KATOLIŠK CERKVEN LIST. „Danita" izhaja vsak petek na celi poii. in velja po pošti za oelo let.. 4 ald. «JOkr, za pol ii-ta 2 srl. 4'» kr„ /.a «"eteit let» 1 jrl. ."K» kr. V tiskarnici sprejenianaza celo leto 4 gl., za pul )eta:igl., zaoertet 1-ta 1 gl.: ako zaden«- na ta lan praznik, izide ..I>ani.*a' dan poprej. Tečaj XXXVI. V Ljubljani, 27. mal. travna 1883. List 17. Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov kerščanstva. 11 J. 9. Mladi mnčenci Gospodovi. Sjtiaal Ant. K»ržir. 'Dalje.) h) Petletni m učenec iz X(i pa je Kristus V" vpraša kralj. Otrok odgovori v svoji detinski priprostosti: ..Pojdi /. manoj v cerkev; tam ti ua pokažem." Menil je namreč podobo Križanega, o kterem mu je večkrat mati rekla, da je Kristus v podobi. Zdaj začne mali deček zopet gledati za sv<;jo materjo in vidi. kako jo vojaki šiloma devljejo na germado in kako jo mučijo. „O pusti me proč. pusti me k materi!" prosi. Kralj pa ga terdo derži in pravi: ..Ostani pri meni. »lete! dam ti lepega sadja." — „Ne ne." kliče deček, „jaz hočem k materi; mislil sem. da si kristjan; ker pa zdaj vem. «la nisi. nočem ničesar sprejeti od tebe; pusti me k materi!" Kralj se čudi takemu govorjenju mladega otroka. Nekteri njegovih dvorjanov pa mu svetujejo, naj da nesti otroka h kraljici; ker je na materno rahlo prijaznost navajen, bo toraj raji ostal pri kraljici. Tako tudi otroku govorijo. Pa on se še ne zmeni za ujih govorjenje. marveč uepremaknjeno gleda na mater. Vojsčaki so jo na geriradi privezali za kol in zažgali. Hitro sc ogenj razvname in plameni zakrivajo mater. Pri tem pogledu se hoče kralju iz rok iztergati in k materi hiteti. Pa Dunaan ga terdno derži. Zdaj ga otrok v lice vgrizne. Jezno ga kralj pahne od sebe. izroči nekemu dvorjanu in zapove. naj ga v judovsKi veri izredi. Ta vzame otroka in gre. Pa neprevidoma se mu otrok izmuzne, teče naravnost k materi, skoči v plamen, objame svojo ljubo umirajočo mamo in sprejme ž njo vred v ognji krono mučeniško. To se je zgodilo leta 523. (D»lje .ledi.) Bog nas obvari krive prisege. Pri prisegi se na pričo pokliče Bog sam. ki je Bog resnice in ma^evavec krive prisege. Po cerkvenih pravah se prisegavcu poda sv. pismo, da se ga dotakne z desnico, in ko izgovori, na kar ima priseči, sklene prisego z besedami: „Kakor res mi Bog pomagaj in sveti evangeliji." Prisegajo ima vzdignjeno desno roko iu stegnjeue tri perste v znamnje. da trojediiiega Boga na pričo kliče. Mu taste osebe prisegajo pismeno, ko prisego p reber o iu potem podpišejo. Kriva prisega je grozna pregreha, ktera se tudi po deželskih postavah ostro kaznuje; zato postave zapovedujejo, da mora sodnijski predsednik poprej prise-guvca podučiti, kako silo tehtno je to opravilo, ali pa da ga da posvariti in podučiti po kakem duhovnu; zakaj kriva prisega je eden naj strašnejših smertuih grehov. Pri krivi prisegi prisegavec laže in za laž še vsegavedočega Boga na pričo kliče, češ, da je resnico govoril! Laž sama je že po svoji uatori zaveržena, hudobna, ostudna reč. ki uikoli in v nobenih okolišinah ni dovoljena; koliko veči pregreha, hudobija je torej še le prisežeua laž. ker se sam Bog, večna Resnica, za lažnjivo reč na pričo kliče! Tukaj ni nobenega izgovora, tudi naj veči sila ali naj \eči škoda krivega presežnika ne izgovarja. Kriva prisega ni le samo pregrešenje zoper ljubezen do Boga iu do bližnjega, ampak je pregreha sploh zoper vero (religio). greh ne je verstva je, ker odrekuje Bogu dolžno češeuje božje. Ža malikova-njein in bogokletjem (blasfemijo) in za priseganjem pri kakem lažujiveiu božanstvu. Suarez coni krivo prisego za nar hujši med vsirai grehi zoper Božjo čast. Ko bi se tudi nar veči dobrota doseči ali nar veči škoda imela s krivo prisego odverniti, vender nikoli ne more dopušena biti; naj bi n. pr. kdo zamogel svoje ali bližnjega življenje ohraniti, ali ko bi s prisego mislil koristiti sv. veri. sv. Cerkvi itd., bi bila taka prisega vselej grozen smertni greh. Tudi še ko bi kdo prisegel le za kako šalo. norčijo (špas); bi ne imel izgovora, ker Bog se za laž nikoli ne sme na pričo klicati. K krivi priseg; se tudi šteje, ako kdo uegotovo priseže tako, kakor bi bilo gotovo; zakaj taki se postavi v nevarnost, da kaj lažujivega poterdi za resnico, -- v njegovi poterditvi je res lažnjiva izreka, ker to za gotovo poterdi. česar za gotovo ne vč. Drugač bi bilo. ako bi na tisto ne prisegel kakor gotovo, ampak le kakor da je verjetno, da je on te misli in bi res tako mislil. Kakor ena nar večih hudobij zasluži kriva prisega tudi nar veči kazni. Grozne so žuganja za krivo prisego že v >tari zavezi; po Cahariji preroku (;'). pogl.) kliče Bog: „To je prekletje. ki gre čez vso deželo. in prišlo bo nad hišo njega, kteri v mojem imenu lažnjivo prisega, iu bo v njegovi hiši se mudilo in jo pokončalo z njenim lesom vred in z njenimi kamni," — in sv. Krizostom pristavlja, rkakor večen spomin maše vanj a nad tem bogoskruustvom, nad pregreho zoper božje Veličanstvo.*4 Tudi le samo svetna pravica ceni krivo prisego kakor eno naj večih hudobij, čeravno posvetna postava v tem kaznuje bolj le od te strani, ker se s krivo prisego eden naj tehtuiših pomočkov pravice v nič deva, kakor pa zarad tega, ker je hudobija zoper vero. Po cerkvenem pravu pa krivi presežuik zapade v preklic (infamijo), velja za očitnega velicega grešnika, ne sme n. pr. biti za botra itd. Tudi po svetni postavi zgubi sposobnost za pričevanje in priseganje, kar tiče v rečeh časti (juramentum honoris.i Sploh je krivi pre-segavec nepošten, od ljudi merzen in zaveržen človek, kakor je po drugi strani n. pr. raorivec, tolovaj, pre-šestnik. Kako se Bog mašuje nad krivim presegavcem, kaže med mnogimi drugimi tudi naslednja resuična do-godba. Leta 1845, 12. mal. serpana, se je v Schwarz-steinu, pri Rastenburgu, na Parskem, to-le dogodilo: Neki mož je bil malo pred 12. mal. serpanom obdolžen tatvine in vsled tega klican pred sounijo v Rasteuburg. Ponudi se k prisegi, da je nezadolžen. Ker pa je bil že znan kakor pregrešen človek in tat, mu prisega ni bila dana. Toraj priseže, kar na svojo roko iu reče pri tem: „Perva huda ura, ki pride, naj me ubije, ako sem kradel.u Dvanajstega mal. serpana pa se pridervi hud vihar in omenjeni mož je bil s štirimi otroci in eniiu pesom ravno v svoji stanici. Neprevidoma treši, udarilo je v njegovo hišo, zadelo hudodelnika v sredi med orneuje-nimi. ki so ga obdajali; le-ti so bili nekoliko omoteni, pa vender brez poškodvanja* Njemu pa je šel tresk skoz nos in v usta. Ker je bila hiša v plamenu, so mogli ubitega veu uesti, pa uobedeu si ni upal od Boga rojenega dotakuiti se. Hiša je pogorela, ogenj pa ni segel dalje. (Gl. P. Fr. Ehmig: „Neue Gleichnisse, Beispicle . . ., 1. Pand, str. 525.) Bog dobrotljivi tedaj nas obvari krive prisege! Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Sovo „Oljska gom.") (Dalje.) Po-slednjič nam je Katarina Kmerih pred oči stavila Boga iu Zveličarja, kako je na Oljski gori vidil premnogo tcrpljeuje svoje svete neveste, prave katol. Cerkve. Vidil je, pravi dalje, kako je satan z Njegovo kervjo odkupljene. celo z Njegovim zakramentom maziljeue Njemu pred očem iztergal in zadavil. Jezus je vidil iu žaloval zarad vse uehvaležnosti. vse spačenosti pervega, naslednjega. sedanjega in prihodnjega keršanstva. Med vsim tem Mu je šepetal glas človeškega skušnjavca: „Lej! za tako uehvaležnost hočeš Ti terpeti?*' Ta glas je s toliko neusmiljenostjo, zasramovanjem iu silo tišal Vauj, da je neizrečena bridkost stiskala Jezusovo človeško dušo. Kristus, Sin Človekov, je roke vil in stegoval, in Njegova človeška volja se je zgrozevala tako neizrečene reči terpeti za tako nehvaležen rod. Ta vojska je bila tako silna, da je pot kakor kervave kaplje z Njegovega presvetega obraza tekel na zemljo. Zdelo se mi je, pravi, kakor bi slišala klic: „Ali! ali je vender mogoče preterpeti toliko uehvaležnostV" Grozne podobe nchvaležuosti in zlorabe prihodnjih ljudi so se vedno strašnejše in silovitiše vaiile Nanj; boritev s človeško nasprotno voljo zoper terpljenje je terpela dalje; večkrat je siišala Zveličarja zaklicati: „Oče, ali je mogoče za vse té terpeti V O, Oče, ako ne more ta kelih memo mene iti, naj se zgodi tvoja volja!" Pri teh prikaznih, kako so ljudje božje usmiljenje zlo rabili, napčuo obračali, pravi Katarina Kmerih dalje, sem vidila satana v raznih podobah tega, kar je gerdo. Zdaj se je prikazal kakor velik temen človek, znaj kakor tiger, zdaj kakor lesjak, zdaj kakor volk, drakon, kača; vendar niso bile te zverske podobe čisto same, ampak le kar je razločivnega njih bistva, to je bilo pomešano z drugimi ostudnimi podobami. Nič ni bilo Kakemu popolnoma stvarjenju enacega; bile so oblike razpada, gujusobe, groze, protigovora, greha, oblike hudobnega duha. Vidil je Jezus, kako so te podobe hudobnega duha (menda hlapci satanovi in gerde služabnice pekla) dervile, zapeljevale, davile iu mesarile ueštevilne derhali ljudi, za kterih odrešenje iz oblasti satanove je On nastopil pot k bridki smerti na križu. Kače, pravi, v za-začetku nisem vidila tako pogosto, posledujic pa sem jo vidila, da je s krono na glavi v strašni velikosti z grozovito močjo na dan planila, in z njo vred so se veliko trume ljudi od vsih strani in iz vsacega stanú in spola dervile zoper Jezusa. (Sedanji čas?? Doba Antikristova?) Z vsakterimi mogočimi mučilnimi po-močki, orodji, orožjem prevideue so se te pošasti na-pervo bojevale med seboj, nekaj v posameznih dobah, potem pa zopet vse skupaj s strahovito jezo zoper Gospoda. To je bil strašen pogled. Psovali so, pljuvali, kleli in mahali zoper Jezusa. (Živa podoba razdraženih ki "ivovercev in novih poganov in odpadnikov!) Njih orožje, meče in sulice so se vzdigovale in padale kakor cepci uepregledljivo velicega skednja, in vsi so divjali zoper nebeško pšenično zernce, ki je prišlo na zemljo in je v nji umerlo, da bi vse redilo vekomaj s kruhom življenja v naštevilnem sadu. Vidila sem Jezusa med temi razkačenimi derhalmi tako pretresenega, kakor bi ga bilo res njihovo orožje zadevalo. Kačo sem vidila sredi med njimi, ki jih je vedno na novo hujskala, s svojim repom sem sem ter tje mahala, in vse, ki jih je na tla poderla ali ovila, je podavila, raztergala in požerla. (!'o je plačilo tistim, ki satanu služijo v njegovi vojski zoper Boga in čednost.) Pri tem dobila sem spoznanje, da truma teh čet. Ki Jezusa zdelujejo. so tisti, ki po naj bolj raznoterih načinih gerdo delajo z Njim, ki je po božji in človeški natori pričujoč v naj svetejšem Zakramentu. Vidila sem z grozo vse te zdelovanja od zauemarjenja. vnemarnost (za to visoko skrivnosti, od zapušenja do zaničevanja, zlorabe in do nar ostudnišega bogoskrun-stva; od obernitve do malikov sveta, od prazne dozdeve in lažnjive vedarije do krivega nauka in nejevere, do sanjarije, do sovraštva, do kervavega preganjanja. Vsa-kterih ljudi sem vidila med temi sovražniki, celo slepih in kruljevih, gluhih in mutastih, in otrok. Slepi, kteri resnice uiso hotli viditi; kruljevi po lenobi, ki resnici niso hotli nasledovati; gluhi, ki njegovih svaril in milega klicanja niso slišati hotli; mutasti, ki se še z mečem besede niso hotli za Njega vojskovati; otroci v družbi posvetuih in zato bogopozabljivih staršev, učeuikov in učiteljev, ki so s posvetno poželjivostjo prenapaseni, z nečimerno vedo opojeni, ki se jim nad božjimi rečmi studi, ali ki so zanemarjeni, za zmeraj spačeui za take svete reči. Med otroci, pravi, ki so se mi hudo smilili, ker je Jezus otroke tako na vso moč ljubil, sem vi (lil a tudi posebno veliko slabo pod učenih, zani-kerno izrejevauih, nespoštljivih uiašuih strežnikov, ki Kristusa pri naj svetejšem opravilu ne časte. Njih zadolženje se je z v r a č a 1 o deloma na u č e n i k e in n e s p r e ¡11 i š-Ijene cerkvene predstojnike. S strahom sem pa vidila, da ... . (I psi legaut.) Veliko naslednjega, naj hujšega zadeva tudi premalo snažuost, spodobnost pri ss. posodah, altaruih opravah, paramentih Duhovita pisateljska Adele Hoffelize meni, da vzrok, zakaj da nam je Jezus svojo lastno smertno boritev razodel, je po nekoliko v tem, ker je sicer težko, pa potrebno, da smo tudi mi vedno v nekaki smertni borbi ter v strahu zarad svojega zveličauja. Terpljenje Jezusovo, bi djal, imelo je dušo in telo. Telo Njegovega terpljenja pa je natorna zamerza pred terpljeujem, žalost, brid kost, ki so spremljale bolečine in muke nebeškega Učeuika. Tudi naše sedanje življenje ima dva glavna dela terpljenja; to so 1. zla, bujave, nadloge, in 2. pa težavne dolžnosti. Življenje sploh je nekaka vedna smertua borba, ki se s smertjo Konča. Toda ravno ta stau je nekaka skrivnostna in tolika milost Božja, da se pravi kristjani celo ustrašijo, ako bi jih take po-skušnje popolnoma zapustile, da bi čisto nič ne terpeli. Zakaj poskušnje so zuamnje izvoljenja. Tega neoveržljiva priča nam je Jezusovo nezmerno terpljenje, kteremu bi se večna Modrost nikoli ne bila podvergla, ako bi to dobro ne bilo. Jezusova smertna boritev pa je muka, ktero je Jezus Kristus terpel vse svoje življenje. In ta Jezusova vedna smertna boritev je za nas naj veče tolažilo v našem življenji, ki je polno terpljenja. Naše življenje je živi „pasijon.44 Ta vedna smertna borba, pravi omenjena modra in učeua pisateljka, ako jo brez pritožbe sprejemamo, je tako draga in redka skrivnost, da jo le v resnici prave pobožne duše spoznajo — to namreč, da človek trude, poniževanja, žaljenja. nasprotja, z boleznimi ob enem brez godernjauja. brez tarnanja, brez pritoževanja sprejema. Pomoček, da se to dosega, nas pa Jezus na Oljski gori uči. S\\ evangelij pravi: I11 ko je bil prišel v smertno težavo, je še več molil... O tedaj ti nespremišljeui, nespametni, hudovoljni človek, ki se stresaš, ujedaš. godernjas, kolneš in iiii-Ijariš v svojih težavah, kam si djal pamet V Pojdi v frančiškansko cerkev, ustavi se ob desni kapeli pri vratih in premišljuj Zveličarja v Njegovih smertnili bridkostih; poklekni potem, priserčuo moli. vdaj se v voljo Božjo, poglej ua augelja : on tudi za tebe tie*e tolažilo iz nebes. Iz Ljubljane. rofn>/,i.) Sv. Jurja dan proti desetem dopoldne so mil. gosp. prost Jožef Zupan blagoslovili novo katoliško tiskarno, za ktere napravo sta posebno delalala čč. gu. Jožef Jerič in naš poslanec Dragotin K1 u n. Precej potem, še dopoldne, se je v per\ o v nji tiskal ^Slovenec" št. 48, 24. mal. travna. Okolišiue te novosti so prav vgodue. Stroj (mašiua) čisto nov. stoji v poslopji okrajnega glavarstva ob šolskem tergu št. .">. Cerke, vse nove, so prav prijetne in razločne za oči. Pomočuiki in delavci prav spretni domačini. Čemu pa nova tiskarna, ki jih je že tako precej v Ljubljani? Mislimo, da zraven družili vzrokov posebno zarad časnika „Slovenca.* ki ima boje — prej ko bo moč — postati dnevnik: sej skoro vsi veči časniki, kakor tudi katoliške društva, še po manjših mestih imajo svoje lastne tiskarne. Bog daj novi napravi svoj obilni blagoslov, da dosega svoje skoz in skoz poštene in katoliške namene, ki so s tem sklenjeni. O tej priliki nas dolžnost veže nekoliko besed v pojasnilo spregovoriti. Kakor katoliška bukvama, tako tudi nova tiskarna ima svoje nasprotnike; nasprotvanje pa je gotovo pri večini iz nesporazumljivosti in nevednosti. Vstauovniki te naprave zro na dušno korist in nikakor ne na časno. Kakorne časne koristi neki imajo od tega vstauovniki pričakovati? Najberže tako. kakor i»ri bukvami, pri kteri se mora vsako leto dokladati, dozdaj boje že kacih :>OUO gld.! Iies pa je dušni dobiček velik, ker morebiti ne bo preveč, ako rečemo, da v teh malo letih se je več naj boljših katoliških bukev in drugih spodbudnih reči razširilo med občinstvo, kakor poprej v 10—15 letih. Ako je tedaj kdo zavidljiv n. pr. zarad bukvarue. bil bi zavidljiv ali načelnikovi zgubi, ali pa dušnemu dobičku občinstva; toda oboje je neumnost in verto-glavnost, pa tudi brezbožnost. Knako utegne biti pri tiskarni, saj v začetku iu najberže precej časa. Kaj pa pomočuiki in delavci, je ne mara tem kdo nevošljiv /.a njih zaslužek? Vsi v tiskarni so slovenski sinovi, iu v bukvami razun euega vsi. Tukaj tedaj ni čisto nič vzroka, da bi te naprave koga v oči bodle. Le kdor se je s pametjo skregal, utegne novi napravi pisano gledati ali čez nji zabavljati. To se nam je potrebno zdelo nekoliko pojasniti zarad nekega pripetljeja, ki močno osenčuje osebnost ali stran, od koder izhaja. Reč je ta-le: • Ob katoliški bukvami so neke roke že v tretjič porezale kouopce (štrike), da je senčna strešica na tla padla. Ko smo to slišali, nas je obhajala misel: kako da se to godi katoliški bukvami? Sej se pa ne n. pr. kaki napravi, kjer se dobivajo vines tudi spotik-Ijive, zoperverske bukve, ali kjer se kažejo in ponujajo nespodobne podobe in spake, s kakoršnimi se žali nedolžnost. se smešijo katoliške redovne osebe itd. Od kod tedaj jeza zoper katoliško napravo V... Ako bi hotli na hudo obračati, rekli bi: Poznamo se. Katoliška bukvama se iše pečati le z dobrim blagom, razširjati le dobre bukve, kakoršuih je v kratkem prav veliko med občinstvo spravila: tega pa peklenski krokodil nima rad. češ, kaj sega ta v drugi kruh, pa zatira moje kraljestvo? Zato po noči, ko ljudje spe, gre memo bukvarne in udari z repom kviško, da jezo strese in naredi saj nekaj škode. Krokodil namreč s svojimi sužnji vred nič ne ve o 7. zapovedi, in katoliške naprave zatirati — to se njemu zdi dobro delo! — Tako, pravimo, bi lahko mislili, ako bi reč na hudo razlagali; toda tako djanje raji pripisujemo nepremišljenosti, kakor smo rekli, in nevednosti; zakaj za tako hudobnega ne cenimo lahko koga, da bi se s popolno prevdarnostjo nad kako rečjo hotel stresati, ki mu nič žalega ne dela. K teuiu poslednjič pristavimo vošilo, naj bi blagi Slovenci pridno podpirali tudi to novo napravo, da bode več dobrega /možna storiti za poživljevanje in vterje-vanje katoliškega življenja. S Krasa, 15. aprila 18^3.) (Posvečen je v o ve cevk ve r Sezoni.) «Konec.) Jako užalila je premilg. škofa ne-nadjaua smert prečast. g. Štefana Kocijančiča, njih velikega prijatelja, s kterim sta si dopisovala že iz semi-niščnih let škofovih. Pokojnik je bil res biaga duša. dasiravno vnet Slovan, ni tega nikoli demonstrativno kazal, ter je znal tako ravnati, da si je pridobil spoštovanje iu ljubezen vseh treh v središnjem semenišču zastopanih narodnosti: Slovencev. Hervatov in Italijanov. V tem obziru bode težavno ga nadoinestovati, morila še težavuiše kot v orientalskih jezikih, v kterih je bil menda v Avstriji naj bolj vešč učenjak. Za vse žive dni mi je globoko vtisnjeno ostalo, kar sem pred dvajseti leti slučajno nek popoldne v seminiškem oratoriji (molitveuici) opazil: V nekem kotiču skrit je gosp. prof. Kocijančič pobožno molil sv. rožni venec! Glej. sem si mislil, taki učenjak, ki umeva čez dvajset jezikov, moli sv. rožni venec; a pri nas, kadar v,;.roci komaj „abc1 poznavajo, že hočejo imeti molitvene knjižice z zlato obrezo. Med učeuci, posebno mestnih šol, ga menda ni najti, da bi očitno v cerkvi molil ¡>v. rožni venec. No; naj bi vsaj imel sleheru svojo molitveno knjigo; pa premnogo jih je. ki nimajo ne enega ne druzega! O Kocijančiču pa pravi „Soča", da že kot dijak osmošolec si je bil kupil molik. ter je potem vse življenje zvesto opravljal vsak dan sv. rožni venec. Do Marije I)ev. je pokojnik imel veliko češenje; saj mu je bila življenje za celih 25 let podaljšala. L. 18»i8 blezo je bil nevarno zbolel, že so ga bili z vsemi ss. zakramenti umirajočih previdili; a on se je zaobljubil Materi Božji Lavretanski. Ko so okoli stoječi duhovniki in bogoslovci začeli moliti litanije lavretansKe ter so izrekli: sv. Marija! za nas iioga prosi! se je bolniku, ki je v gerlu imel oteklino, kar neprevidoma prederlo in veliko zboljšalo. da je kmalo potem ozdravel iu svoj posel nadaljeval. — Res. da je pokojuik pri učenji bil malo tih, a njegova nataučnost, red, pobožnost, prijaznost očetovska, ponižnost itd. so bile tihe sicer; a vendar nam bogoslovcem tedanjim v duši glasna poučevanja. I)a se kmalo kdo oglasi, ter v spodbudo Slovencem tega slavnega moža življenje bolj natanko popiše. V Sarajevu. 13. aprila 1883. Hvala Bogo, dobili smo četertega kanonika. Imenovan je 28. sušca; upamo, da konec tekočega mesca pride že v Sarajevo. Gospod dr. Ivan Koščak, profesor in spirituval v Senju, doveršil je bogoslovne študije v Rimu. — Rešeno je tudi „pitanje o župah.u Mi smo popolnoma zadovoljni. Prihodnja številka našega službenega lista prinese dotični dekret kongregacije „extraordinariis negotiis ecclesiasticis prae-positae." Slične prepirke nastale so tudi v Augleški, ko so bili Pij IX tam cerkveno hierarhijo vstauovili; rešile so se še le z odločbo „Romanos poutifices" sedanjega sv. Očeta. Na to odločbo se tudi sedaj sklicujejo, pa na naputak fnavod) dau za Bosno iu Hercegovino od Benedikta XIV v pismu „Finnaudisu. V teh odločbah se načelno vravnavajo razmerja med cerkveno hierarhijo in frančišk. redom glede duhovuij, njihove delitve, namestovanja duhovnov po duhovnijah itd. Glede števila duhovuij nismo dosegli vsega, kar smo želeli; a vendar smo dosegli toliko, da smo zadovoljni. Glavna prednica hčera božje ljubezni mi piše, da se bo 1. maja v Št. Andreju odperla slovenska kandidatura za one Slovenke, ktere bi želele stopiti v njihovo družbo. Vodili bi prosivke očetje jezuitje, ki znajo slovenski. Ako bi se oglasilo okoii 15 slovenskih deklet, dobila bi se za-nie iz Zagreba hervaška učiteljica. Tako se je sedaj sklenilo, ker nam tukaj manjka prostora. Ako bi ta naredba ne bila dobra, hoče se premeniti. Žal mi je. da do sedaj uimamo ni jedne Slovenke. (Prosim, naj bi to opazko hoteli ponatisniti drugi slovenski listi, posebno oni v Štajarski, Koroški in Goriški.) Hvala Vam za poslane denarje. Dobil sem 1) za Bosno 14 gld. 50 kr.: 2) za cerkve v Bosni 10 gld.; 3) za kau. Jegliča 2 gld.; 4) za Marijino sirotišče 17 gld.; 5) za vstav hčeri Božje ljubezni 7 gld.; *5) Za katoliške naprave v Sarajevu 2 vel. tolarja (4 gld. 45 kr.); 7* za dr. Jegličev misijon 50 gld. iu 8 kr., 30 lutencij (hitro se bodo opravile, lepa hvala za nje.) Našega srebemega starega denarja (cvancike po 20 starih krajcarjev, desetice po 10 starih kr. in groši po o starih kr.) je veliko med narodom. Skoro vse srebernjače so prederte, ker jih tukaj dekleta za kiuč nosijo. Na lepo vervico jih naberejo, kakor jagode, pa jih imajo na vrat obešene, da kar vse žveuketa, kadar hodijo. Bogateji imajo mesto srebernega denarja cekine. Sploh narod ljubi zlat kinč. z zlatom prešito in obrobljeno obleko. A z moderno obleko se taka narodna obleka vse bol] zgublja. Po mestih se evropejski kroj obleke vriva, ker je boljši kup. Le za klobuk ne marajo. ,.fes~ (rudeča kapica) je priljubljeno pokrivalo, ktere opustiti ne marajo. Priporočam Slovencem siromašno Bosno. Z Bogom! J. Ali si bil za velikoiiočni čas pri sv. Obhajilu? Pet dni je še, in šesti dau, t. j. v god vuebohoda Jezusa Kristusa, je v cerkveni pratiki (Direktoriju) zapisano: ,.H o d i e d e s i n i t C o n t e s s i o P a s c h a i i s.M To je: Danes je konec velikonočne spovedi. Drugo nedeljo v posti . 11). sveč.) pa je bilo ravno tam zapisano: „Hodie iucipit Confessio Paschalis" — Danes se začne velikonočna spoved. V teui času tedaj, od 11). svečena do 3. majnika, je ali še bode opravilo velikonočno spoved iu Obhajilo milijone ljudi po vsem širokem svetu. To se pravi: opravili so to dolžuost vsi pra vi kato liča ni. Pra-šam tedaj tudi tebe: Ali si bil za velikonočni čas pri sv. Obhajilu?? Ako še nisi opravil, ni še čisto zamujeno, dasiravuo imaš le še prav malo časa. Bog ne daj, da bi zamudil to veliko dolžnost in cerkveno zapoved prelomil! Koliko lepih pomočkov ti je dajala sv. Cerkev, da bi sv. velikonočno spoved in sv. Obhajilo prav dobro in vredno opravil. Post, postne pridige, križevi poti in sploh premišljevanje Gospodovega terpljenja, še zlasti veliki teden, so pretresljivi pomočki. in če te ti niso k pokori in spovedi nagnili, pretresti in zbuditi bi te morala Aleluja, ki se je po vsih cerkvah glasila iu razlegala in se še glasi. Povej, če moreš z veselim serceiu poslušati „Alelujo," ako nisi opravil velikonočne spovedi in sv. Obhajila? Ne „Aleluja," — drugi strašan glas te čaka, ako zapovedi zanemarjaš. Tedaj, ako imaš to dolžnost še dopolniti, nikar nič več ne mudi: peteri dnevi bodo v silui naglici memo šviguili. Ko bi imel tudi kako važno delo odložiti, ali tri dni daleč popotvati; premagaj se: bolje jc, kakor pa cerkveno zapoved prelomiti in cerkvenemu občestvu se odpovedati. Neki pisatelj pravi: „Ob koncu velikonočnega časa se nam je vedno v sercu budila želja, naj bi sc velik, vesoljni „Te-De um"4 razlegal po vsem obsegu svete Cerkve." Prav lepa iu dobra je ta misel. Da bo taki „Te-Deuin" se razlegal saj v našem sercu, jc potrebno zraven opravljenega velikonočnega sv. Obhajila še dvoje, namreč, vredno sv. Obhajilo, in pa poboljšanje po sv. Obhajilu. Prašam te torej pri tvojem zvcličanji: a) Ali si vredno opravil velikonočno spoved in sv. Obhajilo? in: b) Ali si se poboljšal po teh prejetih velikih milostih ? Tega ti dalje ne bom pojasnoval, ker sam dobro veš; temuč le to rečem: ako si v kterem tega dvojega zapopaden, tudi zato je še malo časa, da popraviš; nikar, prosim te, nikar se ne obotavljaj: čas teče strašno naglo, iu prej kot človek misli, ga ne bo več zanj! Cerkve polne, prazne ječe. V Kanadi v mestu „Tri reke" imenovanem (Three Rivers, blizo Quebeca) so se imele pričeti sodnijske obravnave. Ker pa ni bilo nobenega zatoženca, se sod-nijskemu predsedniku pošlje po tamošnji navadi par belih rokovic v znameuje. da nimajo nobenega zločinca. Vesel odgovori le-ta: „Odkar imam srečo med vami bivati, imel sem priliko v vseh verstah človeške družbe, pri vladajočih in nižih, opazovati isti ni to verskega duha, navado treznosti in ljubezen do dela. Brez dvombe so te čednosti, ki se tako lepo vjemajo, vzročile to srečno stanje, o kterem se poroča. Kadar so cerkve polne, so ječe prazne; kadar pa so cerkve prazne, so ječe prenapolnjene z jet niki. Delo, ki ga je vera posvetila, blaži človeka, ga privezuje domačemu ognjišču, ga oddaljuje od razuzdanosti, ktere pošiljajo ljudi pred sodnije." Marsikje bi se znabiti mož na takem mestu še sramoval tako pisati, če bi bil tudi v sercu prepričan, kaj? čudna moč križa. Žalostna si mati solze briše, Zlija bridke tuge v temno noč: „Našel sin pregrehe je osiše: Milost, Kriste! pošlji mi pomoč!" Izzad megle mračne zdaj prisije Luna bleda, milo zabliši, Kaže pot samotno tje, ki vije Se na plan, kjer križ lesen stoji. Že mladeneč žalostno korači, Vedno bližej — bližcj mu je križ; Hoja pa obup le temni znači; Zre le v tla; ne v zvezde, v paradiž. Moč skrivnostna pa ga prideržala Je pred križem, kar naprej ne gre: ln ko luna je na križ pos'jala, Milost njemu šiuila v serce. Pred podobo Križan'ga se zgrudi, Pa objema blaženo drevo; In kako se zdaj mu greh pristudi, Temu priča ti si, o nebo! Luna milo že se nanj ozira, V solzah triujajo se zvezdice. Potok se po ličili iuu udira: „Žal mi je, Gospod, usmili se!" Zdaj junak pod križem bridko joka, Žark nebeški merzlo dušo žge; Strasti in pregrehe skala poka, Za nebesa oživi serce. S. J/. BonavetU. Razgled po svetu. Požari v glediščih. Zopet se naznanja velika „nesreča". Gledišče v Uevalu ina Finlanškem) je pogorelo iu končalo sto ljudi, ki so bili šli iskat veselja, pa so našli pregrozovito smert. Na Duuaji, v Niči dvakrat, v Berlinu, povsod gledišča gorijo iu ta prizor grozovite resnice (realnosti) se je čudovito pomnožil po tistih prostorih, kamor množica vre iskat veselja v izmišljenih prizorih. Kolikor bolj so začele pagauske navade po Evropi spodrivati in uadomestovati kerščansko vedenje, tem bolj se je jelo širiti med ljudstvom veselje do pohujš-Ijivih gledišč in zapeljivih iger. Po revolucijah zbegana družba išče miru iu veselja tam, kjer ga ni, tam kjer se vest omadeževa, serce ogerdi. Ogenj, ta grozovita moč v naravi, ima lastnost, da reči čisti madežev: ali ga mar pošilja Bog, da bi sedanji čas ljudstva spokoril, očistil? Pa gledišča ne gorijo sauia; tudi ljudje sami z ogujem pokončujejo svoje brate v ueslišani prederznosti in zlobnosti. Ptevolucija v Parizu, v Lijonu, v Moutceau-le-Mires-ih, v Londonu, povsod se poslužuje ognja, kot naj hujšega maščevalnega orožja. Ali se ni Bog v raznih stoletjih tudi posluževal revolucije kot kaznovalne šibe za nehvaležna ljudstva? — Nekdaj je pokončal hudobna mesta z ognjenim dežjem; tudi še sedaj pokončuje brezbožne prostore z ognjem iu nehvaležna ljudstva z revolucijo, ki sedaj ravno z ognjem kaže svojo pretresljivo moč. Se ve, da ue srne se pri tem pozabiti pregovor starih, ki pravi: „Gorje tistemu, kogar se Bog posluži za šibo. da druge tepe!" Sarajevo. Cvetno nedeljo so se tudi v ondotni katoliški cerkvi pričeli vzvišeni obredi velikega tedna. Pri sv. maši se je po blagoslovu lesa v hervaškem jeziku pelo terpljenje Gospodovo. Matutinum so sarajevski duhovni peli z drugimi duhovni, ki so prišli po sv. olje; na koru pa so peli lamentacije. Veliki četertek je nadškof imel sv. mašo, posvetil sv. olja, noge umil 12 starčkom, ktere je oblekel, obdaroval in pogostoval. Bili so silno razveseljeni in s solznimi očmi so se poslavljali proseči pri Bogu plačo nadškofu. Veliki petek je zopet opravljal nadškof, položil sv. Rešnje Telo v lepo okiučan grob; pridigal je dr. Jagatič. Od prenesenja v božji grob do vstajenja so se vedno verstili duhovni v molitvi z nadškofom vred. Tako pa tudi usmiljenice in hčere Božje ljubezni na svojih prostorih. Ob grobu sta neprenehoma stražila po dva vojaka. Katoličani pa niso pozabili te dni. da je naš Gospod za nas umeri in bil v grob položen, ter so v spominu na to ljubezen v množicah hodili Božji grob obiskovat in onui ponižno molit Zveličarja za njegovo neskončno ljubezeu. Veliko soboto je maševal g. dr. Jeglič, poprej pa blagoslovil ogenj (vatro), velikonočno svečo in kerstno vodo. Popoldan pa se je vse lice mesta spremenilo iz žalosti v veselje. Mlado in staro, bogato in siromašno — vse je vrelo k mali cerkvi. Okoli po matutinu je nadškof spremljan k Božjemu grobu veselo zapel Ale-lujo, strel vojaških čet. pokanje topov s terdnjave je oznauovalo veselo vstajenje. F'aron Appel. baron Nikolič. ofticirski zbori, vradnije in vse, kar je odličnega. je bilo pri procesiji. V dan vstajenja Jezusa Kr. je nadškof pel sv. mašo in pridigal; baron Appel z gospo in mnog; ouiič-niki so bili pričujoči. Belo nedeljo je bilo slovesno pervo sv. obhajilo za male. Rim. Sv. Cče Leon XIII so 8. t. m. imeli pred seboj več stotin udov družbe, ki ima namen: braniti katoliške koristi. Pohvalil je namestnik Kristusov druž-nike zarad doseženega sadu v prid človeštva iu 3V. Cerkve in budil jih, da naj pridno delajo zlasti za lepo izrejo mladine in v prid dobrega časništva. Večkratno opominjanje sv. Očeta za podpiranje katoliškega časništva priča, kako dobro vedo sv. Oče ceniti vpljiv dobrih katol. časnikov; to naj bi pa tudi vse katoličane spod-bujevalo, da naj z delom, z naročevanjem in s pošiljanjem naznanil (inseratov) to dolžnost spolnujejo, pravi „Kathol. Missionsbl." v Diilmu. Svoj god 11. t. m. so sv. Oče obhajali v naj boljšem zdravji. Opoldan so sprejeli čestitanja kardinalov, dvornih vradnikov, in drugozemskih škofov bivajočih v Rimu. Sv. Cerkev, kakor naznanujejo, sedanjo dobo v Avstraliji lepo napreduje. Ondotne vradnije dobro vedo ceniti omiko, ki jo razširja sv. Cerkev, in misijonarje priduo podpirajo, v tem ko se v Evropi narodi zopet v divjaštvo nagibajo, česar priča so memo druzih ostud-nost tudi premnogi nesramni samomori. Premnoge vradnije po Evropi bodo imele težek odgovor pred večnim Sodnikom zarad svojega nasprotovanja zoper Cerkev Kristusovo. Škoda, da v Avstraliji je zdaj v kratkem umeri škof O'Connor. K kronanju ruskega cara bodo sv. Oče poslali nadškofa Vanutelli-a, kterega bodeta spremljala: Delia Volpe, tajnik kongregacije za odpustke, in Msr. Palom-belii, pristav kongregaciji za izredne cerkvene zadeve. Prusko. Iz Berlina se je razncsel glas o neki novi ileržavni predlogi, vsled ktere bi se imela trinoška ovira maševanja in deljenja ss. zakramentov v zloglasnih majnikovih postavah poslednjič ovreči. Čas bi res bil, toda verjeti ni nič, dokler se res v djanji ne zgodi. Bili so nemški katoličani že prevečkrat okaujeni s praznimi obljubami. Kam pa da svojeglavno prusaštvo deželo tira, pričajo med drugim strahoviti samomori, ki se vedno množijo, in jih je bilo v Berlinu mesca pro- senca t. 1. 39, v svečanu 41, v sušcu pa strahovito število 56, namreč samomorov in njih poskusov. Strašno znamnje. kadar osebnosti kacega naroda same sebe tako zaveržejo, da svojega življenja ne cenijo več, in da obdivjajo, da se večnega Sodnika ne boje, ker sam sebe umoriti je ravno tako prepovedano, kakor končevati bližnjega. Francosko. Vražja francoska politika je storila, da je zdaj Francosko osamljeno. Govori se namreč o zvezi med Nemčijo, Avstrijo in Italijo (?) iu to boje meri najprej zoper Francijo. Z Anglijo je gambettov-stvo zarad Egipta še zmeraj v laseh. Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Ena cela hiša za pravo spoznanje serčno priporočeno; zahvala po uslišanji se naznani. — Dosega nekega namena. — Neka družina priporoča Žalostni Materi Božji in sv. Jožefu v priprošnjo svojega duhovna strica, da bi jim Bog še dal ljubo zdravje, da bi jih opustila bolezen v persih. Ravno tako bolna žena. Enako že dolgo časa bolan duhoven. Tudi še v glavi bolna žena. Dalje družina v telesnih stiskah. Tudi tako brat priporoča svojo bolno sestro. Poslednjič priporočena enako sestra za poboljšanje v pijačni strasti. — Neka močno nevarno bolna oseba se prav živo priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. — Nekdo v nevarnosti, da se v hude reči zamota, ako se ne bo spametoval, serčno priporočen v molitev. Zahvale: Bil sem po nasprotnikih zgubil službo iu meni z družino vred se je prav hudo godilo. Priporočil pa sem se v bratovsko molitev, da bi bil na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa rešen iz velike nadloge. Iu res, že v 8 dneh potem sem dobil boljši službo, ter spoznam, da le pomoč in milost te usmiljene Matere nas je rešila iz nadlog. Torej bodi vedno hvaljena iu češena N. lj. G. presv. Serca od vsih stvari! Oh. naj to usmiljeno Mater vsa serca ljubijo, slave; časte in molijo njenega ljubega Sina, in večnega Očeta našega v nebesih vekomaj! Tudi jest si hočem prizadevati zanaprej z vso močjo Marijino milost po vsih svojih potih hvaliti. Oh bodi še zanaprej naša ljuba Mati. reši nas vselej iz nadlog, posebno nas vari greha! Kličite vsi v stiskih to ljubo Mater z zaupaujem z menoj vred na pomoč, in bodete gotovo rešeni. P. Moja mati so bili hudo bolni za smert, tako, da nobena človeška pomoč ni nič izdala. Tedaj sem se obernila z velikim zaupanjem k Mariji in sem sklenila opravljati ilevetdnevnico na čast presveti Družini in ako bo moja prošnja uslišana, da hočem po „Zg. Dan." razglasiti. In res, zdaj so moja mati popoluoma pri zdravji. Bodi torej češena, N. lj. G. presv. Serca! Iz Dolenjskega. M. Dolgo časa sem odlašal, zdaj pa moram spoluiti svojo obljubo. Prav lepi» se zahvalim po „Zg. Danici," Žalostni Materi Božji iu sv. Jožefu, ki sem bil velikrat uslišan iu rešen v telesnih stiskah in tudi v dušnih potrebah Zato rečem in poterdim, stotisočkrat bodi čast in zahvala Žalostni Materi Božji iu sv. Jožefu za pomoč v mojih potrebah! Hodimo radi k sv. maši, in v stiskah se priporočujmo Žalostni Materi Božji in sv. Jožefu: gotovo nam bode pomaga no. J. B. Tisučerna zahvala presv. Sercu Jezusovemu, N. lj. G., sv. Jožefu, sv. Valentinu, sv. Kozmu in Damijanu, sv. Frančišku Ksav., kakor tudi dušam v vicah, katere sem posebno na pomoč klicala za ozdravljenje moje bolezni, ki me je terpinčila skozi 5 mescev; prosim pa tudi družbenike bratovske molitve, da bi bilo stanovitno moje ozdravljenje. Koledar za prihodnji teden: 30. mal. travna. S. Katarina Sienska. — 1. majnika. Ss. Filip in Jakop. — 2. S. Atanazij. — 3. Vnebohod G. N. J. Kr. (Konec velikonočne^spovedi.) - 4. S. Flo-rijan. — 5. S. Pij p. — H. Šesta nedelja Vel. noči. S. Janez ev. pred latinskimi vrati. Pomočki k modrosti. (Iz Pregovorov XI. in 1. mal. travna. Po blagoslovu pravičnih se mesto povzdiguje; po ustih hudobnih pa se razdeva. (Pravični z molitvijo neizrečeno veliko pripomorejo k sreči kacega kraja; kar pa dobri z molitvijo in z lepimi izgledi zidajo, to hudobni s kletvi njo in sploh s hudobnim življenjem podirajo). 2. Kdor nezvesto ravná, skrivnosti razodeva; kdor pa je zvestega serca, skriva, kar mu je prijatelj zročil. 3. Kar stori hudobni, nima obstanka; kdor pa pravico seje, je njega plačilo gotovo. 4. Usmiljenje pripravlja življenje, hoja za hudoo-nimi pa smert. 5. Spačeno serce se Gospodu gnjusi. G. Akoravno si gredo hudobni na roke, ne bodo brez kazni; rod pravičnih pa bo otét. (Op. Kako naglo se marsikdo pogrezne v nič, če tudi mu drugi hudobni pomagajo kviško! Če si hudobni še tako med seboj v roke segajo, jim na zadnje nič ue bo pomagalo: šiba zaslužena jih bo zadela.) 7. Lepa pa obotna (neumna) žeuska je kakor pro-sica z zlatim ternkom v rivcu. (Ona zlati ternek — svojo lepoto — rabi v pregreho, jo meče v blato.) 8. Nekteri svoje razdajajo (vbogajme), in še bolj bogatijo; nekteri grabijo kar ni njih; in so zmeraj v potrebi. 9. Kdor žito skriva (ker ga v lakomnosti misli še dražje prodati), je preklinjevan med ljudstvom; blagoslov pa bo nad glavo prodajavcev. 10. Kdor se na bogastvo zanaša, bo padel; pravični pa zelené kakor zeleneče pero. (To je: pravični, usmiljeni imajo večo srečo.) 11. Kdor v svoji hiši zmešnjavo dela (z razuzdanostjo, potrato, sovražljivostjo itd.), bo imel vetrove (ki mu bodo vse raznesli), in Kdor je neumen, bo suženj modremu. 12. Sad pravičnega je drevo življenja; in kdor duše sprejema, je moder. (To je: dobre dela pravičnih so kakor drevo življenja v raju. Kdor duše sprejema, t. j.: kdor duše Bogu pridobiva, k Bogú vodi, to je prava modrost, pobožnost; naj veči brezbožnost pa, kdor jih od Boga odvrača.) 13. Kdor ljubi krotitev, ljubi modrost; kdor pa svarjenje sovraži, je nespameten.. 14. Kdor je dober, bo prejemal milost od Gospoda; kdor se pa na svoje misli zanaša, hudobno dela. ^Kdor se prevzetno le na svojo pamet, učenost zanaša, dela hudobno in si sam zapira milost in pomoč Božjo.) 15. Hudobija človeka ne vterdi; korenina pravičnih pa se ne omaje. (Hudobni človek si ne napravlja stanovitne sreče; le pravični, bogoljubni se vkorenini v stalni sreči.) Listek za raznoterosti. Fomoček izrediti gada namesto dobrega sina ali hčer. (Prosto po O. K.) Ce mladi „meh" je svojeglav, „Značaj bo!* reci. to je prav; Če kislo joka in cmendra, Za poj mu, strezi. kar se da. Če sito hoče papce imet'. Le urno teci mu jo gret; Če kerči, vije si obraz. Tolažkaj berž ga vsaki čas. Zakriči: „meda, cukerčka!*4 Le urno vse naj se mu da; Zažlobodra tvoj „angel j ček." Naj ploska hvalo vse mu prek! Ko druge toži in jezi. Pokaži, da s tem streže ti; Verjemi vselej mu terdo, Če tudi laže prav gerdo. In če je v šoli nagajiv, Učitelj sam le bodi kriv: Se kremži. kuja pa doma. Naj kdor le more ga čehlja. Prihaja sitno in čmerno, Al lilini se ti clo bolno ; Na vso moč ti ga mil o vaj, In v vsaki reči prav mu daj. Če v kerčmo ideš. al na vas; Naj s taboj gre tud' mali „bas;u Če piješ vino al žganje, Naj tud' otrok nalija se! Ce boter, tetka obiše te. Otroka hvaP na cente vse; Če kdo ti pa pograja ga, Ta bodi srov ti budala! Med paglavci zavre prepir, Le drugim pripisuj nemir, In primi druge vse za čep, Ker tvoj „ue