663, 1664 ter 1665 in 1666), Laura Attimis (tudi Attemis, 1666, 1667, 1668, 1670, 1672, 1673, 1674, 1675, 1679 in 1680), Angelica Gravisi (1676, 1677, 1678, 1681), Anna Francesca de Terzi (1682, 1683, 1684, 1685, 1686, 1687, 1688 in 1719), Agnese Fini (1704 in 1706), Maddalena del Tacco (1706 in 1728), Anna Teresa de Fini (1715), Maria Antonia Borisi (1721), Maria Celeste del Bello (1740), Anna, sestra Maria Gioseffa Gaionzelli, ki se je zaobljubila 1720 (1760 in ponovno 1772),104 Marianna, sestra Maria Costanza Morelli, ki se je zaobljubila 1725 (1763), Maria di Gesu Celeste Almerigotti (do septembra 1772)105 in Maria di Gesu Gravisi (1778).106 Anna, 98 99 100 101 Njeno ime se pojavlja tudi v dokumentu iz leta 1299 (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, dok. 5, str. 35). Glede na to, da je napisana kot prva izmed redovnic koprskega samostana, je bila morda že tedaj opatinja. Tudi Clara de Azoni. Že leta 1470 in 1477 je v d oku-mentih omenjena kot vikarka, namestnica opatinje. Kljub temu, da se pri opatinji Barbari v štirih različnih dokumentih pojavlja priimek Landis, de Landi, Camilli in de Candidis, se zdi, da gre za isto osebo (PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1344, str. 13-16). Morda ista oseba kot prejšnja, vendar je zaradi različnih zapisovalcev priimek različno zapisan. 96 SAK, KA, a.e. 80. Podatki, na osnovi katerih je narejen seznam, so izpisani iz PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1342, 1343, 1344 in 1357. 109 V dokumentu iz leta 1617 je omenejna kot vikarka. 103 Tudi Lucietta de Belli. 104 ŠAK, KA, a.e. 80. 105 ŠAK, KA, a.e. 80. 106 ŠAK, KA, a.e. 387. 138 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 sestra Maria Regina Verzi (zaobljuba 1749), je postala opatinja 9. avgusta 1799, leta 1806 pa je v dokumentih kot zadnja opatinja imenovana Marianna, sestra Cecilia Gravisi. O načinu izbora opatinj največ izvemo iz zapleta ob volitvah 10. julija 1706. Poleg škofa, generalnega vikarja del Bella, dekana Gravisseja in kanonika del Tacca je na volitvah sodelovalo 37 redovnic. Sestra Anna Francesca de Terzi je dobila 13 glasov, Teresa Fini 17, Maddalena del Tacco 5 in po en glas dve drugi redovnici. Ker ni nobena dobila večine glasov, so glasovanje ponovili. Izid glasovanja je bil skoraj enak, le sestra Maddalena je dobila en glas manj (očitno ena sestra ni glasovala). Glasovali so še tretjič. Obe sestri (z največ glasovi) sta dobili po 16 glasov, Maddalena del Tacco 4, ena sestra pa se je ponovno vzdržala. Volitve so prestavili na drug dan. O zadevi so razpravljali tudi višji cerkveni in mestni krogi. Izpostavili so, da sta sestri, ki sta dobili največ glasov, pravzaprav "tujki". Anna Francesca de Terzi je bila iz Gorice, Teresa Fini pa iz Trsta. Opozorili so na dukal z dne 19. avgusta 1634, ki je zahteval, da so predstojniki kateregakoli samostana lahko le beneški državljani. V samostanu sv. Blaža ni bila prednica nikoli tujka, medtem ko je bila v samostanu klaris leta 1680 (v času škofa Frančiška Žena) izbrana že imenovana Anna Francesca de Terzi in jo je potrdil tudi škof Pavel Naldini. O omenjenem zapletu in dukalu je škof razpravljal tudi s podestatom Tomasom Morosinijem ter na osnovi dukala izdal dekret, s katerim je zahteval, naj novo opatinj o izberejo izmed domačink ali državljank Beneške republike. Volitve so nato ponovili 13. julija in s 26 od 35 glasov za opatinjo izbrali Maddaleno del Tacco. Še leta 1709 so sledile pritožbe na izbor opatinje, češ da gvardijane in druge predstojnike samostanov v Furlaniji in drugod izbirajo redovniki po svojem lastnem prepričanju ne glede na kraj rojstva. Sklicevali so se na dukal iz leta 1539, ko je bilo klarisam potrjeno, da vsakokratno novo opatinjo volijo redovnice ter da nima nihče pravice vplivati na njihovo odlo- čitev 107 Malo podatkov je tudi o številčnem stanju redovnic. V dokumentu iz leta 1299 je omenjenih devet, leta 1341 petnajst, 1458 deset, 1463 sedem, 1467 dvanajst, 1470 pa šest redovnic. Najbolj natančne podatke najdemo pri Agostinu Valierju. Ob njegovi vizitaciji leta 1580 jih je bilo v samostanu 40. Leta 1772 je na volitvah nove opatinje sodelovalo 23 sester (gotovo je bilo v samostanu več prebivalk, saj so na kapitlju sodelovale le tiste, ki so imele volilno pravico).108 Leta 1803 je bilo v 107 108 SI PAK KP 6, Dodatek k skemu arhivu, a.e. 62/1. ;„ koprskemu občin- samostanu 22 redovnic, od tega 15 kornih sester in 7 konvers.109 Še bolj natančen je seznam klaris, ki so bile 30. maja 1806 ob razpustitvi samostana nastanjene v samostanu sv. Blaža. V njem je bilo osemnajst redovnic in sicer štirinajst kornih sester in štiri konverse. Dote redovnic Dekleta so ob vstopu v samostan prinašala doto. Sestre so kot doto prinašale tako premično kot tudi nepremično premoženje. V dotalnih pogodbah so omenjene hiše, skladišča, včasih cele kmetije, vinogradi, oljčni nasadi, travniki, polja ali vrtovi, solna polja in drugo. V večini primerov so doto predstavljali dohodki od zakupov posameznih stavb ali posesti. V pogodbi je praviloma navedeno, da preide premoženje nazaj k družini, ko bo izplačana za doto določena vsota denarja. Redko je bila dota izplačana takoj v denarju. Kot poroča Agostino Valier leta 1580, so morale dati meščanke ob vstopu v samostan po 150 duka-tov, druga dekleta pa po 200 dukatov.110 Upoštevajoč arhivske podatke pa se je vrednost dot, ki so jih dekleta prinašala v samostan, do konca 15. stoletja gibala v povprečju med 50 in 200 dukati. Posamezna dekleta pa so tudi v tem zgodnjem obdobju prinašala velike dote. Tako je leta 1477 Rolandova hčerka Bruna de Almerigogna iz Kopra kot doto prinesla dve hiši, skladišče in dva vrtova pri Velikih vratih, dve hiši v Kalegariji, 20 solnih kavedinov zraven fonda Antonyja de Germana ob Rižani, 9 solnih kavedinov blizu morja v predelu Grisa, vinograd z brajdo na Tribanu, brajdo v predelu Ariol (Riol), bared v Bošamarinu in na Tribanu ter kmetijo v Šmarjah.111 Od 16. stoletja dalje opazimo postopno zviševanje vrednosti dot. Praviloma so dekleta prinašala po 400, neredka pa tudi po 500 ali 600 dukatov. Dote posameznih novink so bile tudi višje. Tako je leta 1625 Tranquilla della Stella prinesla doto v vrednosti 1000 dukatov, in sicer 10 solnih kavedinov v Semedeli in zakupe za druge posesti.112 Morelli, Maria Gioseffa Gajonzelli, Maria Domenka Corte, Teresa Francesca de Nordis, Anna Francesca de Terzi, Marianna Antonia Brignolli, Maria Rosa di Gesu Corte, Maria di Gesu Almerigotti, Francesca Saveria Radieucig, Elena di Gesu Borisi, Maria Celeste Scalettare Francesca Antonia Donadoui, Maria Regina Verzi, Maria Aloisia di Gesu Neyhaus, Maria Cecilia Carli, Maria Agostina di Gesu Morosini, Maria Crocefisa de Theyls, Maria Serafina di Gesu Tacco, Anna Maria Thoman, Teresa Gioseffa Thoman, Elena Costanza Morelli, Maria Felice Vecelli in Maria Antonia Gavardo (SAK, KA, a.e. 80). 109 ŠAK, KA, a.e. 376. 110 Lavrič, Vizitacijsko poročilo Agostina Vallera, str. 47. Na volilnem seznamu so bile vpisane Maria Elisabetta 111 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 60-63. 112 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 146-151. 139 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Dotalna pogodba Sabine, hčerke Damianisa de Sabinisa, leta 1557 ob vstopu v samostan. (PAK, KP 6, a. e. 1342, str. U) 140 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Zanimiva je primerjava med vrednostjo dot, ki so jih članice iste družine kot klarise prinesle v samostan ali dobile ob poroki. Tri hčerke Santa Gri-sonija so postale klarise, drugi dve pa sta se poročili. Leta 1685 sta preobleko naredili Isabella113 in Cattarina114 Grisoni. Njun oče Santo Grisoni se je 27. januarja istega leta v svojem imenu in v imenu žene Agnesine, rojene Fini, v samostanski cerkvi sv. Klare v prisotnosti prič Vincenza del Tosa in Battista Ombrelle de Piera ter vicedomina Michaela Gavarda obvezal, da bo dal samostanu sv. Klare kot doto denar, dohodek od zakupov in ostale stvari; 400 dukatov v denarju, 400 dukatov pa v zakupih, za katere dobiva po 6% obresti. Obljubil je še, da bodo on in njegovi dediči dajali samostanu preživnino za hčeri.115 26. januarja 1686 je za hčerini doti izplačal vsoto 400 dukatov v denarju, ostalo pa v štirih zakupih, od katerih je letno dobil 148 lir in 19 solidov. Z denarjem od zakupov in 6% obrestmi naj bi samostan prav tako dobil 400 dukatov.116 23. marca 1691 se je Isabellina in Cattarinina sestra Suzana poročila s Francescom Gravisijem. Poročno pogodbo so naredili na beneški način, vendar vsak obdrži svoje premoženje brez izgube tretjine. Dogovorjena je bila dota 1500 dukatov v materinih in očetovih dobrinah. Doto v vrednosti 400 dukatov naj bi izplačali pred poročno slovesnostjo, 100 dukatov po prvem letu poroke, sicer bodo plačali 6% obresti. Nevesta naj bi dobila v vrednosti 400 dukatov zlata (nakita), ki ga bo ocenil škof, 300 dukatov naj bi izplačali v pohištvu, 300 pa v zakupih, ki so jih imeli pri družini Fini, Lugnan in v Koštaboni. Če ne bi bilo dovolj dohodka od teh zakupov, je lahko ženin zahteval še dohodke od drugih zakupov. V znak spoštovanja je dal ženin za doto nevesti 200 dukatov.117 Kot zadnja izmed sester je v samostan prišla Chiara (Chiara Maria) Grisoni, ki je samostanu sv. Klare 24. aprila 1700 prav tako prinesla doto 400 dukatov.118 Erminia Grisoni, ki se je poročila z Giacomom del Taccom, pa je ob poroki dobila doto v vrednosti 1500 dukatov.119 Znatno večjo doto pa je v zakon prinesla njihova mati, Agnesina Fini, hčerka Raimonda Finija in Isabbelle Manzini. Poročno pogodbo so sklenili 16. februarja 1662. Njena starša sta se v poročni po- 113 114 115 116 117 118 Isabella (redovno ime Maria Chiara) Grisoni je prva prišla v samostan. Kronist je zabeležil, da je 29. novembra leta 1683 samostanu prinesla doto v vrednosti 400 dukatov (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 212). Cattarina (Maria Agnese) Grisoni naj bi doto prinesla 15. februarja 1685 (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 214). PAK, KP 300, a.e. 19, Contratti Nuziali, e vari Testamenti, nonché altri Istromenti, pogodba 3. PAK, KP 300, a.e. 19, pogodba 4. PAK, KP 300, a.e. 19, pogodba 5. PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 223. 119 PAK, KP 300, a.e. 19, Contratti Nuziali ...; pogodba 6 in 7. godbi s Santom Grisonijem obvezala, da bosta hčeri izplačala doto v vrednosti 3200 dukatov. Na poročni dan naj bi v denarju izplačala 1100 dukatov. Enako vsoto naj bi nevesta dobila v zlatu in nakitu (v vrednosti 600 dukatov), v oblekah in pohištvu (400 dukatov) ter v notranji opremi (100 dukatov). Za vrednost 600 dukatov s 6% obrestmi pa sta dala hišo v Kopru v predelu Belvederja. Ženin naj bi dal nevesti za njeno doto 400 dukatov.120 Santo Grisoni je za vse tri hčere, ki so odšle v samostan, porabil kar 300 dukatov manj denarja, kot pri samo eni hčeri, ki se je poročila. Pri treh hčerah, ki so odšle v samostan, je tako prihranil kar 20% denarja od vsote, ki jo je dal za poroko četrti oziroma peti. Ker se niso poročile, je pri vsaki prihranil po 1100 dukatov oziroma 73,3% vsote, ki jo je kot poročno doto izplačal eni izmed hčera. Namesto 4500 dukatov jih je porabil le 1200 in tako družini prihranil 3300 dukatov, kar je bila znatna vsota denarja. Če upoštevamo vse podatke, ugotovimo, da je za izplačilo dot za pet hčera porabil 4200 dukatov, kar je le 1000 dukatov več, kot jih je njegova žena prinesla v zakon. Če torej primerjamo višino samostanskih dot z dotami, ki so jih dekleta navadno prinesla v zakon, opazimo, da so bile samostanske dote bistveno manjše. Premožnejše družine so ob poroki hčerke oziroma sestre porabile tudi po 1000 in več dukatov. Ob odhodu katere izmed deklet v samostan pa je družina "prihranila" precej premoženja, zato ni naključje, da v celotnem obdobju samostana zasledimo med redovnicami po več rodnih sester. Pogosto so, tako kot v tem primeru, za starejšo vstopale v samostan tudi mlajše sestre. Konec 17. stoletja so v samostan vstopile kar štiri sestre Fini, hčerke Orazia Finija. Bartolomea je preobleko naredila leta 1685, sestri Isabella in Cecilija leta 1694, dve leti kasneje pa še najmlajša Paula. Prav tako so leta 1685 v samostan vstopile tudi tri hčerke Giulia Bartolomea de Fina in sicer Ordaura (sestra Anna Francesca), Cattarina in Teresa (Maria Giulia), ki so prinesle doto 2000 dukatov. Prvi dve sestri sta prinesli po 600, zadnja pa 800 dukatov.121 Zdi se, da je bil odhod v samostan nemalokrat povezan s skrbjo družine (zlasti moških članov) za ohranitev družinskega premoženja. Oris gospodarstva samostana klaris Vsaj v zgodnjem obdobju samostana je bilo značilno, da so del dohodka dobili tudi od miloščin. Zaslediti je kar nekaj dukalov, ki so jih beneški dozi pošiljali vsakokratnemu koprskemu po-destatu, s katerimi so samostanu sv. Klare dovolili brez davka za dobo naslednjih 5 let pripeljati 120 pAIç JQ3 3oo^ a e 19i Con tratti Nuziali...; pogodba 1. 121 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 214. 141 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 stvari, ki so jih sestre kot miloščino dobile v Istri in slovanskem zaledju. Taki dukali so bili izdani npr. leta 1355, 1359,122 1367, 1372, 1377, 1387 in 1400.123 Da je samostan živel povezano z mestom, je opaziti tudi v drugih virih. Koprski podestat je po prošnji od centralne oblasti 2. decembra 1376 dobil 100 dukatov za popravilo dela mestnega obzidja na predelu, kjer se je podrl del stare hiše, ki je bila v lasti samostana sv. Klare.124 Prav tako so mestne oblasti skušale samostanu pomagati tudi leta 1436. Sestram je bilo dovoljeno, da lahko prodajo hiše, ki so bile požgane v času vojne z Genovežani, in zemljo, ki je bila opustošena in ostala neobdelana. Denar naj bi bil, dokler ne bi našli drugih nepremičnin za nakup, shranjen pri podesta tu.125 Romunska oblast pa je samostanu skušala pomagati tudi drugače. Leta 1633 so sklenili, naj podestat zaradi finančnih težav, v katerih se je znašel samostan zaradi naravnih nesreč, kuge in ker dolžniki niso pravočasno plačevali zakupov, prisili posameznike k plačilu dolgov (najemnin) za samostanske posesti, ki so jih imeli v zakupu.126 Prav tako je samostan leta 1686 dobil 100 starov žita,127 viške njihove soli pa so dajali v Monte di Pieta (npr. 1683, 1701, 1705, 1706).128 Večino imetja pa je samostan pridobil z dotami, ki so jih posamezne sestre prinesle ob zaobljubi v samostan, del pa z volili v testamentih ter z nakupi in zamenjavami. Sestre so kot doto prinašale nepremičnine in denar. Samostan je tako dobil različne posesti (barede, njive, travnike, vinograde, vrtove, solne kavedine, skladišča, dele hiš, cele hiše in celotno posest), letne dohodke (od zakupov določenih posesti, hiš, solnih polj ali denarja) ter denar. Po podatkih Giovannea Pietra Corte je imel samostan leta 1778 naslednje hiše: - hiša na trgu (Piazza) - samostan je hišo v Zu-benagi, ki je bila ocenjena na 245 dukatov, dobil leta 1598 kot doto sester Diane in Francesce Verzi. Pod hišo naj bi bila trgovina, ki so jo dajali v na- ie 129 - hiša v Bošedragi - dobili naj bi jo kot doto za Cattarino Tentoro, vendar naj bi jo, kot poroča Giovanni Pietro Corte, v samostansko last kot doto prinesla Franceschina Belgramoni, ki je postala redovnica leta 1507.130 Hišo, ki jo je kot doto prinesla Cattarina Tentora, so dali v najem Natalu del Senu131 in od nje dobivali 30 lir najemnine. 122 AMSI, vol. IV, str. 105 in 143. 123 AMSI, vol. V, str. 34, 45, 69, 267 in 294. 124 AMSI, vol V, str. 66. 125 AMSI, vol. VI, str. 38. 126 AMSI, vol XIV, str. 277. 127 AMSI, vol XVI, str. 109. 128 AMSI, vol. XVI, str. 102, 255 in 266. - hiša v Bošedragi, druga - dobili naj bi jo od dedičev Francesca de Benedetta. Od nje so prejemali 54 lir najemnine.132 - hiša v predelu Velikih vratih (Porta maggior) - samostan naj bi jo leta 1617 dobil kot livel pri doti Zoie del Tacco, hčerke Vincenza del Tacco. Najemnino za hišo (letno po 22 lir, skupaj pa 440 lir) je plačeval Francesco de Benedetto.133 Ker je v hišo prišel v avgustu kot najemnik še Domenico Grismondi, so od hiše skupno prejemali 56 lir. Hišo je Tacco dokončno dal samostanu leta 1651. Samostan jo je dal v najem Michaelu Maruscichu in nato Antoniju de Benedettiju. - hiša v predelu Velikih vrat, druga - dobili so jo 11. septembra 1477 kot doto Brune d'Almeri-gogna.134 Samostan jo je 15. avgusta 1693 zamenjal za drugo hišo v predelu Sv. Tomaža z Lugrezio, vdovo Benedetta Arigonia. - hiša v predelu Velikih vrat s pečjo, tretja -dobili so jo kot doto Lorenze (sestre Cattarine) Tentare, hčerke Pietra Tentare (ohranjen je njegov testament iz leta 1554).135 - hiša v predelu Velikih vrat, četrta - kot livel naj bi jo leta 1667 za doto prinesla Paula (sestra Teresa) Gavardo, Allessieva hčerka.136 - hiša v predelu Velikih vrat, peta - kot livel naj bi jo leta 1647 za doto prinesla Margarita (sestra Angela Maria) della Stella, Zuannejeva hčerka. Samostan je omenjeno hišo dobil leta 1687 od dedičev pokojnega Mattia Bottera. Le-ti naj bi za najeto hišo letno plačevali 37 lir in 10 solidov, skupna vrednost Uvela pa je bila 1423 lir in 14 solidov (v nadaljevanju 1423:14 lir).137 - hiša v predelu Vrat vseh svetih (Porta Ogni Santi) - Gustina d'Alessio je kot livel za hišo, ki je znašal 31:16 lir plačevala miro olja. Njeni sinovi so livel odplačali samostanu leta 1687.138 - hiša v predelu Vrat vseh svetih, druga.139 - hiša v predelu Vrat vseh svetih, tretja.140 - hiša v predelu Vrat vseh svetih, četrta - hiša je prišla v samostansko last leta 1722. Za njeno popravilo so porabili 474:6 lir, za hišo pa so dobivali po 54 lir najemnine.141 - hiša na Mudi (Ponte) - za hišo in vrt so livel plačevali že leta 1651, po pobegu Bartolomea Fabiana leta 1661 pa jo je samostan dajal v najem drugim najemnikom.142 - hiša v predelu Kalegarije - hišo in trgovino je 132 Prav tam, str. 153. 133 Prav tam, str. 136. 134 Prav tam, str. 62. 135 prav tam^ str g6 136 Prav tam, str. 187. 137 Prav tam, str. 166-167. 138 Prav tam, str. 147. 129 130 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1357, str. 126 in 127. Prav tam, str. 77. 131 Prav tam, str. 94. 139 prav tam, Uvodni del, str. 3. Prav tam, Uvodni del, str. 4. 141 Prav tam, str. 100. 142 Prav tam, str. 169. 142 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 samostan dobil 29. novembra 1579 kot doto Giere-mie Peracce, Gieremijeve hčerke.143 - hiša v predelu Vrat sv. Petra (Porta S. Pietro) - v samostansko last je prišla 21. oktobra 1556 kot dota redovnice Angele (sestra Gieremia) Bembo, Andreeve hčerke.144 - hiša v predelu Vrat sv. Petra, druga - v samostansko last je prišla 19. novembra 1561 kot dota Corone Bembo, Andreeve hčerke. Zanjo je livel plačeval Stefano de Rin.145 - hiša v predelu Vrat sv. Petra, tretja; izplačilo dveh livelov: Simon Musella je plačal 12 lir,146 njegova vdova Giulia Musella pa leta 1671 livel 27 lir, ki ga je odplačala leta 1696 oziroma 1697. Samostan je dal hišo v zakup Zuanneju Sandrinu. Leta 1737 jo je Cattarina, vdova Biasia della Vale, zapustila samostanu,147 - hiša v predelu Vrat sv. Tomaža (Porta S. Toma) - Ottavian Gavardo je leta 1613 kupil hišo v samostanski lasti na trgu sv. Dominika (piazzai di San Domenico), ki jo je leta 1592 kot doto prinesla Anna Giulia del Bello, Giammarieva hčerka. V zameno so leta 1614 dobili hišo v predelu Vrat sv. Tomaža.148 - hiša v predelu Vrat sv. Tomaža, druga - hišo so dobili leta 1581. V zameno za plačilo livelov jo je samostanu prepustil Bastian de Rozzo.149 - hiša v predelu Vrat sv. Tomaža, tretja; samostanska last je postala po zamenjavi z Lugrezio, vdovo Benedetta Arigonia, ki je hišo zamenjala za hišo v Velikih vratih, ki je samostanska last postala leta 1617 kot del dote Zoie Tacco.150 - hiša v predelu Vrat sv. Tomaža, četrta; hiša, imenovana la Foresteria, je bila blizu samostana sv. Klare in je bila samostanska last že leta 1688.151 - hiša v predelu Musella (porta Musella) - leta 1675 je Agnesina Elio (sestra Elisabetta), Nicolajeva hčerka, kot doto prinesla tudi zakup, ki ga je plačeval Biasio Corona. V zameno za odplačilo zakupa je le-ta samostanu prepustil hišo.152 - hiša v predelu Žusterne (porta Zusterna) - v zameno za odplačilo zakupa, ki ga je samostanu plačeval Nicolo de Basti, so njegovi dediči samostanu prepustili hišo v predelu Žusterne.153 - hiša v predelu Vrat Brazol (porta Brazzu- 154 Ol) hiša v predelu Vrat Brazol, druga - leta 1579 143 Prav tam, str. 122. 144 Prav tam, str. 103. 145 prav tam^ str iq6 146 Prav tam, str. 95. Prav tam, Uvodni del, str. 5 in str. 191. 148 149 150 Prav tam, str. 121. Prav tam, str. 113. Prav tam, Uvodni del, str. 5 in str. 136. Prav tam, Uvodni del, str. 6 in str. 218. 152 Prav tam, str. 202. 153 Prav tam, str. 149. Prav tam, Uvodni del, str. 6. je Gieremia Peracca, Gieremieva hčerka, ob zaobljubi kot doto prinesla posesti, med katerimi je bilo tudi skladišče v Velikih vratih. Njen oče ga je zamenjal za hišo v predelu Brazol in vrt v predelu sv. Tomaža. Hišo so dali v najem.155 - hiša v predelu Vrat sv. Martina (porta S. Martini) - del kot dota sestre Andrianne Croda leta 1682156 in del zamenjana z Bortolom Petro-niem leta 1684.157 - hiša v predelu S. Filippo v Piranu - Zorzi d'Appolonio je samostanu od leta 1646 plačeval po 163:14 lir za soline, ki jih je samostanu kot doto prinesla Bartolomea Furegona (sestra Petronia) leta 1636. Ker ni redno plačeval, je moral leta 1678 zapustiti soline in šele leta 1733 je dolg v vrednoti 404 lire poplačal s polovico hiše v Piranu.158 - hiša v predelu del Duomo v Piranu - Maria Savacca naj bi samostanu plačevala letni livel 12 lir. Dolg je znašal 337 lir, ker pa je bila hiša vredna 674 lire, je moral samostan razliko vrednosti odpla- čati 159 - hiša v predelu della Pena v Izoli - v samostansko last naj bi prišla kot livel za del dote Cat-tarine (sestre Marie Maddalene) del Tacco, Andreeve hčerke.160 - hiša na Mudi (Ponte piccolo) - leta 1546 je Luccietta Bembo, Andreeva hčerka, kot del dote samostanu prinesla livel za hišo na Mudi, ki so jo kasneje spremenili v skladišče za sol, 1738 pa so skladišče ukinili in poslopje spremenili v navadno hišoc161 Če upoštevamo podatke iz indeksa nepremičnin (obsega podatke od 1299 do leta 1759), ki ga je konec 18. stoletja sestavil Giovanni Pietro Corte, ugotovimo, da je bilo samostansko nepremično premoženje še bistveno večje. Samostan je v celotnem obdobju imel v lasti 104 hiše, 15 vrtov, 13 skladišč ter 140 njiv, travnikov in vinogradov. V predelu Vrat sv. Tomaža so imeli 17 hiš, v Velikih vratih 14, v Kalegariji 11, v predelu Vrat vseh svetih 9, po 8 v predelu Vrat sv. Petra in sv. Martina, 5 na Mudi, po 4 v predelu Brazol in Bošedragi, po 2 v Zubenagi, pri S. Leonardu, Izolskih vratih in v Bertokih. Po 1 hišo so imeli v predelu Pusterla, Grisa, Musella, Nova vrata, Nad voltom, Vrat Petrorio in sv. Petra (Porta Rotta), pri cerkvi sv. Dominika, sv. Justa, sv. Teodorja in sv. Trojici ter v Žusterni, Izoli, Piranu in Trstu.162 Zanimiv je tudi pregled dohodkov in odhodkov samostana po posameznih mesecih v letih 155 Prav tam, str. 112 in 125. 156 Prav tam, str. 211. 157 Prav tam, str. 213. 158 Prav tam, str. 158. 159 prav tam, Uvodni del, str. 7. 160 Prav tam, Uvodni del, str. 7 in str. 194. Prav tam, Uvodni del, str. 8 in str. 101. 162 Prav tam, Uvodni del, str. 9-11. 143 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 1799 in 1800, ki sta ga v prvem letu vodenja samostana naredili opatinja Regina (sestra Maria Regina di Gesu) Verzi (izvoljena 9. avgusta 1799) in sestra Cecilia Gravisi, ki je vodila blagajno {cassiera). Dokument sta lastnoročno podpisali opatinja Regina Verzi in vikarka Agostina di Gesu Morosini. Tabela 3: Prihodki in stroški samostana po posameznih mesecih od avgusta 1799 do decembra leta 1800 (v lirah : solidih : denaričih).163 MESEC avgust 1799 september oktober november december anuar 1800 februar marec april aj IH111]___ )uli) avgust september oktober november december SKUPAJ PRIHODKI STROŠKI 452:19 1028:00 1435:18 2385:11 884:19 2875:15 1619:00 1711:01 1713:00 1493:02 1573:16 1354.10 2098:15 2181:19 1262:00 1554:16 1140:00 1806:14 1245:00 1524:11 1296:05 1633:03 760:00 1107.07 4240:04 2835:00 2313:00 3514:10 1690:19 1762:11 1459:13.6 3932:08 2791:08 1500:13 27974:16:6 34201:11 Od avgusta 1799 do julija 1800 je samostan imel 15.482:19 lir prihodkov in 19.845:18 lir stroškov. Stroški so za 4.352:19 lir presegli prihodke. Popisani pa so tudi stroški za zadnjih pet mesecev leta 1800. V prvih 17 mesecih opatovanja Regine Verzi so tako prihodki samostana znašali 27.974:16:6, stroški pa 34.201:11 lir. Tabela 4: Prihodki samostana od avgusta 1799 do decembra 1800 (v lirah : solidih : denaričih). PRIHODKI VSOTA liveli najemnine 15421:10:6 4239 go jenke sol 5581:8 1369:12 dar opatinje delo konvers 1200 118:16 prihodki od vrta 34:10 SKUPAJ 27974:16:6 163 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1368, c. Monastero St. Chiara 1799/1800. Resoconto del v lirah in solidih 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 avgust 1799 oktober december februar april junij avgust oktober december september november januar 1800 marec maj julij september november -4—prihodki a stroški Graf 6: Prihodki in stroški samostana od avgusta 1799 do decembra 1800 delo konvers dar opatinje sol gojenke najemnine liveli Graf 7: Deleži dohodkov samostana za obdobje od avgusta 1799 do decembra 1800 Tabela 5: Stroški samostana od avgusta 1799 do decembra 1800 (v lirah in solidih) STROŠKI VSOTA miloščina_________ samostan in cerkev hiše______________ soline 295:14 855:19 967:5 2183:12 kurjava______ olje in sveče kruh in moka živila 3253:16 2010:16 6196:17 10390:14 ase____________ izredni stroški in regalije___________ zaradi zapletov ob volitvah 1334:5 1535:15 182:12 4584:6 za plačilo pasive zdravila________ SKUPAJ________ 148 264 34201:11 144 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Večino prihodkov samostana, več kot 70%, so prinašali dohodki od zakupov in najemnin hiš, skladišč, njiv in drugih nepremičnin, petino prihodkov pa so samostanu za vzdrževanje gojenk plačevali njihovi starši. Manjši delež dohodkov je samostan v tem obdobju dobil od soli, približno 4% denarja pa mu je kot enkraten dar prispevala opatinja.164 Zanemarljiv delež prihodkov so s svojim delom ustvarile konverse, še nižji pa so bili dohodki od samostanskega vrta. samostan in cerke- maše— | ^ ^ miloščina soline živila za plačilo pasive zdravila kruh in mok kurjava hiše olje in sveče izredni stroški in regalije L volitve Graf 8: Stroški samostana od avgusta 1799 do decembra 1800 Stroški so za več kot četrtino oziroma za 6.227:4:6 lir presegli prihodke. Po podatkih Cecilie Gravisi, ki je vodila blagajno, so sestre celotne dohodke od gojenk (5.581:8 lir) porabile za njihovo vzdrževanje, 2.000 lir pa so porabile za nakup živil (v času popisa so bila živila še shranjena v samostanu). Če ti vsoti odštejemo, naj bi torej porabile 26.720:3 oziroma na mesec 1.571:15 lir. Na leto so torej porabile 18.861 lir.165 Leta 1806 (ob razpustu) je samostan imel 12.600 milanskih lir letnega dohodka.166 Od nepremičnega premoženja so imele klarise v lasti 17 hiš in 5 skladišč v Kopru, na celotnem območju pa še 11 njiv in 5 travnikov, ki so jih dajale v najem, ter 6 njiv, ki so jih obdelovali koloni. Ob popisu samostanskega poslopja leta 1806 so bile v pritličju zakristija in govorilnica, shramba, žitnica, dve kleti, pralnica, na notranjem dvorišču pa dve trti in vodnjak s pitno vodo. V prvem nadstropju je bilo 164 165 Opatinja je avgusta 1800 v samostansko blagajno prispevala vsoto 1200 lir (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1368, c. 8, str. 12). PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1368, str. 15. 166 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1469, Rendita annua calcolabile in Contanti per approssimazione delli sotto descritti Monasteri di Monache Possidenti nel Dipartimento dell'Istria. pet dormitorijev, 33 sob in prostor, imenovan ka-pitelj, ter kor. Samostanske prihodke so sestavljali dohodki od različnih nepremičnin. Letno je samostan prejemal dohodke od 358 zakupov hiš in njiv, od tega jih je bilo 225 v Kopru, 102 v zaledju, 5 v Izoli, 17 v Piranu, 3 v Buzetu, 4 v Miljah in 1 v Umagu, 8 pravd, 80 solnih kavedinov, kjer so pridobivali sol, 32 kavedinov, na katerih niso delali, ter enega mlina. Letni prihodki od teh nepremičnin so znašali 12.026,6 lir.167 Zapriseženi cenilci so popisali in ocenili tudi celoten samostanski inventar (vključno s cerkvijo sv. Klare) na 12.282 milanskih lir.168 Razpustitev samostana Konec 18. in v začetku 19. stoletja so bile v smislu novonastajajočih idej (npr. francoske revolucije) čedalje bolj vidne težnje državnih vodstev po zmanjševanju vpliva cerkve, redov, bratovščin ter drugih verskih združenj na življenje. Tak razvoj je bil značilen tudi na ozemlju severozahodne Istre. Beneške oblasti so v Kopru že leta 1787 razpustile samostan servitov sv. Marije, kjer je bila kasneje ustanovljena mestna bolnišnica.1^ Najhujši udarec pa so samostani doživeli v času francoske zasedbe Istre. Francozi so leta 1806 v Kopru razpustili štiri samostane: dominikanski sv. Dominika, minoritski sv. Frančiška, tretjeredniški sv. Gregorja ter samostan sv. Klare. Samostan klaris je tako deloval do leta 1806, ko so ga Francozi razpustili, njegovo imetje pa podr-žavili. Ob razpustu samostana je bilo v njem 18 redovnic. Preselili so jih v koprski samostan sv. Blaža. Dota, ki so jo korne sestre prinesle v samostan, je znašala 42.626 lir.170 167 168 169 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1368, Convento delle Reverende Monache di S. Chiara dell'ordine di S Francesco Capodistria, 1. avgust 1806. PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1469, Invertario e Stima dei Mobili ritrovati esistenti nel Monasterio di S. Biaggio appartenenti alle R.R. M.M. Monache Francescane passate nel sudetto Monasterio sotto il giorno 30 maggio 1806. Do leta 1997 je bila v tem nekdanjem samostanskem poslopju koprska porodnišnica. 170 PAK, KP 6, Stari koprski občinski arhiv, IX. skupina, a.e. 1469, Ruolo delle Religiose Francescane dette di S. Chiara, concentrate nel Monastero di S. Biaggio sotto il giorno 30 Maggio 1806 epoca dellapposizione della mano regia sulle sostanze del med. in forza del LR. Decreto 8 giugno 1805 in a.e. 1368, Convento delle Reverende Monache di S. Chiara dell'ordine di S Francesco Capodistria, 1. avgust 1806. 145 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 Tabela 7: Seznam kornih sester in konvers v samostanu sv. Klare v Kopru leta 1806 in višina dote, ki so jo prinesle v samostan (v lirah)171 Ime, priimek in redovno ime Marianna Gravisi (Cecilia)172 Paola Vecelli (Felice Croceffisa) Anna Maria Scalettari (Celeste) Anna Cecilia Verzi (Maria Regina) Anna Toman (Maria) Teresa Toman (Gioseffa) Franca Teresa Gavardo (Antonia) Chiara Felice Vecelli (Maria Teresa) Elena Albis (Maria Crocefisa)______ Marinna Marini (Fortunata)_______ Francesca Gagliardo (Anna Cattarina) Lodovica Gravisi (Maria Francesca) Anna Maria Gravisi (Vittoria)________ Elisabetta Haller (Maria Cristina)_____ Madalena Grapai (Geltrude) Orsola Tamaro (Chiara) Madalena Bellotto (Anna) Maria Zaghetto (Maria) Kraj rojstva Koper Koper Gorica Koper Ljubljana Ljubljana Koper Koper Koper Sinigaglia Koper Koper Koper Rovinj Gorica Piran Motta Koper Datum rojstva 8. 6. 1751 26. 12. 1733 12. 8. 1724 7. 2. 1728 12. 6. 1733 17. 9. 1738 10. 10. 1748 2. 4. 1750 29. 4. 1766 3. 4. 1768 13. 6. 1768 2. 4. 1768 21. 9. 1770 5. 11. 1773 27. 9. 1738 12. 4. 1766 14. 8. 1768 neznano Redovna preobleka 9. 2. 1778 12. 8. 1765 15. 6. 1747 29. 1. 1749 21. 3. 1756 21. 3. 1756 17. 7. 1767 11. 11. 1777 15. 5. 1785 4. 1. 1786 24. 1. 1788 7. 6. 1791 24. 5. 1796 24. 5. 1796 13. 6. 1757 11. 5. 1799 11. 5. 1799 neznano Slovesna zaobljuba 10 2. 1779 17 8. 1766 16 6. 1748 1. 2. 1750 17 4. 1757 17 4. 1757 21 7. 1768 16. 11 . 1778 11 6. 1786 10 1. 1787 4. 2. 1789 24. 10 1792 31 5. 1797 31 5. 1797 Dota 2356 2356 3534 2356 3534 3534 2356 2356 4123 2356 4123 3054 3054 3054 Samostansko arkadno dvorišče v času Prve istrske deželne razstave leta 1910. (Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste, neg. 3043, in v. št. 171 172 Poleg kornih sester so bile v samostanu tudi štiri konverse (pri njihovih imenih ni podatka o slovesni zaobljubi). Maria Zaghetto je bila stara 48 let. Podatki so izpisani iz PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1368 in a.e. 1469. Marianna Gravisi je bila opatinja, Paola Vecelli pa vikarka. 146 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Pogled na opuščeni samostan sv. Klare leta 1956. (Smole, Koper, str. 40) Pogled na obnovljeni del samostanskega kompleksa sv. Klare leta 1999, v katerem je Pokrajinski arhiv Koper. (PAK, fototeka) Poleg redovnic so bile v samostanu tudi štiri strežnice: 60-letna Cattarina in njena 24-letna hči Cattarina Pissini iz Kopra sta bili služkinji, 70-letna Maria de Rin in 40-letna Maria Bortolon pa vra-tarki. 58-letni Giovanni Pissini iz Gumina je bil že 20 let strežnik. Kot plačilo za delo je prejemal le denar, medtem ko so strežnice poleg denarja dobivale tudi hrano.173 Ob razpustitvi je bilo v samostanu torej 14 kornih sester, 4 konverse, 2 služkinji, 2 vratarki in 1 strežnik, oziroma skupno 23 ljudi. Po razpustitvi samostana Poslopja razpuščenih samostanov so doživljala različne usode. V bivšem dominikanskem samostanu so prostor dobili prostozidarji, preostali samostani pa so bili namenjeni vojski. Čeprav je bil istrski prefekt Angelo Calafati navdušen bonapar-tist, ima vendarle veliko zaslug, da se ni izgubila vsa cerkvena oprema ukinjenih samostanskih cerkva. Večino pomembnejše liturgične opreme so prenesli v koprsko stolno cerkev Marijinega vnebovzetja ali v druge še delujoče cerkve. To velja za nekatere oltarje, oltarne slike, kipe ... V stolnico so tako prišli oltar Blažene Device Marije iz servit-skega samostana, oltar sv. Petra in Pavla iz dominikanskega samostana, oltar iz cerkve sv. Frančiška ter glavni oltar in oltarna slika sv. Klare iz istoimene cerkve; sedaj je v kapeli sv. Zakramenta.174 Pet oltarjev iz cerkve sv. Frančiška so 173 174 PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1469, IV, Ruolo deglInservienti adetti al Monastero di Monache Francescane dette di S. Chiara in Capo d'Istria sotto il giorno 30 Maggio 1806. Domenico Dongetti je leta 1806 ocenil glav ni oltar iz cerkve sv. Klare na 1600 milanskih lir, dva druga oltarja iz marmorja pa na 2900 lir. Poleg teh sta bila v cerkvi še dva oltarja iz lesa, ki sta bila ocenjena na 100 lir, 4 oltarne slike pa so bile ocenjene na 400 lir (PAK, KP 6, IX. skupina, a.e. 1469, Invertario e Stima dei Mobili ritrovati esistenti nel Monasterio di S. Biaggio appar- odpeljali v izolsko cerkev sv. Mavra in Marije Ali-etske, dva pa v koprsko cerkev sv. Ane. Med dragocenejšo cerkveno opremo so iz dominikanske cerkve v stolnico prepeljali škofovski stol (v dominikanski cerkvi so ga uporabljali kot stojalo za lesen Marijin kip), v zakristijo pa klopi in omare z intarzijami, delo čedadskega umetnika Mattea De-ganata.175 V tridesetih letih 19. stoletja so samostanski kompleks sv. Frančiška namenili javni šoli. Za njene potrebe je občina od Urada domen leta 1857 za 800 goldinarjev in 10 krajcarjev kupila cerkev sv. Frančiška in jo spremenila v šolsko telovadnico.176 Občina je v osmih obrokih od 28. januarja 1858 do 3. februarja 1865 odplačala celotno kupnino. Skupaj z obrestmi je plačala 840 goldinarjev in 20 krajcarjev.177 Kasneje je bilo v poslopju učiteljišče in nato gimnazija. Po razpustitvi je namembnost spremenil tudi samostan sv. Klare. V cerkvi je bilo skladišče, v katerega so spravljali tudi seno, samostan pa so preuredili v vojašnico. Leta 1907 je bilo v bivšem samostanu zasedanje istrskega deželnega zbora. Vsaj od leta 1908 je v tem poslopju delovala deška in dekliška javna šola, del prostora pa je bil namenjen tudi muzeju.178 Stavbni kompleks so v letih 1957/58 temeljito prenovili. V njem sta dobila prostore podjetji Rižanski vodovod Koper in Komunala Koper. Poslopje samostana je bilo v osemdesetih letih prenovljeno za potrebe Srednje eko-nomsko-poslovne šole, arkadno dvorišče in cerkev 175 176 177 tenenti alle R.R. M.M. Monache Francescane passate nel sudetto Monasterio sotto il giorno 30 maggio 1806). Luglio, L'antico vescovado, str. 240-244. PAK, KP 6, Občina Koper, t.e. 49, leto 1857, št. spisa 590. PAK, KP 6, Občina Koper, t.e. 153, leto 1878, št. spisa 99. Leta 1910 je bil del nekdanjega samostana namenjen razstaviščnim prostorom Prve istrske deželne razstave, naslednje leto pa so v prostorih samostana odprli koprski muzej (PAK, KP 6, Občina Koper, t.e. 320, št. spisa 3517). Več o ustanovitvi muzeja v knjigi: 90 let Pokrajinskega muzeja Koper. 147 KRONIKA 51 iS ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 pa v devetdesetih letih za potrebe Pokrajinskega arhiva Koper. Med zadnjo obnovo samostanskega kompleksa leta 1989 je bilo v cerkvi sv. Klare odkrito in raziskano srednjeveško pokopališče. Zaključek Sedem stoletij dolga zgodovina samostana klatiš v Koptu je bila zelo pestta. Klatise so jo soustvarjale le prvih pet stoletij. Večina tega obdobja je bila s sicer krajšimi burnejšimi obdobji gotovo mirnejša kot zadnji dve stoletji. Življenje redovnic je potekalo po ustaljenem tiru in je bilo v duhovnem smislu praviloma odmaknjeno od vsakdanjega sveta. Pravo nasprotje je bilo gospodarsko življenje samostana. Številne dotalne, kupoprodajne, najemne in druge pogodbe pričajo o njegovi živahni gospodarski dejavnosti in aktivnem vključevanju, vsaj prek upravnikov samostanskega premoženja, v srednjeveški in novoveški koprski vsakdan. Razpustitev samostana in sprememba namembnosti poslopja sta v zadnjih dveh stoletjih prostor odprli širokim "ljudskim množicam" (vojakom, šolarjem in drugim). Nekatere dejavnosti prostoru niso bile v čast, npr. konjušnica, vendar so bile in so del njegove preteklosti. Medtem ko je sedaj križni hodnik nekdanjega samostana klaris namenjen življenju, razvoju, novostim ... se je v cerkev in poslopje samostanskega arkadnega dvorišča naselil nekakšen mir. Hramba za preteklost, sedanjost in prihodnost dragocenega arhivskega gradiva mu hkrati vrača spokojnost, s čedalje večjim obiskom raziskovalcev in drugih uporabnikov pa ga vključuje in povezuje z mestom in širšim zaledjem. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste - neg. 3043, inv. št. 8/7297; - neg. 3048, inv. št. 8/7288. PAK - Pokrajinski arhiv Koper KP 6 - Občina Koper, Stari koprski občinski arhiv, IX. skupina, a.e. 1342, 1343, 1356, 1357, 1360, 1365, 1368, 1469. KP 6 - Dodatek k Staremu koprskemu občinskemu arhivu, a.e. 62/1. KP 6 - Občina Koper, t.e. 49, 153, 320. KP 29 - Občinski ljudski odbor Koper (OBLO), Adaptacija samostana svete Klare (1958), t.e. 220, a.e. 320. KP 300 - Družinski arhiv Grisoni Sabini, a.e. 19, N° 4, Contratti Nuziali e vari Testamenti, nonché altri Istomenti. KP 340 - Zbirka gradbenih načrtov 1852-1955, a.e. 39. - Dokumentacija PAK, Investicije, mapa 11, Guštin, Mitja: Poročilo o arheološkem delu v sv. Klari za mesec september 1989, 30. 9. 1998; Guštin, Mitja: Poročilo o arheoloških izkopavanjih na najdišču Koper / sv. Klara, 18. 12. 1998. ŠAK, KA - Škofijski arhiv Koper, Kapiteljski arhiv - a.e. 80, 153, 376, 387. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI: AMSI (Atti e memorie della Societa istriana di archeologia e storia patria): Relatione del Nobil Homo Ser Alessandro Zorzi, ritornato di Podesta et Capitanio di Capo d'Istria 1581, voi. VI, fascicolo 1-2. Parenzo : Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1890, str. 93-103. AMSI: vol. IV. Parenzo : Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1888, Senato Misti, str. 13-143. AMSI. vol. V. Parenzo : Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1889, Senato Misti, str. 3-83 in 265-318. AMSI. voi VI Parenzo : Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1890, Senato Misti, str. 3-43. AMSI: vol. XIV, Parenzo: Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1898, Senato Mare, str 271-335. AMSI. vol. XVI Parenzo : Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1900, Senato Mare, str. 1-116. Benussi, Bernardo: Ragguaglio delle monete, dei pesi e delle misure per servire alla storia delle nostre province. AMSI, vol. XL. Parenzo : Societa istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1928, str. 226-236. Bonin, Zdenka: Statut bratovščine svetega Andreja iz Kopra iz leta 1596. Arhivi, XXIII, 2000, št. 2, str. 155-160. Bonin, Zdenka: Pokopavanje v cerkvi in samostanskem poslopju sv. Klare v Kopru med letoma 1616 in 1782. Arhivi, XXIV, 2001, št. 2, str. 109-119. Bonin, Zdenka: Oris razvoja koprskih bratovščin v času Beneške republike, s posebnim poudarkom na bratovščini Svetega Antona opata pu-ščavnika. Acta Histriae, 9/2. Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri. Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2001, str. 357-388. Bonin, Zdenka: Koprski samostan sv. Klare. Primorska srečanja, 2002, št. 252/2002, str. 33-43. 148 ër 2 KRONIKA. ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KU^RE, 121-150 Cunja, Radovan - Župančič, Matej: Otok in celina. Koper : Skupščina občine, 1992, str. 31-42. Cunja, Radovan: Poselitvena dinamika in spremembe funkcije nekaterih mestnih predelov: primera bivšega kapucinskega vrta in nekdanje samostanske cerkve sv. Klare v Kopru. Acta Histriae, 9/2. Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri, Koper, 2001, str. 295-310. Cunja, Radovan: Poznorimski in zgodnje-srednje-veški Koper: arheološko izkopavanje na bivšem Kapucinskem vrtu v letih 1986-1987 v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja. Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Knjižnica Annales Majora), 1996. 90 let Pokrajinskega muzeja Koper. Zbornik ob jubileju Pokrajinskega muzeja Koper. Koper : Pokrajinski muzej, 2002. Grosman, Darja: Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ustni vir (december 2001). Hančič, Damjan: 700 let Maris na Slovenskem. Nazarje : Samostan Brezmadežne sester klaris, 2000. Hančič, Damjan: Konstitucije klaris v Mekinjah in Škofji Loki. Acta Ecclesiastica Sloveniae 23. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 2001. HC (Hierarchia Catholica medii et recentioris aevij: volumen I. Patavia 1968. HC: volumen III. Patavia 1968. HC: volumen V. Patavia 1952. Enciclopedia ecclesiastica: 2. del. Venezia : Stabilimento Tip. Enciclopedico di Girolamo Tasso edit., 1855, str. 654-655. Kandier, Pietro: Codice Diplomatico Istriano. Trieste : Lloyd Adriatico S.p.a., Tipografia Riva S.p.a., 1986, voi. III. Konservatorski program za prenovo cerkve in samostanskega arkadnega dvorišča klarisinj v Kopru. Piran : Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1986. Lavrič, Ana: Vizitacijsko poročilo Agostina Valiera o koprski škofiji iz leta 1579. Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Umetnostno-zgodovinski inštitut Franceta Steleta, 1986. Likar, Ivan: Liturgija v 18. stoletju v Kopru in v vsej škofiji. 1400-letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri. Mednarodna znanstvena konferenca, Koper: Znanstveno-razisko-valno središče Republike Slovenije, Koper, 2000. Likar, Ivan: Liturgija v Kopru in v vsej škofiji v 18. stoletju. Acta Histriae, 9/1. Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri, Koper : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije, 2001, str. 179-200. Luglio, Vittorio: L'antico vescovado giustinopo-litano. Tredici secoli di storia attraverso i vescovi e le chiese dell'antica diocesi di Capo-distria. Trieste : Edizioni Luglio Fotocomposizioni, 2000. Maračić, Ljudevit Anton: Protureformacija u koparskoj biskupiji. 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri. Mednarodna znanstvena konferenca, Koper : Znanstvenoraziskovalno središče Republike Koper, 2000. Maračić, Ljudevit Anton: Protureformacija u koparskoj biskupiji. Acta Histriae, 9/1. Prispevki z mednarodne znanstvene konference 1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri. Koper, 2001, str. 163-178. Naldini, Paolo: Corografia ecclesiastica o sia de-scrittione della citta e della diocesi di Giusti-nopoli detto volgarmente Capo d'Istria (Histo-riae urbium et regionum Italiae rariores XXXIX). Bologna : Forni Editore, 1967. Naldini, Pavel: Cerkveni krajepis ali Opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper. Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije : Škofija Koper (Knjižnica Annales Majora), 2001. Pusterla, Gedeone: I Rettori di Egida. "Giustinopoli Capod'Istria". Capodistria : Tipografia Cobol & Priora, 1891. Radole, Giuseppe: Gli organi nelle chiese Istriane. AMSI: voi. XVI. Venezia 1968, str. 127-142. Smole, Emil: Koper. Urbanistični program. Kulturni spomeniki Kopra. Ljubljana : Projektivni atelje, 1956. Schauber, Vera - Schindler, Michael: Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. Stanisci, Mario: Appunti di metrologia. Cenni sulla misurazione del tempo, dello spazio, del peso e del rapporto economico con brevi cenni di numismatica. Udine : Universita degli studi di Udine, 1984, str. 114-117. Stefanie, Vjekoslav: Glagoljaši v Kopru. Zagreb : JAZU, 1956. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (ur. Metod Be-nedik). Celje : Mohorjeva družba, 1991. 149 2 KRONIKA_________ ZDENKA BONIN: KOPRSKI SAMOSTAN SVET KLARE, 121-150 ».,_ « « „... w Das Kloster der hl. Clara in Koper/Capodistria ist das älteste Klarissenkloster auf slowenischem Boden. In den Quellen ist es schon im Jahre 1299 überliefert, dennoch existierte es bereits früher. Die Klosteranlage wurde im Stadtteil Sv. Tomaž errichtet. Da strenge Klausur ein charakteristisches Merkmal des Klarissenordens war, liegen nur spärliche Angaben über ihr Leben vor. Ins Kloster traten vor allem Mädchen aus wohlhabenden Familien aus Koper und Umgebung ein. Die Mädchen brachten bei Eintritt ins Kloster eine Mitgift mit (sowohl Mobilien als auch Immobilien). In den Mitgiftverträgen kommen Häuser, Lagerhäuser, manchmal ganze Bauernhöfe, Weinberge, Olivenpflanzungen, Wiesen, Felder oder Gärten, Salinenfelder und anderes vor. Bis Ende des 15. Jahrhunderts bewegte sich der Wert einer Mitgift im Durchschnitt zwischen 50 und 200 Dukaten, vom 16. Jahrhundert an ist ein allmählicher Anstieg des Mitgiftwertes zu verzeichnen. In der Regel brachten die Mädchen 400, nicht selten auch 500 oder 600 Dukaten mit. Die Mitgift einzelner Novizinnen überstieg auch diesen Wert. Die Ordensfrauen lebten nach der Regel von Papst Urban IV. Sie gliederten sich auf in Chorschwestern mit feierlich abgelegtem Gelübde und Konversen, Laienschwestern ohne Gelübde. Die Chorschwestern widmeten besondere Sorge dem Breviergebet und der Kontemplation, die Konversen dagegen, die nicht an den Chor gebunden waren, sondern das Breviergebet in Form von Vaterunsern verrichteten, widmeten sich in der übrigen Zeit anderen Arbeiten. Da sie durch ihre Arbeit zur Tätigkeit und Existenz des Klosters beitrugen, brauchten sie keine Mitgift ins Kloster mitzubringen. Die Klarissen beschäftigten sich auch mit der Erziehung, waren doch einige von ihnen bereits als Mädchen beim Kloster in Kost, ehe sie Ordensfrauen wurden. Die Eltern zahlten für den Unterhalt dieser "kost-freyllen" je 40 Dukaten jährlich. Sie mußten von den Chorschwestern und Novizinnen abgesondert wohnen. Für sie wurde ein besonderes Zimmer im Kloster eingerichtet, über ihre Aufnahme in die Klausur entschied das gesamte Kapitel. So wie die Ordensfrauen mußten sie die Regel der Klausur L und des Parlatoriums beachten und trugen Kleider aus Wolle in schwarzer, dunkler oder weißer Farbe. Das Klosterleben verlief nach im vornherein bestimmten Regeln. Kontakte mit der Außenwelt waren eingeschränkt. Es war den Ordensfrauen und den in Kost gehaltenen Mädchen aufgrund einer besonderen Erlaubnis gestattet, im Parla-torium in Anwesenheit einer dazu verpflichteten Konventschwester oder einer von ihr beauftragten Ordensfrau mit Familienangehörigen und anderen Bekannten ein Gespräch zu führen. Gewöhnlich erhielten sie einmal jährlich die Erlaubnis für drei aufeinander folgende Gespräche, ausnahmsweise vier. Auswärtigen war das Betreten der Klausur nicht gestattet, dennoch wurde Einzelpersonen in Ausnahmsfällen und nach Erlangung einer Sondererlaubnis auch dort der Zutritt gewährt. Dem Kloster stand eine Äbtissin vor, ihre Stellvertreterin hieß Vikarin. Die Äbtissin wurde für drei Jahre gewählt. Vor der Wahl der neuen Äbtissin mußte die bisherige Äbtissin die Ordensregel, das Siegel und die Klausurschlüssel ablegen und nach der Auszählung der in der Wahlurne enthaltenen Stimmen den Namen der neuen Äbtissin verkünden, die darauf nach der Tradition die Ordensregel, das Siegel und die Klausurschlüssel entgegennahm. Die sieben Jahrhunderte lange Geschichte des Klarissenklosters in Koper war eine bewegte. Die ersten fünf Jahrhunderten wurden durch die Klarissen geprägt. Das Leben der Ordensfrauen bewegte sich in vorgezeichneten Bahnen, im geistigen Sinne abgeschieden vom alltäglichen Leben. In einem krassen Gegensatz dazu verlief das wirtschaftliche Leben des Klosters. Zahlreiche Mitgift-, Kauf- und Verkauf-, Pacht- und andere Verträge zeugen von ihrer regen wirtschaftlichen Tätigkeit und aktiver Präsenz im mittelalterlichen und neuzeitlichen Alltag von Koper. Im Laufe der Jahrhunderte erfuhren sowohl die Klosteranlage als auch die Kirche zahlreiche Zu-und Umbauten. Nach der Aufhebung des Klosters 1806 wurden Klosteranlage und Kirche mehrmals zu profanen Zwecken umgebaut. Während der letzten Rekonstruktion eines Teils des Klosterkomplexes wurden 1989 in der Kirche der hl. Clara Grabstätten entdeckt und verschiedene Bestattungsphasen dieses Raumes erforscht. Im Kreuzgang des ehemaligen Klosters ist zur Zeit der Sitz einer Wirtschaftsoberschule, im Gebäude des Ar-kandenhofes und der Kirche der des Regionalarchiv Koper. 150