Po naših občinah Podlehnik • Za
dobrih 200.000 evrov novega asfalta O Stran 8
Po naših občinah
Polenšak •
Dogradili dom in se zadolžili do vratu
O Stran 16
Ptuj, torek, 29. novembra 2011
letnik LXIV • št. 92 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Ptuj • Praznik predšolske vzgoje
Športno plezanje
• Mina z zmago v Barceloni potrdila letošnji primat
O Stran 11
Prve jasli po štiridesetih letih
Včeraj so na Ptuju svečano odprli novo enoto vrtca, poimenovano Podlesek. Svečanost ob odprtju je potekala pred enoto Tulipan, s katero je novi vrtec funkcionalno povezan.
Kikboks •
Korezova in Kole-dnikova 5. na SP O Stran 14
Nova enota, katere gradnja se je pričela letos spomladi, ima tri oddelke, v njej pa je prostora za največ 42 otrok v starostni skupini od enega do treh let. Za izgradnjo prvega nizkoenergetskega vrtca na svojem območju je investitorka, MO Ptuj, pridobila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,116 milijona evrov, celotna naložba, za katero je MO Ptuj prispevala 21 odstotkov vrednosti investicije, pa je veljala okrog 1,664 milijona evrov. Z investicijo v enoto Podlesek je to okolje prvič po štiridesetih letih dobilo namensko zgrajene jaslične kapacitete. Vse, kar se je delalo v tem obdobju, se je delalo v okviru predelav obstoječih prostorov. Prvi namenski jaslični vrtec je bila enota Mačice na Potrčevi cesti na Ptuju, ki so jo odprli leta 1961. Vrata novega ptujskega vrtca Podlesek se bodo za otroke odprla 1. decembra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mali nogomet •
Bar Saš in Majolka ne bosta tekmovala O Stran 14
Gorenjski Vrh • Končali humanitarno akcijo pri Mislovičevih
Hišo zgradili dobri ljudje
Neži in Rajku Misloviču iz Gorenjskega Vrha v občini Zavrč so minulo soboto svečano predali novo hišo, ki so jo na pobudo občinske organizacije Rdečega križa Zavrč zgradili s pomočjo dobrih ljudi.
Ob zaključku humanitarne akcije, ki so jo pričeli na pobudo domačina Stanka Ivančiča, predsednika občinske organizacije Rdečega križa Zavrč. so ob prisotnosti sponzorjev donatorjev, prostovoljcev, da
i
rovalcev gradbenega materiala in izvajalcev gradbenih del 79-letni Neži in njenemu 42-le-tnemu sinu Rajku Janžekoviču svečano predali novo hišo, ki so jo zgradili s pomočjo dobrih ljudi po vsej Sloveniji. Potem ko so popolnoma porušili več kot 200 let staro propadajočo haloško viničarijo, v kateri je bilo zaradi razpokanih zidov in upognjenih stropov življenje že preveč nevarno, so s pomočjo darovalcev zgradili povsem novo zidano hišo in jo tudi opremili.
Predsednica območne organizacije Rdečega križa Ptuj Marjana Caguta je pojasnila, da je 233 darovalcev na poseben transakcijski račun prispevalo denarna sredstva v višini 22.000 evrov. Poleg tega je blizu 80 podjetij in zasebnikov prispevalo različen gradbeni material, les, stavbno pohištvo, električne, vodne, toplovodne in kanalizacijske inštalacije ter
notranjo opremo.
Humanitarno akcijo so pričeli lani pred božičem, ko so Nežo in Rajka obiskali novi-
narji in posredovali javnosti pretresljivo reportažo o njunem obubožanem življenju v
stari, razpadajoči koči. Kmalu
zatem so pri Rdečem križu zanju odprli poseben transak-cijski račun in na njem pričeli zbirati prostovoljne prispevke. Odziv slovenske javnosti je bil kljub kriznim časom presenetljivo dober.
Več o akciji in sobotnem veselem dogodku v Gorenjskem Vrhu ter pozneje v dvorani v Goričaku bomo objavili v besedi in sliki v petkovi številki Štajerskega tednika.
-OM
Foto: M. Ozmec
Nova hiša, ki so jo s pomočjo dobrih ljudi postavili Neži in Rajku Mislovič v Gorenjskem Vrhu.
Za vas smo pripravili novoletno darilo - SODOBNA ZGODOVINA PTUJA V KARIKATURI IN BESEDI 3-petletka
avtorja Borisa Miočinoviča. Izrežite kupon s svojim naslovom in ga prinesite na Radio Tednik Ptuj, Ralčeva ulica 6, kjer boste lahko brezplačno prejeli knjigo. Vsak naročnik lahko prejme eno knjigo, če
je reden plačnik naročnine. Število Izvodov je omejeno, zato pohitite.
Slovenija • Volitve 2011
Kandidatne liste o pokojninski reformi
Vprašanje pokojninske reforme se je v času zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer prebilo na vrh prednostnih nalog države in tam ostalo tudi po referendumski zavrnitvi reforme. Med najbolj spornimi točkami so bili upokojitveni pogoji, zlasti sindikati pa tudi niso bili zadovoljni s potekom socialnega dialoga.
Stranke smo povprašali po predlogih ključnih rešitev za pokojninski sistem. Zanimalo nas je, kakšne upokojitvene pogoje za polno starostno upokojitev bi predlagale, kaj bi storile za podaljšanje delovne aktivnosti zaposlenih in kakšno težo bo imel socialni dialog. Nekatere stranke menijo, da je reforma še vedno nujna, nekatere bi najprej uvedle druge ukrepe in šele zatem morda reformo, za nekatere pa reforma sploh ni potrebna.
SD
Predpostavka za izvedbo pokojninske reforme je socialni dialog o vprašanjih, kako zagotoviti vzdržnost sistema in zaustaviti padanje pokojnin, menijo. Prizadevali si bodo za doseganje upoko-jitvene starosti, običajne v
razvitih državah, pri tem pa upoštevali postopnost uvajanja višje starosti.
SDS
Zavzemajo se za preglednost sistema z uvedbo osebnega pokojninskega računa, za očiščenje pokojninske blagajne vseh nepokojninskih izdatkov in za okrepitev kapitalskega dela pokojninskega sistema. Konkretni predlogi pa morajo biti rezultat socialnega dialoga, poudarjajo.
Zares
Upokojitvena starost naj bo 65 let za oba spola ob pokojninski dobi 40 let po prehodnem obdobju, z razlikovanjem za tiste, ki so se zaposlili pred 20. letom starosti, menijo. Po njihovi oceni so za podaljšanje delovne aktivno-
sti potrebni bonusi, davčne stimulacije in stimulativno delovno okolje.
DeSUS
Zavzemajo se za pošteno usklajevanje pokojnin, uvedbo individualnih računov, ukinitev drugega pokojninskega stebra in vrnitev sredstev Kapitalske družbe. Upokojitveni pogoj za polno pokojnino naj bo 40 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. Nujen je dogovor s socialnimi partnerji, poudarjajo.
SNS
Zavzemajo se za to, da je merilo za polno upokojitev dopolnjena delovna doba v višini 40 let, starost pa ne bi smela igrati vloge. Če pogoj dopolnjene delovne dobe ni izpolnjen, naj se po njihovem kot merilo upošteva starost delavca in skupna delovna doba. So še za izterjavo neplačanih prispevkov.
SLS
So za sprejetje pokojninske reforme s predhodnim socialnim dogovorom. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci je čedalje manj ugodno, razliko pa krije proračun. Alternativa dvigu upokojitvene starosti je nižanje pokojnin ali večja obremenitev podjetij, kar bi pomenilo padec konkurenčnosti, menijo.
LDS
Reforma ne bo mogla biti bistveno drugačna od tiste, zavrnjene na referendumu, so prepričani. Kdor trdi, da
Večina strank proti znižanju plač v javnem sektorju
Večina strank v letih 2012 in 2013 ne bi znižala plač javnim uslužbencem, z izjemo LDS, izhaja iz odgovorov, ki so jih politične stranke posredovale Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). So si pa stranke bolj neenotne glede možnosti, da bi vlada odstopila od veljavnih kolektivnih pogodb v javnem sektorju. Na vprašanje, ali bi
je mogoče pozitivne javno-finančne učinke doseči brez podaljšanja delovne dobe, neodgovorno zavaja volivke in volivce. Z zainteresiranimi javnostmi pa je treba doseči soglasje, pravijo.
Demokratična stranka dela
Reforma je nujna; postopno podaljševanje delovne dobe sledi daljšemu življenju in črpanju pokojnin, poudarjajo. Socialni partnerji bodo morali to dejstvo sprejeti ali pa bo škoda še večja, so prepričani.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Po njihovi oceni mora biti pokojninski sistem pregleden. Prejemke, ki ne temeljijo na zavarovanju, je treba prenesti na proračun. Okrepiti je treba spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi. So tudi za spodbuditev delodajalca in delojemalca, da prostovoljno podaljšata pogodbo o delovnem razmerju.
Gibanje za Slovenijo
Pokojninska reforma ni potrebna, so prepričani. Če je blagajna prazna, je treba zavezati vse operativne člene države, da ustvarjajo nova delovna mesta. Pri tem je treba poskrbeti, da denar iz bank ne bo »izpareval« v slabe naložbe, ampak v panoge, ki jih bo podpirala država, so opozorili.
Nova Slovenija
Upokojitvena starost za
vlada v prihodnje lahko odstopila od veljavnih kolektivnih pogodb, so v Zares, TRS in Pozitivni Sloveniji odgovorili z »ne«. V DeSUS so prepričani, da mora vsaka pogodbena stranka imeti možnost odstopa od kolektivne pogodbe. V SDS odgovarjajo, da enoznačnega odgovora ni. Možnost odstopa od pogodbe vidijo v SD in SNS. Kot so pojasnili v SD, je odstop urejen v posamezni kolektivni pogodbi in je torej povsem legitimen. V LDS sicer niso odgovorili pritrdilno, niti niso zavrnili te možnosti.
Sviz je zanimal tudi pogled
polno starostno upokojitev naj bo različna glede na poklic, pravijo. Upoštevajmo posebnosti posameznih skupin: nekateri težko delajo do 60. leta, drugi brez težav. Pri izračunu pokojnin upoštevajmo povprečje plač vsega obdobja zaposlenosti in število otrok v družini, menijo.
Lista Zorana Jankovica -Pozitivna Slovenija
Pokojninska reforma, ki je padla na referendumu, je bila dobra in jo je treba sprejeti, poudarjajo. Nujna so pogajanja s sindikati, ki bodo to omogočila, seveda ob morebitnih popravkih, so pojasnili.
Stranka enakih možnosti
Preprost ukrep bi bil po njihovi oceni skrajšati delovno dobo in čas. S tem bi se zaposlilo več mladih. Država lahko namesto izplačevanja socialnih prispevkov tudi subvencionira delovna mesta - veliko zaposlitev bi bilo v socialnih storitvah in pri reševanju okoljskih vprašanj, predlagajo.
Stranka mladih -zeleni Evrope
Pokojninska reforma je nujna, opozarjajo. Dvig starostne meje je sprejemljiv samo, če ga spremljajo tudi drugi strukturni posegi na tem področju, kot so prilagojena delovna mesta, skrajšan delavnik in podporni centri
strank na financiranje zasebnih šol in vrtcev. Najostreje proti financiranju zasebnega šolstva nastopajo v SNS, kjer se zavzemajo za popolnoma brezplačno javno šolstvo. Da zasebnih šol in fakultet oz. univerz ni mogoče financirati iz proračuna menijo tudi v DeSUS. V LDS ocenjujejo, da je treba okrepiti nadzor nad vsemi, ki izvajajo javno koncesijo v šolstvu, saj da od države dobivajo zadovoljiva sredstva. V Zares pa pri širjenju zasebnih šol zagovarjajo zaostritev pogojev za vpis v razvid oz. za akreditacijo za začetek delovanja. Hkrati pa ne
za starejše. Kot resnično reformo pa bodo predlagali univerzalno pokojnino.
Stranka
slovenskega
naroda
Najprej bi predlagali prehod na mehkejši način dvigovanja delovne in starostne dobe, s priporočenim delom in obračunom bonusa po zakonsko predpisani minimalni starosti za upokojitev. Če to ne bi dalo zadovoljivih rezultatov, pa bi, kot navajajo, naknadno vnesli v zakon višji prag upokojitve.
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS
Vprašanje pokojninske reforme je ob nezaposlenih izobraženih mladih absurdno in pomeni zgolj premeščanje problema v prihodnost, poudarjajo. Zavzemajo se tako za socialni kot medgeneracijski dialog in sporazum. Odgovori so po njihovi oceni v spremembah v gospodarstvu in trgu dela.
Zeleni Slovenije
Najnižja pokojnina s polno delovno dobo mora pokrivati osnovne življenjske stroške, pravijo. 40 let delovne dobe je glede na pričakovano življenjsko dobo ustrezna rešitev. Za koliko bomo pokojninsko dobo povečevali v prihodnje, pa je po njihovem odvisno od uspeha gospodarskih ukrepov nove vlade.
STA (pripravlja: SM)
nameravajo spreminjati deleža javnih sredstev za financiranje zasebnih šol in vrtcev. V SD si želijo več investicij zasebnega sektorja v šolski sistem, vendar tudi oni ne vidijo potrebe po spreminjanju deleža javnih sredstev glede zasebnih šol in vrtcev. Tudi v TRS ne razmišljajo o spremembah. Zmanjšanje deleža financiranja zasebnih šol in vrtcev na 75% pa napovedujejo v Pozitivni Sloveniji. To bi najprej storili pri visokošolskih ustanovah. Edini, ki bi povečali delež financiranja zasebnega šolstva, so v SDS, vendar šele takrat, ko bodo finančni pogoji v državi takšni, da bodo omogočali blaginjo tako v javnem kot zasebnem šolstvu. (sta)
Uvodnik
Letos mi ne bo treba
Dobro je, daje november že čisto pri koncu, ker me ta mesec praviloma najbolj zamori v letu. In dobro, da je čez dva dni že december, ki je kljub krizi vseeno lepši, bolj radodaren z nasmeški in seveda z velikimi in majhnimi novoletnimi željami.
Letos zna biti sicer s temi lepimi željami in voščili kar kritično, a ne zaradi krize pomanjkanja, ampak zaradi krize preobilnosti (želja in obljub seveda). Poslušamo jih namreč že skoraj mesec dni, jasno da ne od naših najbližjih, ampak od tistih, ki želijo biti izvoljeni. In jih bomo še poslušali tja do prvih dni januarja od tistih, ki bodo izvoljeni. Hkrati bo na vrsti tudi tisto bolj intimno menjavanje voščil in želja med žlahto in prijatelji. Čaka nas torej dvojna doza sladkih in lepih besed. In prepričana sem, da bo v tej dvojni dozi želja vse, tudi tisto, kar si sicer zapišemo v spisek osebnih novoletnih zaobljub. Saj veste: to je tisti spisek, kjer si rečemo, kaj vse bomo v novem letu naredili bolje in kateri slabi navadi se bomo odrekli, pa potem ne naredimo nič ali pa zelo malo od tega. Lahko pa nas potolažim s podatkom, da se po statistiki, objavljeni v neki ameriški reviji, kar 78 % ljudi ne drži svojih novoletnih zaobljub.
No, evo, jaz si letos tako ne bom obesila na rame niti ene takšne zaobljube. Ne bom se zaklela, da bom začela vstajati bolj zgodaj, da mi ne bo treba noreti v službo zadnji trenutek. Ker če služba bo, bom pač z veseljem prinorela zadnji, a še vedno pravi trenutek. Če je pa ne bo, tudi norenja ne bo, ali ne? Ne bom se zaklela, da bom začela hoditi spat bolj zgodaj, ker ponavadi zvečer naredim največ (alipa najbolj uživam). Zakaj potem hoditi spat prej?! Niti se ne bom sveto zaobljubila, da bom začela resno varčevati. Preprosto zato, ker mi ne ostane več niti evro od plače, da bi lahko... Prav tako se niti v sanjah ne bom zaobljubila, da bom začela redno telovaditi in skrbeti za kondicijo. In to zato, ker moja stara kripa od avta itak crkne vsak drugi teden in potem pešačim kilometre in kilometre kar nekaj časa, preden jo mehanik spet spravi v pogon.
Kot vidite - za drugo leto nimam nobene obveze in zaobljube. Preprosto zato, ker bo - z novo vlado s starimi obrazi - dovolj velika umetnost preživeti in ostati normalen ...
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S tiskovne konference o zapletih pri odpadkih
Investicijski del cene je nedotakljiv!
V sejni sobi Mestne hiše Ptuj je 23. novembra potekala tiskovna konferenca, na kateri so v odsotnosti ptujskega župana Štefana Čelana zaplete glede zbiranja odpadkov, ki so nastali med MO Ptuj, občinskim podjetjem Javne službe Ptuj in podjetjem Čisto mesto Ptuj, skušali pojasniti direktorica Skupne občinske uprave Spodnje Podravje Alenka Korpar, direktor Občinske uprave MO Ptuj Janko Sirec in direktor podjetja Javne službe Alen Hodnik.
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so sodelovali Alenka Korpar, Janko Sirec in Alen Hodnik (z leve).
V MO Ptuj oziroma v podjetju Javne službe v celoti zavračajo očitke, da so Čistemu mestu na nezakonit način odvzeli upravljanje z deponijo. Po pravnem redu EU so vse pogodbe s področja jav-no-zasebnega partnerstva, ki niso bile sklenjene na osnovi javnega razpisa, postale nične. Rok se je iztekel 7. marca 2010, MO Ptuj pa se je že od leta 2007 pripravljala na ustanovitev podjetja Javne službe in prenos obveznih gospodarskih javnih služb nanj. Čistemu mestu ni bilo nič odvzeto, ker koncesijske pogodbe ni imelo. Za ostale občine dejavnost na tem področju še vedno opravljajo po pogodbi iz leta 1991.
MO Ptuj je že leta 2008 ustanovila svoje občinsko podjetje Javne službe (JS) in mu z odlokom naložila predvsem izvajanje obveznih javnih gospodarskih služb, med katere v prvi vrsti sodi ravnanje z odpadki. Februarja letos je tako podjetje JS začelo izvajati dejavnost na deponiji, dve obvezni gospodarski javni službi ter predelavo in odlaganje odpadkov. Preostali dve obvezni gospodarski javni službi s tega področja, tj. zbiranje in prevoz odpadkov, pa je kot partner oziroma podizvajalec na terenu še vedno izvajalo podjetje Čisto mesto.
Prenos na Javne službe po oceni Janka Širca ni nič spornega in tudi nič grozečega, kot se to morebiti v javnosti prikazuje. Izveden je bil resno, strogo in korektno do vseh zaposlenih in tudi do podjetja Čisto mesto, od katerega so prevzeli večino ljudi, ki so to delo že prej izvajali na deponiji. Stanje na deponiji obvladujejo, tudi stališča bližnjih stanovalcev so pozitivna, saj je vzpostavljen red. Janko Ši-rec nima informacij, da bi se z deponije v zadnjem času ši-
ril smrad, zaradi katerega je v preteklosti bilo od Spuhljanov in Jezerjanov večkrat zagroženo, da bodo deponijo zaprli. Z zaprtjem deponije so večkrat zagrozili tudi Podvinčani.
S 15. decembrom se na Javne službe za območje MO Ptuj prenaša tudi dejavnost zbiranja in prevoza odpadkov. »V tem ne vidim nič spornega, sploh pa ne za to okolje. Prenos bo izveden tako, da ga občani kot uporabniki sploh ne bodo opazili, tudi to službo pa bodo pričeli izvajati v zadovoljstvo občanov,« poudarja Širec.
Javnim službam ni interes dobiček
Deponija je res nastajala z roko v roki s podjetjem Čisto mesto, prišlo pa je do točke, v kateri se interesa med MO Ptuj in podjetjem razlikujeta, saj je zasebnim lastnikom primarni interes dobiček, občinsko podjetje JS pa na prvo mesto postavlja kvalitetno izvajanje v kar največje zadovoljstvo in korist občanov, kar pomeni tudi z nespremenjeno višino stroškov.
»Interesov med MO Ptuj in podjetjem Čisto mesto po februarju letos ne moremo zbližati do te mere, da bi lahko rekli, da lahko pride do dogovora in skupnega delovanja, vsaj kar zadeva MO Ptuj,« je v nadaljevanju tiskovne konference pojasnil Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe. Čeprav povsem razume zasebne interese, ki se pojavljajo pri izvajanju tovrstnih dejavnosti, pa je treba vedeti, da gre za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, naloženih občinam, ki so dolžne, da se te gospodarske službe izvajajo korektno, transparentno in učinkovito.
Najbolj se je zataknilo pri strukturi obstoječe cene, saj
se ne more spremeniti na način, ki ga je ves čas predlagalo podjetje Čisto mesto. Izhodišče vseh pogajanj je bilo, da se obstoječa cena za občane ne more spremeniti, spremeniti pa se ne morejo niti notranje višine zneskov, namenjenih posameznim dejavnostim. Čisto mesto je nazadnje pripravilo spremembo cene, na katero je dobilo pozitivno soglasje pristojnega ministrstva in občin v Spodnjem Podrav-ju. Jasno je razvidna struktura cene, torej koliko je namenjeno zbiranju in prevozu odpadkov ter kakšen je delež, namenjen predelavi in odlaganju odpadkov. Tretji del cene, to je del, ki je namenjen investiciji v center Gajke, pa nikoli ni bil izpostavljen kot del, nad katerim bi imele kompetence Javne službe, in katerega del bi se prenašal na eno ali drugo obvezno gospodarsko javno službo oziroma s tem tudi na Čisto mesto. V pogajalskih izhodiščih so vztrajali pri obstoječi ceni oziroma ceni, ki jo predpisuje metodologija države, v kolikor bi se ugotovilo, da je obstoječa cena nevzdržna, kot to zatrjuje Čisto mesto, ki je vedno imelo željo, da bi posegalo po tretjem delu cene,
to je delu, namenjenem za investicijo v Gajkah, je Hodnik še dodatno pojasnil nastale zaplete. Zaradi tega so zadeve tako daleč, da dogovora, ki bi ustrezal obema, ni mogoče več skleniti.
Čistemu mestu niso »priznali« večjega deleža
Čisto mesto je oktobra preko pooblaščene odvetniške družbe z dopisom ponovno pozvalo, da naj do konca oktobra sklenejo aneks k obstoječi pogodbi, sicer naj njihovo zahtevo obravnavajo kot odpoved pogodbe, ki z dvomesečnim odpovednim rokom poteče 14. decembra. Tudi v tem dopisu niso odstopali od že znanega, da se namreč določeni del investicijskih sredstev nameni dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov. Po izračunu podjetja JS pa jih je mogoče izvajati po obstoječi ceni. Tako 15. decembra Javne službe pričenjajo izvajati dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov za območje MO Ptuj, to pa je bilo z ustanovitvijo podjetja Javne službe v letu 2008 dosedanjim izvajalcem že nekako nakazano.
V podjetju Javne službe zavračajo očitke, da so novačili delavce podjetja Čisto mesto; nasprotno, delavci so bili tisti, ki so se želeli prezaposliti. Izgubo pri izvajanju dejavnosti zbiranja in prevoza odpadkov je Čisto mesto večkrat predstavilo, ne pa tudi z jasnimi kalkulacijami, da bi jih lahko komentirali. Kalkulacije Javnih služb pa kažejo, da je obe obvezni gospodarski javni službi mogoče izvajati po obstoječi ceni tako na območju MO Ptuj kot tudi v preostalih občinah na Ptujskem. Termini odvoza odpadkov bodo takšni, kot so jih oktobra predlagali v podjetju Čisto mesto, s čimer naj bi jim tudi omogočili zmanjšanje izgube na dejavnosti, glede na to da naj bi jim povečana de-
javnost, ki jim ni bila plačana, povzročala mesečno 20 tisoč evrov izgube. Občani sprememb ne bodo občutili, v MO Ptuj pa bodo uvedli tudi nov sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat, ki se trenutno pilotsko izvaja v naselju Bratje Reš ČS Panorama, s prvim januarjem 2012 pa ga bodo uvedli na celotnem območju MO Ptuj.
Alen Hodnik je na tiskovni konferenci prejšnji teden izrecno poudaril, da nikogar ne izrivajo z Gajk, saj so tudi doslej glede prevzema odpadkov s Čistim mestom poslovali nemoteno. Še vedno pa poteka sodelovanje z njihovim lastnikom, podjetjem Saubermacher Slovenija. Želijo si, da bi se sodelovanje nadaljevalo z jasnimi izhodišči: trenutna cena na položnici za občane se ne spreminja, prav tako se ne spreminja delitev sredstev za posamezne izvajalce znotraj cene.
MO Ptuj ni »naročila« dodatnih ekoloških otokov
Skupna občinska uprava ima pristojnosti na področju izvajanja investicij v CERO Gajke in od 1. julija 2007 pri izvajanju odškodninske pogodbe. Na položnicah za odpadke se zbira tudi znesek za investicijo v izgradnjo Gajk. V SOU ugotavljajo, da pri tem prihaja do problemov, saj v zadnjem obdobju ni več zagotovljenih prihodkov, tako kot predvideva dogovor, sklenjen med podjetjem Čisto mesto in MO Ptuj. Ta namreč predvideva, da se zagotavlja pobiranje iz vseh zunanjih občin še vedno preko položnice, ki jo pošilja Čisto mesto, zbrani znesek pa se nakazuje v proračunski sklad za Gajke v okviru proračuna MO Ptuj. Po besedah Alenke Korpar gre za precejšen izpad, ki je na dan tiskovne konference znašal 270 tisoč evrov. Če bo takšen
izpad tudi do konca leta, bo težko plačati vse že sklenjene pogodbe oziroma obveznosti, ki v okviru proračunskega sklada obstajajo.
Zahteve za izpolnjevanje pogojev za pridobitev kohe-zijskih sredstev za nadgradnjo CERO Gajke so ostre. Ena od zahtev je tudi ta, da je treba vsako leto povečati količino ločeno zbranih odpadkov in zmanjševati količino mešanih komunalnih odpadkov ter preostanka, ki se odlaga na odlagališče. Pri pripravi vloge za pridobitev kohezijskih sredstev je bilo treba dokazati, da te zahteve izpolnjujemo. Po poročilih podjetja Čisto mesto, ki je v času, ko je bil projekt oddan, opravljalo še vse štiri obvezne gospodarske javne službe pri odpadkih, je bilo ugotovljeno, da teh ciljev ne dosegajo. Rešitve so iskali skupaj s podjetjem Čisto mesto, ki je imelo tudi veliko pripomb glede kvalitete ločenega zbiranja odpadkov pri individualnih gospodinjstvih, zato so pred enim letom skupno pregledali celotno zbiranje odpadkov na terenu. Priporočilo inšpekcijske službe je takrat bilo, naj se stanje na tem področju izboljša. V zvezi s tem naj bi nastali neki stroški, ki pa jih bo treba definirati. Ni nujno, da se poveča samo število ekoloških otokov, poveča naj se frekvenca odvoza odpadkov in podobno.
Potrebo po novih ekoloških otokih so izpostavili v svojih priporočilih, niso pa bili »naročniki« za nove ekološke otoke, za katere naj bi jim Čisto mesto sedaj izstavilo račun. Šlo naj bi za 60 ekoloških otokov. V prvem trenutku so za več ločeno zbranih odpadkov sicer iskali rešitev v večjem številu ekoloških otokov, v ta namen je bila tudi ustanovljena mešana komisija, v okviru katere so skupaj s Čistim mestom določili med 20 in 30 možnih lokacij za nove ekološke otoke, do tega pa ni prišlo, ker so vmes sprejeli drugačno odločitev glede povečanja količin ločeno zbranih odpadkov. Ugotovili so, da za obdobje enega leta postavitev novih ekoloških otokov ne bi bila gospodarna, zato so sklenili, da MO Ptuj za dodatne ekološke otoke ne bo zagotovila denarja in tudi ni izdala nobenega naročila v zvezi s tem. S to odločitvijo so seznanili tudi vse odgovorne. Večjo učinkovitost so videli v spremenjenem režimu odvoza, govora je bilo tudi o poskusnem območju ob Mariborski cesti, kjer je največ težav z zbiranjem in odvozom odpadkov, a do tega ni prišlo.
\
Naprej.
Dejan Levanič
-	Bolj skladen in enakomeren razvoj -Slovenija ni samo Ljubljana
-	Večja enakost državljank in državljanov
-	Ukrepi za gospodarski zagon in nova delovna mesta
-	Deblokada odločanja
-	Povečanje proizvodnje hrane, kije predpogoj za prehransko varnost Slovenije
-	Mladim delovna mesta, štipendije in stanovanja
Naročnik:Socia!nidemokrati, Levstikova 15, lOOOLjubljana
Spodnje Podravje • Predvolilna predstavitev kandidatov za državnozborske volitve (2.)
Volitve in kandidati trkajo na vrata ...
V Štajerskem tedniku smo se odločili, da bralcem v pomoč, da bodo 4. decembra lažje izbrali »prave ljudi na prava mesta«, kandidate predstavimo tako, da smo vsem poslali enaka štiri vprašanja, oni pa so nam poslali odgovore.
Obrnili smo se na volilne štabe 2., 9., 10. in 11. volilnega okraja osme volilne enote -območja torej, ki ga večinoma pokriva Štajerski tednik s svojim poročanjem. Do roka sicer vsi kandidati niso opravili svoje »domače naloge«, zato pač objavljamo tiste odgovore, ki smo jih prejeli pravočasno - v tokratnem nadaljevanju so to iz desetega in enajstega volilnega okraja (VO) ter zamudniki iz drugega. (Pa še opomba: ker so bili kandidati pri svojih odgovorih prostorsko omejeni - dovoljena dolžina odgovorov je bila 200 znakov pri vsakem vprašanju -, so nekateri odgovarjali samo z naštevanjem posameznih točk, kar ne pomeni, da ne bi mogli ali znali povedati marsičesa tudi lepše, vendar je v tem primeru krivda v našem uredništvu, ker jim nismo dovolili, da bi se razpisali na dolgo in široko.)
1. Katerim nalogam boste kot poslanec/poslanka v naslednjih štirih letih dali največji poudarek?
Boštjan Koražija (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, 10. VO): Clove-kovim pravicam, pravičnosti
treba zlorabe javnih razpisov, da ne bodo več »padali« ptujski projekti na račun Ljubljane. Zavzemal se bom za učinkovito preganjanje korupcije in taj-kunskih prevzemov podjetij.
Vlado Čuš (Zeleni Slovenije, 2. in 10. VO): Vrniti nezakonito pridobljeno tajkun-sko premoženje državljanom in državljankam Slovenije. To in dobičke, ki se iz lesa, elektrike, bank in javnih razpisov sedaj prelivajo v privatne žepe, bomo namenili za pokojnine, štipendije, zaščito vodnih virov, nove zaposlitve in zdravstvo.
Igor Šeruga (Zares - socialno liberalni, 10. VO): Boj
proti korupciji in gospodarskemu kriminalu; odvzem pre-
ter gospodarskemu razvoju v službi človeka in njegovega okolja.
Gorazd Žmavc (DESUS — Demokratična stranka upokojencev Slovenije, 10. VO): Zaposlovanje mladih je osrednje ekonomsko in politično vprašanje; rešitev: nova delovna mesta in obvezno pripravništvo. Želimo zavarovati načela solidarnosti, s katerimi imajo pravico do izobraževanja in zdravstvene varnosti vsi državljani, zato ne bomo dovolili privatizacije v teh ustanovah. Nacionalno premoženje je treba zavarovati pred nekontrolirano privatizacijo. Zagotoviti gradnjo stanovanj za mlade družine in domov za starejše.
Peter Pribožič (NSi -Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, 10. VO): Temeljita sprememba političnega dela, ki bo temeljilo na poštenju in spoštovanju vrednot, gospodarski rasti in spoštovanju družine ter dostojanstvu življenja vsakega posameznika. Storil bom več za Spodnje Podravje posebej za usklajene projekte (cestna povezava Ptuj-Ormož, regijsko odlagališče odpadkov, investicije v šolstvo in kulturo z izgradnjo arheološkega muzeja na Ptuju, sprejetju zakonodaje za ustanovitev regij). Odpraviti je
ci-Gruškovje, poenostavitvi sistema na področju urejanja okolja, predelavi lesa in prodaji tega v tujino ter namestitvi električne centrale na vsako domačijo.
Nino Pevec (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, 11. VO): Glavna naloga je seveda skrb za ohranitev družbenih pridobitev, kot sta
moženja nezakonitega izvora; konsolidacija javnih financ (racionalizacija javnega sektorja, uravnotežen proračun); zdravstvena reforma, reforma trga dela.
Robert Šegula (Državljanska lista Gregorja Viran-ta, 9. in 10. VO): Najnujnejši ukrepi bodo potrebni pri zagotavljanju boljših pogojev za hitrejšo rast gospodarstva, saj je poleg odprave birokratskih ovir na vseh področjih edina pot navzgor ta, da ponovno za-ženemo gospodarstvo. Zavedati se moramo, da le gospodarstvo ustvarja dodano vrednost in nova delovna mesta.
Helena Neudauer (Slovenska demokratska stranka — SDS, 10. VO): Kot poslanka lahko največ naredim na področju pravosodja, regionalne in lokalne samouprave ter varstva okolja. V ospredju bo tudi pridobitev visokošolskih programov na Ptuju.
Dejan Levanič (SD — Socialni demokrati, 10. VO):
Skladnejšemu in regionalnemu razvoju, ker Slovenija ni samo Ljubljana; projektu podtalnice, južne obvoznice, avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, turistični prepoznavnosti Ptuja in okolice, večji enakosti državljank in državljanov, deblokadi odločanja in odpravljanju birokratskih ovir, ukrepom za zagon gospodarstva in nova delovna mesta, povečanju proizvodnje hrane, ki je pogoj za prehransko varnost Slovenije, ter mladim, ki danes potrebujejo delovna mesta, štipendije in stanovanja.
Tonček Kopše (LDS Liberalna demokracija Slovenije, 11. VO): Posebno pozornost bom posvetil dokončanju avtocestnega odseka Dražen-
kvalitetno in dostopno javno šolstvo ter kvalitetno in dostopno javno zdravstvo. Naslednja naloga, za katero si bom prizadeval, je razvoj zelenega podjetništva (energetsko varčnejša gradnja, ekološka pridelava hrane, subvencije za tovrstna podjetja).
Mateja Avbelj Valentan (Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija, 11. VO): Vrniti delu vrednoto; zmanjšanje brezposelnosti; spodbujanje gospodarstva; odprava birokratskih blokad; odprava kreditnega krča.
Jožef Murko (DESUS — Demokratična stranka upokojencev, 11. VO): Zavzemal se bom za enakomernejši regionalni razvoj, tj. ustanovitev pokrajin. Nujno je izboljšati razmere v kmetijstvu. Potrebna je dobro pripravljena politika subvencij in ustrezna davčna zakonodaja. Zagotoviti je treba prodajo domačih proizvodov v trgovskih mrežah in zato sem proti prodaji Mercatorja, ki ima edini v Sloveniji več kot 70% domačih proizvodov domače. Treba je ohraniti javno zdravstvo, prav tako je treba pristopiti k razvoju nege na domu, kajti starejši želijo ostati v svojem okolju.
Milan Trol (Zeleni Slovenije, 11. VO): Večjo podporo malemu in srednjemu kmetu in izboljšavi prometnih poti, saj vemo, da se morajo danes ljudje voziti s trebuhom za kruhom tudi v zelo oddaljene kraje.
Miran Vuk (SLS Radovana Žerjava — Slovenska ljudska stranka, 11. VO): Največ je treba narediti na področju pridobivanja evropskih sredstev, saj je to edini sveži denar, ki lahko pride v našo državo in na žalost trenutno zamujamo na tem področju. Občine imajo pripravljene projekte z gradbenimi dovoljenji že dolgo v predalih in potrebujejo sredstva za njihovo uresničitev.
Ivan Božičko (Zares - socialno liberalni, 11. VO):
odnosu do narave in naravnih danosti; odnosu do znanja in dela; odnosu do gospodarstva,
ki temelji na znanju; odnosu do mlade generacije; odnosu do zdravja kot družbene vrednote; ustavitvi vpliva lobijev na prioritetni razvoj družbe in ustavitvi nepotizma;
Eva Klemenčič (Državljanska lista Gregorja Vi-ranta, 11. VO): Odpravljanju razvojnega zaostanka Haloz in Dravskega polja, učinkoviti kmetijski politiki - večja samooskrba regije, stimulativni medgeneracijski politiki zaposlovanja in osamosvajanja mladih.
Branko Marinič (Slovenska demokratska stranka — SDS, 11. VO): Število ministrstev bomo zmanjšali na 10, pristopili bomo k socialnemu in medgeneracijskemu dialogu, delež javne porabe v BDP bomo omejili na 45 %, podprli bomo ustvarjalne in zmanjšali stroške dela, podprli bomo podjetne, skrajšali bomo čas umeščanja objektov v prostor, odpravili bomo kreditni krč in terjali odgovornost za slabo poslovanje bank, stanovanja v lasti bank bomo dali na trg, veliki gospodarski kriminalci bodo obsojeni, kadrovali bomo po sposobnosti in osebnem poštenju. Navedel sem prvih 10 ukrepov v prvih 100 dneh, ostalih 100 ukrepov bomo realizirali do konca mandata.
Dušan Serdinšek (SMS — Zeleni, 11. VO): dokončanje ceste Draženci-MP Gruškovje, ureditev plačilne nediscipline in prostovoljno članstvo v zbornicah, krajši upravni postopki, zmanjšanje policijskih kazni in ukinitev odvzema vozila, usklajeno izobraževanje s potrebami gospodarstva, čim več zelenih delovnih mest, skozi svoj mandat bi promovi-ral Haloze.
Danijel Zajc (SD - Socialni demokrati, 11. VO): Največji poudarek bom dal reševanju medgeneracijskih problemov, reševanju problemov v kmetijstvu kakor tudi problemov v gospodarstvu. Zanemariti pa ne smemo še kulture in športa.
Ana Anžel (Slovenska nacionalna stranka - SNS, 11. VO): Kot poslanka bi si prizadevala za priliv sredstev, ki bi zagotavljala razvoj turizma in posledično odpirala nova delovna mesta, predvsem pa bi bila v službi »glasnika« preprostega prebivalstva tega dela Slovenije.
Vlado Ferčec in Bojan Mavrič - Vidovič (Gibanje za Slovenijo, 10. in 11. VO):
Vsekakor bo prioriteta Gibanja za Slovenijo in tudi moji ukrepi usmerjeni v iskanje izhoda iz krize: ureditev finančnega sistema v stabilen vir bančnih servisov za zagotavljanje novih delovnih mest, novih gospodarskih dejavnosti, inovativno in tudi socialno gospodarstvo, zagon državnih infrastruktur-nih projektov za zagon investicij, pa tudi vpeljavo javnih del. (Opomba uredništva: V. Ferčec in B. Mavric - Vidovič sta kot člana istega Gibanja za Slovenijo svoje odgovore uskladila in jih poslala skupaj. Na fotografiji je V. Ferčec, pri drugem vprašanju pa B. Mavrič - Vidovič.)
Mag. Boštjan Štefančič (Lista Zorana Jankoviča — Pozitivna Slovenija, 2. VO):
Boril se bom za nova delovna
2. Kje vidite gospodarsko prihodnost Spodnjega Podravja v naslednjih 30 letih?
Boštjan Koražija (TRS, 10. VO): Razvoj bo šel v smeri izrabe obnovljivih virov (npr. sončna energija, biomasa), v smeri športnega turizma, poudarek bo na manjših podjetjih (prehrana, eko gradnja ...), ki se bodo hitreje prilagajala potrebam ljudi in narave.
Gorazd Žmavc (DESUS, 10. VO): Povezati vse potenciale, ki lahko prispevajo k razvoju kraja in se lahko uveljavijo
mesta v našem okolju. Ponovna izgradnja Tovarne sladkorja Ormož (TSO) je realna in izvedljiva. Njeno zaprtje bilo nezakonito. Nova delovna mesta so v razvoju podeželja, razvoju obrti in turizma.
na globalnem trgu. Prioritete: pospešen razvoj prehrambene industrije, povezan z močno verigo kooperantov; dokončanje avtocestne povezave; z obvezno srednješolsko izobrazbo in študijskim ter raziskovalnim središčem zagotavljati inkubator znanja.
Peter Pribožič (NSi, 10. VO): V razvoju turizma s povečanjem prenočitvenih kapacitet in kvalitetno kulinarično ponudbo, razvoju predelovalne industrije, ki bo nadgradila kmetijsko proizvodnjo, regijsko zbiranje in predelavo ter energetsko izkoriščanje odpadkov, bistveno večja vloga v razvoju malih podjetij in obrtnikov, storitvenih dejavnostih. Preprečiti moramo centralističen razvoj, izkoristiti znanje in podjetniški pristop domačega okolja z uvedbo novih tehno-
Jurij Borko
www.sds.si
PAMETNA REŠITEV
logij. Večji poudarek domači pridelavi hrane.
Vlado Čuš (Zeleni Slovenije, 2. in 10. VO): Tehnološka modernizacija, razvoj zelenih tehnologij in zelenih
delovnih mest. Turizem in ekološko kmetijstvo. Ta področja bodo dajala nova bolje plačana delovna mesta. Tako bomo preprečili, da bi naši inženirji iskali službe kot natakarji v tujini.
Igor Šeruga (Zares, 10. VO): Celovit razvoj turizma na Ptuju. Nujno je povezati bogato kulturno-zgodovinsko dediščino (Ptuj je biser v evropskem prostoru) z zdraviliškim turizmom, hotelirstvom, tradicionalnimi kulturnimi prireditvami, lokalno kulinariko, rekreacijo (Ptujsko jezero) in okoliškimi turističnimi kmetijami.
Robert Šegula (Lista G. Viranta, 9. in 10. VO): Največji potencial za gospodarski razvoj Spodnjega Podravja ima zaradi odličnih naravnih danosti in prijaznih ljudi prav gotovo turizem. Za odličen zgled nam je lahko sosednja Avstrija.
Helena Neudauer (SDS, 10. VO): V kulturnem, zelenem in športnem turizmu. Gospodarstvo ima tukaj dobre
Nino Pevec (TRS, 11. VO):
Ključni proces, ki ga je treba zaključiti, je regionalizacija oz. decentralizacija Slovenije. Podpiram stališče, da posamezne regije postanejo nosilke razvoja, namesto da se vse kopiči v večjih mestih. Prav tako je treba poiskati možnosti za večjo prehransko samozadostnost, s čimer mislim na večjo neodvisnost od uvoza hrane v slovenski prostor. V tej regiji je to zaradi naravnih danosti več kot izvedljivo.
Mateja Avbelj Valentan (Lista Z. Jankoviča, 11. VO): Imamo izjemna podjetja (Ta-lum, Perutnina Ptuj), ki jim je treba omogočiti, da se naprej razvijajo in s tem doprinesejo tudi sredstva za lažje delovanje športnih in kulturnih društev. Z novo avtocesto Draženci-Gruškovje bi razvojno zaživele Haloze.
Jožef Murko (DESUS, 11. VO): Gospodarski razvoj tega okolja mora temeljiti na vzpodbujanju globalne konkurenčnosti in internacionalizacije
temelje, potrebujemo več drznosti in pravih podjetniških idej, predvsem pa finančnih spodbud države.
Dejan Levanič (SD, 10. VO): Imamo veliko dobrih podjetij, malih in srednjih, ki potrebujejo več posluha in pomoči. Imamo velika gospodarstva, ki morajo ostati gonilna sila našega območja. Sam pa bi dodatno pozornost usmeril v turizem in promocijo kmetijstva s poudarkom na domači hrani in vinu ter drugih proizvodih.
Tonček Kopše (LDS, 11. VO): Poleg zdraviliškega turizma ter gostinske ponudbe pričakujem tudi gospodarski razvoj na področjih z visoko dodano vrednostjo ter razvoj mesno predelovalne industrije z vključitvijo širšega prebivalstva z domačo rejo.
sko in restavratorsko središče širšega družbenega pomena.
Eva Klemenčič (Lista G. Viranta, 11. VO): Gospodarska struktura Spodnjega Podravja bo slonela na industriji - Perutnina Ptuj, Talum Kidričevo, Boxmark in malih
gospodarstva. Usmeriti se je treba v vzpodbujanje odličnosti v gospodarskih družbah, zagotavljati stabilnost delovanja velikih gospodarskih družb, saj te predstavljajo osnovo za razvoj manjših in srednje velikih podjetij ter večanje dodane vrednosti v regiji. Intenzivno je treba privabljati zunanje investitorje.
Milan Trol (Zeleni Slovenije, 11. VO): Treba se je opirati na naravne danosti - kmetijska in živilska predelovalna industrija je tukaj še neizkoriščena priložnost.
Miran Vuk (SLS, 11. VO):
Treba je obuditi programe, ki so bili uspešni v preteklosti ter jih z novimi znanji in izkušnjami nadgraditi. Obstaja ogromno kapacitet na področju Po-dravja, ki so propadle ali zamrle, znanje pa je še vedno ostalo. Gospodarski razvoj bi moral iti v smeri majhnih podjetij, ki so se sposobna prilagajati tržišču in ki lahko s prestrukturiranjem konstantno konkurirajo tudi na tujih trgih.
Ivan Božičko (Zares, 11. VO): Gospodarsko prihodnost vidim v mikro in makro podjetjih, temelječih na znanju z visoko dodano vrednostjo; v transportu in logistiki; v pridelavi in predelavi ekoloških živil - naravne danosti; v zdravstvenem turizmu ter z naravo povezanimi športnimi aktivnostmi na prostem; v proizvodnji energije; Ptuj kot konservator-
podjetnikih. Turizem bo nosilni razvojni gospodarski sektor, dopolnilne dejavnosti na kmetijah pomembni elementi rasti.
Branko Marinič (SDS, 11. VO): Gospodarsko priložnost vidim v vzpostavitvi sistema socialno-tržnega gospodarstva. Vzpostaviti moramo delujočo pravno državo. Neustrezna struktura gospodarstva, slaba konkurenčnost in nizka produktivnost so posledica dejstva, da se gospodarstvo ni razvijalo v okolju, ki bi nagrajevalo podjetnost, ustvarjalnost in odličnost. Dušan Serdinšek (SMS -Zeleni, 11. VO): Predvsem v obrtništvu in turizmu. Razvoj bi moral iti v medsebojnem poslušanju in medgeneracij-skem spoštovanju s čim večjo ekološko osveščenostjo.
Danijel Zajc (SD, 11. VO):
Gospodarski razvoj spodnjega Podravja bi po mojem mnenju moral iti v smeri turizma ,saj vse naše naravne danosti kažejo na to. Tu so naše Haloze z odličnimi vini, tu imamo kar nekaj kmečkih turizmov in vinotočev. Nedaleč vstran imamo še različna termalna kopališča. Vse skupaj je treba samo povezati in začeti tržiti. Mislim, da bi moral iti razvoj v tej smeri.
Ana Anžel (SNS, 11. VO): Kam bo šel gospodarski razvoj Sp. Podravja, je odvisno predvsem od ljudi, ki bodo ustvarjali pogoje in sprejemali smernice. Sama bi si želela, da bi bili dani pogoji za optimalni razvoj turizma in kmetijstva, predvsem v smislu kvalitete in ohranjanja tradicije.
Vlado Ferčec in Bojan Mavrič - Vidovič (Gibanje za Slovenijo, 10. in 11. VO): Gospodarski razvoj mora izkoristiti danosti regije: v Sloveniji kmetijska proizvodnja pokrije
le 35 % potreb, zato mora poleg kmetijske proizvodnje, ki vključuje iskanje novih tržnih niš, svoje zagotoviti predelovalna industrija našega področja z novimi proizvodi. Že občine bi lahko podprle ali pa celo ustanovile kakšno podjetje, ki bo zaposlilo nekaj deset ljudi.
Mag. Boštjan Štefančič (Lista Z. Jankoviča, 2. VO): Zraven projekta TSO je treba razvijati manjša podjetja, jih davčno razbremeniti. Pospeševati samozaposlitve in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Velik neizkoriščen potencial je termalni turizem.
3. V našem okolju stavimo na razvoj turizma. Če bi vi bili turistični delavec - kakšen enodnevni izlet bi pripravili za goste iz drugih koncev Slovenije in kakšnega za tujce?
Boštjan Koražija (TRS, 10. VO): Ogled knjižnih raritet Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in minoritske knjižnice, kosilo na eni izmed turističnih kmetij (domača hrana, tradicionalna glasba in predstavitev etnoloških značilnosti). Zaključek: vzpon na Donačko goro in tam degustacija domačih, haloških vin.
Gorazd Žmavc (DESUS, 10. VO): Za enodnevni izlet priporočam dan družinskega doživetja: ogled ptujskega gradu z ogledom viteških iger in popoldansko kopanje z družino v termah, jahanje z otroki, ogled mitreja in prijetna večerja kmečkih dobrot v Halozah.
Peter Pribožič (NSi, 10. VO): Spodnje Podravje ima dobro podeželsko zaledje, ki mora preko razvoja turizma, s povezavo kulturne in naravne
ču v Halozah, popoldne po izbiri: kopanje v termah, igranje golfa, vožnja z ladjo po jezeru.
Robert Šegula (Lista G. Viranta, 9. in 10. VO): Prav gotovo bi jim najprej pokazal znamenitosti najstarejšega in najlepšega slovenskega mesta, potem pa bi nadaljevali izlet po idiličnih Halozah, Slovenskih goricah in Ptujskem polju.
Helena Neudauer (SDS, 10. VO): Po Ptujskem morju bi se z ladjo popeljali do mostu za pešce, nato pa sprehodili do Knjižnice Ivana Potrča in ptujskega gradu. Nato ogled mitre-ja na Hajdini, kosilo in kozarec odličnega štajerskega vina.
Dejan Levanič (SD, 10. VO): Najprej na domač zajtrk na eno izmed okoliških kmetij ter ogled katere od dejavnosti na kmetiji. Sledil bi ogled izbranega podjetja, ker ljudje premalo vedo, kaj vse delamo pri nas in kako smo pri tem uspešni. Sledilo bi kosilo in nujno poku-šnja najboljšega vina daleč naokoli. Zaključili bi z večernim
dediščine urbanih središč in podeželja ter kvalitetno kulinarično ponudbo doživeti razcvet. Poleg enodnevne ponudbe moramo doseči večdnevno zadržanje gostov v našem okolju. V ponudbi mora prevladati domača hrana in vino ter dobro počutje. Pripravil bi takšen program, da bi se gostje radi vračali.
Vlado Čuš (Zeleni Slovenije, 2. in 10. VO): S kolesom do prvega Mitreja na Sp. Haj-dini, povratek mimo Term čez »kolesarski« most na Ptuj. Po kosilu ogled muzejskih zbirk na gradu, kavica in nakupi spominkov v mestnem jedru.
Igor Šeruga (Zares, 10. VO): Ogled starega mestnega jedra in zbirk na ptujskem gradu, degustacija vin v ptujski kleti, malica ali kosilo v vinoto-
Začeli bi s sprehodom po najstarejšem slovenskem mestu, nadaljevali pot proti bivšemu Šterntalu, sledil bi ogled Ptujske Gore. Zaključili bi ob kozarcu domačega vina v prijetni naravi Haloz.
Jožef Murko (DESUS, 11. VO): Enodnevni izlet bi vsekakor začel iz najstarejšega mesta, Ptuja, nadaljeval v ptujske terme in Kidričevo, kjer je edinstveno naselje takšne blokovske gradnje pri nas; ogledali bi si tudi grobišče s kapelo iz 1. svetovne vojne. Sledil bi ogled Ptujske Gore z baziliko in naprej v Haloze, kjer velja omeniti vinsko cesto z značilno
kulturnim dogodkom v sodelovanju z društvi in prireditelji, teh je veliko in so zelo kakovostni, tematsko pa bi zgodbo vedno podredil zgodovini, saj navsezadnje živimo v najstarejšem mestu, na katerega smo in moramo biti ponosni.
Tonček Kopše (LDS, 11. VO): Razgled s ptujskega gradu, ogled lokalnih znamenitosti ter kopanje v ptujskih termah. Izlet z ladjico do jeza v Markovcih, nato večerja in ples na eni od turističnih kmetij.
Nino Pevec (TRS, 11. VO): Vsekakor bi ljudem, ki ne poznajo naše regije, v enodnevnem izletu poskušal predstaviti širši spekter naravne dediščine, kulturne krajine in tipične kulinarike za to območje. Pot bi vodila preko ptujske gore in vinske poti v Halozah do zgodovinskih znamenitosti, kot je ptujski grad in mitreji. Vmes bi se našel čas za postanek v enem izmed kmečkih turizmov, ki ponujajo odlične domače specialitete ter dobro avtohtono kapljico.
Mateja Avbelj Valentan (Lista Z. Jankoviča, 11. VO):
kulinariko, Vukovo domačijo v Žetalah, Donačko goro. Vsekakor si je vredno ogledati muzej tekstila in tovarno umetnosti v Majšperku. Zaključili bi na eni izmed domačij s kmečkim turizmom.
Milan Trol (Zeleni Slovenije, 11. VO): Ogled ptujskega gradu in mesta Ptuj, ogled cerkve na Ptujski Gori, pohod na Donačko goro ...
Miran Vuk (SLS, 11. VO):
Najprej bi na izlet peljal tiste, ki so za turizem odgovorni in jim pokazal vse napake in pomanjkljivosti. Ko bi bile te odpravljene, pa bi povabil ljudi iz preostale Slovenije in iz tujine.
Ivan Božičko (Zares, 11. VO): Ogled naravne in kulturne dediščine haloškega roba; ogled kulturnih spomenikov; pokušnja hrane z degustacijo vin in športni lov in ribolov.
Eva Klemenčič (Lista G. Viranta, 11. VO): Ogled Ptujske Gore, konjeniškega parka Starošince, gradu Borl, kosilo v Majolki, po vinsko-turistični cesti Haloze, Vukova domačija, večerja v gostišču Ob ribniku.
Branko Marinič (SDS, 11. VO): Veliko pišemo in govorimo o turizmu, malo pa je

konkretnega turizma. Vzpostavitev RDO je pametna rešitev. Enodnevni izlet za domače ali tuje goste lahko vsebuje ogled bazilike na Ptujska Gori, ptujskega starega mestnega jedra in gradu, ptujske kleti in sprostitev v Termah Ptuj. Dušan Serdinšek (SMS -
Helena Neudauer
umv. i
. pravnica,
kandidatka za poslanko v 10. volilnem okraju 8. volilne enote (Mestna občina Ptuj in Občina Hajdina)
Kot poslanka si bo še posebej prizadevala ZA:
-	pravičnost, delovna mesta in razvoj;
-	zmanjšanje regionalnih razlik in ustanovitev pokrajine s sedežem na Ptuju;
-	pridobitev visokošolskih rednih programov na Ptuju, pomoč mladim pri iskanju prve zaposlitve ter reševanje stanovanjskih vprašanj;
-	skrb za okolje s poudarkom na varovanju vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
SDS
10+ 100
/
PAMETNA REŠITEV
www.sds.si
Zeleni, 11. VO): Najprej bi se prilagodil želji gosta: pokazal bi mu lepe turistične točke ravninskega dela, nato bi ga popeljal v hriboviti del, kjer bi ga pogostil z domačimi specia-litetami in z domačo kapljico.
Danijel Zajc (SD, 11. VO): Razkazal bi jim Ptuj pod vodstvom vodiča, staro mestno jedro, ptujski grad, baziliko na Ptujski Gori, prazgodovinske gomile na Podložah, ptujsko
klet, popeljal bi jih v kakšno dobro gostilno ali kmečki turizem z dobro hrano pijačo in živo domačo glasbo.
Ana Anžel (SNS, 11. VO): Naša pokrajina je bogata z lepotami in hkrati zakladnica preteklosti. Z veseljem bi vsakomur najprej predstavila mesto Ptuj ter vključila vsaj kanček okolice, pri čemer bi se ognila razpadajočih stavb v starem mestnem jedru ob Dravi ter poskušala najti opravičilo za gostinsko ponudbo na Ptujskem gradu.
Vlado Ferčec in Bojan Mavric - Vidovič (Gibanje za Slovenijo, 11. VO): Glas o štajerski gostoljubnosti seže po vsej Sloveniji. Kmečki turizem, vinogradniški izleti pa tudi topliški turizem so nedvomno naši aduti. Možnosti je vsak dan več. Vloga našega Gibanja pa je, da iz turistično najuspešnejših občin prenesemo znanje našim občinam in regiji!
Mag. Boštjan Štefančič (Lista Z. Jankoviča, 2. VO):
Najprej v Sv.Tomaž, nato po čudovitih vinskih gričih do Velike Nedelje in gradu, nato na ormoški grad v Vinoteko in v veliko vinsko klet P&F. Nadalje po vinski cesti preko Jeruzalema v Kog in še po najboljše bučno olje v Središče.
4. Kako gledate na pokojninsko reformo?
Boštjan Koražija (TRS, 10. VO): Pokojninska reforma naj določi najnižjo in najvišjo pokojnino, ohrani in utrdi solidarnost v sistemu. Sem za podaljšanje delovne dobe, a šele, ko bo v Sloveniji dramatično upadla brezposelnost.
Gorazd Žmavc (DESUS, 10. VO): Smo za posodobitev obstoječega pokojninskega sistema, pri čemer bo treba upoštevati demografske spremembe, ob tem pa ne nasedati nekaterim, ki trdijo, da bodo
zgolj s pokojninsko reformo reševali ekonomsko krizo. Smo za enakomerno porazdelitev kriznega bremena.
Peter Pribožič (NSi, 10. VO): Spremembe so potrebne in morajo biti usklajene. Samo s povečanjem starosti se problem pokojninske blagajne ne reši. Treba je upoštevati posebnosti skupin zavarovancev. Tisti, ki se zaposlijo pri 15 ali 16 letih in delajo v težkih razmerah, ne morejo delati do 65. leta. Treba je razširiti krog vplačnikov v pokojninsko blagajno iz podjemnih, avtorskih pogodb, kapitalskega dobička ... Pokojnine so odvisne tudi od števila otrok, zato v NSi predlagamo, da so starši za vsakega otroka deležni posebnih pokojninskih pravic.
Vlado Čuš (Zeleni Slovenije, 2. in 10. VO): Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora pokriti osnovne življenjske stroške. Ko cilji niso znani, se zdi vsaka pot prava! Najprej potrebujemo nova delovna mesta.
Igor Šeruga (Zares, 10. VO): Nujna zaradi staranja prebivalstva, vsako odlaganje pomeni zadolževanje za 300 milijonov na leto.
Robert Šegula (Lista G. Viranta, 9. in 10. VO): Za sprejem Pokojninske reforme
moramo z dialogom med vsemi socialnimi partnerji poiskati najbolj sprejemljive in pravične rešitve.
Helena Neudauer (SDS, 10. VO): Spremembe so za vzdržnost sistema nujne. Usklajene morajo biti s socialnimi partnerji in zastavljene tako, da se porazdeli bremena in ne posega preveč v pridobljene pravice posameznikov ter ne obremeni prekomerno mladih, ki že tako nosijo breme iskanja prve zaposlitve.
Dejan Levanič (SD, 10. VO): Pokojninska reforma je nujna, ker ta trenutek pokojnine padajo, prebivalstvo se stara, sistem kot ga imamo, pa je na dolgi rok nevzdržen. Treba je sprejeti takšno reformo, da bomo zraven upokojencev, na dolgi rok zagotovili pokojnine tudi tistim, ki so danes delovno aktivni in pa mladim, ki na trg delovne sile šele vstopajo.
Tonček Kopše (LDS, 11. VO): Mnenja sem, da je treba pokojninsko reformo pripra-
vljati skupaj z davčno reformo, oboje pa je treba pripraviti z velikim konsenzom vseh akterjev.
Nino Pevec (TRS, 11. VO): Pokojninska reforma je nujno potrebna in jo vsekakor podpiramo. Ključnega pomena je optimizacija reforme in upoštevanje načela solidarnosti. Poskrbeti je treba za zaposleno mladost in varno starost.
Mateja Avbelj Valentan (Lista Z. Jankoviča, 11. VO): Je nujna. Treba bo upoštevati posledice težjega fizičnega dela ter delovno dobo tistih, ki so začeli delati takoj po končani poklicni srednji šoli. Že predlagana reforma je dobro zastavljena.
Jožef Murko (DESUS, 11. VO): Vse manj delovno aktivnih ljudi in daljša življenjska doba potrjuje, da je pokojninska reforma potrebna, je pa vanjo treba vnesti medgeneracij-sko usklajevanje in zagotovilo, da bodo pokojnine ohranile socialni status upokojencev tudi v prihodnje.
Milan Trol (Zeleni Slovenije, 11. VO): 40 let delovne dobe je zaenkrat primerna doba za polno pokojnino, od gospodarstva pa je odvisno, kako dolga bo odeja, s katero se bomo v prihodnje lahko pokrili.
Miran Vuk (SLS, 11. VO):
Pokojninska reforma je prepo-trebna, vendar samo v kombi-
A) uspešno Slovenijo!
Gorazd Žmavc
©
Kari Erjavec
DeSUS
morajo zavedati svojega dela odgovornosti.
Branko Marinič (SDS, 11. VO): Prenovili bomo pokojninsko zakonodajo na način, da bo zagotovljena dolgoročna finančna vzdržnost in primerne pokojnine. Nov sistem bo temeljil na večstebrnem sistemu. Na eni strani bo zagotavljal večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami, na drugi strani pa dostojne pokojnine vsem, ki sami niso uspeli privarčevati dovolj sredstev. Sistem bo pregleden in bo zavezancem nudil vse informacije o vplačanih sredstvih in pričakovani višini pokojnin.
Dušan Serdinšek (SMS — Zeleni, 11. VO): Pokojninska reforma je potrebna, vendar
sem mnenja, da je skupna masa za pokojnine dovolj velika, vendar ni dovolj veliko razmerje med najmanjšo in največjo.
Danijel Zajc (SD, 11. VO): Pokojninsko reformo bi morali sprejeti že pred več leti, v kakšni obliki po jo bomo, pa bo pokazal čas. Vsekakor bo to dogovor med vlado, delodajalci, delojemalci in sindikati, nikakor to ne more biti enostranska odločitev.
Ana Anžel (SNS, 11. VO): Pokojninska reforma je potrebna, vendar ne z vsebino, kot je
naciji z ostalimi tudi potrebnimi reformami, ki bi stabilizirale finance in gospodarstvo Slovenije.
Ivan Božičko (Zares, 11. VO): Slej ko prej moramo pristopiti k sprejetju pokojninske reforme.
Eva Klemenčič (Lista G. Viranta, 11. VO): Izpeljati jo v socialnem dialogu, izdelati skupen koncept, v drugem koraku pripraviti zakonske rešitve, jih prepričljivo predstaviti javnosti, doseči visoko stopnjo soglasja. Sindikati se
bila predlagana. Predvsem je treba ponuditi pogoje za delo tistim, ki so na višku svojih ustvarjalnih zmožnosti, ki imajo nova kvalitetna znanja, ne pa podaljševati delovne dobe vsakomur, za vsako ceno.
Vlado Ferčec in Bojan Mavrič - Vidovič (Gibanje za Slovenijo, 11. VO): Pokojninska reforma ni potrebna, še manj pa smiselna, dokler ne zagotovimo novih delovnih mest, novih investicij v gospodarstvo in novih državnih investicij. Torej povečati prihodke za pokojninsko blagajno. Šele potem se bo treba usesti in dogovoriti z vsemi socialnimi partnerji, kaj bi spreminjali.
Mag. Boštjan Štefančič (Lista Z. Jankoviča, 2. VO): Je nujna, varovati je treba starejše in delavce s težjimi pogoji dela. Vsi pa moramo prevzeti odgovornost za prihodnost Slovenije.
Zbral: J. Š.
Od tod in tam
Ormož • Opozarjali bodo na nepravilnosti
Foto: Viki Ivanuša
Zmago Jelinčič je v petek prišel v Ormožu podpret Dušana Cvetka, kandidata Slovenske nacionalne stranke na prihajajočih volitvah, in na kuhano vino, ker brez njega v tem času v tem delu Slovenije pač ne gre, je povedal. Za stranko bo na volitvah nastopilo 63 kandidatov, od tega 46 % žensk, pohvalijo pa se lahko tudi z visoko izobrazbeno strukturo. Jelinčič je povedal, da upa na lepo število glasov ter da bodo prišli v Državni zbor, kjer bodo še naprej delali tako, da bodo vest slovenskega parlamenta in političnega prostora. Še naprej bodo opozarjali na nepravilnosti, saj bi brez SNS 80 % svinjarij v tej državi ostalo skritih pod preprogo. Če bo treba reševati Slovenijo, bodo šli tudi v koalicijo, vendar ne zato, da bi kradli, ampak da bi Slovenijo potegnili iz tega globokega dreka, kot se je izrazil prvak stranke. Prav tako se mu zdi svinjarija, da se pozablja na odročne kraje Slovenije.
Viki Ivanuša
Ptuj • Še en uspešen Arsanin koncert
Foto: Aleš Sekelšek
Na drugem abonmajskem koncertu Arsane, ki so ga poimenovali Večer samospevov, sta se predstavili mezzosopranistka Mojca Vedernjak in pianistka Ste-fka Perifanova. Arsanina koncertna sezona 2011/2012 se je pričela konec oktobra z nastopom zasedbe Brencl Banda. S povsem drugačnimi, a prav tako odličnimi in kvalitetnimi zvoki so program nadaljevali tudi v novembru. S skladbami Edwarda Elgarja, Franza Liszta ter Verdijevim in Wagnerjevim pesemskim ciklom sta se predstavili mez-zosopranistka Mojca Vedernjak in pianistka Stefka Perifanova. Glasbenici sta navdušili občinstvo z različnih koncev Slovenije. Organizatorji opažajo vedno manj domače ptujske publike in več ljubiteljev glasbe iz ostalih mest.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Dr. Miran Puconja izdal knjigo
Profesor slovenskega jezika in filozofije na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru dr. Miran Puconja je izdal knjigo Slovenska kmečka kultura - Na Cvenu od zemljiške obveze do začetka tretjega tisočletja in jo v sklopu tradicionalnih Miklošičevih dni predstavil javnosti. Uvod v obsežno knjigo avtor pričenja z najnovejšo dobo, tj. od osvoboditve leta 1945, nadaljuje z okupacijo, nato preide na obdobje, kije najobsežnejše - med svetovnima vojnama, zaključuje pa z zemljiško obvezo leta 1848. Večji del podatkov je Puconja dobil v rojstnem Cvenu, dotaknil pa se je tudi širšega ljutomerskega okoliša. Miran Puconja je povedal, da je največ etnološkega gradiva, ki ga je pridobival od še živečega prebivalstva na Cvenu ter v številnih arhivih, dalo obdobje med svetovnima vojnama. Sicer pa avtor knjige že od rojstva živi na zemlji, jo obdeluje in hkrati sproti doživlja usodo kmečkega prebivalstva in je, kot pravi, pravšnji analitik kmečkih dogajanj s stališča konkretne strukture in populacije njegove vasi, v kateri so trdni kmetje, ki bi lahko bili pokazatelji kmečke kulture.
NŠ
Foto: NS
Kidričevo • Predsednik Danilo Türk ob 30-letnici Slovenske kadrovske zveze
Za delavnost, poštenost, lojalnost in razvoj
Na slovesnosti ob 30-letnici Slovenske kadrovske zveze, ki je bila v četrtek, 24. novembra, v Kidričevem, je kadrovske delavce iz vse države nagovoril predsednik Danilo Tiirk, na poglavitne naloge članov pa je opozorila predsednica Vanda Pečjak.
Predsednica Slovenske kadrovske zveze Vanda Pečjak je okoli 200 kadrovskih delavcev in gostov, ki so se zbrali na slovesnosti v restavraciji Pan v Kidričevem, spomnila na ustanovitelje te strokovne organizacije in na njeno delovanje, v katerem ni manjkalo sprememb v lokalnem in globalnem družbenoekonomskem okolju: »Leta 1981 so se regijska društva za kadrovsko dejavnost povezala v Zvezo društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. Tako so se odprla vrata za široko paleto aktivnosti in dogodkov, pri katerih so člani pridobivali dodatna znanja, spoznavali nove sisteme in modele, obenem pa se začeli povezovati. Prav povezovanje stroke in ljudi ni živelo samo v okviru državnih meja, ampak se je in se še vedno širi tudi v mednarodne prostore. Za razvoj dejavnosti zveze obstaja velik optimizem, ki pa ga moramo dopolnjevati s hitrimi spremembami v družbi, poslovnem okolju in z novim načinom delovanja na kadrovskem področju,« je dejala Pečjakova in ob tem dodala, da je ena od sprememb tudi letošnja celovita prenova zveze, ki je prinesla novo ime, novo celostno podobo, sodobne informacijske kanale in nove pristope, ter izrazila željo, da bi pri novih projektih dobili priložnost mladi člani in študentje, kajti po njenih besedah so društva za kadrovsko dejavnost in Slovenska kadrovska zveza odprti do vseh, ki delajo z ljudmi in za ljudi.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik republike Danilo Türk: »Imamo dobre razloge, da tehtno in kritično razmišljamo o svojem razvoju in o kakovosti vseh odločitev, ki jih moramo sprejemati.«
Vanda Pečjak, predsednica Slovenske kadrovske zveze: »Za razvoj dejavnosti zveze obstaja velik optimizem.«
V imenu gostitelja, kidri-čevskega Taluma, je kadrovskim delavcem zaželel dobrodošlico ter jim ob jubileju čestital Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, ki je ugotovil, da kljub težkim in negotovim razmeram ostajajo odgovorni tako na lokalnem kot v širšem globalnem družbenem okolju, česar se zavedajo tudi v Ta-lumu: »Talum je podjetje, ki se trudi biti prepoznaven in zgleden delodajalec. Človek na prvem mestu pri nas ni zgolj fraza, ampak je dejansko naš način delovanja.« Ob tem se je zahvalil vsem, ki so v Talumu krojili kadrovsko politiko in so svoje izkušnje znali prenesti tudi na regionalni in državni nivo, pri čemer je posebej izpostavil Brigito Ačimovič in Jožeta Glazerja.
Udeležence v Kidričevem je nagovoril tudi Rudolf Thurner, nekdanji predsednik evropske kadrovske zveze EAPM in predsednik avstrijskega društva kadro-
vskih menedžerjev, ki je opozoril na pomembnost mednarodnega sodelovanja in povezovanja kadrovskih delavcev.
Za delavnost, poštenost, lojalnost
Častni pokrovitelj prireditve, predsednik republike Danilo Türk, je v nagovoru ugotovil, da združenje kadrovskih delavcev skrbi za razvoj stroke in za pretok izkušenj in znanja od drugod, ob tem pa dodal:
»Vaše delo ni omejeno le na izbiranje kandidatov za razpisano delovno mesto in tudi ne na delo, ki ga morate opraviti takrat, ko se vaše podjetje znajde v stiski in morate pripraviti načrt odpuščanja, ko s svojimi predlogi in odločitvami določate usodo posameznikov pa tudi njihovo prihodnost. To delo je zahtevno, odgovorno in polno dilem, zlasti takrat, ko lastniki pred vas postavljajo zahteve po hitrem
prestrukturiranju in prilagajanju trgu. Zlasti v težkih trenutkih ste pokazali, da imate ustrezno znanje in pristop. Žal smo marsikje zasledili tudi nekorektno postopanje tako v procesih sprejemanja kot tudi odpuščanja in vodenja v delovnih procesih.«
Predsednik je opozoril tudi na kodeks kadrovske zveze, v katerem opozarjajo na integriteto človekove osebnosti, na poštenost, pravičnost in na humano ravnanje ljudi pri delu in v zvezi z delom ter poudaril: »S svojimi vsakodnevnimi odločitvami lahko veliko prispevate k temu, da bomo imeli v Sloveniji strokovno vodene kadrovske procese, takšne, ki bodo izražali tudi človeško občutljivost. Izbor kadrov je področje, s katerim se pogosto srečujete. Predvsem pri mlajših generacijah bo treba poskrbeti za utrjevanje vrednot, ki so za naš narod in tradicijo značilne. Gre za delavnost, poštenost, lojalnost in razvojno naravnanost. Pred leti se je
privlačnost delovnih mest cenila s finančnimi vidiki, kakor so plače in bonusi, danes nas zanima stabilnost poslovanja, sposobnost vodstva podjetja, urejeni medsebojni odnosi in prihodnost. Kandidati vedno bolj iščejo delodajalce, v katere lahko verjamejo, in okolje, kjer bodo lahko dosegli kolikor je mogoče visoko zanesljivost. Vsi se dobro zavedamo, da bodo dobila najboljše delavce podjetja z dobro vizijo, inovativnostjo in lažjim doseganjem svojih poslovnih ciljev.«
Predsednik pa je tudi menil, da bi morali biti kadrovski strokovnjaki bolj vključeni v načrtovanje izobraževalnega sistema, saj smo danes vse bolj priča strukturne nezaposlenosti mladih izobraženih ljudi: »Ob koncu preteklega stoletja je bila strukturna nezaposlenost posledica hitrega prestrukturiranja naše industrije. Danes se srečujemo s strukturno nezaposlenostjo zato, ker naš izobraževalni sistem
izobražuje kadre, ki jih naše gospodarstvo ne potrebuje v takšnem številu. Posledica teh neuravnoteženosti pa je pomanjkanje usposobljenih delavcev za mnoge poklice in dela,« je dejal predsednik Türk ter dodal, da so spremembe potrebne takoj. Četudi jih ne bo mogoče doseči čez noč, moramo že zdaj vzpostaviti čim boljše sodelovanje šolskega sistema in kadrovskih služb podjetij za dogovor o potrebnih spremembah v šolskem sistemu, o razvoju praktičnega pouka in o pričakovanih potrebah gospodarstva.
Predsednik je opozoril tudi na letošnje poročilo Združenih narodov o človekovem razvoju, v katerem se uporablja indeks človekovega razvoja, ki ga sestavlja več posameznih indikatorjev: »Po tem indeksu je Slovenija na 21. mestu. Ta položaj ni slab. Med ključnimi kazalniki, ki so uporabljeni v tem kontekstu, so življenjska doba, ki se v Sloveniji zadnja leta povečuje, stanje zdravstvene oskrbe, ki na Slovenskem ni slabo, in stanje družbene kohezivnosti, ki je ravno tako dobra v mednarodnih primerjavah. Z eno besedo: imamo krizne razmere, imamo dobre razloge, da tehtno in kritično razmišljamo o svojem razvoju in o kakovosti vseh odločitev, ki jih moramo sprejemati.«
Slavnostno prireditev je s hudomušnim glasbeno-satiričnim programom popestril mlad umetnik Jure Godler.
M. Ozmec
Kidričevo • Predsednik Danilo Türk na obisku v Talumu
Pogajanja o ceni energije še niso končana
Četrtkov obisk v Kidričevem je predsednik države Danilo Türk izkoristil tudi za krajši obisk kidričevskega Taluma, kjer se je z vodstvom pogovarjal o razmerah v tem delovnem kolektivu.
Visokega gosta je v četrtek, 24. novembra, nekaj pred poldnevom pred Talumom pričakal predsednik uprave Marko Drobnič z najožjimi sodelavci, nato pa so se odpravili v sejno sobo, kjer so pogovori potekali za zaprtimi vrati. Kot je po pogovorih poudaril Marko Drobnič, so v Talumu počaščeni, da si je predsednik vzel toliko časa in se odzval njihovemu povabilu za krajši obisk pred slovesnostjo ob 30-letnici Slovenske kadrovske zveze, o vsebini pogovorov pa pojasnil:
„Predsednika smo seznanili z razmerami v naši družbi v
primerjavi z evropsko in svetovno aluminijsko industrijo, predstavili pa smo mu tudi razvojno perspektivo za naslednje srednjeročno obdobje. Zdi se nam pomembno, da tudi predsednik spozna dejansko sliko o moderni tovarni, tehnološko dovršenih procesih, o učinkovitosti, ki jo dosegamo, kajti osebno menim, da je o aluminijski industriji, predvsem pa o Talumu še premalo znanega."
Ob tem je Drobnič priznal, da so v Talumu še vedno sredi pogajanj s proizvajalci električne energije, predvsem o oskrbi in ceni energije v prihodnjem letu:
Foto: M. Ozmec
Predsednik države Danilo Türk v spremstvu predsednika uprave Taluma Marka Drobniča ob četrtkovem obisku v tem kolektivu
„Letos smo elektrolizo zagnali do polne zmogljivosti, kar pomeni, da je priključna moč za drugo leto ponovno 142 megavatov, to pa pomeni milijon dvesto tisoč giga-vatnih ur električne energije. V tem trenutku ponudbe že imamo in pogovori s proizvajalcema električne energije, Holdingom slovenskih elektrarn in Gen energijo, še vedno tečejo. Treba je vedeti, da imajo drugi proizvajalci aluminija v Evropi ceno energije nižjo, kot jo imamo mi sedaj in kot nam je ponujena v prihodnje. Prepričan pa sem, da bomo v pogajanjih uspeli doseči konkurenčne
pogoje, v nasprotnem primeru pa bomo poslovanje v naslednjem letu zelo težko načrtovali. Ker poraba aluminija v svetu raste in ker tudi drugi proizvajalci aluminija v Evropi še vedno načrtujejo polno zasedenost kapacitet, so signali s trga ne ravno na najvišjem nivoju, vendar se ne ohlajajo. To pa je dodaten signal za nas, da uredimo vse osnove, ki nam bodo omogočale kratkoročno preživetje in uresničevanje tiste razvojne strategije, ki smo si jo zastavili. S problematiko oskrbe z energijo smo seznanili tudi predsednika Turka."
M. Ozmec
Sv. Tomaž • 9. redna seja občinskega sveta
Gradili bodo vrtec in ceste
V četrtek zvečer so se tudi pri Sv. Tomažu svetniki seznanili s predlogom proračuna za prihodnje leto in ga potrdili kot primerno podlago za nadaljevanje postopka.
Te dni so v centru Sv. Tomaža pričeli gradnjo pločnika.
Predlagani proračun za leto 2012 je po višini primerljiv z letošnjim in na prihodkovni strani znaša 2.650.000 evrov. Za investicije bodo namenili kar 45 %. V prihodnjem letu se bodo namreč pričele za Sv. Tomaž pomembne investicije. Največja je gotovo začetek izgradnje vrtca pri osnovni šoli, ki bo stal 1.220.000 evrov. Pri tem občina računa na sredstva regionalnega razvojnega programa v višini 800.000 evrov. Nadaljevali bodo tudi izgradnjo cestne infrastrukture. S pomočjo državnega proračuna bi radi zgradili dva cestna odseka. Cesti v Hranjigovcih in Mezgovcih imata skupno dolžino 2,5 kilometra, in če ne bo prišlo do sprememb v financiranju občin, je Cvetko prepričan, da ju bodo zgradili. Pripravljajo pa se tudi na gradnjo cestnega odseka Sav-ci-ribnik, ki je pomemben za turistično promocijo kraja; zanj so na seji že potrdili ustrezno dokumentacijo. Zato so projekt prijavili na razpis za evropska sredstva. Gradnja ne bo zajemala le modernizacije ceste v dolžini enega kilome-
tra, ampak tudi javno razsvetljavo na sončno energijo. Računajo, da bi bilo prejetega denarja 85 %, razliko pa bo morala zagotoviti občina.
Precej sredstev namenjajo tudi za področje sociale in šolstva, saj se soočajo z vedno večjimi izdatki na račun vedno slabšega gmotnega položaja občanov.
Pomembna je tudi podpora, ki jo občina iz proračuna namenja za podporo gospodarstva in kmetijstva. Za vsako dejavnost bodo namenili 15.000 evrov neposrednih spodbud. To so poskušali že v preteklosti, vendar je bila občina infrastrukturno tako potrebna investicij, da je prevladala ocena, da je ureditev infrastrukture predpogoj za vse ostalo.
Organizirano pristopajo tudi k ureditvi obrtne cone v centru Sv. Tomaža in v prihodnjem letu bodo začeli odkup zemljišč, za kar so v proračunu rezervirali okrog 50.000 evrov. V prihodnosti pa morajo na tem območju urediti tudi kanalizacijo in pripeljati ustrezno jakost električne na-
petosti. »Upajmo, da bo kriza končno mimo in se bo našel kdo, ki bo pripravljen investirati v naši obrtni coni, da bi prišli do prepotrebnih delovnih mest,« razmišlja župan Cvetko. Sicer pa je Sv. Tomaž ena prvih občin, ki ima potrjen občinski prostorski načrt, zato gradnja in načrtovanje ni več problem. Za spremembo
so prejeli 125 vlog in kar 100 jih je bilo odobrenih. To je visok odstotek, čeprav Cvetko ocenjuje, da je bila kakšna vloga tudi neupravičeno izvzeta: »Vendar je občina pri tem morala gledati predvsem na širši interes in pri kakšni zahtevi tudi popustiti, če smo želeli postopek zaključiti v dogle-dnem času.«
Nadaljevali bodo tudi gradnjo širokopasovnega interneta, ki ga je v prvi fazi dobilo osem vasi. Zgrajena je bila hrbtenica sistema po celotni občini, sedaj pa je treba omrežje le še razširiti. Za to bodo v prihodnjem proračunu namenili 40.000 evrov. Omrežje bodo širili predvsem tam, kjer je čim večje število potencialnih
uporabnikov sistema. Za začetek pa želijo priključiti tudi tiste, ki so v neposredni bližini obstoječega omrežja, vendar niso bili zajeti v prvi fazi in jih kljub bližini niso smeli priključevati.
Svetniki so dosegli kompromis glede proračuna, ker je razumljivo, da vseh 17 vasi v enem proračunu ni mogoče zajeti. Sredstva so po mnenju župana po občini lepo razpršena, investicije se ne dogajajo samo v centru Sv. Tomaža, kar so obljubili ob ustanovitvi občine. Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj narediti s centrom Sv. Tomaž, ki je vseeno ogledalo kraja in občine. Želijo si urediti stavbe, ki kazijo videz kraja. Pri tem je bila izpostavljena zgradba stare pošte, ki je postala že nevarna za mimoidoče, zamenjati bo treba streho, prostore pa oddati v najem tistim, ki bi jih želeli.
V centru so pred dnevi začeli tudi gradnjo pločnika, ki je delno zajet v letošnjem, delno pa v proračunu za 2012. V proračunu pa 22.000 evrov namenjajo tudi za pripravo projektne dokumentacije za drugi pločnik, ki bo potekal od mrliške vežice do konca kraja, v skupni dolžini 940 metrov. Vključeni bosta tudi razsvetljava in meteorna kanalizacija. Ko bodo v prihodnjih letih zgradili še ta pločnik, bo rešena tudi problematika varne poti v šolo in videz kraja v celoti.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Letošnje cestne pridobitve
Za dobrih 200.000 evrov novega asfalta
V občini Podlehnik je že nekaj let ustaljena praksa, da krajše cestne odseke asfaltirajo le ob krepki soudeležbi občanov, ki te ceste uporabljajo. Tako je bilo tudi letos, ko sta asfaltno prevleko dobila dobra dva kilometra cest na skupno treh manjših odsekih: Frmije, Lovretov breg in Gorca.
Dva novo asfaltirana cestna odseka merita po 900 metrov, krajši pa 300 metrov. »Naši občani že vedo, da se ceste lahko modernizirajo le z njihovo pomočjo, saj denarja v proračunu za vse cestne potrebe ni dovolj in ga še lep čas ne bo. Tudi pri omenjenih cestnih odsekih so res veliko pomagali, saj so sami poskrbeli za bankine, odvodnjavanje in utrjevanje, ob tem pa tudi finančno sodelujejo. Skupni strošek za vse tri modernizirane odseke je znašal približno 207.000 evrov, pri čemer je 10- odstotni delež uporabnikov ceste, razliko pa je plačala občina, in sicer dobrih 96.000 evrov iz 23. člena zakona o financiranju občin, približno enak delež pa iz proračuna,« je povedal župan Marko Maučič in poudaril, da se pri modernizaciji letošnjih treh odsekov cest še posebej zahvaljujejo vsem vključenim občanom za izjemno sodelovanje in razumevanje, saj ni bilo niti ene težave glede brezplačnega odstopa potrebnih zemljišč za ceste. Za asfaltno prevleko je poskrbelo Cestno podjetje
Ptuj, nekaj ostalih gradbenih del pa so opravili domači podjetniki kot podizvajalci.
Od 110 kilometrov cest asfaltiranih le polovica
Krajšo slovesnost ob uradni predaji novo asfaltiranih cest so pripravili občani na Frmijah, kjer je bilo med drugim povedano, da jim prva asfaltna prevleka v zgodovini pomeni izjemno veliko, saj bodo končno lahko v vseh
vremenskih razmerah varneje in lažje prišli do svojih domov, v službe in v šolo pa tudi do zdravnika. Cestni pridobitvi je blagoslovil pater Benjamin Mlakar, trak pa so v znak simbolične predaje ceste njenemu namenu prerezali župan Marko Maučič, Marija Koren, Marjan Koren in Ivan Mlakar. Predstavnik gradbenega odbora Jože Koren je v nagovoru prisotnim povedal, da je bilo v ureditev ceste vloženih ogromno prostovoljnih ur dela domačinov ter se hkrati zahvalil
vsem za izkazano pomoč.
Podlehniška cestna infrastruktura pa kljub tem drobnim, a za občane zelo pomembnim modernizacijam, ostaja rakava rana občine in občinskega proračuna: »V občini imamo 110 kilometrov javnih poti in občinskih cest, kar je ogromno. Le kakšnih 60 kilometrov je doslej asfaltiranih, skoraj polovica je torej še vedno makadamskih in glede na majhnost našega proračuna to pomeni, da bomo za asfalt na vseh cestah porabili
še veliko časa. Z občinskim proračunom si namreč ne moremo veliko pomagati, gotovo pa bi precej več lahko naredili z ustreznimi razpisi, na katere bi lahko prijavili cestne projekte. Žal smo letos izpadli na razpisu za južno mejo, zato je še vedno neasfaltiran daljši štirikilometrski odsek ceste Strajna-Rodni Vrh. Upamo, da bo prihodnje leto še kakšen razpis za modernizacije cest, na katerega bomo lahko prijavili omenjeni projekt; vsa potrebna dokumentacija
Letos so v Podlehniku z veliko pomočjo občanov skupno asfaltirali 2,1 kilometra cest; na posnetku je utrinek z otvoritve cestnih odsekov Frmije in Lovretov breg.
Poleg tega da na asfalt v Podlehniku čaka še dobrih 50 kilometrov cest, velike težave povzročajo cestni plazovi. Od evidentiranih 22 so letos sanirali 4 plazove (na posnetku eden izmed njih).
namreč pripravljena čaka. Če pa primernega razpisa ne bo, se bomo te ceste lotili sami, seveda postopoma, recimo kilometer vsako leto, ker občani res ne morejo v nedogled čakati na asfalt.«
Sanirani štirje, čaka še 18 cestnih plazov ...
Gramozirane ceste pa so le en del problematike podleh-niške cestne mreže. Drugi del predstavljajo cestni plazovi, ki jih je trenutno evidentiranih 22. Letos so uspeli sanirati štiri najhujše v vrednosti slabih 100.000 evrov, ki so jih prav tako pridobili iz 23. člena zakona o financiranju občin: »Drugo leto se bomo lotili sanacije enega, morda največ dveh plazov, saj bo večina naložbenega denarja usmerjena v poplačilo izgradnje novega vrtca. Več plazov bomo lahko sanirali le, če bomo pridobili kakšna namenska sredstva oziroma če bo objavljen kakšen razpis za te namene. Sicer pa najverjetneje ne oziroma se bomo sanacije lotili le v urgentnih primerih, če bi se recimo popolnoma sesul del bolj prometne ceste ... Upam samo, da se stanje na trenutno nesaniranih plazovih ne bo bistveno slabšalo, saj to pomeni več denarja za sanacije kasneje,« je še povedal Marko Maučič.
Foto: ZG
Foto: SM
Ptuj • Azijsko-evropska izmenjava dijakov
Dva kontinenta, en razred
Gimnazija Ptuj te dni gosti skupino 13 dijakov elitne šole iz Singapurja. Ti so na Ptuj prispeli minulo sredo in se vračajo jutri. Nastanjeni so pri dijakih ptujske gimnazije, ti pa bodo novo sklenjena prijateljstva lahko ponovno okrepili že marca, ko bodo gostom vrnili obisk.
Gimnazija Ptuj je prva in doslej edina slovenska šola, ki sodeluje v projektu AEC-NET (Asia-Europe Classroom Network). Gre za projekt azijsko-evropskih razredov, ki deluje pod okriljem azijsko-evropske fundacije (ASEF). Namen je promocija in razvijanje sodelovanja pri učenju, medkulturno sodelovanje in izmenjava dijakov in študentov. Projekt deluje pod sloganom: dva kontinenta, en razred, učenje brez meja. Vsako leto je v okviru mreže razpisanih več kot 30 projektov, ki delujejo po principu dela v skupnem razredu v virtualnem prostoru.
Projekte vsako leto predstavijo na konferenci AEC-NET, kjer razglasijo zmagovalca preteklega leta. Letošnji zmagovalni projekt je bil razglašen v začetku novembra na Irskem in nosi naslov Homeseek - peace, love, dreams, izdelali pa so ga na Millennia Institute v Singapurju.
Izkušnje slovenskih dijakov je na Irskem predstavljala učiteljica Gimnazije Ptuj Darja Ro-kavec, ki je ob Branimirju Ro-kavcu in Ireni Ivanuš mentorica ptujskih dijakov. Gimnazija Ptuj je bila v projektu Homese-ek - peace, love, dream edina evropska šola, ki se je ob bok postavila šolam iz Indije, Malezije, Tajske in Laosa. Konference so se udeležili tudi Melani
Centrih, ravnateljica finalnega projekta, in Branimir Rokavec, član ASEF in koordinator projekta AEC-NET za srednje šole v Sloveniji.
Dijaki zmagovalne šole Millennia Institute Singapur so te dni v sklopu tega projekta gostovali na Gimnaziji Ptuj. Skupno delo je združilo ravnatelja singapurske elitne šole Tan Chor Panga in Branimirja Ro-kavca, ki sta marca letos začela dogovor in načrtovanje izmenjave. Z veliko truda se jim je želja uresničila in 13 singapur-skih dijakov z dvema profesor-
jema je minuli teden prispelo v naše mesto. Od srede naprej so spoznavali veliko zgodo-vinsko-geografskih dejstev o Sloveniji in obiskali njene znamenitosti: Škocjanske jame, Piran, Kras in Štanjel, muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu, Trento, bolnišnico Franjo, Ljubljano in seveda Ptuj z okolico. Začutili so tudi utrip in način dela na šoli, z obiskom pa jih je počastil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič.
Tudi gostje so s seboj prinesli material ter dijakom in profesorjem predstavili svojo de-
želo, mesto, šolo in kulturne značilnosti. Med zanimivimi druženji so skupaj s ptujskimi gimnazijci izvedli debato na temo Nezdrav življenjski slog je globalni problem, s katerim se soočajo najstniki.
Po pestrem tednu se bodo gostje polni vtisov jutri vrnili v svojo domovino. Tam jih bodo že marca prihodnje leto obiskali njihovi slovenski kolegi iz ptujske gimnazije; naši dijaki bodo bivali pri tistih Singa-purčanih, ki so te dni stanovali pri njih.
Dženana Kmetec
Ptuj • Dobrodelna prireditev
Z boksom premagali Hamleta
Nedavno prestavljena dobrodelna prireditev Zavec vs. Hamlet je v petek napolnila ptujsko gledališče. Dober namen je bil zmagovalna kombinacija z odlično zabavo in polno dozo smeha. Obe umetnosti - literarna in boksarska - pa sta v eni uri zbrali hvalevrednih dodatnih 1680 evrov za nakup novega mamografa.
Danski dvor se je v petek preselil na odrske deske Mestnega gledališča Ptuj (MGP). Simpatična prireditev z dobrodelno noto je bila več kot dobrodošel oddih od predvolilne kampanje, ki nas spremlja na vsakem koraku. Odlično zastavljena in realizirana prireditev, ki je bila izpeljana na pobudo direktorja MGP Ptuj Petra Srpčiča, se je izkazala za smelo potezo. Ne le da se je občinstvo, ki je napolnilo gledališče, dodobra nasmejalo
vsem »Hamletom«, tudi prvotni namen, zbrati prepotrebna sredstva za nakup mamogra-fa v ptujski bolnišnici, je bil uspešno uresničen.
Enourna prireditev se je pričela s prebiranjem Hamletovih odlomkov, ki so bili toliko bolj zanimivi, ker so jih zraven Srp-čiča brali Ptujčani, ki z gledališčem in igranjem nimajo prav veliko opraviti. Prvi je na odrske deske stopil Dejan Leva-nič, ki je s svojo presenetljivo dobro igro presenetil in osta-
lim »tekmecem« zadal težko nalogo. Prav tako simpatično je svoj tekst prebiral direktor Splošne bolnišnice Jožeta Potrča Ptuj Robert Čeh. Ta je celo predlagal, da se igralcem, ki da imajo zelo težko delo, dajo vsaj takšne plače kot zdravnikom.
S prebiranjem odlomkov so nato nadaljevali Branko Bru-men, Peter Srpčič, Boris Mio-činovič, Janez Gole kot zadnji pa je na oder stopil priljubljeni boksar Dejan Zavec.
Najprej je »boksal« s Hamle-
tom, po sproščenem in duhovitem literarnem nastopu pa si je nadel boksarske rokavice in Srpčiču dokazal, zakaj je boksar svetovnega kova. Roko na srce, tudi direktor ptujskega gledališča je pokazal dobro mero boksarskega znanja. Retorika mu tokrat ni veliko pomagala, je pa izzivalec, sicer ob koncu boja vidno bolj utrujen od Zavca, svojemu »nasprotniku« zadal nekaj neprijetnih udarcev. Kakorkoli že, boks še najbrž ni bil tako smešen, boj je bil neodločen, zmagali pa so vsi prisotni, ki so z nakupom vstopnice darovali nekaj evrov za dobrodelni namen. »Ni več vprašanje biti ali ne biti,« je ob koncu prireditve v zahvalnem govoru dejala Breda Žgeč, predsednica kluba Soropti-mist Ptuj, ki zbira potrebna sredstva za mamograf. K doslej zbranim 40 tisočakom so tako pridali še 1680 evrov, ki jih je za dober namen dal sam »Hamlet«!
Dženana Kmetec

i
Nastopajoči »Hamleti«: Dejan Zavec, Janez Gole, Boris Miočinovič, Peter Srpčič, Branko Brumen, Robert Ceh in Dejan Levanič
-oto: uk
Pa brez zamere
S pametno rešitvijo naprej v pozitivno in boljšo Slovenijo
Za uspešno Slovenijo z novim zaupanjem in metlo.
Volitve so pred vrati, in kot je v času neposredno pred tovrstnimi podvigi nacije v navadi, je napočil čas, da dodamo svoj državljanski doprinos k splošnemu stanju demokracije in političnega zdravja naroda ter preverimo, kaj nam imajo skupine tekmovalcev (torej politične stranke in gibanja) na letošnjih volitvah povedati. Ker pa vsi vemo, da so programi strank pisani bolj v namene zmage na volitvah in nekoliko manj kot resnični načrti strank, v kolikor se jim te mokre sanje tudi uresničijo, jih bomo ignorirali.
Kako pa torej lahko sodimo stranke, če ne po njihovih programih, porečete? Kaj je merilo? So to ustanovni akti strank? Njihovi statuti? Razne preambule, kodeksi in podobne reči? Mah ja, za te velja enaka ali celo ista zgodba kot za njihove predvolilne programe. Kaj torej še preostane? Pričeske vidnih članov? Njihove obleke? Zloščeni čevlji? Tudi ne - če bi stranke sodili glede na to, potem bi slej ko prej ugotovili, da so si v svoji "kravatavosti", "zloščenosti" in polizanosti vse bolj ali manj enake. Kaj je torej tisto, kar nam sporočajo stranke? Po vsem zgoraj naštetem ostane še nekaj, kar je hkrati aktualno in zelo sporočilno, le potruditi se moramo, da bi to razumeli. Ta pokazatelj, lakmusov papir, so volilni slogani. Z njimi stranke marsikdaj sporočajo več, kot bi želele, in tako razkrivajo nekaj svoje osebnosti. Pa poglejmo na hitro pri nekaterih posameznih primerih, za kaj pravzaprav gre.
Najprej vzemimo do sedaj največjo stranko, ki to po volitvah skoraj zagotovo ne bo več. Kaj nam s plakatov sporoča SD? "Naprej." Kratko in jedrnato. Ampak tukaj manjka ključen podatek - kam "naprej"? Življenje je že večkrat pokazalo, da samo riniti "naprej" brez pravega cilja dostikrat pravzaprav pomeni nazadovati. Kako torej? Kam naprej? Naprej v še večjo krizo? Naprej v pogubo? Naprej v životarjenje? Kajti sedanja pozicija in trend nista najboljša, tako da "naprej" vezano na trenutno stanje ne pomeni nujno kaj dobrega - razen seveda, v kolikor pri SD mislijo, da so v zadnjem mandatu briljirali in da je pač treba briljirati "naprej". To pa kaže predvsem na relativno samovšečnost stranke in voditelja (kar seveda velja tudi za veliko večino drugih strank, niti najmanj ne zgolj za SD).
Gremo, hm, naprej - k dosedanji največji opozicijski stranki, ki bo, kot kaže, v prihodnjem mandatu zamenjala pozicijo z zgoraj omenjenimi "naprej" zanesenjaki. Kaj torej pravijo pri SDS-u? Trdijo, da so ''pametna rešitev'' (kar sicer zase trdijo pri vseh strankah). Pametna rešitev? Pametna rešitev za kaj? Ali morda bolje - pametna rešitev za koga? Za par izbranih? Privilegiranih? Pa tudi v primeru, da se pri SDS imajo za pametno rešitev za vsakogar in za vse, ni to izjemno pretenciozna, celo narcisoidna trditev? Kako bi na vas gledali ljudje, ko bi hodili po tej naši deželi in vsevprek razglašali, da ste prav vi (in pri tem sloganu je implicitno vsebovana tudi postavka, da samo vi in nihče drug) ''pametna rešitev''? Bržkone bi prej ko slej v obraz dobili, da nehajte soliti pamet in se brigajte zase. Med pametnim in pametnjakovičem je namreč izjemno tanka črta, ki se jo lahko zelo hitro prestopi. Skratka, tudi tukaj lahko zasledimo relativno samovšečnost, hkrati pa še potencialno izključujoč odnos (''samo jaz sem pametna rešitev, in v kolikor se s tem ne strinjaš, si pač bebo in nimaš pojma'').
Dva nova igralca na političnem kramarskem sejmu, ki jima kaže kar dobro. Župan Zoran s svojo Pozitivno Slovenijo in ne-več-ta-ko-priljubljen kandidat za prvo mesto v kategoriji ''najbolj zaželen moški za zeta'' Virant. Pri Zokiju je vprašljivo že samo poimenovanje njegove združbe, saj ''pozitivno'' v Pozitivni Sloveniji nikakor ne more pomeniti zgolj nečesa pozitivnega (heh), ampak ima lahko precej slabo konotacijo. Premislite tole: Slovenija pozitivna na testu nestrpnosti, Slovenija pozitivna na testu nepotizma in korupcije, in tako dalje. Zraven tega se Zoran postavlja tudi z udarim ''Bolje'', k čemur lahko podamo precej podoben komentar kot k prej omenjeni SDS. Virant s svojo Državljansko listo Gregorja Viranta zastavi zadevo malce širše in govori o ''ekipi za prihodnost'', pa o ''boljši Sloveniji'', zmernosti, sodelovanju in tako dalje; skratka, ponavlja stvari, ki jih govorijo tudi drugi, a so predolge, da bi jih strnil v en slogan. Hkrati vrača svoj denar v proračun, s čimer pa ne pripomore toliko k temu, da bi ljudje hvalili njegovo gesto, ampak se pravzaprav še bolj sprašujejo o etičnosti izvora denarja, ki ga vrača.
Pri ljudski stranki se zdi, da vse upe polagajo na paradnega konja Radovana Žerjava, ki je ''pripravljen na novo zaupanje'' (zakaj bi ga potreboval - ali je dosedanje zaupanje izgubil, da potrebuje novega?), kakor tudi pri upokojencih v ospredje rinejo (oziroma se rine kar sam) Karla Erjavca, ki je, kot sam meni, garancija ''Za uspešno Slovenijo'' (o dolgočasnosti in originalnosti slogana si lahko svoje mnenje ustvarite sami). Jelinčiča in njegove, ki pravijo, da želijo ''Pomesti Slovenijo'', bodo morda pometle že kar same volitve, saj jim trenutno ne kaže, da se bodo zrinili v parlament (čeprav pri Jelinčiču nikoli ne veš). Za LDS in Zares pa se tako ali tako zdi, da še sami sebe ne jemljejo več resno.
Toliko o sloganih trenutno (še) največjih strank. Kako bo po novih volitvah, bomo izvedeli čez manj kot en teden. Takrat bodo strankarski slogani pozabljeni in odstavljeni na oddaljen košček smetišča zgodovine. Koga voliti pri teh visokoletečih sloganih? Hja, obilo sreče - kaj drugega naj vam rečem?
Gregor Alič
Foto: Viki Ivanuša
Referentom na simpoziju sta prisluhnila tudi vnuka Janka Lešni-čarja, priznana zdravnika Gorazd in Hotimir Lešničar.
Ormož • Simpozij in spominska plošča Janku Lešničarju
Izjemen rojak s Huma
V soboto je v beli dvorani grajske pristave potekal zgodovinski simpozij Janko Lešničar - gospodarstvenik, urednik, politik in narodnjak. Avtorji so pripravili deset prispevkov o življenju in delu Janka Lešničarja, ki bodo prihodnje leto izšli tudi v zborniku.
Janko Lešničar je bil rojen leta 1884 na Humu, otroštvo pa je preživel v Loperšicah. Po končanem osnovnem šolanju je obiskoval gimnazijo v Mariboru, nato pa se je vpisal na visoko veterinarsko šolo v Gradcu. Po letu dni je študij prekinil in se preselil v Celje, kjer se je povsem posvetil novinarstvu. Najprej se je leta 1906 zaposlil v uredništvu celjskega glasila Domovina, potem je bil glavni urednik Narodnega dnevnika, od leta 1910 pa je Lešničar vodil štajerski del uredništva Dnevnika. Urejal je tudi Narodni list in kasneje Novo dobo.
Med prvo svetovno vojno, ko razmere za časnikarstvo niso bile najbolj ugodne, se je Lešničar posvetil zadružnemu delu. Vstopil je v zadružno zvezo in prevzel njeno vodenje vse do leta 1927. Pri organizaciji zadružništva si je pridobil bogate izkušnje, zato ga je agrarna banka imenovala na mesto ravnatelja Oblastne zadruge za pol-joprivredni kredit v Cupriji, da v Šumadiji organizira zadružništvo. Za svoje delo in zasluge v zadružništvu je bil Lešničar odlikovan z visokim državnim priznanjem - redom sv. Save.
Janko Lešničar je bil vseskozi aktiven tudi v Zvezi narodnih društev in v liberalni narodni stranki. Sodeloval je na shodih in se izkazal kot dober govornik. Več let je bil tudi odbornik in gospodarski referent v celjskem občinskem svetu, predsednik društva Celjski dom, predsednik Zveze slovenskih posojilnic, član upravnega odbora celjske mestne hranilnice, pod-načelnik prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, član glavnega tarifnega odbora v Beogradu, član celjskega Sokola in drugih organizacij.
Njegovo izjemno bogato življenje je tragično ugasnilo 2. avgusta 1931, ko je star komaj 47 let umrl kot žrtev Paveliče-vih ustašev, ki so svoje nezadovoljstvo z diktaturo kralja Aleksandra izrazili z eksplozijo na vlaku München-Be-ograd, nam je še o življenju Janka Lešničarja povedala Manica Hartman iz Zgodovinskega društva Ormož.
Janko Lešničar se je poklicno ter politično največ udej-stvoval v Celju, kjer si je tudi ustvaril družino. Njegov edini sin Janko je pretekli mesec umrl v devetdesetem letu starosti. Bil je eden najbolj znanih in uglednih celjskih zdravnikov, ki je veliko nare-
Fotografij Janka Lešničarja žal ni veliko, ta je ena redkih in je last Univerzitetne knjižnice Maribor.
dil za svoj kraj, zato je bil proglašen za častnega meščana Celja. Za zdravniško pot sta se odločila tudi oba njegova sinova Gorazd in Hotimir, ki sta se tudi udeležila sobotnega simpozija in odkritja spominske plošče Janku Le-šničarju na gasilskem domu v Loperšicah.
Med prispevki simpozija so referenti osvetlili različne plati Lešničarjevega bogatega življenja in delovanja. Dr. Tone Kregar je poudaril predvsem zgodovinski kontekst tragične smrti Janka Lešničarja, Nevenka Korpič je predstavila Lešničarjev rojstni kraj Hum in njegove etnološke ter zgodovinske zanimivosti, dr. Miran Pu-conja je orisal politične in gospodarske razmere ob
koncu 19. stoletja, ko so Slovenci živeli v Avstro-Ogrski, politično usodo pa so krojile predvsem Katoliška narodna stranka, Narodno napredna stranka in Jugoslovanska socialdemokratska stranka. Do-moznanstvenik Franc Krnjak je prispeval nova spoznanja o možnih vzrokih za ukinitev frančiškanskega samostana v Ormožu, dr. Janez Cvirn je opisal časnikarsko pot Janka Lešničarja. Politično kariero in sodelovanje z rojakom Vekoslavom Kukovcem iz Sv. Tomaža, ki je bil med drugim minister za socialno politiko ter trgovino in industrijo, je predstavila mag. Vlasta Stavbar. Dr. Ivan Rihtarič se je podrobneje ukvarjal z demografskimi podatki, ki se
navezujejo na Hum v času življenja Janka Lešničarja, ko je imel leta 1931 Hum kar 530 prebivalcev, po današnjih podatkih pa jih ima vsega 322. Življenjepis Janka Lešničarja je predstavil mag. Brane Goropevšek, referat o zadružništvu kot eni od oblik izhoda iz gospodarskih in družbenih kriz pa je prispeval dr. Stane Granda. Anton Luskovič je podrobneje predstavil razvoj zadružništva na ormoškem območju, kjer je bilo največ kreditnih zadrug, sledile pa so še na-bavno-prodajne zadruge in zadruge za pospeševanje določene veje gospodarstva -vinogradništva, trsničarstva in živinoreje.
Viki Ivanuša
Ptuj • Dobrodelni koncert
Srce, ki vidi
Petek je na Ptuju potekal v ozračju dobrodelnosti. Sočasno sta namreč bili izpeljani kar dve dobrodelni prireditvi: v gledališču prireditev Zavec vs. Hamlet in v minoritskem samostanu dobrodelni koncert Karitas. Vsak s svojim namenom sta napolnila obe prizorišči.
predstavili mladi perspektivni glasbeniki, manjkalo pa ni niti uveljavljenih imen slovenske scene. Med drugim je s skladbama Jaz in Mama nastopila znana pevka Natalija Kolšek, ob njej pa so na odru stali še učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, Komorni zbor Ptuj, Vedran Franc Husar, Zbor sv. Viktorina, Toti štirje, vokalna skupina Melos s prijatelji in pater Janez Frlež.
Dženana Kmetec
Karitas ptujske in završke de-kanije že 17. leto zapored organizira dobrodelni koncert. Tudi tokratni je bil izpeljan v tednu Karitas, ki poteka pod geslom Srce, ki vidi. Izkupiček od vstopnine, prostovoljnih prispevkov in donacij bo namenjen pomoči sočloveku v stiski.
Da je Ptuj mesto, ki se z veseljem odzove na pozive dobrodelnih akcij, smo dokazali z dvema polnim dobrodelna dvoranama. Čeprav sta prireditvi potekali sočasno, sta bili obe nadvse dobro obiskani. V minoritskem samostanu, kjer je potekal koncert Karitas, so bili zapolnjeni prav vsi sedeži. Src, ki vidijo, torej ni manjkalo. Ob tem, da so s svojo prisotnostjo naredili nekaj dobrega, so bili obiskovalci deležni veliko dobre glasbe. Na tokratnem, že 17. tradicionalnem Karitasovem koncertu so se
Trio klarinetistov Zasebne glasbene šole v samostanu in Pavla
Foto: DK
sv. Petra
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Ni važno, koliko daš -važno je, kako daš
V tem predvolilnem času imam priložnost, da tistim, ki bodo tako ali drugače krojili slovensko politiko in s tem tudi usodo Slovenk in Slovencev zastavim vprašanje, kako bodo poskrbeli za tistega državljana ali državljanko, ki sta odvisna od socialnih transferjev?
Skoraj vsi poudarjajo, kako bodo preprečili, da bi t. i. socialne pomoči še naprej dobivali tisti, ki se pripeljejo po socialno pomoč z mercedesom.
Toda ko želim izvedeti, ali je z novim zakonom tudi poskrbljeno, da bodo tisti, ki svojim otrokom na žalost morajo šteti rezine kruha, res dobili več in kako, žal ne dobim odgovora, ki bi mi vlival upanje, da bo naša država v prihodnje res bolj socialna.
In potem razmišljam naprej; z državne ravni se spustim nižje, na občinsko raven. Tudi tu so župani in občinski svetniki za svojo izvolitev potrebovali glas »malega človeka«. In kako jih sedaj zastopajo, varujejo ti vrli možje?! Kakšna je njihova dobrota? Lahko bi rekli, da je to prava sramota. Župani, direktorji občinskih uprav in občinski svetniki na sejah občinskih svetov potrjujejo sklepe, v katerih odrekajo plačila subvencij občinski organizaciji Rdečega križa, Karitas se jim zdi katoliška organizacija vse do takrat, ko je ne potrebujejo za pomoč za kakšnega prizadetega iz svoje občine. Tudi do sofinanciranja šole s prilagojenim programom ne čutijo afinitete, ker ne stoji v njihovi občini, branijo se sofinanciranja raznih nujnih medicinskih pripomočkov, ker po njihovem prepričanju bojda dobijo dovolj denarja za te namene iz državnega proračuna. No, na srečo so med nami tudi župani, ki se zavedajo, da svojih občanov v njihovi nesreči ne smejo pustiti samih. V zadnjem letu sem na Ptujskem spoznala dva takšna župana, in sicer župana občine Podlehnik Marka Maučiča in župana občine Dornava Rajka Janžekoviča. Oba sta družinam, ki so v požaru izgubile hiše, takoj priskočila pomoč. Župan občine Podleh-nik je za to svoje dejanje od revije Naša žena prejel naziv izjemna osebnost. Pa ne mislite, da sta za to dobila pohvalo tudi od ostalih občanov. Če sem iskrena, jih je nekaj tudi bilo. Nekateri občani pa so njuno humanitarno poslanstvo sprejeli s sumničenjem in klicali novinarje, da naj preverijo, zakaj se župan tako žrtvuje za omenjeno družino. Pa ni tratil veliko občinskega denarja, daroval pa je mnogo svojega časa, zastavil svoje ime in ugled ... V drugi občini so šli tako daleč, da so pisali tako popularne anonimke. Na srečo je zmagala dobrota in so oba projekta pripeljali tako daleč, da hiši stojita in družini bivata v normalnih pogojih.
Če razmišljam, kako je z dobrodelnostjo posameznika v naši družbi, pa me pošteno zaskrbi. Koliko izgovorov slišim, kako slabo živimo, kako nam manjka vsak evro ... Istočasno pa v nakupovalno košarico mečemo stvari, ki škodujejo našemu zdravju in zdravju naših otrok. Vem, da je danes mnogo družin, ki živijo v stiski in imajo komaj za položnice. Toda veliko je tudi družin, ki imajo dovolj za dostojno življenje in tudi kakšen evro za tiste, ki nimajo ničesar. V človeški naravi je, da nikoli ne bo imel odveč in brezupno je čakati, da bo ta denar daroval za stisko sočloveka. Daroval bo redko, ker si bo raje ustvaril vedno nove potrebe. Ne more pa razumeti dejstva, da nekdo v njegovi bližini nima za liter mleka in kruh. To se mu zdi nemogoče. Ne pozna občutka tistega, ki čaka v vrsti na Rdečem križu ali na Karitas, saj je prav od te pomoči odvisna njegova družina. Ne morejo si pričarati tega občutka, kako težko je nekomu sprejeti tudi dar, ki ga darovalec pospremi z besedami: vsi bi samo prosjačili, to je najlažje. A je ravno obratno: za človeka, ki je delaven in je poprijel za vsako delo, dokler gaje imel, je najtežje prositi. Ker jes tem izgubil svoje dostojanstvo. A je prisiljen, ker drugače ne more preživeti svojih otrok. Pomoč sočloveku bo vedno bolj pomembna. Evropska unija je že napovedala, da bo v prihodnosti tudi Sloveniji prepolovila sredstva za nakup prehrambnih paketov. Takrat bodo morale tudi občine bolj poskrbeti za svoje občane, četudi na račun kakšne infrastrukturne investicije. Občani bodo morali razumeti, da so ljudje vseskozi potrebovali hrano, če so hoteli preživeti.
Vsaka Slovenka in Slovenec, ki še dobi redni osebni dohodek, bi se lahko vsaj enkrat na leto odpovedal petim ali desetim evrom. To bi bilo dovolj za nakup hrane tudi za tiste naše sosede, ki so lačni. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na vzgled, ki ga s svojo dobrodelnostjo dajemo svojim otrokom. Z novim socialnim zakonom bomo v starosti svojega življenja še zelo odvisni od njihove dobrodelnosti in sočutja.
Zato nikar ne pozabite, da se humanost vsake družbe pokaže tudi po tem, kako skrbijo za tiste, ki živijo v pomanjkanju. In še nekaj: ni toliko pomembno koliko daš, ampak kako daš!
Rokomet
Krka v zadnjih sekundah preplavila Hardek Stran 12
Rokomet
Drava zanesljivo čez nekoč slavni Rudar
Stran 12
Strelstvo
Dvojna zmaga za Miklavževe strelce
Stran 13
Košarka
Ptujčani od +21 do - 9 ...
Stran 13
Kikboks
Korezova in Kolednikova 5. na SP
Stran 14 Mali nogomet
Bar Saš in Majolka odpovedala sodelovanje Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Finalna tekma svetovnega pokala v Barceloni
Mina z zmago še enkrat potrdila letošnji primat
Slovenka Mina Markovič je z delitvijo prvega mesta na finalni tekmi svetovnega pokala v težavnosti v Barceloni le še potrdila primat letošnje najboljše športne plezalke na svetu.
Mina je letos na desetih tekmah kar petkrat stala na najvišji stopnički, trikrat je osvojila 2. mesto, enkrat tretje, najslabša uvrstitev pa je bilo 5. mesto (Valence, Francija). Najboljše športne plezalke sveta so v Španiji brez posebnih težav opravile z dvema kvalifikacijskimi smerema (selektor Simon Margon je smer ocenil kot izjemno lahko - do vrha je splezalo kar 18 tekmovalk), četvorki najboljših (Markovič, Kim, Eiter in Ernst) pa je to uspelo tudi v polfinalu. Tik za njimi je bila Maja Vidmar, ki je tako uspešno branila 3. mesto v skupnem seštevku.
Čeprav je bil končni vrstni red v svetovnem pokalu že znan, pa je finalna tekma vendarle postregla z zanimivimi predstavami. Za vrhunec so
poskrbele zadnje tri nastopajoče, Eiterjeva, Kimova in prav na koncu Markovičeva; vse so se dotaknile vrha smeri. Mina je v svojem slogu pritekla na prizorišče (prenos si je bilo mogoče ogledati na spletnem portalu mednarodne plezalne zveze IFSC), si na hitro še enkrat ogledala smer in se odločno podala v steno. Plezala je izjemno hitro in suvereno opravila z vsemi pastmi v steni ter se dotaknila vrha. S tem je postavila pravo piko na i izjemni sezoni ...
Mina se je skupne zmage veselila tudi v kombinaciji (v tej je slavila tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Arcu), veliko pa je prispevala tudi h končnemu 3. mestu Slovenije v
pokalu narodov v težavnostnem plezanju (1. Avstrija 2581 točk, 2. Francija 2046, 3. Slovenija 1679, 4. Koreja 1419). Slovenski uspeh sta z bronoma dopolnila še Maja Vidmar (težavnost) in Klemen Bečan (kombinacija).
JM
Svetovni pokal, tekma		v Barceloni:			
		finale	polfinale	kvalifikacije	
1. Mina Markovic	Slovenija	vrh	vrh	vrh	vrh
1. Jain Kim	Koreja	vrh	vrh	vrh	vrh
1. Angela Eiter	Avstrija	vrh	vrh	vrh	vrh
4. Johanna Ernst	Avstrija	50-	vrh	vrh	vrh
5. Maja Vidmar	Slovenija	47-	45-	vrh	vrh
6. Mathilde Brumagne	Belgija	4B+	45-	vrh	vrh
7. Christine Schranz	Avstrija	4B-	46+	vrh	vrh
8. Katharina Posch	Avstrija	43	45+	vrh	vrh
»Lepšega zaključka si ne bi mogli zamisliti«
Mina Markovič: »Zelo lepo je bilo trikrat slišati slovensko himno v Barceloni, za zmago na sami tekmi in na skupnih podelitvah. Pred očmi se ti odvrti celotna sezona tekmovanja, nastopi, treningi in vse skupaj. Mislim, da sem na zadnji tekmi dobila zelo lepo nagrado. Če povzamem celotno sezono, lahko rečem: res vrhunsko.«
Simon Margon, selektor slovenske članske reprezentance: »Uspešna sezona je za nami ter predvsem rezultatsko zelo uspešna tekma v Barceloni. Mina je končala sezono na vseh prvih mestih, tudi na prvem mestu na svetovni jakostni lestvici športnih plezalk. Lepšega zaključka si enostavno ne bi mogli zamisliti.«
Svetovni pokal, težav-			Svetovni pokal,		
nost, skupni vrstni red:			kombinacija, skupni		
1. Mina Markovic	Slovenija	751	vrstni red:		
2. Jain Kim	Koreja	B8i	1. Mina Markovic	Slovenija	750
3. Maja Vidmar	Slovenija	535	2. Jain Kim	Koreja	720
4. Angela Eiter	Avstrija	454	3. Akiyo Noguchi	Japonska	578
5. Katharina Posch	Avstrija	438	4. Melissa Le Neve	Francija	3BG
6. Johanna Ernst	Avstrija	3B9	5. Maja Vidmar	Slovenija	359
7. Jana Chereshneva	Rusija	357	6. Katharina Posch	Avstrija	340
8. Christine Schranz	Avstrija	350	7. Jana Chereshneva	Rusija	32B
9. Charlotte Durif	Francija	347	8. Momoka Oda	Japonska	3i3
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je v letošnji sezoni zmagala na petih tekmah svetovnega pokala, s čimer si je prislužila tudi skupno zmago.
Nogomet • 1. SNL
Tekmeci Maribora močno popuščajo...
REZULTATI 20. KROGA: Nafta - Maribor 0:3 (0:1); strelci: Volaš (33.), Tavares (54.), Arghus (61.)
Domžale - CM Celje 0:2 (0:1): strelca: Krajcer (7.), Pavlovič (73.)
Rudar Velenje - Triglav 3:0 (2:0): strelci: Stanarevič (35. - avtogol), Žinko (37.), Bratanovič (90.)
HIT Gorica - Mura 05 1:2 (1:0): strelci: Plut (1.), Cipot (66.), Eterovič (91. iz 11-m)
Luka Koper - Olimpija 2:0 (0:0): strelca: Aganovič (64.), Osterc (90.)
1.	MARIBOR	20	14	4	2	47:22	46
2.	OLIMPIJA	20	9	7	4	31:23	34
3.	HIT GORICA	20	9	4	7	32:23	31
4.	RUDAR	20	8	6	6	36:28	30
5.	MURA 05	20	8	5	7	23:26	29
6.	CM CELJE	20	7	4	9	27:28	25
7.	DOMŽALE	20	7	3	10	24:33	24
8.	LUKA KOPER	20	6	6	8	23:26	24
9.	NAFTA	20	5	6	9	25:31	21
10.	TRIGLAV 20 3 3 14 7:35 12
Mariborčani še naprej nizajo zmage - tokrat so v gosteh strli odpor Nafte -, njihovi tekmeci pa izgubljajo korak z njimi. Še pred mesecem dni je bila razlika med vijoličasti-
mi in Olimpijo le štiri točke (Maribor je imel ob tem resda tekmo manj), sedaj pa znaša že ogromnih 12 točk. K temu je z izvrstno strelsko formo veliko pripomogel Dalibor Volaš, ki je zadel na zadnjih štirih tekmah. Na drugi strani Olimpija v zadnjih dveh krogih ni dosegla niti zadetka, realizacija pa šepa tudi pri Goričanih. Prav v tem elementu je treba iskati vzroke za naskok Maribora, ki ima ob tem še (pre)malo izkoriščenega Etiena Velikonjo.
V tem krogu sta Mura 05 in CM Celje presenetila v gosteh - oba sta znala izkoristiti svoje maloštevilne priložnosti, njuni tekmeci pa niso zadeli niti iz najbolj obetavnih situacij. Po dveh spodrsljajih v začetku meseca (poraza s Koprom in Nafto doma) so se znova dvignili Velenjčani, ki so (z veliko pomočjo nekdanjih igralcev Aluminija: Rotmana, Djokiča in Črnčiča) po Domžalah tokrat odpravili še Triglav. Konec tedna bo na sporedu še zadnji krog v jesenskem delu prvenstva.
JM, DK
Nogomet
Trenevski trener Verzeja
Pri prleški tretjeligaški vrsti Tehnostroj Veržej je prišlo do spremembe na trenerski klopi. Zaradi slabih dosežkov v jesenskem delu tekmovanja, v katerem so Veržejci s 15. točkami pristali na 10. mestu (14 ekip), se je vodstvo kluba razšlo z dosedanjim trenerjem Goranom Kovešem in na njegovo mesto postavilo Viktorja Trenevskega. Gre
za znano nogometno ime iz Makedonije, ki je med drugim igral tudi za beograjski Partizan, v makedonski reprezentanci pa zabeležil 17 nastopov. V obdobju od 2002 do 2008 se je uveljavil v Sloveniji s številnimi nastopi za Muro, Koper, Olimpijo, Dravo, Nafto in Malečnik, kjer je nazadnje deloval kot trener.
NŠ
Viktor Trenevski
Foto: NS
Rokomet • 1. NLB leasing liga, 12. krog
Krka v zadnjih sekundah preplavila Hardek
Jeruzalem - Krka 27:28 (13:12)
JERUZALEM: Jelen, Belec, Žuran; Korpar 4, Krabonja, Žmavc, Bogadl 3, Merdanovic 1, Radujkovic 5, Ču-dlč 6 (4), Špiljak 3, Sok 4, Hebar, Kljajic 1, Cvetko, Šišmanovič. Trener: Saša Prapotnik.
KRKA: Čavlovic, Grubar, Vrbinc; Flajs 5, Leban, Lavrič, Didovič, Čan-čar 10 (3), Sirk 2 (2), Potočar, Orlič, Frudi, Papež 6, Jurečič 1, Cvikl 3, Klobčar 1. Trener: Slavko Ivezic.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/4; Krka 7/5, IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6, Krka 8 minut, IGRALEC TEKME: Anže Vrbinc (Krka Novo mesto)
Rokometaši Jeruzalema so pred okrog 300 gledalci doživeli hladen tuš proti Krki, ki je neposreden tekmec v boju za obstanek v ligi. Skozi celo tekmo si obe ekipi nista uspeli ustvariti večje prednosti od dveh zadetkov. Igralo se je »gol za gol« in ljubiteljem rokometa je na koncu bila uprizorjena dramatična končnica z nesrečnim koncem za vinarje. Po hudi borbi je gostiteljem le uspelo dobiti priložnost za
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža izgubljajo dragocene točke.
zmago: do konca tekme je ostalo 24 sekund, ko so Ormožani krenili v zadnji napad. Točka je bila praktično zagotovljena, saj je klop domačih imela na
voljo še minuto odmora. Žal se je stvar odvila v napačno smer: podaja sicer najboljšega Ormo-žana Radujkovica na črto proti Korparju je končala točno v ro-
Gašper Jelen (Jeruzalem): »Igra nam ni in ni stekla, na koncu pa smo imeli celo priložnost za zmago. Zmanjkalo nam je tudi sreče v zadnjem napadu. Na treningu vse poteka tako, kot bi moralo, na tekmi pa nam stvar enostavno ne steče. Svoj bonus spodrsljajev za to sezono smo že izkoristili.«
Slavko Ivezic (Krka): »Glede na prikazano, bi bil remi najbolj pošten. Na koncu smo z obilico sreče osvojili dve točki, ki bosta velik motiv za nadaljnje delo. Naš cilj je obstati v ligi.«
kah vratarja Vrbinca. Ta je podal v protinapad Papežu, ki je tri sekunde pred koncem zadel prazna vrata izteklega Belca. V šoku je na Hardeku zavladala smrtna tišina, Dolenjci pa so se veselili pomembnih točk, ki se v tem srečanju štejejo dvojno.
UK
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 27:28 (13:12), Maribor Branik - Cimos Koper 29:31 ( 18:16), Krško - Trimo Trebnje 26:22 (12:9), Istrabenz plini Izola - Ribnica Riko hiše 24:23 (9:12). Celje Pivovarna Laško je bilo prosto. Srečanje Šmartno - Gorenje bo 1. februarja 2012.
1.	GORENJE 11 9 1 1 19
2.	CIMOS KOPER 12 9 1 2 19
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 11 9 0 2 18
4.	TRIMO TREBNJE 12 7 0 5 14
5.	MARIBOR BRANIK 12 5 2 5 12
6.	ISTRABENT P. IZOLA12 6 0 6 12
7.	KRŠKO	12 5 0 7 10
8.	JERUZ, ORMOŽ 12 3 2 7 8
9.	RIBNICA RIKO H. 12 3 2 7 8
10.	ŠMARTNO 11 2 2 7 6
11.	KRKA	12 2 2 8 6 Ekipa Loke je po enajstem odigranem krogu odstopila od tekmovanja.
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava zanesljivo čez nekoč slavni Rudar
Rudar Trbovlje -Drava Ptuj 28:37 (12:17)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 3, Maroh 7, Bedenik, Bezjak 6, Jan-žekovič 1, Sabo 1, Kenda, Verdenik 6, Požar 2, Čeh 2, Lešnik, Pukšič 1, Horvat 1, Ferk 7. Trener: Tomi Matja-šič.
Rokometaši Drave s Ptuja so z visoko zmago proti ekipi nekoč velikega Rudarja iz Trbovelj povsem pozabili na grenak poraz v prejšnjem krogu z ekipo Mokerc Ig. Tokrat so Ptuj-čani prikazali dobro igro, pot do uspeha pa je bila lažja tudi zaradi tega, ker je mlade »dra-vaše« v Trbovljah spremljalo veliko število ptujskih ljubiteljev rokometa.
Začetek srečanja ni prinesel »otipavanja« ekip, ampak so modri iz Štajerske takoj pokazali, da jih zanima le zmaga in novi dve točki. Že kmalu so po-vedli 0:3, kar je domačine povsem zmedlo. Prednost gostov je nato le še rasla, predvsem na račun dobre obrambe je bilo v 18. minuti +6 za Dravo (4:10). Visokega tempa igre Ptujčani
O TAKO REMOSTO
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na fotografiji Rene Ferk) so bili uspešni v Trbovljah.
2. SRL (m)				
REZULTATI 10. KROGA: Moškanj-				
ci Gorišnica - Mokerc Ig 27:32, Slo-				
venj Gradec 2011	-	Nova	Gorica	
41:19, Rudar - Drava Ptuj 28:37,				
Arcont Radgona -	Col 33:31, Breži-			
ce - Radeče - MIK Celje 26:19				
1. SLOVENJ GRADEC 9	9	0	0	19
2. MOKERC IG 9	8	0	1	16
3. RADEČE - MIK CELJE 9	7	0	2	14
4. MOŠKANJCI - GOR. 9	6	0	3	12
5. DRAVA PTUJ 9	5	1	3	11
6. ČRNOMELJ 9	5	0	4	10
7. BREŽICE 10	5	0	5	10
8. ARCONT RADGONA 10	4	1	5	9
9. NOVA GORICA 9	3	0	6	6
10. MITOL SEŽANA 9	2	0	7	4
11. POMURJE 8	1	2	5	4
12. COL 9	1	0	8	2
13. RUDAR 9	1	0	8	2
niso zdržali do konca prvega dela igre, igrali so nekoliko preveč nesproščeno. Domačini tega kljub vsemu niso pretirano unovčili.
V drugi del so Ptujčani krenili še odločneje kot v prvega; s prikazanim je bil zadovoljen tudi gostujoči strateg Tomi Ma-tjašič. Drava je takoj na začetku zabila dva zadetka, ušla na +7, kar je privedlo do tega, da so lahko srečanje mirno nadaljevali. Granitna obramba in lahki zadetki v napadu so kmalu pripeljali do izida 16:25 (38. minuta). Mlad ptujski strateg je nato priložnost ponudil vsem igralcem, ki so bili načrtovani za sobotni obračun, saj je bilo srečanje dejansko že odločeno. Zadnjih 20 minut so v modrem dresu večinoma nastopili mladinci, ki pa so igrali odlično in Rudarju niso dopustili niti trohice možnosti za preobrat. Najvišja prednost Drave je v 42. minuti znašala že +13 (19:32). Po daljšem času se je v gostujoče moštvo vrnil vratar Lešnik,
manjkal pa je Zolar, ki je zbolel.
Naslednje srečanje bodo ro-kometaši Drave odigrali v soboto na domačem terenu, v goste pa prihaja vodilna ekipa na lestvici, tj. ekipa Slovenj Gradca 2011, naslednica Preventa, ki letos kaže odlične igre in je glavni pretendent, da bo v prihodnji sezoni nastopila med 1. B ligaši.
tp
Moškanjci Gori-šnica - Mokerc Ig 27:32 (9:13)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: E. Bra-tuša, Petek 3(1), Zorli 1, Bedrač 4, Valenko, Arnuš 6, Geč, Lozinšek 1, Gerčar, Lukaček, Dimec 2, Pravdič, Firbas 4(1), Preac 1, Vincek 5, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
Gostitelji so morali pred maloštevilnimi gledalci priznati premoč Ižancem, ki so jih na-digrali predvsem s hitro igro. Tekma je potekala v izjemno športnem ozračju (le po ena iz-
ključitev na vsaki strani) in ob dobrem sojenju dvojice Klan-čar-Parezanovič iz Ribnice. Že na začetku tekme so si gostje priigrali prednost, ki so jo Go-rišničani uspeli uloviti v 13. minuti. Gostov to ni zmedlo in so nadaljevali z napadalno igro, v kateri je na levem krilu izstopal nezadržni Vujič. Domačini nikakor niso našli učinkovite obrambe za goste, poleg tega pa so še v napadu zapravljali žoge iz neizdelanih napadov.
Podobna zgodba se je ponovila tudi v drugem polčasu: razigrani gostje so bili neustavljivi v napadu, v vratih pa so imeli razpoloženega vratarja, ki je preprečeval Gorišničanom, da bi ujeli priključek (nekajkrat so zadeli tudi vratnico). Gostje so v 53. minuti držali vodstvo s sedmimi zadetki (19:26) in jo brez težav zadržali do konca. Gledalci so ob koncu tekme pozdravili svoje varovance in jim zaželeli uspešnejše predstave v nadaljevanju.
anc
Rokomet • 1. B SRL (m)
Blizu, a vendar daleč
Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:29 (17:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Preac, Dogša, Mesarec 2, Kaučič, Majcen 3, Hanželič 8, Horvat 5, Bezjak, Veselko 3, Ivančič 4, Tušak 1, Meško, Zemljič, Špindler 3. Trener: Bojan Munda.
Po zelo dobrem pričetku prvenstva se je rokometašem iz Velike Nedelje »ustavilo« in sledila je serija porazov, ki je ni preprečila oziroma zaustavila niti menjava na trenerski klopi. Tudi na gostovanju v Cerkljah je vknjižen novi poraz, čeprav bi lahko bilo povsem drugače ...
Tekma je bila zanimiva, re-zultatsko pa precej izenačena, še posebej v prvem polčasu. Domači rokometaši so pove-dli in do sredine prvega polčasa držali vodstvo, največ s tremi zadetki razlike. Sledilo je dobro obdobje gostov, ki so rezultat izenačili na 8:8. Domačini so nato izkoristili nepazljivost in napake pri rokometa-ših iz Velike Nedelje in povedli 15:11. Do konca prvega dela je gostom uspelo znižati vodstvo domačih na samo zadetek razlike.
Tudi v drugem delu srečanja so bili domačini v prednosti
1. B SRL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Cerklje -Velika Nedelja Carrera Optyl 33:29, Sevnica - Dobova 26:22, Grča Kočevje - Slovan 27:25, Sviš Pekarna Grosuplje - Škofljica 34:26, Dol TKI Hrastnik - Grosuplje 29:35, Alples Železniki - Celje Pivovarna Laško B 27:17.
1.	SEVNICA	9 9 0 0 18
2.	SVIŠ P. GROSUPLJE 9 7 0 2 14
3.	GROSUPLJE 8 5 0 3 10
4.	CELJE P. LAŠKO B 8 4 1 3 9
5.	GRČA KOČEVJE 9 4 14 9
6.	CERKLJE	9 4 1 4 9
7.	DOL TKI HRASTNIK 9 3 2 4 8
8.	DOBOVA	9 2 3 4 7
9.	ŠJOFLJICA 9 2 3 4 7
10.	SLOVAN	9 2 2 5 6
11.	V. NEDELJA C. O. 9 2 2 5 6
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 9 1 1 7 3
in so vodili s po tremi zadetki prednosti. Gostje so na vsak način želeli izenačiti, vendar so v tej vnemi delali številne napake. To so spretno izkoriščali domači rokometaši in ohranili prednost do konca tekme.
Omeniti velja, da so gostje od 38. minute naprej igrali brez poškodovanega Špindler-ja. Dejstvo je, da tudi tokrat niso bili daleč od točk, ki pa jih bodo morali poiskati na naslednjih srečanjih.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Roudi edini kos gostom
Derbi kroga je bil odigran v Murski Soboti, kjer so domačini gostili Ptujčane, obe ekipi pa se nahajata v zgornji polovici lestvice. Tudi na tem gostovanju se je pokazalo, da ima ekipa Ptuja tri enakovredne posameznike, ki lahko v vsakem dvoboju uženejo tekmeca. Tokrat se jim je od domačinov enakovredno postavil po robu le Tomaž Roudi (7. igralec na lestvici NTZS), ki je premagal vse tri člane NTK Ptuj (Piljaka po petih nizih). Preostala člana Sobote, Kocuvan in Farič, nista dodala nobene točke, zato je skupna zmaga odšla na Ptuj. Zmaga gostov ni bila nikoli zares ogrožena, saj so vseh pet zmag dosegli z rezultatom 3:0 v nizih.
Tesna dvoboja so v tem krogu odigrali v Novem mestu in Velenju, v obeh pa so krajšo potegnili gostje. Predvsem Ilirija (Tvrdkovič, Golavšek, Sto-janovič) se je odlično upirala Novomeščanom, ki so nastopi-
li s popolno ekipo (Karkovič, Slatinšek, Novak).
I.	SNTL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Sobota -Ptuj 3:5, Muta - Finea Maribor 0:5, Edigs Mengeš - Kema Puconci I. 1:5, Tempo Velenje - Kema Puconci
II.	5:4, Krka - Ilirija 5:4
1. FINEA MARIBOR
2.	PTUJ
3.	KEMA PUCONCI I.
4.	KRKA
5.	TEMPO VELENJE
6.	SOBOTA
7.	EDIGS MENGEŠ
8.	KEMA PUCONCI II.
10. MUTA
0	14
1	12 2	10 3	8 3	8
3	8
4	6
5	4 7	0 7	0
Sobota - Ptuj 3:5
Farič - Pavič 0:3, Roudi - Slodej 3:1, Kocuvan - Piljak 0:3, Roudi -Pavič 3:0, Farič - Piljak 0:3, Kocuvan - Slodej 0:3, Roudi - Piljak 3:2, Kocuvan - Pavič 0:3.
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
4
4
4
3
2
0
0
Košarka • 4. SKL (m)
Od +21 do -8 ...
Ptuj - Ruše 70:78
(23:17, 19:4, 14:27, 14:30)
KK PTUJ: Hameršak, Dobrin 9, Ajhmajer 16, Frajnkovič 2, Kramber-ger, Krajnc, Pleskonjič 3, Vodušek 16, Horvat 9, Koprive 5, Holc 8, Dre-venšek 2. Trener: Matjaž Damiš.
Po sistemu vroče-mrzlo so igralci Košarkaškega kluba Ptuj odigrali tekmo proti izkušeni in rutinirani ekipi Ruš, pri kateri igra kar nekaj posameznikov, ki so pred časom nastopali tudi v prvi in drugi ligi. Domačemu moštvu se je pridružil tudi dolgo časa poškodovani Sebastjan Holc, tako da je imel trener Matjaž Damiš prvič v tej sezoni na voljo celoten igralski kader, ki pa manjka predvsem izkušenj.
Začetek tekme je minil povsem v znamenju Ptujčanov, ki so prvo četrtino dobili 23:17, drugo pa kar 19:4! V prvih dvajsetih minutah je »štima-lo« prav vse, predvsem pa sta dobro delovali obrambni postavitvi mož na moža in cona. Ptujčani so dobili, gledano na celotno tekmo, tudi skok, ki jim je omogočal kar nekaj dodatnih napadov. Lepo je bilo videti tudi organizirano in potrpežljivo igro v napadu, ki je ob polčasu domačinom prinesla prednost kar 21 točk.
Če za prvi polčas lahko zapišem, da je bil odličen (trener Damiš je v igro poslal kar deset igralcev), je bilo nadaljevanje zelo slabo. Izkušeni gostje
4. SKL (m)				
REZULTATI 6. KROGA: Ptuj -Ruše 70:78, Primafoto Slovenj Gradec - Posavje Podbočje 63:79, Posavje Sevnica - ŠRK Koši Šentjur 95:106, Celjski vitez - Koroška Prevalje 81:46.				
1. CELJSKI VITEZ	6	6	0	12
2. POSAVJE PODBOČJE	6	5	1	11
3. RUŠE	6	3	3	9
4. ŠRK KOŠI ŠENTJUR	5	3	2	8
5. P. SLOVENJ GRADEC	6	2	4	8
6. KOROŠKA PREVALJE	6	2	4	8
7. PTUJ	5	2	3	7
8. POSAVJE SEVNICA	6	0	6	6
na čelu s Kosijem so zadevali iz vseh pozicij in so iz minute v minuto nižali zaostanek. Košarkarji Ptuja so - po stari navadi - začeli igrati preveč individualno ter so fizično in na koncu tudi psihično močno padli. Kljub želji po zmagi so bili te bolj lačni igralci iz Ruš, ki so manj izkušene domače igralce prisili k velikem številu neizsiljenih napak in metom iz neizdelanih položajev. Ob tem so proste mete izvajali le 50-od-stotno, prav tako pa so imeli katastrofalen met za tri točke - 21/4. Kljub temu je bil rezultat minuto in pol pred koncem 70:73, nakar so Ptujčani na silo zaključili dva napada in Rušani so to izkoristili ter slavili 70:78.
Ptujčani so tako zapravili lepo priložnost za tretjo letošnjo zmago. Do konca koledarskega leta 2011 jih sedaj čakajo kar tri zaporedna gostovanja.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski košarkarji so na tekmi z Rušami zapravili visoko prednost.
Tenis • 1. Zimska liga
1. liga
Rezultati 3. kroga: Trgovine Jager
-	TK Šumari 3:0 (Križe - Kosi 9:3, Pisar - Sternad 9:2, Pisar/Jagarinec
-	Kosi/Sternad 9:1); Hiša Kager -Straf Skorba 1:2 (Ajd - Kreutz 6:9), Urbič - Iljevec 9:7, Kreševič/Škrinjar
-	Kreutz/Iljevec 7:9). Prosta je bila ekipa TC Goja.
V prvi ligi je ekipa Trgovine Jager močno premagala ekipo TK Šumari, pri čemer ji je oddala le 6 iger. Povsem drugače je bilo v dvoboju med ekipama Straf in Hiša Kager; v vseh
treh dvobojih pa so o zmagovalcu odločile malenkosti.
1.	TC GOJA	6	54
2.	TK ŠUMARI 4	51
3.	TRGOVINE JAGER 3	50
4.	STRAF SKORBA 3	49
5.	HIŠA KAGER 2	40
2. liga
Pari 3. kroga (sobota, 3. 12.): ob 8.30: TK Skorba - TK Skorba Gad, PSS Ptuj - Duras projekt; ob 11.45: Veterani - TK Štraf.
JM
Strelstvo • 3. turnir Pokala SZS - Črenšovci
Dvojna zmaga za Miklavževe strelce
V	soboto je v Črenšovcih v organizaciji domačega športnega društva potekal 3. turnir ligaškega tekmovanja 1. A in 1. B DL v streljanju z zračnim orožjem za Pokal SZS. Po treh turnirjih, kar predstavlja polovico letošnje sezone, so društva večinoma že razkrila pravo vrednost svojih strelcev, znova pa razveseljuje dejstvo, da po vsakem turnirju članskih lig med 144 nastopajočimi strelci na podestu najboljših posameznikov in ekip vedno znova zelo vidno vlogo odigrajo tudi strelci oziroma njihova društva iz Spodnjega Podravja.
V	1. A DL s pištolo je še tretjo zaporedno ekipno zmago slavila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča z najvišjim ekipnim dosežkom sezone s 1144 krogi, ptujska ekipa Petlja je s 1110 krogi tokrat osvojila 7. mesto, predlanski prvaki 1. A DL, strelci iz Juršincev, pa so tokrat pristali na nič kaj zavidljivem 12. mestu. V posamični konkurenci je znova popoln preboj v finale uspel vsem trem miklavškim strelcem, prvo posamično zmago v sezoni pa si je nekoliko presenetljivo priboril »tretji« član miklavške ekipe Simon Simonič z lepim dosežkom 383 krogov. V finalu je Simonič uspel ohraniti hladno glavo in se ubranil močnega napada brežiškega strelca Srečka Vidmarja, ki je klub petim krogom zaostanka po predtekmovanju, kjer si je priboril šele 7. mesto, na koncu zaostal le za 1,3 kroga. Preostala miklavška strelca Aleksander Cigiarič in Boštjan Simonič sta s 381 in 380 krogi zapravila dobro izhodišče po predtekmovanju (2. in 3 ) in se na koncu uvrstila šele na 5. in 7. mesto. Prvič v sezoni se je v finale uvrstila tudi ptujska strelka Majda Raušl, ki je po kvalifikacijah dosegla 379 krogov in v finalu napredovala za eno mesto ter na koncu za tretjim mestom zaostala le za 0,6 kroga. Med ostalimi petimi strelci iz Juršincev in Ptuja, ki so se tokrat odrezali nekoliko slabše, si je pokalne točke za 22. mesto priboril le še Ludvik Pšajd s 370 krogi.
V	1. B DL s pištolo pa je očitno abonma za 2. mesta med posamezniki v letošnji sezoni zakupil ormoški strelec Kevin Venta in se tako še tretjič v sezoni znašel tik za zmagovalcem. Tretji najboljši rezultat
Foto: Črtomir Goznik
Miklavški strelci so se v Črenšovcih veselili tretjega ekipnega zmagoslavja v letošnji sezoni, med posamezniki pa so se še drugič zapored v finale uvrstili vsi trije njihovi strelci (na fotografiji sta Boštjan in Simon Simonič - z desne).
dneva Vente med vsemi strelci s pištolo pa očitno ni naredil prav nobenega vtisa na železniško strelko Petro Dobravec, ki je po zmagi na 2. turnirju v Kidričevem s 383 krogi, tokrat ponovila ta dosežek in svoj rezultat še izboljšala za 1 krog na zavidljivih in z osebnim rekordom ozaljšanih 384 krogov. Daleč najboljši osebni rezultat v zadnjih nekaj letih je po vzpodbudnem domačem nastopu na predhodnem turnirju dosegel tudi kidričevski strelec Jurček Lamot in se s 376 krogi uvrstil na visoko 4. mesto, s čimer je doprinesel tudi levji delež k dobri ekipni uvrstitvi Kidričanov, ki so s 1082 krogi pristali na 5. mestu, pokalne točke pa sta si
1. A liga pištola
krogi točke
1.	SD Jože Kerenčič 1144	45
2.	SK Brežice 1131	28
3.	SD Kopačevina 1122	13
4.	SD Duš. Pož. Rečica 1121	26
5.	SD Marok Sevnica 1115	22
6.	SD Štefan Kovač 1111	21
7.	SK Petlja Ptuj 1110	25
8.	SD Slovenske Konjice 1109	12
9.	SD Mrož Velenje 1109	8
10.	SD Grosuplje 1101	15
11.	SD Kamnik 1095	12
12.	SD Juršinci 1092	19 Posamični rezultati strelcev:
1.	Simon Simonič, Jože Kerenčič, 383	54
2.	Srečko Vidmar, SK Brežice, 378	63
3.	Peter Tkalec, SD Duš. Pož. Rečica, 379	73
4.	Majda Raušl, Petlja Ptuj, 379	53
5.	Aleksander Ciglarič, Jože Kerenčič, 381	62 7. Boštjan Simonič, Jože Kerenčič, 380	67 22. Ludvik Pšajd, Juršinci, 370	37 26. Matija Potočnik, Petlja Ptuj, 368	36 28. Mirko Moleh, Juršinci, 368	19
med posamezniki priborila le še Kidričan Uroš Mohorko s 356 krogi na 19. in Kovinarjev strelec Grega Novak s 364 krogi na 12. mestu. Žal je odličen dosežek Vente v ekipni razvrstitvi Ormožanov povsem nevtralizirala njihova tretja strelka Mateja Levanič s skromnimi 324 krogi, zaradi česar so se Kovinarjevi strelci morali zadovoljiti šele z 9. mestom.
Nove posamične stopničke pa je z uvrstitvijo na 3. mesto v 1. B DL s puško v drugem nastopu dneva dosegel Kidri-čan Uroš Mohorko in se z rezultatom 389 krogov v skupnem seštevku posameznikov povzpel do visokega drugega mesta, le s 5 točkami zaostan-
1. B liga pištola
1.	SD Železniki
2.	SD Domžale
3.	SD Olimpija
4.	SD Škofja Loka
5.	SD Kidričevo
6.	DSBV Izola
7.	SD Trzin
8.	SD Vremščica
krogi točke
1104	45
1101	27
1093	22
1085	31
1082	18
1073	26
1073	15
1070	19
9.	SD Kovinar Ormož 1070	2 5
10.	SD Gorenja vas 1047	6
11.	SD Liboje 1034	5
12.	SK Moris KR Kočevje 982	7 Posamični rezultati strelcev:
1.	Petra Dobravec, Železniki, 384	82
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož, 382	78
3.	Miha Grohar, Domžale, 381	65
4.	Jurček Lamot, Kidričevo, 376	52 12. Grega Novak, Kovinar Ormož, 364	32 19. Uroš Mohorko, Kidričevo, 356	16 26. Matevž Mohorko, Kidričevo, 350	1 34. Mateja Levanič, Kovinar Ormož, 324	5
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Tekma, ko ti nič ne gre od rok
ZM Ljutomer - ZOK AC Prstec Ptuj 3:0 (11, 16, 19)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Leskovar, Vidovič, Islamovič, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Mohorič, Kokol, Stanet, Kramberger, Kosi. Trenerka: Jasna Zajšek.
Tekma med ZM Ljutomer in AC Prstec s Ptuja je bila »papirnati« derbi kroga. A ostalo je le pri »papirnatem«, saj Ptujčanke niso imele svojega dneva in so igrale zelo slabo. Mogoče je gostje nekoliko zmedlo »divje« navijaško vzdušje v dvorani, s katerim so gledalci dobese-
dno nosili domačo vrsto. Ta je bila veliko boljša v igri in je z dobro zrežiranimi in odigranimi akcijami zlahka osvajala točke. Glavne nosilke igre v ptujski vrsti tokrat niso prišle do pravega izraza in zmaga ZM Ljutomer 3:0 je popolnoma zaslužena.
V prvem nizu so domačinke z dobrimi servisi onemogočile igro Ptujčank, ki so imele velike težave s sprejemom in organizacijo igre. Domačinke so suvereno dobile niz 25:11: le štiri točke so si z igro priborile gostje ... Ljutomerčanke niso popustile niti v drugem setu, ko so še naprej odlično servirale,
postavljale dobre bloke in s hitrimi akcijami dosegale točko za točko. Set so dobile 25:16, potem ko so bile gostje še zmeraj brez prave ideje v igri. Članice ŽOK AC Prstec so nekoliko več pokazale v zadnjem nizu, v katerem so v začetku nekajkrat vodile s tremi ali štirimi točkami prednosti. Ob tem je glavni sodnik dosodil nekaj dvomljivih situacij v prid domačink. Tako je bil tretji set izenačen le do polovice, nato pa so spet prevzele pobudo domačinke in ga dobile 25:19.
Ptujčanke so na tej tekmi očitno imele slab dan, ki ga bodo morale čim prej pozabi-
ka za zmagovalcem tretjega turnirja in pred leti nosilnega člana slovenske reprezentance Izidorja Hreščaka, ki je slavil s 394 krogi. Solidno sta nastopila tudi po dva ormoška strelca iz Tovarne sladkorja Ormož in Kovinarja ter se s svojimi ekipami uvrstila na 4. oziroma 5. mesto. Prvo pokalno točko pa si je za 25. mesto priborila kidričevska strelka Teja Saga-din s 376 krogi.
V nedeljo so v Črenšovcih zelo uspešno nastopali še mlajši strelci v kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev, o njihovih dosežkih pa bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
1.B liga puška
krogi točke
1.	SD Triglav Javornik 1155	45
2.	SD Vremščica VB 1155	23
3.	SD Trzin 1147	28
4.	SD TS Ormož 1143	23
5.	SD Kovinar Ormož 1143	25
6.	SD Mesto Ljutomer 1138	20
7.	SD Tabor Ježica 1136	16
8.	SD Elektro Maribor 1131	19
9.	SD Kidričevo 1127	19
10.	SD Postojna 1123	12
11.	SD Gorenja vas 1111	7
12.	SD Mrož Velenje 1099	9 Posamični rezultati strelcev:
1.	Izidor Hreščak, Vremščica, 394	74
2.	Gašper Bernot, Triglav Javornik, 390	69
3.	Uroš Mohorko, Kidričevo, 389	69
7.	Jan Šumak, Kovinar Ormož, 385	59
8.	Tadej Horvat, TS Ormož, 385	47
11.	Boris Hergula, TS Ormož, 382	28
12.	Marko Peras, Kovinar Ormož, 382	24
25.	Teja Sagadin, Kidričevo, 376	1
26.	Barbara Muhič, TS Ormož, 376	4
ti. V prihodnjih krogih bodo morale pokazati, da so prava ekipa in nivo igre dvigniti bistveno višje. To bo potrebno že v soboto, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj ob 17. uri pomerile z Mežico.
David Breznik
3. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Mežica -Turbina 0:3, Dravograd - Prevalje II 1:3, Maribor - ŽOK Vuzenica 0:3, Črna - Formis II 1:3, ŽOK ZM Ljutomer - ŽOK AS Prstec Ptuj 3:0.
1.	TURBINA	7	7	0	19
2.	ŽOK ZM LJUTOMER	6	5	1	15
3.	ŽOK VUZENICA	6	4	2	14
4.	ŽOK AS PRSTEC PTUJ	6	4	2	13
5.	MEŽICA	6	4	2	11
6.	FORMIS II	6	3	3	10
7.	PREVALJE II	6	2	4	5
8.	ČRNA	6	15	4
9.	MARIBOR	6	1	5	2
10.	DRAVOGRAD	7 0 7 0
Kikboks • SP 2011 - Dublin (Irska)
Korezova in Kolednikova peti na SP
Slovenska reprezentance kikboksa je pod vodstvom predsednika kikboks zveze Vladimirja Sitarja in selektorja reprezentance Bojana Korošca sodelovala na letošnjem drugem delu svetovnega prvenstva v organizaciji svetovnega kikboks združenja WAKO, ki je potekalo od 20. do 26. 11. v Dublinu na Irskem. Na samem prvenstvu je po neuradnih podatkih sodelovalo nekaj več kot 550 tekmovalcev iz 49 držav. V disciplini semi contact je bronasto medaljo v kategoriji do 84 kg osvojil Aleksander Docič iz Zagorja.
Za reprezentanco Slovenije so v disciplini semi contact nastopali tudi Sabina Kole-dnik, Adriana Korez in Tadej Valenko iz Kluba borilnih veščin Ptuj.
Tadej Valenko je svoj prvi nastop za reprezentanco Slovenije opravil dobro. V kategoriji do 63 kg je sicer v 1. krogu izgubil proti Seanu McCarthyju iz Anglije, vendar je pokazal srčno in taktično
Športni napovednik
Boks • »Noč boksarskih kraljev«
Športni klub M v sodelovanju s TV-postajo Sportklub v soboto, 3. decembra, organizira prireditev z naslovom Noč boksarskih kraljev. Šlo bo za pravi spektakel borilnih veščin, saj se bodo borci v športni dvorani v OŠ Antona Ingoliča na Spodnji Polskavi od 19.30 dalje v
petih borbah večera merili v boksu (3 borbe) in full kontaktu (2 borbi).
V	prvih dveh dvobojih bodo nastopila dekleta (med njimi bo tudi članica BK Ring Monika Božičko), v naslednjih pa fantje. Glavna borba večera bo potekala med domačinom Maticem Samsturjem (Športni klub M) in Srbom Aleksandrom Jovanovičem (APB Vojvodina). Borca se bosta v profesionalni borbi (5 rund) merila za naslov interkontinen-talnega prvaka Slovenije.
Strelstvo • V Kidričevem razglasitev najboljših
V	sredo, 30. 11., bo od 17. ure dalje v prostorih restavracije Pan v Kidričevem potekala tradicionalna razglasitev najboljših strelcev sezone. To bo že 31. razglasitev po vrsti, s katero se želi Strelska zveza Slovenije svojim najuspešnejšim članom zahvaliti za uspehe v pretekli sezoni.
JM
Adriana Korez (levo) v akciji na tekmi v Dublinu
Foto: Franc Slodnjak
dobro borbo, tako da se je nasprotnik moral zelo potruditi, da je premagal člana KBV Ptuj, na katerega lahko v bodoče še računamo.
Sabina Kolednik je bila v
kategoriji do 50 kg v 1. krogu prosta, v osmini finala pa je premagala Marino Lievrouw iz Francije. V četrtfinalu je bila njena tekmica večkratna evropska in svetovna prvakinja
Vladimir Sitar: »Po napovedih in željah pred odhodom na tekmovanje so se naši tekmovalci vrnili z eno medaljo. Seveda vedno pričakuješ kakšno presenečenje, vendar tokrat ni bilo tako. Konkurenca na prvenstvu je močna in tekmovalci se morajo prebijati iz kroga v krog. Vsekakor je to še en uspešen nastop naše reprezentance, ki je tako zaključila letošnjo že tako zelo uspešno tekmovalno sezono. Na prvenstvu
na Irskem so vsi naši tekmovalci prikazali veliko srčnost in borbenost: z malo sreče bi se lahko vrnili domov še s kakšno kolajno več. Člani ptujskega kluba so vsekakor zadovoljili s svojimi nastopi; predvsem pri dekletih je manjkalo zelo malo, da bi se katera okitila z medaljo. Sedaj nas čaka še nastop na medarodnem tekmovanju Croatia open 17. decembra v Osijeku in konec medobčinskega prvensta na Ptuju.«
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj,
Bar Sas in Majolka odpovedala sodelovanje - letos enotna liga
V naši petkovi številki smo pisali o pričetku zimske lige malega nogometa, ki letos 14. poteka pod okriljem MNZ Ptuj. Tik pred samim pričetkom pa je prišlo do spremembe: ekipi Bar Saš in KMN Majolka Torpedo 05 sta odpovedali sodelovanje, zato so v vodstvu lige odločili, da bo preostalih 12 moštev tekmovalo po enokrožnem sistemu v enotni ligi (končnica bo enaka kot doslej - najboljša tri moštva iz rednega dela se bodo pomerila med seboj).
MNZ Ptuj
Prvi krog je v športno dvorano Center na Ptuju privabil lepo številu ljubiteljev malega nogometa in tudi radovednežev. Videli smo zanimive predstave, prve odgovore na vpra-
šanje, kdo bo letos krojil vrh lige, pa bomo dobili po krogu ali dveh.
REZULTATI 1. KROGA: KMN Dra-ženci - ŠD Ptujska Gora 2:1, Hausmart Team - Club 13 3:5, Rick's Cafe - Sport club M 1:2, Klub Ptujskih študentov - Reklamni atelje Babšek 2:2, ŠD Rim - SGD in Slik. B. Goričan 2:2, Apolon II - ŠD Dra-ženci 7:1
Apolon II - ŠD Draženci 7:1
APOLON II: Bračič, Ciglar, Šipek, Markež, Črnčič, D. Koren, I. Kokol, Fridauer, Mohorko, M. Koren, Lah, Fridl.
ŠD DRAŽENCI: Mišič, Pečnik, Podpečan, Štrbal, Bratušek, Bro-dnjak, Vinko, Zupanič, Pečnik, Ivan-čič.
Na srečanju med Apolonom II in ŠD Draženci smo spremljali »enosmerni promet« proti vratom Dražen-
Foto: Črtomir Goznik
Franci Fridl (desno) bo letos nastopal za ekipo Apolon II, ekipa Bar Saš pa je v zadnjem trenutku odstopila od tekmovanja.
cev. Izkušena ekipa Apolona II, ki so ji letos dodali še ščepec mladosti, je prevladovala skozi celotno srečanje, polčas dobila z izidom 2:0, nato pa v drugem zadela še petkrat. Končni izid srečanja je postavil Brodnjak, ki je dosegel edini zadetek za Dražen-ce. Ti so sicer imeli nekaj lepih priložnosti, toda predvsem Marko Pečnik (član Zavrča, pred tem je nosil tudi dres Drave) v nedeljo ni imel svojega dneva. Za zmagovalno ekipo bo v letošnji sezoni nastopal tudi Franc Fridl (Zavrč).
tp
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 2. KROGA: ŠD Lan-cova vas - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 6:7, ŠD Videm - NK Tržec Bar Osmica 0:3, ŠD Lancova vas mladi -Strmec 2:5, KMN Majolka - ŠD AS Evroavto 1:4, ŠD Pobrežje - ŠD Majski vrh 4:7, Joe Fernandes - ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin 3:7
1.	AS EVROAVTO	2	2 0 0	12:3	6
2.	TRŽEC OSMICA	2	2 0 0	10:3	6
3.	STRMEC	2	2 0 0	13:7	6
4.	ŠD MAJSKI VRH 2	110	8:5	4
5.	ŠD POBREŽJE	2	10 1	10:9	3
6.	ZG. PRISTAVA	2	10 1	9:9	3
7.	ŠD VIDEM	2	1 0 1	3:5	3
8.	ŠD SELAN	2	1 0 1	10:13	3
9.	KMN MAJOLKA	2	0 1 1	2:5	1
10.	LANCOVA VAS 2 0 0 2 11:15 0
11.	J. FERNANDES 2 0 0 2 5:10 0
12.	LAN. VAS ML. 2 0 0 2 4:13 0
VETERANI
REZULTATI 1. KROGA: NK Tržec
-	ŠD Pobrežje 0:3 (b. b.), ŠD Selan -KMN Majolka 1:8, ŠD Lancova vas
-	NK Videm 6:4.
Darko Lah
Sharon Gill iz Anglije. Sabina se je borila zelo dobro, predvsem v prvih dveh rundah, ko je zaostajala le za 4 točke. Kljub porazu je osvojila še vedno odlično 5. mesto.
Adriana Korez je bila kategoriji do 55 kg v prvem krogu prosta, v osmini finala pa je ugnala Mukaddes Erdem iz Turčije. V četrtfinalu je imela za nasprotnico Vasilliki Mitro-poulou iz Grčije. V napeti in dokaj enakovredni borbi je na koncu Adriana morala priznati poraz Grkinji. Evidentno je bilo, da bi Adriana z malo sreče in boljšo taktiko borbe lahko tudi zmagala, tako da kljub osvojenemu 5. mestu ostaja grenak priokus, saj je imela na dosegu roke tudi medaljo.
Na tekmovanju v Grčiji je sodil tudi mednarodni sodnik Milan Breg s Ptuja.
Franc Slodnjak
Šahovski kotiček
Tretjadržavna liga vzhod: nastopile tri ekipe Šahovskega društva Tehcenter Ptuj
Minulo soboto se je s sedmim kolom končalo tekmovanje v tretji državni ligi vzhod, v kateri je nastopilo 29 ekip, med njimi kar tri iz Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Tekmovanje je potekalo v štirih vikendih in na treh različnih krajih - v Slovenj Gradcu, Spodnji Voličini in Laškem.
Med Ptujčani so bili najboljši mladi člani ŠD Tehcenter 2 v postavi Andraž Šuta, David Zagoršek, Alja Janžekovič, Marko Zemljarič in David Murko, ki so trikrat zmagali, trikrat igrali neodločeno in le enkrat podpisali poraz. S 5,5 točkami iz sedmih partij je bil najboljši David Murko. Prva ptujska ekipa v postavi Igor Iljaž, Ciril Kužner, Branko Sedlašek, Aleksander Podkrižnik (s 4 točkami iz sedmih partij najboljši posameznik), Darko Dominko in Leon Selišek je štirikrat zmagala in trikrat izgubila. Tretja ekipa, ki je bila tudi med najmlajšimi na turnirju, je dvakrat zmagala, štirikrat izgubila in bila enkrat prosta. Zanjo so nastopili Lara Carli, Tomaž Šuta, Klemen Kovačec (s 3,5 točkami najboljši član ekipe), Martin Kovačec in Nives Janžekovič. Ker je na tekmovanju sodelovalo veliko število izkušenih šahistk in šahistov, je bila to dobra »šola« predvsem za mlade člane ptujskega društva, ki jim bo še kako koristila v pripravah na enega največjih šahovskih dogodkov naslednje leto v Sloveniji, mladinsko svetovno prvenstvo.
Končni vrstni red: 1. Celje 14 (21,5), 2. Ruše 11 (19,5), 3. Destrnik 9 (17) ... 10. Ptuj II 9 (15) ... 15. Ptuj I 8 (14) ... 23. Ptuj III 6 (12) ...
Silva Razlag
Nogomet • Rad igram nogomet - RN
Turnirja v Slovenski Bistrici in na Destrniku
Pospešeno se nadaljuje nova sezona tekmovanja RIN (Rad igram nogomet). V soboto in nedeljo, 19. in 20. 11., sta bila odigrana turnirja v Destr-niku (U-8) in Slovenski Bistrici (U-10). V 2. del 1. faze tekmovanja, kamor napreduje zmagovalec posamezne skupine, so se v Slovenski Bistrici uvrstili mladi domačini, v Destrniku pa NK Gorišnica A in NŠ Poli Drava A.
Rezultati U-10 (S. Bistrica):
SKUPINA B, ekipe A: AHHA EMI
Bistrica A - Podvinci A 7:0, AHHA EMI Bistrica B - Ormož B 1:0, Podvinci A - Ormož B 0:2, AHHA EMI Bistrica A
-	AHHA EMI Bistrica B 7:0, AHHA EMI Bistrica B - Podvinci A 1:2, Ormož B
-	AHHA EMI Bistrica A 1:8
Vrstni red SKUPINE B (ekipe A):
1.	NK AHHA EMI Bistrica A
2.	NK Ormož B
3.	NK AHHA EMI Bistrica B
4.	NK Podvinci A
Ekipe B: AHHA EMI Bistrica A -Podvinci A 2:0, AHHA EMI Bistrica B
-	Ormož B 3:0 (b. b.), Podvinci A - Ormož B 3:0 (b. b.), AHHA EMI Bistrica A
-	AHHA EMI Bistrica B 2:1, AHHA EMI Bistrica B - Podvinci A 0:1, Ormož B -AHHA EMI Bistrica A 0:3 (b. b.)
Vrstni red SKUPINA B (ekipe B):
1.	NK AHHA EMI Bistrica A
2.	NK Podvinci A
3.	NK AHHA EMI Bistrica B
4.	NK Ormož B
Rezultati RIN U-8 (Destrnik):
SKUPINA D: OŠ Destrnik^ - Trnovska vas - Aluminij C 0:0, OŠ Destrnik - Trnovska vas - Gorišnica A 1:1, Gorišnica A - Aluminij C 4:0.
Vrstni red - SKUPINA D:
1.	NK Gorišnica A
2.	OŠ Destrnik - Trnovska vas
3.	NK Aluminij C
SKUPINA E: NŠ Poli Drava A -Gorišnica B 16:0, NŠ Poli Drava A - NŠ Golgeter Hajdina B 20:0, NŠ Golgeter Hajdina B - NK Gorišnica B 0:6.
Vrstni red - SKUPINA E:
1.	NŠ Poli Drava A
2.	NK Gorišnica A
3.	NŠ Golgeter Hajdina B
tp
Udeleženci turnirja RIN U-8 v Destrniku
Ptuj • Nastja Breg, mis Alpe Adria International 2011
Dekle, ki osvaja z lepoto in znanjem
Nastja Breg je doma v Krčevini pri Vurbergu, stara 20 let, študentka programa ortopedske tehnike na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Letos je osvojila naslov mis Alpe Adria International in se uvrstila na mednarodno tekmovanje, ki bo maja 2012 v Luganu v Švici.
Ptuj • Kraljica Slovenije 2011
Nuša z lento
Devetnajstletna Nuša Horvat iz Tržca si je kot finalistka letošnjega tekmovanja za kraljico Slovenije 2011 nadela lento kraljice kazina Bernardin 2011.
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Horvat, kraljica kazina Bernardin 2011
O svojem študiju pove, da je v Sloveniji še malo znan. Zanjo predstavlja izziv, ker združuje tako medicino kot tehnologijo, po končanem študiju pa bo inženirka or-totike in protetike. Gre za poklic, v katerem veliko časa posvetiš obravnavi pacienta, sam izbereš material in izdelaš izdelek, ki bo nekomu prinesel boljše in kvalitetnejše življenje, to pa je nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Nastja je trenutno v drugem letniku, študij pa je vzela resno ne glede na vse, kar se trenutno dogaja okrog nje. Tega pa je zelo veliko tako na modnem kot lepotnem področju, a želi študij končati v rednem roku. Izobrazba je tisto, česar ti nihče ne more vzeti, poudarja.
Že v rani mladosti se je Na-stja zapisala športu, osem let je trenirala ježo konj in atletiko. A čeprav se je v zadnjem času bolj zapisala modnemu svetu, to še ne pomeni, da je šport zanemarila, saj ji pomeni pomemben del življenja in skrbi za lastno zdravje ob zdravi prehrani. Za zdrav duh v zdravem telesu skrbi tudi z obiskovanjem fitnesa, zelo rada pa teče v naravi.
V zadnjem letu je, kar zadeva modni svet, naredila še korak dlje, ker kot sama pravi, nikoli ne veš, ali si iz pravega testa, dokler tega sam ne preizkusiš na svoji koži. Ugotovila je, da vse stvari gredo
do meje, ki si jo sam dovoliš. Naredila je pravi korak, ker se je našla v svetu mode. Spoznala je veliko ljudi, ki so ji dali nove priložnosti, kar zelo ceni. Zelo ponosna je na svoj lepotni naslov mis Alpe Adria International 2011, ki ji je prinesel vstopnico za mednarodni izbor v Luganu v Švici maja 2012. Nanj se bo skušala čim bolje pripraviti, prav tako pa se udeležiti številnih modnih dogodkov, ki jih bo izkoristila tudi v promocijskem pogledu. Zaveda se, da je uspeh na vsakem področju, tudi v modnem in lepotnem, odvisen v prvi vrsti od človeka in od tega, koliko se sam potrudi. Pri tem ji bo gotovo v pomoč njen športni duh in vse, kar je doslej naredila na tem področju.
Nastja se je letos udeležila tudi tekmovanja za mis
Slovenije, kjer je postala mis talenta s petjem in igranjem na kitaro: »Izkušnje so vedno dobrodošle. Življenje nas s svojimi tokovi nenehno premešča z enega na drugi breg. Z rezultatom na tem tekmovanju, uvrstila sem se med šest najlepših, sem zadovoljna, prav tako tudi z lento za mis talenta.« Peti in igrati se je naučila sama, doma, preko računalnika in s pomočjo prijateljev. Kitara jo je od vseh inštrumentov že od nekdaj najbolj privlačila. Začela je s špansko kitaro, zatem pa je presedlala na električno akustično kitaro, ki nima premočnih tonov in ker pri njej lahko pride do izraza tudi glas. Najraje prepeva starejše rokovske pesmi, ki so se zapisale v glasbeno zgodovino. Na to, da bi postala pojoča mis, ne misli,
še naprej bo pela in igrala za svojo dušo in prijatelje. V tem trenutku še tudi ne misli na politiko oziroma da bi se vanjo aktivno vključila, zaveda pa se tega, da jo je treba poznati, ker to zahteva širša razgledanost.
Nastja je dekle, ki ve kaj hoče in ji bo na njeni poti zagotovo uspelo. Čeprav se zaveda, da je imidž zelo pomemben, sploh za nekoga, ki želi uspeti v modnem in lepotnem svetu, ne kom-plicira po nepotrebnem. V vsakdanjem življenju pristaja na športna, predvsem pa udobna oblačila, ta potrebuje tudi pri študiju, posebej pri vajah, kjer morajo biti oblačila varna. Za svečana trenutke pa izbere dogodku primerna oblačila, zelo ji ugajajo ljudje, ki so razvili svoj stil oblačenja, ki se skozi to izražajo.
Nastjo Breg bomo lahko videli tudi na modni reviji Sanje Veličkovic v MG Ptuj, ki bo 10. decembra, v zadnjem času pa je tudi obraz nove naročniške akcije Štajerskega tednika Ptuj, za kar se ji najtopleje zahvaljujemo.
MG
Med finalistkami letošnjega izbora je imela največ navijačev, saj jo je na finalni izbor, ki je bil 29. oktobra v Portorožu, spremljal cel avtobus navijačev. Z udeležbo na tem tekmovanju si je pridobila nove dragocene izkušnje, ki ji bodo zagotovo pomagale pri oblikovanju nadaljnje kariere, ki je ne vidi le v zdravstvu -rada bi namreč postala fizi-oterapevtka-, temveč tudi v svetu mode. Kot eno izmed petih nosilk lent letošnjega za kraljico Slovenije, jo v prihodnje čaka več humanitarnih akcij in aktivnosti. Z zbiranjem hrane in sredstev za zapuščene živali pa se je že izkazala pred samim finalnim tekmovanjem. Osemnajstega
decembra jo čaka velika humanitarna akcija za otroke v Slovenskih Konjicah, na kateri bodo brhke mladenke zanje zbirale igrače. Nuša je povedala, da jih bo podarila otrokom na otroškem oddelku ptujske bolnišnice.
V letu, v katerem želi opraviti pripravništvo v ptujski bolnišnici, saj je letos uspešno zaključila šolanje na srednji zdravstveni šoli, bo skušala čim več narediti tudi v mane-kenstvu, ki jo že od nekdaj privlači. Prve korake v tej smeri je že naredila. Sodelovala bo tudi na najnovejši modni reviji ptujske kreatorke Sanje Veličkovic, ki bo 10. decembra v Mestnem gledališču Ptuj.
MG
NOVE SNEZKE ALPINA
za toplo udobje pozimi
Alpininim škornjem in gležnarjem so se v letošnji zimski kolekciji pridružile še tople in udobne snežke, ki vam bodo grele noge po smučanju, sankanju, na poti v mesto ali v službo po zasneženih in neočiščenih pločnikih.
Različni modeli ženskih snežk so namenjeni aktivnim mamicam, puncam in vsem ženskam, ki želijo biti v mrazu, vlagi in snegu dobro obute in hkrati urejene od glave do nog. Glede na zimski »casual« ali smučarski »styling« bodo lahko izbirale med belo, črno, bronza ali modno modro barvo. Notranji vložek, ki je posebej zasnovan za zimsko obutev, ter termoizo-lacijska aluminijasta folija v materialu pripomoreta, da je obutev zelo odporna na zimske temperature in ohranja toploto vaših stopal. Obutev je podložena, izdelana iz materiala, ki nudi dodatno zaščito proti
vdoru vode in še dodatno impregnirana. Snežke so oblikovane posebej za hojo po snegu, zato so podplati iz gume in nekoliko robustnejši, kar preprečuje drsenje. Nove modele Alpininih snežk si lahko ogledate na spletni strani www.alpina.si, so pa že na voljo v določenih Alpininih prodajalnah.
ALPINA
Polenšak • Turistično društvo v majhni zagati
Dogradili dom in se zadolžili do vratu
Eno najbolj aktivnih dornavskih društev, Turistično društvo Polenšak, se je letos po nekaj letih zbiranja denarja odločilo dograditi in nadgraditi že obstoječi dom, s čimer so pridobili ogromno novih prostorov. Kljub uspešnemu zaključku del, na kar so zelo ponosni, pa je njihova finančna situacija očitno precej nezavidljiva.
Foto: SM
Dogradnja in prenova doma TD Polenšak (na posnetku v zadnjih zaključnih delih) je po besedah Kukovca zahtevala 400.000 evrov; na občino pa so poslali prošnjo za pomoč v višini 25.000 evrov.
»Ideja o dogradnji oziroma povečanju turističnega doma je tlela že nekaj časa, zadnja leta smo v društvu tudi načrtno zbirali denar za to naložbo, hkrati pa pripravili projektno dokumentacijo in čakali na ustrezen razpis. Ta se je pojavil lani in naš projekt je bil potrjen. Tako smo si zagotovili del potrebnega denarja, in sicer 151.000 evrov, kar nekaj pa smo ga imeli prihranjenega. Tako smo se lotili prenove, v katero smo člani vložili tudi ogromno svojega prostovoljnega dela. Projekt je bil na začetku ocenjen na okoli 350.000 evrov, ob zaključku gradnje pa se je cena povečala na slabih 400.000 evrov. Za poplačilo smo najeli tudi kredit, saj je jasno, da moramo imeti vse situacije plačane in naložbo končano do 6. decembra letos, če hočemo pridobiti evropska sredstva z razpisa. No, objekt je zdaj že končan, smo pa v društvu zelo »na tanko« z denarjem. Zato smo za majhno finančno pomoč zaprosili tudi občino, saj bi nam ta denar veliko pomenil,« je povedal predsednik TD Polenšak Franc Kukovec.
Konkretno je društvo občino
zaprosilo za 25.000 evrov, kar v primerjavi s ceno izvedene naložbe ni veliko. Vendar pa je vprašanje, ali bo občinski svet z županom na čelu to pomoč tudi odobril. Svetniki so glede finančne pomoči TD Polenšak za dom precej razdeljeni; eni menijo, da bi toliko pa občina že lahko dala, saj so večino tako in tako naredili sami, drugi pa imajo precejšnje pomisleke.
Dve dvorani na nekaj metrih razdalje ...
Največ kritike na prošnjo za finančno pomoč je letelo na račun tega, da se je društvo lotilo nemajhne naložbe, ne da bi sploh obvestilo občinsko vodstvo, kar sicer ni ravno nujno, ampak če so pričakovali pomoč, potem bi bilo to treba uskladiti že prej in temu primerno sestaviti občinski proračun oz. njegov rebalans.
Drugi del očitkov je letel na to, da je Polenšak zdaj v enem letu dobil dve velikanski naložbi (vaško-gasilski dom je občino stal krepko preko 700.000 evrov, op. a.), medtem ko v Dornavi na dvorano še vedno čakajo. Svetnik Franc Vrabl pa je k temu še dodal: »Ne vem,
Foto: SM
Predsednik TD Polenšak Franc Kukovec: »Razširitev in nadgradnja našega doma je bila že dolgo načrtovana in tudi potrebna; naš cilj je, da se bo s stalno in zelo kvalitetno pripravljeno razstavo povečal obisk muzeja in kraja, da ta ne bo zaživel le ob prireditvah, ampak skozi vse leto!«
koliko je vse skupaj sploh smiselno! Poglejte, na nekaj metrih imate zdaj dve novi veliki dvorani, eno v novem vaško-gasilskem domu, drugo preko ceste v vašem domu. Pa isti akterji nastopate v obeh novogradnjah ... Gasilski dom je bil v celoti pokrit iz proračuna, zdaj pa ste si postavili še en objekt za 400.000 evrov tik ob njem?! Pa saj je dvorana v gasilskem domu namenjena vsem društvom za vse prireditve, zakaj je potrebna še ena? Mo-
rate se vendarle zavedati, da imamo v občini določen plan naložb, v katerem so na prvem mestu izgradnja kulturne dvorane v Dornavi, pa nov vrtec in nov gasilski dom v Mezgovcih! Tako ne moremo gospodariti z denarjem: če bomo kar naprej dajali nek denar za zadeve, ki niso skupno načrtovane, potem nikoli ne bomo dosegli ciljev!«
Župan Rajko Janžekovič je razpravo okoli pomoči zaključil s sklepom, da bodo najprej povprašali pri protikorupcijski komisiji, ali občina sploh lahko nakaže kakšen denar društvu,
katerega predsednik je hkrati tudi občinski svetnik, in se bodo šele na podlagi tega odgovora odločali, kako in kaj.
Želijo si večji
in stalni obisk
Popolnoma prenovljena in zelo povečana zgradba na Po-lenšaku pa je končana. »Naš dom je zgrajen v treh etažah, skupno gre za 500 kvadratnih metrov uporabnih površin. V kleti so zdaj urejene sanitarije in shramba za pripomočke za peko gibanic, v pritličnem
delu je urejena večja dvorana, ki je namenjena srečanjem in izobraževanju, mansardo pa smo v celoti namenili muzejski dejavnosti. V njej je urejena stalna zbirka starega kmečkega orodja in opreme na tematiko pridelave in peke kruha ter nasploh kmečkega življenja nekoč. Skozi številne ohranjene fotografije in zapise pa je predstavljeno tudi delovanje našega društva od začetka do danes. Razstavo pripravljamo v sodelovanju s ptujskim pokrajinskim muzejem, pri postavitvi tako sodelujejo tudi strokovnjaki in profesorji s tega področja. Naš cilj je, da se bo s stalno in zelo kvalitetno pripravljeno razstavo povečal obisk muzeja in kraja. Želimo si namreč doseči to, da bi naš turistični dom, ki so ga zgradili naši krajani, živel čez celo leto, ne le ob prireditvah. Bistvo je torej kontinuiran obisk in več življenja v našem kraju,« je še povedal Kukovec in dodal, da sicer naložba v prenovo in do-gradnjo doma ne bo ogrožena, tudi če bi občina odrekla zaprošeno pomoč.
Kakšna bo odločitev občinskega sveta glede pomoči TD Polenšak zaenkrat ni znano. Dejstvo pa je, da imajo prav tako zagovorniki kot nasprotniki odobritve pomoči; prvi zato, ker je društvo veliko večino naložbe (okrog 90 %) financiralo samo, drugi pa zato, ker sta dve novi dvorani na praktično povsem isti lokaciji (preko ceste v središču Polenšaka) res nepotrebni ...
SM
Pravi nasvet na pravem mestu!
Titova cesta 63, Mar ibor
Za več informacij o poslovalnicah po Sloveniji obiščite www.kd-zivljenje.si ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 30.
Zavarovalnica KD Življenje je tudi v letu 2011 uresničila svoj glavni cilj: razvoj inovativnih zavarovanj, ki bodo sledila potrebam in željam naših strank.
Ob tej priložnosti vas vabimo v prenovljeno poslovalnico KD Življenja na Titovi cesti 63 v Mariboru, kjer vam nudimo:
•	sklenitev novega življenjskega zavarovanja,
•	svetovanje o že obstoječem zavarovanju,
•	spremembe na vaši zavarovalni polici,
•	celovito finančno svetovanje za vas in vašo družino.
Vašega obiska bomo veseli vsak dan, od ponedeljka do četrtka, med 9.00 in 13.00, v sredo med 9.00 in 16.00, naročite pa se lahko tudi po telefonu 02 330 28 89.
Na voljo smo vam tudi:
•	Pisarna Celje
Kovinarska 12, 3000 Celje, tel. 05 99 38 892
sreda od 9.00 do 16.00 ure in četrtek od 9.00 do 13.00 ure
•	Pisarna Murska Sobota
Lendavska 22, 9000 Murska Sobota, tel. 02 53 03 713
torek in četrtek od 9.00 do 13.00 ure, sreda od 9.00 do 16.00 ure
Naša hčerinska družba KD FT in Partnerji, d. o. o. pa vam je na voljo tudi za:
•	sklenitev premoženjskega ali zdravstvenega zavarovanja,
•	pristop kvzajemnim skladom in sklenitev bančnih storitev KD Banke.
Obiščete jih lahko v regijskih pisarnah:
•	Celje, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, tel.: 040 424 812
•	Velenje, Stari trg 33, 3320 Velenje, tel.: 041 633 24
•	Ptuj, Ormoška 29, 2250 Ptuj, tel.: 040 424 886
Družba KD FT in Partnerji d.o.o. je pooblaščena, da v imenu in za račun KD Banke d.d. posreduje pri sklepanju bančnih storitev.
KDFTin Partnerji V KD Življenje
Članica Skupine KD Group
zavarovalnica, d.d.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (33.)
Don Lucio in Robin Food
Foto: Dani Zorko
Najboljša stranka Don Lucia in Robina Fooda
Foto: Dani Zorko
Verjeli ali ne - vse na njem je ukradeno.
Na potovanjih vedno srečam različne ljudi, ki se mi vtisnejo v spomin zaradi svojega posebnega značaja ali stvari, ki so jih počeli. No, usoda je tokrat hotela, da sem nekaj tednov živel z dvema patronoma, ki sta bila res zanimivi pojavi.
Prvi je bil doma iz Argentine, miren in preudaren možak starejše izdelave, ki v svojih ranih tridesetih ni vedel, kaj početi sam s sabo, vendar je vedno imel izjemno odštekane ideje in načine, kako na »dvomljiv« način prihraniti denar. Ker je bil bolj lene sorte, je iskal priložnosti za stranska vrata prav povsod. Na primer, neštetokrat se je narisal na Rdečem križu in jih prepričal v svoje uboštvo, da je dobil zastonj hrano, oblačila, včasih tudi prenočitev; po trgovinah je s sonarodnjaki zamenjeval nalepke in kode, da je poceni »kupil« oblačila, čevlje in še kaj; naivne Kivije je vedno znal prepričati v kakšno brezplačno uslugo, pa še bi se lahko našla kakšna podobna aktivnost. Drugače pa je bil po srcu prava dobričina, ker pa je najraje pogledal vse dele Botra, smo ga klicali kar Don Corle-one ali Don Lucio, kot mu je bilo tudi ime.
Drugi je bil podobnega kova, le bolj samosvoj Belgijec, ki je na Novi Zelandiji razvil zanimiv hobi. Ker je bil kar nekaj časa brez službe, je porabil ves denar, zato si je začel po trgovinah »prisvajati« različne stvari, predvsem hrano. Ko sva nekoč o tem udari-
Foto: Dani Zorko
Meso na Novi Zelandiji ni prav poceni.
Foto: Dani Zorko
Dani ter skesana Lucio in Harvey
la debato, se je pač izgovoril, da to dela zgolj za preživetje in da so njegovi »dobavitelji« v bistvu bogate trgovske verige, ki tako ali tako ropajo tudi nas. Pa sva zaključila. Tudi ta možakar ni bil slab po duši, le pri tem njegovem hobiju se ni znal ustaviti, zato je jemal vedno več in vedno dražje stvari iz trgovin. Ker pa je bil seveda tudi toliko pri sebi, da jih je včasih delil tudi z nami, smo mu nadeli ime »Robin Food«, izpeljanka iz junaka britanskih pripovedk. Njegovo pravo ime je bilo sicer Harvey.
Oba sem sicer na videz poznal že od prej, ko smo se družili z različnimi sodelavci in popotniki, nanju pa sem spet naletel po našem popotovanju, ko sem si našel bivališče pri nekem češkem imigrantu, ki je oddajal svojih nekaj hiš. Hiša se je že tako in tako nahajala v najbolj sumljivi ulici našega ljubega Blenheima, ki so jo vsi poznali po nečedni mladini in ostalih prestopnikih, a so bili menda povečini že za zapahi. Meni ni manjkalo nič, zato sem tam kar ostal.
Da sta bila oba omenjena osebka skupaj smrtonosna kombinacija, se je izkazalo kar nekajkrat, še najbolj pa neko soboto, ko sem šel nakupovat tudi sam. Vračal sem se od slovenskih kolegov, ki sta stanovala izven mesta, in lepo po poti zavijem še v supermarket. Nabašem svojo vrečko in prav na izhodu srečam svoja cimra in jima seveda ponudim prevoz domov. Z Edvardom ga počasi žgemo proti domu, ko se naenkrat za nami nariše policijski avto in začne teatralno tuliti ter bliskati, da sem že mislil, da so končno odkrili kakšnega slovenskega tajkuna. A možakarji v uniformi so čisto napačno razumeli svojo misijo, saj so si zaželeli ustaviti bosonogega popotnika štajerskih korenin. Po vseh predpisih lepo parkiram ob strani ter si nadenem premeteni osuplo presenečeni izraz, ki včasih celo vžge pri domačih organih. Res nisem vedel, zakaj so me ustavili, saj vedno pazim na hitrost in smernike, da se ja ne bi zapletel v kakšno »prekrška-rijo«. Nekakšen novodobni Clint Eastwood z ogromno žvečilko se nasloni na okno in me vpraša, ali vem, zakaj sem bil ustavljen. Seveda odkimam in mu pomolim svoje mednarodno vozniško dovoljenje, pa da vidimo, kaj bo. Sprva mrki obraz se mu razjasni, mi prijazno vrne dokumente pa pravi, da jaz res nisem tisti, ki ga iščejo. Ja koga pa iščete, ga poskušam še bolj razvedriti. »Ja, ena ekipa s podobnim avtomobilom krade po trgovinah, pa sem pomislil, da bi lahko bili vi. Ampak Slovenci ne kradete,« mi poreče nazaj. Samo na hitro pogledam v ogledalo, kjer sta Lolek in Bolek nepremično sedela, rdeča kot tepih v Buckinghamski palači. Seveda mi je bilo takoj jasno, da v prtljažniku vozim en kup ukradene robe, a policist ju niti pogledal ni. In meni seveda začne iti na smeh. Prvič, zaradi naše Monty Phyton situacije, drugič pa zaradi policistovega prepričanja o Slovencih. Če bi možak vedel, kako pri nas izginjajo milijoni, bi verjetno brž zamenjal uniformo za kravato.
No, po tej medigri sta se vrla kamerada, ki sta zares oplenila veliko robe tudi tisti dan, odločila, da svojo dejavnost pustita ob strani, saj sta zadevo vzela kot resno opozorilo. A dobro večerjo smo kljub temu imeli.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 29. november
Danes goduje Radivoj.
Danes je svetovni dan urbanizma.
1797 se je rodil italijanski skladatelj Gaetano Donizetti. Napisal je 85 oper in predelav.
1813 je umrl italijanski oblikovalec črk, stavec in tiskar Giambattista Bodo-ni, ki je zaslovel predvsem z razvijanjem klasicističnih pisav vrste antikva. 1939 je sovjetska vojska brez vojne napovedi napadla finsko območje Pet-samo. Naslednji dan se je začela sovjetsko-finska zimska vojna. 1947 je Generalna skupščina ZN sklenila, da se britansko mandatno ozemlje Palestina razdeli v arabsko in judovsko državo. Nato so izbruhnili državljanski vojni podobni nemiri.
1952 je papež imenoval za kardinala zagrebškega nadškofa Stepinca, ki je bil leta 1946 obsojen na montiranem sodnem političnem procesu na 11 let zapora.
1990 je Varnostni svet OZN potrdil uporabo vojaške sile proti Iraku, če se do
15. januarja 1991 ne bi umaknil iz Kuvajta.
Na valovih časa
Sreda, 30. november
Danes goduje Andrej.
Danes je svetovni dan boja proti smrtni kazni in svetovni dan varstva potrošnikov.
1581 je prišlo do prvega primera podpisa pogodbe o državni pomoči ranjencem. Sklenila sta jo mesto Tournay in parmski princ Aleksander Farneze. 1667 se je rodil angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift. Njegovo glavno delo je roman Guliverjeva potovanja. 1810 se je rodil ameriški puškar Oliver Fischer Winchester. 1835 se je rodil ameriški pisatelj Mark Twain, avtor priljubljenih pripovedi z naslovom Tom Sawyer in Huckleberry Finn.
1874	se je rodil Winston S. Churchill, dvakratni britanski premier in voditelj angleškega imperija v času druge svetovne vojne. Umrl je leta 1965. 1939 se je začela z letalskim napadom na finsko prestolnico Helsinki in s prodorom 30 divizij Rdeče armade v Karelijo finsko-sovjetska zimska vojna. 1974 so v depresiji Afar v Etiopiji naleteli na najstarejšo najdbo o izvoru človeka.
Četrtek, 1. december
Danes goduje Marija.
Danes je dan boja proti aidsu.
1640 je Portugalska po 60 letih španske nadvlade spet dobila neodvisnost.
1825 je umrl ruski car Aleksander Pavlovič, ki je vladal v času Napoleonovih poskusov osvajanja Rusije.
1918 se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna država. 1959 je dvanajst držav podpisalo sporazum, po katerem je Antarktika postala rezervat za miroljubne znanstvene raziskave. 1988 je Pakistanka Benazir Buto postala prva ženska, ki so jo imenovali za ministrsko predsednico v kakšni muslimanski državi. 1990 so prebili pod Rokavskim prelivom predor za podmorsko transportno povezavo Francije in Velike Britanije. Petek, 2. december Danes goduje Blanka.
Danes je svetovni dan boja proti sužnosti.
1804 se je francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte okrona za cesarja
Francozov.
1848 se je avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburški moral odpovedati prestolu v korist nečaka Franca Jožefa I., ki je uradno zavladal. 1850 so obesili enega najbolj znanih borcev proti suženjstvu v ZDA Johna Browna.
1901 so prišle v ZDA na trg prve britvice Gillette za brivske aparate.
1942 je italijanski fizik Enrico Fermi opravil prvo verižno jedrsko reakcijo.
1956 se je Fidel Castro z manjšo skupino revolucionarjev izkrcal na Kubi.
1972 so ustanovili federacijo Združeni arabski emirati.
Sobota, 3. december
Danes goduje Franc.
Danes je dan invalidov.
1492 je odjadral Krištof Kolumb na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga je pripeljala do odkritja Amerike. 6. decembra je pristal na otoku Hispaniola, današnjem Haitiju, za katerega je mislil, da je Japonska. 1596 se je rodil italijanski izdelovalec godal Nicola Amati. Velja za največjega mojstra iz družine Amati. Pri njem sta se učila druga dva velika izdelovalca violin Andrea Guarneri in Antonio Stradivari. 1923 se je rodila grška operna pevka svetovnega slovesa Maria Callas. 1967 je v Capetowvnu (Južna Afrika), v bolnišnici Groote Shur, kirurg Christian Barnard opravil prvo uspešno presaditev srca. 1971 se je začela indijsko-pakistanska vojna, ki se je končala 17. decembra z zmago Indije in odcepitvijo Bangladeša. Nedelja, 4. december Danes goduje Barbara. Danes je svetovni dan invalidov.
1642 je umrl francoski general in državnik vojvoda Richelieu - Armand-Jean du Plessis, ki je zagotovil Franciji prevlado v Evropi. 1795 se je rodil britanski zgodovinar in esejist Thomas Carlyle, ki je zaslovel z delom Francoska revolucija in opozoril na veliko nasprotje med bedo in izobiljem svojega časa.
1866 se je rodil Vasilij Kandinski, ruski slikar in utemeljitelj abstraktnega slikarstva.
1875	se je rodil avstrijski pesnik Karel Maria Rilke. Napisal je Devinske elegije. S svojim delom je močno vplival na moderno evropsko liriko.
1892 se je rodil španski diktator general Fracisco Franco Bahamonde. Na
oblasti je bil 36 let, do smrti 20. novembra 1975.
1922 se je rodil francoski filmski igralec Gerard Philippe.
Ponedeljek, 5. december
Danes goduje Savo, danes je Miklavžev večer.
1484je papež Inocencij VIII. potrdil papeško inkvizicijo.
1766 je James Cristie starejši v dražbeni hali Pall Mall v Londonu izvedel
prvo dražbo v zgodovini slovite londonske družbe Christie's.
1782 je britanski kralj Jurij II. priznal ameriško neodvisnost.
1890 se je rodil ameriški režiser Fritz Lang. Umrl je leta 1976.
1901 se je rodil nemški fizik in filozof Werner Heisenberg. Leta 1925 je
odkril način za formulacijo kvantne mehanike v matricah, tako imenovano
matrično mehaniko.
1933 je ameriški kongres ukinil prohibicijo, ki so jo razglasili leta 1920. 1946 so izbrali New York za stalni sedež OZN.
Midva • Zakonski in družinski center
Kako se naj rešim občutka osamljenosti
S partnerjem sva skupaj dve leti. Pred najino zvezo sem imela že tri neuspele zveze. Iz vseh sem odkorakala jaz. Vedno se bojim, da bom zapuščena, zato raje sama odidem. Stara sem 34 let in zveza, v kateri sem sedaj, je na robu propada. Zdi se mi, da najdem vedno enake moške, ki jim ni mar zame. Na koncu se po nekaj letih čakanja in prepiranja umaknem in sem raje sama. Sem zelo osamljena in zdi se mi, da me ta osamljenost spremlja že vse življenje, kljub temu da imam veliko prijateljev in veliko sorodnikov, kajti prihajam iz družine šestih otrok. Sprašujem se, ali je z menoj kaj narobe, ali bom morda vse življenje ostala sama, ker ne vzdržim v odnosu. Opažam, da se bojim bližine, in ne vem, kako bi rešila ta problem. Hvala za odgovor!
Osamljenost je nekaj, kar je postalo tako globoko del vas, da ne zmorete več razmejiti med seboj in občutkom, ki se vam prebuja. Vse vaše telo je prežeto z občutkom osamljenosti. Vi ste postali osamljenost. Zato je tako težko predelati in zapustiti ta čutenja, ker jih vzamete preveč zares, hkrati pa najverjetneje nenehno
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na mid-va.zdc@siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
poskušate ubežati stiskam, ki se vam prebujajo na telesu, s čimer se posledično še globlje vežete na boleča čutenja.
Umirite se v sebi in opazujte, kaj se vam prebuja na telesu. Poskušajte vzdržati ob teh občutkih in jih sprejeti z mirom. Poskušajte zapreti oči in opazujte svoj prvi spomin, ko ste se prvič srečali s temi občutki. Potem jih razmejite od sebe. Vi niste osamljenost. Glejte to osamljenost in jo poimenujte. S tem, ko poimenujemo čutenje, naredimo prvi korak k razrešitvi. Ko ugledate občutek, začne izgubljati na moči.
Kot pišete, se vam odnosi
z moškimi končajo dokaj klavrno. Ko imate vsega dovolj, odkorakate skozi vrata in končate moro, ki je ne vzdr-žite več. Ob tem pa se sprašujete, ali boste vse življenje sami, kajti bojite se bližine.
Iskreno verjamem, da z vami ni nič narobe, le naučili ste se vzpostavljati odnose na način, ki je boleč in mu sledi zapuščenost in osamljenost. Začarani krog, v katerega vstopate vedno znova in znova. Občutek, da je z vami nekaj narobe, prihaja iz vašega otroškega sveta, ko ste kot punčka opazovali dogajanje in niste imeli vpliva in moči, da bi spremenili svet okrog sebe. Sedaj ste odrasli in imate vso moč,
da peljete svoje življenje po poti, ki vam je blizu. V sebi nosite moč in potencial, da ustvarite zdrave odnose. Nikogar ni, ki bi vas lahko prizadel, če mu vi ne daste prostora za to, vi sami ustvarjate svojo resničnost. Sprostite se in prečutite, kaj je tisto najgloblje, česa se bojite, ko ste v vezi z moškim. Sprejmite to občutje in se pomirite z njim. Do sebe vzpostavite topel in sočuten odnos. Posledično temu bodo sledili drugačni odnosi od zunaj. Resnično si odgovorite, koliko topline zmorete vzpostaviti do sebe ali pa se nenehno jezite nase, ste besni in nergate, ker vam stvari v življenju ne gredo po zastavljenih tirnicah. Kajti odnos, ki ga vsakodnevno ohranjate do sebe, se odraža v odnosu drugih do vas samih.
Želim vam vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Hripavost
Homeopatija upošteva človeka v vsej njegovi kompleksnosti. Za zdravnika homeopata je bistveno, da razume in interpretira simptome, zato je anamneza večinoma rezultat iskrenega pogovora in opazovanja bolnika.
Za izbiro homeopatskega zdravila so torej odločilni simptomi, specifični za posameznika. Homeopatija je primerna za hitro zdravljenje akutnih težav, v primeru hujših degenerativnih sprememb pa si z njo lahko olajšamo težave. Povsem varna je tudi za otroke in živali. Temelji na teoriji, da se podobno zdravi s podobnim. Simptomi so samo vojaki, ki bojujejo vojno z boleznijo, zato je smiselno rahlo okrepiti njihove vrste. Homeopatska zdravila so po posebnem postopku narejena iz rastlinskih, živalskih in mineralnih sestavin. Vse snovi so razredčene oziroma potencirane (potenciranje je postopno redčenje in sočasno močno ritmično stresanje pripravka, s čimer se postopoma zmanjšuje toksičnost strupenih snovi in povečuje učinkovitost zdravila).
S homeopatskimi zdravili lahko uspešno pozdravimo prehladna obolenja, gripo, hripavost, kašelj itd.
Kako zdravimo hripavost in izgubo glasu
Hripavost ali popolna iz-
guba glasu sta največkrat povezana z vnetjem v območju glasilk ali z njihovo preobremenitvijo. V obeh primerih je potrebno nekaj dni počivati, da si glasilke opomorejo. Izbiramo lahko med različnimi homeopatskimi zdravili, odvisno od vrste in vzroka težav, ki pestijo posameznega bolnika. V slovenskih lekarnah so na voljo: Arnica montana - arnika, causticum - kavstik, Aconitum napellus - repi-časta preobjeda,
Rhus toxicodendron -strupeni octovec in Belladonna - volčja češnja. Uporabljamo homeopat-ska zdravila z nižjimi potencami, ki jih doziramo 2 do 3 krat na dan po 5 granul.
Arnika (Arnica montana) je zdravilo, ki ga uporabljamo pri vseh vrstah preobremenitev, telesnih ali psihičnih. Glasilke lahko preobremenimo z daljšim glasnim govorjenjem, petjem ali kričanjem. Arnika je primerna, ko je bolnik utrujen in izmučen. Poslabšanje se pojavi, če glasilke še naprej
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
preobremenjujemo, izboljšanje pa prinese govorjenje.
Kadar sta hripavost in izguba glasu posledici gripe ali prehlada, lahko uporabimo homeopatsko zdravilo kavstik (causticum). Za našega bolnika je značilno, da hripa-vost spremljata bolečina in občutek ranjenosti v žrelu. Prisoten je lahko tudi suh, globok kašelj, ki ga sproži ščegetanje v žrelu, olajša pa ga pitje hladnih pijač. Bolnik ne more dovolj globoko za-kašljati, da bi se sluz izločila, ampak ta vedno znova zdrsne nazaj. Zjutraj, če je izpostavljen mrazu, lahko popolnoma izgubi glas. Poslabšanje se pojavi ob vdihovanju suhega, mrzlega zraka, ob vstopu v toplo sobo, če je premočen ali po kopanju. Izboljšanje nastopi ob vlažnem, toplem vremenu ali ob požirku hladne vode.
Strupeni octovec {Rhus
toxiodendron) izberemo, ko je hripavost najbolj izražena zjutraj (po daljšem molčanju). Z govorjenjem se začne glas počasi vračati, vendar pa po daljšem govorjenju ponovno izgine. Bolnika žgečka in praska v žrelu, sluznica je suha, boleča in otekla. Takšna hripavost se največkrat razvije v mrzlem in vlažnem vremenu. Poslabšanje prinese hladno, deževno vreme (npr. če nas ujame dež, ko smo prepoteni po fizični aktivnosti). Izboljšanje nastopi v toplem, suhem vremenu, ob neprestanem govorjenju ...
Če se pojavita hripavost in suh kašelj kot posledica suhega in hladnega vremena, lahko izberemo homeopatsko zdravilo repičasto preobje-do (Aconitum napellus) . Bolezensko dogajanje je zelo intenzivno. Bolnik je nemiren, žejen, trese ga mraz. Stanje se poslabša zvečer in ponoči, izboljša pa na odprtem.
Kadar je sluznica požiralnika suha in oseba težko požira, lahko pri hripavosti pomaga homeopatsko zdravilo volčja češnja (Atropa belladona). Bolnik ima rdeča lica, glava je vroča, bolečine so pulzirajoče. Stanje se poslabša ob dotiku, hrupu, prepihu, izboljša pa ob počitku na toplem.
Homeopatska zdravila proti hripavosti uporabljamo tako dolgo, dokler se bolnikovo stanje ne izboljša, nato zmanjšujemo pogostost dozi-ranja, in ko ni več težav, ukinemo zdravljenje. Stanislava Novak, mag. farm.
Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Moje cvetje
S prvo adventno nedeljo smo zakorakali v praznični čas
Nekateri smo prižgali prvo svečko na adventnem venčku, svečko upanja in pričakovanja, ki ima letos zaradi aktualnih političnih dogajanj še prav poseben pomen. Verjetno bi jo morali prižgati kar vsi Slovenci.
Za nas, ljubitelje narave, pa pomeni prva svečka čas počitka. Zunaj na vrtu dela več ni. Čeprav zaradi trenutnega vremena še vedno lahko sadimo spomladi cvetoče čebulice, okrasno grmičevje in drevje, na zelenjavnem vrtu tudi še česen, upam, da ste delo že opravili in tako tudi naravi in zemlji privoščili zaslužen počitek.
Veliko svežih vitaminov in mineralov še raste na naših vrtovih in prav vesela sem, da letos vrtovi še niso tako goli, prekopani, kot je bilo v tem času opaziti v preteklih letih. Radiča je še veliko, tudi zelje, ohrovt in kitajski kapus še nimajo težav z mrazom. Zato kar pridno izkoriščajte vse, kar vam je še ostalo na vrtu, na paradižnik, papriko in kumare pa pozabite do naslednjega leta, ko bodo ponovno zrasli tudi pri nas.
Foto: Miša Pušenjak
Mnogi pa zelenjavnega vrta nimajo, vendar si lahko doma kar na okenskih policah vzgojijo kalčke. Ti vsebujejo vso bogastvo narave, ki ga rastline v seme shranijo za nove rastlinice. V trenutku, ko seme v sebe potegne vodo, rastlinica pa prične kaliti, se sprosti velika količina mineralov, vitaminov in drugih snovi, ki so bile do tedaj samo shranjene v semenu. Te snovi so potem na razpolago nam, ko pojemo kalčke. Zelo lahko jih skrijemo tudi v različne naravne sokove, v namaze za kruh, v zeleno solato, skratka, nakalje-no seme, ki ga imenujemo kalčki, lahko jemo na različne načine. Preden se odločite za vzgojo, delo s kalčki, je tukaj nekaj osnovnih napotkov.
Zelo enostavno vzgojimo in tudi jemo kalčke žit, lucerne, leče, čičerike pa tudi redkve in čebule. Najbolj nevtralnega okusa so kalčki lucerne, zato je morda najbolje pričeti z njimi, saj jih lahko dodate vsem solatam, namazom, jedem, ker nimajo svojega izrazitega okusa. Zelo primerni so tudi v vegetarijanski prehrani. Za ljubitelje narastkov in zavitkov so odlični tudi žitni kalčki. Uporabimo lahko vse vrste žit. Njihova prednost je, da kalijo tudi pri nižjih temperaturah, slabost pa, da jim moramo v treh do petih dneh pojesti, drugače nekoliko pogrenijo. Dodamo jih lahko tudi različnim kosmičem. Kalčki redkve in čebule pa že imajo specifičen okus, zato jih dodamo tistim jedem, v katerih tudi drugače uživamo čebulo ali redkev. Kalčki imajo prav poseben pomen zdaj, pozimi, saj vsebujejo tudi različne kemične snovi, ki dvigujejo odpornost našega telesa, razkužujejo, skratka pomagajo v času zimskih prehladov. Sama jih imam najraje kar potresene na mlečnih in drugih namazih.
Nakaljeno seme stročnic, predvsem fižola in soje, je nujno prekuhati. Dodajamo ga v vse zelenjavne enolončnice, juhe, iz njega delamo celo različne namaze, prekuhane kalčke pa lahko dodajamo tudi svežim solatam. Kalčki stročnic naj bodo veliki le kakšen centimeter ali dva, enako velja za žita. Kalčki kreše, redkve, čebule in drugi pa so primerni za uživanje takrat, ko se klični listi postavijo v vodoravni položaj.
Pri vzgoji kalčkov je najpomembneje, da je seme visoko kaljivo, trdo in ne nevzkaljeno. Seme pred kaljenjem dobro operemo pod toplo vodo. Sama to naredim v cedilki. Debelejše seme stročnic tudi preberemo, da se v njem ni skril kakšen kamenček. Vedeti je treba, da se volumen semena poveča za najmanj štirikrat, debelejše pa še bolj, torej v posode za nakaljevanje ne nasujemo preveč semena. Zelo nas lahko prevara drobno seme, kot je seme lucerne. Pred kaljenjem večino semena za nekaj ur namakamo v vodi. Seme stročnic in sončnic namakamo 12 ur, ostalo seme pa čez noč oz. najmanj 4-6 ur. Semena kreše in gorčice ne namakamo, saj se zasluzi in potem je ravnanje z njim težje.
Večina semena najbolje kali v temi. Zdaj v takšnem oblačnem vremenu to niti ne predstavlja večjih zahtev, vendar je bolje seme do prvih lističev nakaljevati v kakšni primerni omari. Na okenskih policah bo kalilo kakšen dan dlje.
Seme vsak dan zjutraj in zvečer spiramo; sama naredim to s toplo vodo. Čeprav se sliši, kot da je veliko dela, sploh ni tako. Večina kalčkov je nared za nas že tri do pet dni po začetku, zato dela sploh ni veliko. Tudi spiranje pomeni, da ga samo prelijemo z vodo, ki jo seveda potem odcedimo. Ob spiranju kalčke tudi rahlo pretre-semo, da se ločijo med seboj, in jih tako »prezračimo«. Če imamo kalilnike, to sploh težko, saj imajo posode luknjo, delujejo kot cedilo in porabimo le kako minuto ali dve. Če nimamo kalilnika, lahko seme enostavno kalimo tudi v navadnih skledah ali globokih krožnikih, čez katere napnemo mrežasto nogavico, ki bo služila kot cedilo. S tem sem imela nekaj več dela, a je za silo tudi šlo. Kalimo lahko tudi v kozarcih za vlaganje, kar velja posebej za večje seme in večje količine semena. Največ koristnih snovi nam bodo dali kalčki, če jih kalimo na svetlobi, zato jih damo kalit na topla kuhinjska okna.
Kalčki so svež vir zdravja, ki so ga rastline uskladiščile v semenu. Ker jih ni težko pridelati, izkoristimo pozimi njihovo moč.
Miša PUŠENJAK
S svetovne
glasbene
scene
Pred dnevi so v Los Ange-lesu podelili letošnje ameriške glasbene nagrade (AMA 2011). Velika zmagovalka tokratne podelitve je bila country pop zvezdnica Taylor Swift, ki je med drugim prejela tudi najprestižnejšo nagrado za izvajalko leta. Tudi letošnjo svečano prireditev so zaznamovali nekateri sijajni nastopi v živo, med drugim so na glavni oder Nokia Theatra v Los Angelesu stopili Marc Anthony, Kelly Clarkson, Chris Brown, Drake, Nicki Minaj, Katy Perry, Daughtry, Enrique Iglesias z Ludacrisom, Gym Class Heroes, Lil Jon, One Republic, will.i.am, Mary J. Blige, The Band Perry, David Guetta, Pitbull, LMFAO, Maroon 5 in Justin Bieber. Seznam letošnjih zmagovalcev: POP/ROCK
Najboljši moški izvajalec: Bruno Mars
Najboljši ženski izvajalec: Adele Najboljša skupina: Maroon 5 Najboljši album: Adele - 21 COUNTRY
Najboljši moški izvajalec: Blake Shelton
Najboljši ženski izvajalec: Taylor Swift
Najboljša skupina: Lady Antebellum
Najboljši album: Taylor Swift -Speak Now RAP/HIP-HOP
Najboljši izvajalec/ izvajalka: Nicki Minaj
Najboljši album: Nicki Minaj -Pink Friday SOUL/ RN'B
Najboljši moški izvajalec: Usher Najboljši ženski izvajalec: Be-yonce
Najboljši album: Rhianna - Loud
ALTERNATIVNI ROCK
Najboljši izvajalec: Foo Fighters
AKTUALNI POP
Najboljši izvajalec/izvajalka:
Adele
LATINO
Najboljši izvajalec/izvajalka: Jennifer Lopez DUHOVNA GLASBA Najboljši izvajalec: Casting Cro-
To je to
Foto:topnews.in
Maroon 5
wns
IZVAJALKA LETA Taylor Swift
V kratkem se nam obeta še ena sijajna glasbena izdaja, saj bo kmalu izšla obsežna zbirka največjih uspešnic legendarnega Franka Sina-tre. 24 skladb, ki jih bomo lahko slišali na albumu predstavlja presek celotne kariere tega neponovljivega pevca in igralca. Best of the Best kronološko sledi pevčevi karieri med letoma 1953-1960. V tem obdobju so bile pod okriljem založbe Capitol Records posnete uspešnice, kot so Come Fly With Me,You Make Me Feel So Young, I've Got You Under My Skin in The Lady Is A Tramp, seznam 12 skladb pa zaključujeta skladbi One For My Baby (and One More For The Road) in Nice 'n' Easy. Drugi del kolekcije prav tako prinaša 12 skladb, ki so bile posnete v obdobju od 1962. do 1980. leta, ko je Sinatra sodeloval z založbo Reprise. Na drugi zbirki bomo prav tako lahko slišali nekatere njegove nepozabne uspešnice, kot so Fly Me To The Moon, Night and Day, Strangers In The Night, Somethin' Stupid, Mack The Knife, ne bo pa šlo tudi brez skladb My Way in New York, New York, ki sodita zagotovo med dve njegovi največji uspešnici.
Nekdanji frontmen legendarne britanske zasedbe Jam Paul Weller bo 26. marca 2012 izdal svoj novi studijski album. To bože nje-
gov enajsti studijski izdelek, ki bo nosil ime Sonik Kicks. Na albumu bodo sodelovala nekatera znana imena s svetovne glasbene scene, med njimi tudi Graham Coxon iz skupine Blur in nekdanji član zasedbe Oasis Noel Gallagher. Na uradni pevčevi spletni strani Paulweller.com že lahko slišimo prvi singel z novega albuma, ki nosi naslov Around The Lake. Meseca marca prihodnje leto pa se bo Weller odpravil tudi na promocijsko turnejo po Veliki Britaniji.
Seznam skladb na albumu Sonik
Kicks:
Green
The Attic
Kling I Klang
Sleep Of The Serene
By The Waters
That Dangerous Age
Study In Blue
Dragonfly
When Your Garden's Overgrown
Round The Lake
Twilight
Drifters
Paperchase
Be Happy Children
Britanski elektropop duet Pet Shop Boys bo v mesecu februarju 2012 na trgovske police poslal novi zgoščenki. Kompilacija imenovana Format bo zajemala kar 36 pesmi, ki so bile posnete med letoma 1996 in 2009. To bo druga tovrstna kompilacija, saj predhodna Alternative vsebuje pesmi, posnete med letoma 1985 in 1995. Člana dueta prav tako obljubljata nov studijski album, ki bo nasledil Yes iz leta 2009. Naj
spomnimo, da je Neil Ten-nant v tandemu s Chrisom Lowom posnel 22 uspešnic, ki so se uvrstile med najboljših deset na lestvicah, prejel tri nagrade brit in prodal več kot 100 milijonov plošč. Seznam skladb: CD 1:
The Truck Driver And His Mate Hit And Miss In The Night (1995) Betrayed
How I Learned To Hate Rock 'N' Roll
Discoteca (New Version) The Calm Before The Storm Confidential (Demo For Tina) The Boy Who Couldn't Keep His Clothes On
Delusions Of Grandeur
The View From Your Balcony
Disco Potential
Silver Age
Screaming
The Ghost Of Myself
Casting A Shadow
Lies
Sexy Northerner CD 2: Always Nightlife
Searching For The Face Of Jesus Between Two Islands Friendly Fire
We're The Pet Shop Boys Transparent
I Didn't Get Where I Am Today The Resurrectionist Girls Don't Cry
In Private (7-Inch Mix): Pet Shop Boys With Elton John Blue On Blue
No Time For Tears (7-Inch Mix) Bright Young Things Party Song
We're All Criminals Now Gin And Jag After The Event The Former Enfant Terrible Up And Down
Janko Bezjak
Taylor Swift
Foto: wordpress.com
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA ft. CALVIN HARRIS
2.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
3.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA ft. CALVIN HARRIS
2.	GOOD FEELING - FLO RIDA
3.	GOTTA BE YOU - ONE DIRECTION
NEMČIJA
1.	WE FOUND LOVE - RIHANNA ft. CALVIN HARRIS
2.	GERONIMO - AURA DIONE
3.	HANGOVER - FLO RIDA ft. TAIO CRUZ
Želite keks?
0b priložnosti sem zašel v neke sorte kino, da bi si nekega nedeljskega večera v miru ogledal dober film. Pa se naenkrat pojavi dekle, ki mi v zameno za funt ponudi piškote. Denar se seveda zbira za pomoč ljudem v Afriki. Kakopak...
Pa mi je spet nekaj padlo na pamet, in sicer to, da je kaj takšnega navadna neumnost. Nobena vsota ne bo dovolj visoka, dokler bomo dopustili, da ljudje živijo v totalni revščini, nekaj kilometrov vstran pa gledajo ogromno evropsko ali ameriško rafinerijo in vse cevovode, ki nafto pridno dostavljajo na staro celino. Imperializem in kolonializem sta še kako prisotna, pa če smo to pripravljeni priznati ali ne. Prav tako suženjstvo.
Gremo se neke »pomoči« revnejšim državam, državam v razvoju, hkrati pa jih brez slabe vesti izkoriščamo, saj je to pač precej praktično. Nikomur ni mar, če zato, da mi lahko kupujemo poceni oblačila in druge reči, ljudje na drugem koncu sveta garajo po cele dneve za komaj kakšno plačilo. Nikogar ne briga, če ljudje za izkopavanje našega zlata umirajo. Če so v državi izvora ljudem kršene vse osnovne človekove pravice ali pa če z našim načinom življenja povzročamo uničevanje okolja doma in na drugem koncu sveta. To ljudi ne zanima. Bomo že poslali kakšen Unicefov paket tu in tam, pa bo vse v redu ... Zahodnjaki smo eni navadni hipokriti!
Ljudje se ne zavedajo, da naše bogastvo sloni na revščini in bedi drugih. Da je naša blaginja, v kateri imamo preveč vsega, posledica novodobnega suženjstva. To so pripravljeni spregledati, da so le police v trgovinah polne.
Zgrozim se, ko vidim, kako nekateri ljudje živijo. Tako na vzhodu kot tudi vedno pogosteje doma na zahodu. V enaindvajsetem stoletju se to preprosto ne bi smelo dogajati. Pri vsem, kar imamo, pri vsej tehnologiji, znanju in naravnih virih, ljudje na tem planetu ne bi smeli umirati od lakote, od povsem ozdravljivih bolezni, vsak bi moral imeti streho nad glavo ... Šokiran sem bil, ko sem v Tedniku zasledil prispevek o deklici s hudo boleznijo, ki bi potrebovala nek pripomoček za pljuča, a ga njena mati ne more kupiti. Kje pa živimo?! Če je nekdo bolan, bi se zanj moralo poskrbeti ne glede na sredstva. Je eden ali ena izmed nas!
Poskrbeti bi morali za vse ljudi, konec koncev smo vsi ena vrsta. Pomagati drugim je dolžnost in s tem vsekakor ne mislim na pomoč Unicefa. Treba je spremeniti način življenja in nato sistem, začne pa se pri vsakem posamezniku. A verjamem, da ta ideja marsikomu ni privlačna, ko pa je kupovanje »dobrodelnih« piškotov, voščilnic in še česa toliko preprosteje, kajne? Dokler ljudje ne bodo o stvareh začeli razmišljati in bodo še naprej brezglavo hodili v trgovine polnit voziček za vozičkom, se ne bo nič spremenilo. Dokler bodo ljudje poceni in v enormnih količinah kupovali reči, izdelane s kitajskimi žulji, se prav tako ne bo nič spremenilo ... Bomo pa se morda vsaj bolje počutili, ko bomo tu in tam kupili kak humanitarni keks.
Matic Hriberšek
l_es t v i c
NAJ
OUND LOVE - RIHANNA ft. CALVIN
MAROON 5&C.
1.
HARRIS
2.	MOVES LIKE JAGGER AGUILERA
3.	PARADISE - COLDPLAY
4.	WHEN WE STAND TOGETHER - NICKELBACK
5.	I WON'T LET YOU GO - JAMES MORRISON
6.	GERONIMO - AURA DIONE
7.	NEW AGE - MARLON ROUDETTE
8.	MARRY YOU- BRUNO MARS
9.	YOU AND I - LADY GAGA
10.	RAIN OVER ME - MARC ANTHONY ft. PITBULL
11.	STUCK - CARO EMERALD
o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kisla repa s fižolom, jogurtova pita* SREDA
perutničke, pomfri, solata ČETRTEK
tortelini z drobnjakovo polivko**,
rdeča pesa
PETEK
pleskavice v naravni omaki, pire
krompir, solata
SOBOTA
ričet s prekajenim mesom, marmeladne palačinke NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, puranji zrezki v gobovi omaki, njoki, solata PONEDELJEK
brokolijeva kremna juha, govedina v solati, črni kruh
*Jogurtova pita
Testo: 4 rumenjaki, 30 dag moke, 1 pecilni prašek, 17 dag margarine, 15 dag sladkorja; nadev: 4 navadni jogurti, 2 kisli smetani (mali), 2 žlici pšeničnega zdroba, 2 vaniljeva slad-
korja, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke, 4 beljaki
Iz navedenih sestavin zamesite krhko testo in ga za 15-30 minut postavite v zamrzovalnik. Medtem zmešajte vse sestavine za nadev, nazadnje dodajte sneg štirih beljakov. Testo vzemite iz zamrzovalnika in ga 2/3 naribajte v pekač, ki ste ga obložili s peki papirjem. Čez to testo polijte nadev, po vrhu pa naribajte preostalo 1/3 testa. Pecite 45 minut pri 180 stopinjah. Ko je pita hladna oz. mlačna, jo potresite s sladkorjem v prahu.
**Tortelini z drobnjakovo polivko
1 žlica masla, 2 žlici naribanega parmezana, 1/4 l smetane za kuhanje, 1 žlica nasekljanega drobnjaka, 1 žlica nasekljanega kopra, bel poper, sol, tortelini
Torteline skuhajte in odcedite. Maslo stalite in dodajte vse ostale sestavine, tudi sir. Razredčite z vodo, v kateri ste kuhali testenine, pazite da ne zavre. Tortilje stre-site v posodo s polivko in premešajte.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične." Lev Nikolajevič Tolstoj -k-k-k
"V besedah so vsi ljudje podobni, v dejanjih se razlikujejo." Moliere •kifk
"Alah nas obvaruj pred pomanjkanjem hrane in preobilico besed." Turški pregovor
-k-k-k
"Plemeniti ne izbira ljudi po njihovih besedah, niti ne zavrže človeka zaradi besed."Konfucij -k-k-k
"Reke merijo s palico, ljudi pa po njihovih besedah." Konfucij -k-k-k
"Besedičenje ne prinese pečenke." Istrski pregovor -k-k-k
"Vsak pošteno uživa sadove svojih ust, duša varljivcev uživa nasilje."
Sveto Pismo, Pregovori 13,2 -k-k-k
"Ne govori, razen če lahko izboljšaš tišino."Jorge Luis Borges
-k-k-k
"Ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudje govorili samo tisto, kar vedo?" Karel Ča-pek
Smeh ni greh
UŽALJEN TELIČEK "Mamica, pujs mi je pa rekel, da je moja mama krava!" "Sinko moj, kar povej mu, da je njegova mama svinja, oče prasec, tvoj oče je pa diplomirani veterinar, pa še z avtom se vozi naokoli!"
PAMETNI PSI
"Ti, moj pes zna pa čitati!" "Vem, mi je že moj povedal!"
LJUBEZEN
Slon in slonica se zaljubita. Dr-
SESTAVIL
EDI KLASINC
ODLOČITEV SODIŠČA
Štajerski TEDNIK
PTICA PEVKA
NABIRALKA SMOLE
VRSTA REBUSA
MESTO OB VZNOŽJU SEVENOV
POGANJEK, CIMA
OLGA LUCNER
IZPITJE NA DUŠEK
MONAŠKA KNEŽJA DRUŽINA
GRAŠČINA PRI DRAGOMLJU
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRALJ PTIČEV
ŠTIRIROB MEČ
GRŠKA ČRKA
ARHITEKT IGOR
PISATELJ LEVSTIK
ADAM BOHORIČ
GOŠČA, GOŠČAVA
DRUŽINA TRBČARJEV
DIJAKINJA PRVEGA LETNIKA
ERBIJ
PEVSKA REVIJA
SKLEPANA OSTRINA
VISOKA VZPETINA
POLDRAG KAMEN
TRTNA GLIVIČNA BOLEZEN
SAMOKOLNI-CA, TALIGA
ČEVLJARSKA NIT
100 m2
ŽITNA SEMENA
KRAJ PRI GROSUPLJEM
ČUT V NOSU
NABIJALEC TOPOV
NEZLOŽENA BESEDA
TELOVADNA PRVINA
JUŽNI SADEŽ
SLONOVA KOST
KAR JE V RELACIJI S ČIM
PREPIS IZVIRNIKA
TASSOVA PASTIRSKA IGRA
NAŠA PEVKA FALK
UPOGIBANJE KOLENA PRI BALETU
FEVDALNA KMETIJA
NORMA, NAČELO
UMIRANJE, POMOR
OTROK CVETJA
SLUZNINA
1024 BITOV
PTIČJA SAMICA
ANTON AŠKERC
žeč se za rilca, se sprehajata po živalskem vrtu. Nenadoma se ona ustavi, ga pogleda in reče:
"Ti, ali me res ne vlečeš za nos?"
NORI LJUDJE
Muhi sedita na stropu in se pogovarjata:
"Kako nori so ljudje," meni ena izmed njiju, "zidajo hiše in urejajo krasne prostore v njih, hodijo pa samo po tleh!"
NERESNICA
"Resnično staro gotsko pohištvo!" je rekel trgovec z umetninami stranki, ki se je zanimala za nakup dragocenega pohištva.
"Niti besedice mu ne verjemite!" se je oglasil lesni črv, ki je prilezel iz luknje v pohištvu. "Jaz še polnoleten nisem!"
ZVEDAVOST
Ženska je vstopila v prodajalno malih živali, se napotila h kletki s papagajem in ga vprašala:
"Znaš govoriti?" "Znaš leteti?" se je oglasil papagaj.
SPAKOVANJE
Mama je sina peljala v park, kjer se je lahko igral, ona pa se je na klopi predala sončnim žarkom. Nenadoma je zagledala sina, kako se spakuje bul-dogu in ga draži. "Zakaj pa se tako pačiš?" ga je vprašala.
"Saj je on začel s tem!" se je oglasil sin.
PACKARIJE
Vrabca sta brskala po kravjaku in jedla.
"Dober vic vem!" se oglasi prvi.
"Če ni preveč umazan, mi ga povej!" se oglasi drugi. "Če je pa umazan vic, raje molči, saj med jedjo ne maram poslušati packarij!"
TEKMA
Začela se je nogometna tekma med sloni in mravljami. Toda tekma je bila neenakopravna, saj je na igrišču manjkala ena mravlja. Ko je zamudnica pritekla do nogometnega igrišča, je vprašala sodnika: "Kateri so moji?"
ODLIČEN ZA MISI
"Ko sem od vas kupila mačka,
ste rekli, da je odličen za miši.
Ko pa je danes pred njim stala
miš, se niti ganil ni."
"No, vidite, da je odličen za
miši."
PRETEP
Mravlji sta se odločili, da bosta pretepli slona, ker jima je pohodil mravljišče: "Jaz ga bom zrušila," je rekla ena, "ti pa skači po njemu!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMINTA = Tassova pastirska igra iz leta 1588, MU-CIN = sluznina, NOM = norma, načelo, OKSIUR = majhna, zelo tanka glista, podančica, PLIE = upogibanje kolena pri baletu, RAINIER = monaška knežja družina, RELAT = kar je v realaciji s čim, SKULJ = slovenski arhitekt (Igor, 1946-), ŠIKARA = gošča, goščava.
■ejipv leije 'jejujey 'etoi 'ejo§ 'aíues>ja 'eornpioA -jd 'A0J>|0d 'eqnq 'aaaj 'iajo|j '~|o 'jouu 'aíujz 'i|n>js '|e>j 'e~| 'suo 'ete^s 'saiv 'l|| -e|e§ 'jes 'snqatej 's>ja|dw!s 'e>jje|ows 'jeoefjog 'uem 'esapo 'uej^ 'eqpos :ouAejopoA IXNVZiaX Bi A3HS3H
íPoiluZajtz nai
na íuztouns.m ijilztul
RADIOPTUJ
«fc» afiietu.
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da so v eni od političnih strank v predvolilnem času še posebej domiselni; medtem ko so nekateri slovenske kraje zasuli z letaki in plakati, so v tej stranki naredili šablono in skozi njo s curkom vode čistili umazane dele zidov. Tako so kljub vsemu dosegli efekt, saj je brez barvanja čisti napis že od daleč lepo viden.
... da se poskusni odvoz odpadkov Štefanovega podjetja v enem od poetovionskih naselij po pričevanju domačinov že lepo pozna: ekološki otoki so polni do zadnjega kotička, ... da se je tik pred vrhuncem volitev v stari Poetovio-niponovno dokazal stari rek: kdorprvi pride, prvi melje. Potem ko so se na sobotni predstavitvi predstavniki dveh nasprotnih političnih strank sprli za to, kdo sije prvi rezerviral stojnico na prostoru pod kostanji, so ostali tisti, ki so tja prvi prišli,
... da so v enem od slovenje-goriških krajev z muko zgra-
dili prvi turistični dom, tako da jim sedaj manjka le še ustrezna turistična ponudba.
... da brezplačniki očitno niso namenjeni le predvolilnemu prepričevanju občanov, ampak tudi drugim poskusom pranja možganov. V ekološko obremenjeni občini se je namreč eno od podjetij z njim lotilo prepričevanja o ekološki upravičenosti gradnje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki.
. da so holermoški rokome-taši 5 sekund prehitro vknjiži-li dve točki. In zaradi tega so ostali celo brez ene same.
Vidi se ...
. da je na nedavnem srečanju ob jubileju kadrovskih delavcev eden od natakarjev poskušal srečo celo pri samem predsedniku države. Pa ni uspel, pač pa je od njega dobil košarico.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 5. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Vitjan Nemec, Dolga lesa 5, 2270 Ormož.
Foto: Jože Pignar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo poslal Jože Pignar iz Gajevcev v občini Gorišnica, naslovil pa jo je: Prijateljstvo ne pozna meja. Pa še res je. (Naša opomba: sicer pa se želva nima česa bati, saj je pošteno zaščitena pred bodečim prijateljem.)
Anekdote
***
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©©	€€	0
Bit	v	©©	€	00
Dvojčka	vv	©©©	€€€	0
Rak	vvv	©©	€	000
Lev	vv	©	€€€	0
Devica	v	©©©	€€	0
Tehtnica	vv	©	€	000
Škorpijon	vvv	©©	€€	0
Strelec	v	©©©	€€€	00
Kozorog	vv	©©©	€	00
Vodnar	v	©©	€€€	000
Ribi	vvv	©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 25. novembra do 1. decembra 2011. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ko se je Machiavelli pogovarjal s človekom, ki je veljal za enega največjih izobražencev svoje dobe, je brž opazil, da ga je sama načitanost, nima pa niti za ščepec bistroumnosti in vedno navaja samo druge.
»Res veste sleherno stvar, velika škoda pa je, da ne veste ničesar drugega.«
***
Angleškega filozofa in državnika Francisa Bacona je obiskala kraljica Elizabeta v njegovi majhni hišici na deželi, ki jo je zgradil še pred svojim naglim političnim vzponom. »Kako to,« ga je vprašala kraljica, »da ste zgradili tako majhno hišo?«
»Nisem jaz kriv, da je moja hiša zame premajhna, krivo je vaše veličanstvo, ki me je napravilo prevelikega za to hišo.«
***
Reneja Descartesa je imovit znanec presenetil ob bogato obloženi mizi in mu pomembno namignil: »Glej, glej! Kdo bi si mislil, da so tudi učenjaki taki sladkosnedneži!«
Descartes se je obrnil in mirno dejal: »Ali morda mislite, da je narava vse dobre stvari ustvarila samo za puhlo-glavce?«
***
Francozi so poslali na dvor angleškega kralja Jakoba I. silno nerodnega poslanika, velikana, ki ni poznal nobenega takta. Kralj je nejevoljen vprašal Francisa Bacona, kaj misli o novem poslaniku.
»Zelo velik je in lepo rejen,« se je filozof izognil odgovoru.
»Ne, ne. Ne mislim tako! Vprašal sem vas, kaj mislite o njegovih duševnih zmožnostih?«
»Veličastvo, nekateri ljudje so kot večnadstropne hiše, pri katerih je najvišje nadstropje najslabše opremljeno.«
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 29. novembra 2011
Maribor • AJM prejemnik najvišje bonitetne ocene AAA
Izkazali odličnost poslovanja
Podjetje AJM okna - vrata - senčila, d. o. o., vodilni slovenski proizvajalec stavbnega pohištva iz umetnih mas, spada med tri odstotke podjetij v Sloveniji, ki se ponašajo z oceno bonitetne odličnosti AAA. Certifikat podeljuje slovenska enota mednarodnega podjetja Bisnode iz švedskega Stockholma.
Bonitetne ocene preverjajo bonitetne hiše, ki na osnovi različnih kriterijev ocenjujejo boniteto obravnavanega subjekta skozi določeno obdobje. Obvezen sestavni del te ocene so ocene plačilne sposobnosti, navad poslovanja, kreditne sposobnosti, zadolženosti, dobičkonosnosti in številnih drugih kriterijev tveganosti poslovanja s podjetjem. Podjetje AJM je na omenjenem ocenjevanju prejelo oceno bonitetne odličnosti AAA, kar pomeni, da izpolnjuje kriterije ocenjevanja bonitetne odličnosti v zadnjih treh poslovnih letih.
Kot so zapisali v podjetju Bisnode Slovenija, ki podeljuje certifikat, je AJM s prejemom ocene bonitetne odličnosti AAA dokazal, da je »zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje za vse vključujoče partnerje: dobavitelje, kupce, zavarovalnice, banke in druge poslovne partnerje.« Janez Ajlec, lastnik in direktor podjetja AJM, je ob
prejemu certifikata izpostavil, da je pridobljeni certifikat potrditev dobrega dela vodstva in zaposlenih podjetja AJM, za kupce in poslovne partnerje pa nesporno dokazilo, da je AJM finančno stabilen in zaupanja vreden partner, ki svoje obveznosti izpolnjuje v skladu s predpisi in v okviru postavljenih rokov, kar je v današnjih časih v gradbenem sektorju prej izjema kakor pravilo.
Prejeli smo
Specifičen mandat v težkih časih
Še enkrat, tokrat najbrž zadnjič bom poskušal polemizirati s poslancem Vilijem Trofenikom na njegov odgovor objavljen v Štajerskem tedniku 15. 11. 2011. Zadnjič zato, ker je g. Trofenik tokrat vsaj enkrat držal besedo, da na teh volitvah ne bo več kandidiral za nobeno politično stranko. To me na vsak način veseli, ker bo tako najbrž dana možnost, da občina Ormož oz. področje UE Ormož, dobi poslanca, ki bo z lokalnim nivojem sodeloval. Z Vilijem Trofenikom se namreč ni dalo sodelovati. Pa tega problema ni imela samo občina Ormož, pač pa tudi občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Tako bomo v bodoče vsi
Krvodajalci
20. oktober: Dejan Lukaček, Dolga lesa 9, Ormož; Brigita Novak, Obrež 121 b; Janko Marin, Bre-snica 70; Barbara Frangež Žin-ko, Poštna ul 1 a, Ormož; Brigita Draškovič, Cankarjeva ul. 2, Ptuj; Borut Turk, Župečja vas 16; Roman Skuber, Popovci 20; Milena Bajec, Dolič 43 a; Anton Feguš, Sedlašek 15 a; Jožef Pernek, Velika Varnica 18; Peter Brmež, Ul. Franca Kosca 1 2, Ptuj; Ivan Lesjak, Nova vas 1 7; Damjan Kukovec, Podgorci 89 a; Anton Tomanič, Rogaška c. 61, Ptuj; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dr. p.; Roman Horvat, Placerovci 14 a; Sandi Fras, Gibina 18; Sonja Zorli, Zamušani 54 a; Ludvik Ske-la, Dobrina 65 b; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Sabina Kralj,
trije župani in občinski sveti ormoških občin, prepričan sem, lažje uresničevali nekatere projekte. Če namreč hočeš, da bi neko področje bilo uspešno je nujno sodelovanje lokalnega poslanca. Namesto pomoči, smo v mandatu Vilija Trofenika, še zlasti jaz, kot župan občine Ormož, dobivali ves čas očitke, da smo nesposobni, da delamo nezakonito, da bomo odgovarjali na sodišču in podobno. G. Trofenik se je ves čas svojega zadnjega mandata prav pobalinsko vključeval v lokalne probleme in šuntal predvsem člane svoje stranke Zares proti občini Ormož in občinskim projektom. Nazadnje pa so stranko Zares v Ormožu celo razpustili in se bodo po novem imenovali Klub Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj
Krčevina pri Vurbergu; Stojan Dre-venšek, Lovrenc na Dravskem polju 7; Katica Kolarič, Grajena 19 a; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Franc Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Anton Topolovec, Spodnji Lesko-vec 7 b; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Aleš Sitar, Lancova vas 80; Marta Rajh, Dragovič 40; Aleksander Vrečar, Rimska ploščad 11, Ptuj; Emanuel Gojkovič, C. talcev 36 a, Rače; Branko Mohorko, Apače 284; Janja Kralj, Kicar 104; Bojana Mihelač, Rabelčja vas 26, Ptuj; Boris Bajec, Dolič 43 a; Gregor Pinter, Gorca 53 b; Vinko Si-monič, Dornava 3; Janez Žnidarič, Lancova vas pri Ptuju; Ivan Kovačič, Polenšak 44 b; Valerija Štumpf, Muretinci 34; Janja Toplak, Langu-
občine Ormož, torej kot nekakšen klub za etiko in moralo.
Glede vodovoda bi želel zdaj že skoraj bivšemu poslancu sporočiti, da ta projekt teče in se bo realno začel izvajati v letu 2012, če le ne bomo dobili kake vlade, kot smo jo imeli zadnja 3 leta.
Glede zapisa, da nisem hotel biti predsednik razvojnega partnerstva za Prlekijo, pa velja prav nasprotno. Hotel sem biti, pa me poslanca Kampuš in Jurša nista želela potrditi. Celo izmislila sta si, da je poslovnik, po katerem bi moral jaz prevzeti mandat nedorečen in nejasen. Glasovanje o mojem imenovanju za predsednika razvojnega sveta za Prlekijo se je izšlo z rezultatom 3 Za in 5 PROTI. To glasovanje se je vršilo pred 2 letoma in če sem prav seznanjen, se tudi razvojni svet za Prlekijo od takrat ni več sestal. Ne samo, da sta Jurša in Kampuš vsak po svoje in s
stranko v kateri sta bila, pomagala spraviti na kolena vladno koalicijo, svojo negativno vlogo sta odigrala tudi v lokalnem sodelovanju oz. nesodelovanju.
Kako so to nagradili volivci smo v primeru neizvolitve g. Jurša za župana Ljutomera že videli, za Kampuša pa zagotovo še bomo. Toliko o delovanju razvojnega sveta za Prlekijo in vlogi obeh poslancev, kiju gospod Trofenik v omenjenem članku navajate kot ključna moža za sprejem Zakona o razvojni pomoči Pomurju.
O tem, da mi je resnica tuja g. Trofenik Vi vsekakor težko sodite. V časopisu Reporter in še kje so dobro opisali in povzeli Vašo resnicoljubnost in Vaš karakter. Glede hvaležnosti pa ne vem, na kaj ste ciljali.
Alojz Sok, župan občine Ormož
sova 30, Ptuj; Janez Zamuda, Pla-cerovci 14; Uroš Leskovar, Lovrenc na Dr. polju; Sabina Žuran, Senešci 41; Zvonka Zadravec, Zlatoličje 113; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Malečnik; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dr. polju. 25. oktober: Bojana Pajtler, Go-deninci 42; David Polanič, Turniška ul. 25, Ptuj; Dejan Kelenc, Zamu-šani 54; Patricija Cvetko, Ptujska Gora 82 b; Franc Horvat, Muretinci 27; Majda Šerona, Spolenakova 5, Ptuj; Majda Polanič, Turniška ul. 25; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Martin Vozlič, Zamušani 4; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Marta Zafo-šnik, Lovrenc na Dr. polju; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Anica Drofenik, Ceste 87, Rogatec; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Dušan Krapša, Nova vas 112; Boris
Gorišek, Skrblje 8; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Dušan Furek, Dražen-ci 87; Zvonka Zadravec, Zlatoličje 113; Milena Vogrin, Slavšina 37; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Irena Toš Koren, Sp. Jablane 43; Dragutin Vugrinec, Dravinjski Vrh 3 d; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Alojzija Kitak, Donačka Gora 13, Rogatec.
(Poibsajh nai na ivitovnzm ijilitu!
RADIOPTUJ
tta. ¿fUetec
www.radio-ptuj.si
Prireditvenik
Torek, 29. 11. 2011
16:00
17:00 18:00
Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: ustvarjalna delavnica za odrasle: tehnika PICK POINT
(vezenje na papir) pod vodstvom Ljube Fišer
Lenart, OŠ: 2. humanitarni koncert z dražbo likovnih del
Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: predstavitev publikacije projekta Živa dediščina vrtca Otona Župančiča Sl. Bistrica: Kaj se kuha pod Pohorjem
Sreda, 30. 11. 2011
09:30 Ptuj, športna dvorana šolskega centra: Po novih poteh v nove dni - športno srečanje in tekma Višje strokovne šole Ptuj
11:45 Gimnazija Ptuj: 27. festival gejevskega in lezbičnega filma, predavanje Romana Kuharja 14:30 Ptuj, hotel Primus: okrogla miza na temo POLITEHNIKA z dr. Stojanom Sorčanom 16:00 Hajdina, prostori občine: sprejem pionirk PGD Gerečja vas za 3. mesto na kvizu gasilske mladine Slovenije
18:00 Hajdina, razstavišče v pritličju PSC: odprtje razstave Društva gospodinj Draženci 19:30 Ptuj, DomKULTure: literarni večer z Zdenkom Kodričem ob izidu romana Nebotičnik Mitra in koncert Tadeja Vesenjaka
Četrtek, 1. 12. 2011
17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg: božično-novoletni koncert z bazarjem in družabno srečanje v šolski avli
Petek, 2. 12. 2011
10:00 18:00
18:00 20:00
Ptuj, Mestno gledališče: predpremiera predstave Iva AndriCa Aska in volk
Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ: Na miklošof večer - folklorni večer (I. del) v organizaciji KTD
Miklavž in OŠ Miklavž
Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Iva Andrica Aska in volk
Ptuj, CID: potopisno predavanje Renate Ribežl - Kanada, kako preživeti pri -34
PTUJSKA TELEVIZIJA
Kino Ptuj
27. festival gejevskega in lezbičnega filma: sreda, 30. november, ob 13.30 Samomorilna soba; četrtek, 1. 12.,
ob 12.45 Fit, sledi pogovor z režiserjem Rikkijem Beadle-Blairom; petek, 2. 12., sobota 3. 12. in nedelja 4. 12.: 17:00 Bonobo Beni; 19:00 Oropaj bogataša; 21:00 art program: Umetnost negativnega mišljenja
Vabilo na Dan praktičnega prikaza poklicev
Da mladim olajšamo odločanje o nadaljnjem šolanju in izbiri poklica, smo se odločili, da bomo v soboto 3.12.2011 ob 9. uri organizirali prvi Dan praktičnega prikaza poklicev v Talumu Kidričevo.
Vabimo šolarje višjih razredov osnovnih šol in njihove starše. Pokazali vam bomo, kje in kako lahko dela nekdo, ki se je došolal za tehnični poklic. Naši sodelavci bodo pokazali konkretna dela in odgovarjali na vprašanja. Lahko pa se boste preizkusili tudi v spretnosti pri nekaterih delih.
Vabljeni vsi, ki želite spoznati delo v proizvodnji skupine Talum in videli boste, da je lahko zelo zanimivo.
9n/inn., tinÄa Knie biti.
pesa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
TnreK Z9.ll
9:00 DrevnikTV Maribcr
9:25 Hrana in v no
9:50 Spoz.iajmDse.com - pen.
10:45 Modro- pon
11:20 Poitiiireki tilnik
12:00 Ptujska kronika
12:20 Popor i d r. Romano Jordan Cizelj
12:45 Info kanal
15:35 Hrana in vino -pon.
16:00 Ptujska kronika - pori.
16:201 nt o kanal
17:30 Duficvra oaza - pon.
13:00 Ptujska kronika- pon,
13:20 Pogovor z dr. Romano Jordan Cizelj
13:45 Motn scena - 5. oddaja pon.
1S:05 Info kanal
19:3D Zamlja in mi - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Ptujsko odrske deske - pon.
20:40 Dan Življenja - dokumentarni film
21:00 Koncert Bacil Caribs
22:00 Ptujska kronika - por.
22:20 Pogovor z dr Romano Jordan Cizelj
22:45 Info kanal
Sreda 30.11.
3:00 Dnomik tV Maribor 9:26 Hrana in lino S:50 B.A.S.E. reportaža 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Spoznajmose.com- pon. 11:15 Modri - pon. 11:50 Koncert terrafolk- po n. 12:55 Poslanski utrip-3. oddaja 13J5 Info kanal 15:3E Hrana in vino-p. 16:00 Info kanal 17:00 Čista umetnost - pon. 17:30 Folklorni kimavčevi večeri -
reportaža pon. 18:00 Povabilo na kavo 16:30 Kultura na dlani-oddaja o
projektu EPK pon. 19:30 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Reci TV - Gorišnica 21:25 Povabilo na kavo - pon. 21:55 Info kanal
Četrtek 1.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor
9:25 Hrans In vino
9:50 Boaoh master201l - pon.
10:0 D Ptujska kronika-pon.
10:20 Spoznajmose.com- pon.
11:15 Modro - pon.
11:50 Lokacija Slovenija
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:50 Info kanal
15:35 Hrana in vino-pon,
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
17:30 Zgodba Balkana
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Šport(no)- pon.
18:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Poslanski utrip - 3. oddaja pon.
2120 Ptujsko odrske deske - pon.
21:40 Dan življenja - dokumentarni film
22:30 Ptujska kronika-pon.
22:20 Zemlja in mi-pon.
22:50 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 29.11.
8:00 Ob 150 - letnici rojstva Matije Murka 8:35 Martinovanje na Destrniku 9:50 Polka in Majolka 10:50 Ujemi sanje 11:55 Video strani 18:00 Destrnik - Iz domače skrinje 19:00 Ujemi sanje
20:00 Koncert MePZ Destrnik z gosti 21:45 Polka in Majolka 22:45 Ptujska kronika 23:00 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
8:00 Mesečna kronika Občine Hajdina 9:30 Osrednja prireditev ob prazniku
Občine Hajdina 10:35 Ptujska kronika 10:50 Ljudski pevci se predstavijo 12:15 Video strani
17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Iz mošta vino pridi na Hajdino - 1 .del 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 1.12.
8:00 Prireditev ob promociji dokumentarnega filma 9:10 Domava - Iz domače skrinje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Domava 20:00 Kronika iz Občine Domava 21:00 Domava - Iz domače skrinje 21:45 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
KUPIMO traktor Zetor ali IMT. Inf. na tel. 041 235 349.
NEPREMIČNINE
V CENTRU MESTA, V KREMPLJEVI ULICI NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM ODDAM OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju. Telefon 051 356 346.
Na Volkmerjevi cesti na Ptuju damo v najem garsonjero v vrstni hiši. Telefon 041 764 395.
MOTORNA VOZILA
UGODNO PRODAM Renault Espace 2,2 DCI, december 2001, opravljen večji servis. Telefon 041 670 770.
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in trpela,
ko pošle so tvoje moči,
zaprla trudne si oči.
Zdaj mirno tiho v grobu spiš,
a v naših srcih ti naprej živiš.
SPOMIN
Jutri, 30. novembra, minevajo štiri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, sestra in svakinja
Kristina Lah
IZ LEŠNICE 18, ORMOŽ
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Jaz sem pri tistih, ki so me imeli radi, in čakam na tiste, ki me imajo radi.
V SPOMIN
Janezu Obranu
28. 11. 2010-28. 11. 2011
Ivanki Obran
28. 10. 2000-28. 10. 2011
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vajini najdražji
Iskrena hvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste 23. 11. 2011 v tako velikem številu k večnemu počitku pospremili našo drago mamo, omo, prababico, sestro, taščo in teto
Ido Krajnc
IZ PESTIK 31
Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darovane maše, posebna zahvala osebju UKC Maribor, govornici, obema g. župnikoma, pevcem in godbeniku. Hvala za opravljeno molitev, hvala nosilcem obeležij ter podjetju Mir.
Z žalostjo: Njeni najdražji
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 362 006.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Telefon 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Telefon 041 723 957.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
VSAK CHTftTEK OS 20.00 URI
MESEČNI ZMAGOVALCI 2011
^ Ji f
POSKOČNIH
FEBRUAR: Ans. ZDOMARJI - Na okence ti trkam MAREC: Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam APRIL: Ans. NOVI SPOMINI - Venček ptujskih MAJ: Ans. GADI ■ Poslovni oglas JUNIJ: Ans. D0NAČKA - Zaprla bom vrata za teboj JULIJ: Ans. VIHAR-Dobro mi gre AVGUST: Ans. UNIKAT - Sanjala sva SEPTEMBER: Ans. AKORDI - Akordi ljubezni OKTOBER: PAJDAŠI - Njen sladek smeh NOVEMBER: Ans. PETKA - Ko rožce ji bom sadil
F;?
POP 7 TOP
FEBRUAR: BOŠTJAN KONECNIK in NAVIHANKE - Obljubi mi
MAREC: MARJAN ZG0NC in TOMAŽ VRH0VNIK - Bila si kot cvetje spomladi
APRIL TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
MAJ: NOVA LEGIJA - Cvet utrgani
JUNIJ: DOMEN KUMER - Angel varuh moj
JULIJ: NATALIJA VERB0TEN - Zapoj Sloven
AVGUST: SAŠA LENDERO - Dotakni se me tam
SEPTEMBER: ŠPELA GR0ŠEU - V tretje gre rado
OKTOBER: Skater in Ans. Gašparič - Baby mala
NOVEMBER: MIU - Povej mi sestra
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Kidričevo • Ustanovili občinsko športno zvezo
Prvi predsednik Marko Perger
V sredo, 23. novembra, so ustanovili športno zvezo občine Kidričevo, v katero je povezanih vseh 13 športnih društev v tej občini. Prvi predsednik je postal Marko Perger, pri vodenju pa mu bodo pomagali kar štirje podpredsedniki.
Kot je na ustanovnem občnem zboru v mali dvorani restavracije PAN poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar, si je tudi sam prizadeval za ustanovitev športne zveze že pred osmimi leti, saj je želel, da bi se športna društva povezala in delovala bolj usklajeno. Zato je pobudo za ustanovitev športne zveze toplo pozdravil in izrazil svoje prepričanje , da bodo tako lahko bolj tvorno sodelovali pri razvoju športnih dejavnosti, še posebej otrok in mladine, lažje pa bo tudi pri pridobivanju sredstev za športno dejavnost, pri čemer je poudaril:
»Verjamem, da se boste znali dogovoriti, kako najbolj pošteno razdeliti kolač sredstev, ki je namenjen za športno dejavnost v občini. Pričakujem, da boste v bodoče predlagali posamezne investicije na področju športa, saj je bilo do sedaj to prepuščeno iznajdljivosti posameznih društev, pa tudi, da boste tvorno sodelovali pri pridobivanju sredstev iz državnih in evropskih virov, saj bomo le tako lahko dosegli razvoj športne dejavnosti. Ta je že sedaj precej množična in dokaj uspešna, a vedno trdim, da se moramo primerjati z boljšimi, saj le to vodi k napredku. Z novo
Foto: M. Ozmec
Na ustanovnem občnem zboru so se zbrali predstavniki vseh 13 športnih društev in organizacij v občini Kidričevo; v sredini (ob županu) sedi prvi predsednik športne zveze občine Kidričevo Marko Perger.
športno dvorano v Kidričevem in urejenim športnim parkom NK Aluminij, z dvorano v Cirkovcah ter obnovljenimi dvoranami in športnimi igrišči drugod po vaseh smo veliko pridobili, saj se nam s tem ponujajo nove možnosti pri razvoju športnih aktivnosti. Vidim pa tudi možnosti za razvoj športnega turizma; poleg nogometa se namreč odpira možnost razvoja množičnih športov, tudi teka in kolesarjenja. Nove možnosti pa se nam odpirajo tudi z ureditvijo gramoznice Pleterje, ki ima kar 64 hektarov vodnih površin. Navsezadnje
pa je naš cilj predvsem še večje animiranje občanov na športnem področju ter seveda vsestranske telesne aktivnosti in nenazadnje druženje.«
Ustanovni občni zbor je bil dobro pripravljen ter usklajen na predhodnih sestankih iniciativnega odbora, tako da so skoraj brez zapletov potrdili njihove predloge. Tako so za predsednika soglasno izvolili mladega športnega aktivista Marka Pergerja, funkcijo podpredsednika zveze bodo opravljali kar štirje predstavniki društev: Boris Kmetec, Zvonko Jevšovar,
Bogdan Babšek ter Bogdan Potočnik, tajniške posle zveze so zaupali Antonu Pernatu, blagajniške pa Bri-giti Šoštar. Z manjšimi popravki in dopolnitvami so soglasno potrdili in sprejeli statut športne zveze, določili pa so tudi letno članarino in sklenili, da bo za tekoče poslovanje športne zveze vsako od društev plačevalo letno 20 evrov članarine.
Na pobudo prvega predsednika Marka Pergerja so se že kar na ustanovnem občnem zboru dogovorili o nekaterih aktivnostih v letošnjem letu. Predstavnike vodstev vseh društev
so povabili na predavanje lokalne akcijske skupine o tem, kako naj se prijavijo na javne razpise za pridobitev državnih in evropskih sredstev. V okviru prazničnega decembra bodo v nedeljo, 18. decembra, izvedli prvi športni dan občine Kidričevo, na katerem bodo pripravili turnirje v košarki, nogometu, odbojki, streljanju in morda še v kateri športni disciplini. Sklenili so, da bodo odslej redno skrbeli tudi za večjo koordinacijo raznih športnih prireditev, kar so do sedaj pogrešali.
M. Ozmec
Središče ob Dravi • Ob zaključku obnove strehe doma
Gasilci dobili defibrilator
V soboto zvečer so se gasilci PGD Središče ob Dravi srečali na priložnostni slovesnosti v gasilskem domu. Veselili so se zaključka prenove strehe gasilskega doma, hkrati pa razveselili defibrilatorja, ki ga je darovala stranka SDS. Gasilcem sta ga predala Jurij Borko in Roman Medik.
Na gasilskem domu v Središču so v celoti prenovili streho, ob koncu del pa so gasilci - okorg 80 jih šteje društvo -
pripravili manjšo slovesnost ob uradnem prevzemu zaključene investicije. Obnovo, ki je bila sprva vredna 26.000
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik PGD Središče ob Dravi Zeljko Skorjanec (desno) in poveljnik Damjan Munda sta zadovoljna ob novi pridobitvi za društvo in krajane.
evrov, potrebna pa so bila še dodatna dela in aneks k pogodbi za 6000 evrov, sta financirali občina in gasilsko društvo. Obnova je zajemala zamenjavo kritine, kleparska dela in meritve strelovoda.
V prihodnjem letu bi se morali lotiti temeljite prenove notranjosti, kar bo gotovo tudi kar velik finančni zalogaj za društvo in občino, je povedal Željko Škorjanec, predsednik PGD. Največji problem je kurjava. Njihov dom je verjetno eden redkih, ki nima lastne kurjave in se znajdejo, kot vedo in znajo. Zamenjati pa bo treba tudi stavbno pohištvo, je povedal predsednik. Do 130-letnice, ki jo bodo praznovali čez šest let, bi radi dom posodobili.
Ob uradni predaji investici-
je so predstavniki središkega odbora stranke SDS predstavnikom PGD predali defibri-lator za oživljanje ob srčnih zastojih. Damjan Munda, poveljnik, se je razveselil nove pridobitve za njihovo
društvo in je mnenja, da bo treba za delo z njim usposobiti kar vse operativne gasilce, ki jih je v društvu 22. Pri tem se bodo za pomoč obrnili na Zdravstveni dom Ormož.
Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Manica Sattler, Žabjak 48, Ptuj - deček Nik; Sara Dvoršak, Krčevina pri Vurbergu 183 A, Sp. Duplek
-	deklica Lana; Gordana Maček, Prušnikova ul. 34, Maribor - deklica Sara; Vesna Sla-meršek, Ul. 5. prekomorske 2, Ptuj - deček Matic; Tina Vraz, Obrež 121 A, Središče od Dravi
-	deček; Jelica Oršulič, Njiver-ce vas 33, Kidričevo - deklica Zoja; Maja Hren, Podlehnik 76 B, Podlehnik - deklica Julija; Sabina Hostnik, Šolska ul. 6, Slovenska Bistrica - deklica Žanet; Jožefa Šalamun, Kora-čice 78 A, Sveti Tomaž - deklica Melisa.
Umrli so: Marija PUKLAVEC, roj. Horvat, Lešnica 6, Ormož, roj. 1925 - umrla 19. novembra 2011; Jera PETROVIČ, roj. Štefanič, Tovarniška c. 6, Kidričevo, roj. 1933 - umrla 17. novembra 2011; Ana LORENČIČ, roj. Šafarič, Rimska pl. 2, Ptuj, roj. 1926 - umrla 16. novembra 2011; Drago PETEK, Ti-bolci 34, roj. 1949 - umrl 15. novembra 2011; Ana ŠPRAH, roj. Kostanjevec, Pobrežje 27, roj. 1925 - umrla 19. novembra 2011; Terezija ŠIREC, roj. Hostnik, Tržec 20, roj. 1938
-	umrla 19. novembra 2011; Ignac KOVAČEC, Rotman 4, roj. 1923 - umrl 20. novembra 2011; Anton KOKOL, Cesta v Njiverce 29, Njiverce, Kidričevo, rojen 1919 - umrl 20. novembra 2011; Andrej MRŠEK, Mariborska c. 12, Ptuj, roj. 1946 - umrl 21. novembra 2011; Jožef MEGLIČ, Spuhlja 61, Ptuj, roj. 1938 - umrl 20. novembra 2011; Stanislav VO-ČANEC, Lešniški Vrh 16, roj. 1938 - umrl 22. novembra 2011; Vida Marija TRANTURA, roj. Sagadin, Sestrže 95, roj. 1932 - umrla 15.novembra 2011; Janez ČREŠNIK, Borovci 56, roj. 1948 - umrl 23. novembra 2011; Elizabeta VI-DOVIČ, roj. Primožič, Bukovci 166, roj. 1912 - umrla 23. novembra 2011; Marija ŠEGULA, roj. Lah, Polenci 40, roj. 1921
-	umrla 24. novembra 2011.
«s
budilka
89,8 98,2 104,3 Mh
f~oálu$ajte naó tudi na ópietu.: www. radia -ptuj. ó i
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Napoved vremena za Slovenijo
Če mokro zemljo sneg pokrije, ~m
Danes bo na Primorskem in v gorah pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa bo marsikje spet večji del dneva megleno ali oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
V sredo in večinoma še tudi v četrtek se bo nadaljevalo suho vreme. Po nižinah in ob morju se bo vsaj del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost.