PRI.
8554
OSREDNJA KNJIŽNICA
60100200
P. 126
66001 KOPER
SKI DNEVNIK
Mostnina plačana v gotovini Abb' Postale I grupo.,
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 161 (9769)
TRST, četrtek, 14. julija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v uskarru ..Doberdoba — Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OMEJENA razprava v poslanski zbornici o programskem dogovoru
kršitev sporazum a o deželnih pristojnostih povečuje razdaljo med levico in vlado
1 redsednik parlamentarne komisije Fanti (KPI) je izjavil, da vprašanj prisojnosti deželnih uprav ni mogoče ločiti od sporazuma med političnimi strankami
mp	~ Končno so se danes zvedele podrobnosti o vladnih spre-
ža v "a	!,0(>’|Liščenih odlokov za uveljavitev zakona 382 o prenosu dr-
dal’. Pristojnosti na deželne uprave. Sporedno s tem narašča tudi raz-»i, U l°6i leve stranke od krščanske demokracije. Komunistična in • V"1stiena stranka dosledno zagovarjata stališče, ki ga je do vpra-Sii'a večjih pristojnosti deželnih uprav zavzela parlamentarna komi-J*; krščanska demokracija pa skuša z vlado omejiti na najmanjšo % ru učinkovitost zakona o decentralizaciji državne uprave. KD hoče j,	sredstvi obdržati v rokah države »najvažnejše vzvode svoic
usedanje oblasti*.
df !.<m uzračju se tudi položaj vla-----------------------
«*..*luKša iz dneva v dan, čeprav
*Euša Andreotti zmanjšati pomen “1’opada med levico in KD. Obenem in	vlade zaveda, da KPI
t«L- • nista pripravljeni sprejeti j .^uil' Popravkov pooblaščenih od-, 0V' ki hi popolnoma izmaličili in zvodeneli politično vrednost pro-umskega sporazuma, ki med dru-stad|.Pravi’ ‘la je treba s|)oštovati , . :sčii in mnenja parlamentarne ko-sile glede uveljavitve zakona 382.
Po treh dolgih sejah je vlada in/!-1?0 Predložila parlamentarni ko-ki jj načeljuje komunističn' »lanec Fanti, besedilo pooblašee skl' , °k°v- Fanti pa je takoj nato kom'3-- sei° Predsedniškega urada misije in za jutri prvo plenarno ln-,° komisije. To dokazuje, da na erava Fanti čimprej spraviti z
‘""Mn
dnevnega reda to važno vprašanje, in siceT še pred glasovanjem v poslanski zbornici o resoluciji o programskem sporazumu,, kar pomeni, da ne bo mogoče izločiti iz vsebine programskega sporazuma vprašanja krepitve deželne avtonomije.
V tej zvezi je poslanec Fanti pojasnil časnikarjem: »V besedilu pooblaščenih odlokov, ki ga je sestavila vlada, ni več sledu o izvirnem tekstu*. Fanti je dejal, da so že na prvi pogled nekatere spremembe sicer tehničnega značaja, v redkih primerih celo izboljšujejo besedilo parlamentarne komisije, glede po sameznih vprašanj pa je bilo bese dilo komisije popolnoma spremenje no. Najvažnejši vladni popravki se nanašajo na socialno skrbstvo (kr ščanska demokracija bi hotela ohra niti pri življenju razne ustanove,
uiuiiHiii,||,,|||l,,|,„,||lll|,|ll,,|||,l,|l mini,,|ll|„|l|,dl,,,,lll|||liai|iii|l||||||||||||l|,||,inf n, mn,um
IZJAVA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Glasovanje v deželnem zboru o slovenskem šolskem okraju
Deželni zbor Furlanije -dlijske krajine je na svojem zasedanju dne 12. julija t.l. z večino glasov odobril pred-°6 odborništva ža izobraže-Vanje, strokovno usposabljali6 in kulturne dejavnosti, za razde]itev dežele na šolske 0l‘raje ne da bi upošteval 8°glasno zahtevo slovenskih dejavnikov v deželi, sloven-'Kih občinskih uprav in pe-, strank ustavnega loka v jkželnem okviru- (KPI, PSI, Sk. Movimento Friuli, PLI) ter Poslanca PSDI iz Trsta p0 ustanovitvi slovenskega Riškega okraja. Večina v °Z6inem zboru, v kateri i-najvidnejšo- vlogo Kronska demokracija, je na ta način grobo poteptala izmeno voljo, naj dobi slo-Vehska šola svojo prvo demokratično strukturo kot pr-1 korak k njeni avtonomiji, J1 s tem dokazala, da se Praksi ne drži neštetih ljub v smislu priznanja Pravic slovenske narodnost-Pe skupnosti. Slovenci in iz-ra,zito demokratične sile, ki
za ta cilj prenese na centralne zakonodajne in izvršne organe.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je mnenja, da se bo morala bitka za slovenski šolski okraj razširiti, poglobiti in zavzeti vse oblike množičnega značaja v duhu sedanjih bitk v Italiji in ustavne demokracije. Sile, ki konkretno nočejo priznati pravic Slovencem, naj se zavedajo, da je veliko poti boja za uresničenje teh pravic in naj si pričakujejo, da Slovenci ne bodo šli križem rok preko dejstva, da se jim ne nudi dokaz dobre politične volje: slovenski šolski okraj!
Slovenska
kulturno - gospodarska zveza
Trst, 13. julija 1977
kot so ONPI, ENAOILI itd., kakor tudi posebne ugodnosti za verske vzgojne zavode), vprašanje urejevanja voda, kmetijstva, obrtniških kreditov in ljudskih izgradenj. Gre za popravke, ki jih levica ne more v nobenem primeru sprejeti, je pojasnil član parlamentarne komisije Barbera.
Toda demokrlstjanski 1 ministri ni so tega mnenja. Minister za deželne uprave Moriino je izjavil, da je vlada sprejela svoje ukrepe v skladu in spoštovanju ..načelu členr 117 ustave, da ne bodo ukrepi naleteli na pripombe ustavnega sodišča, parlamenta in računskega dvora*. Kmetijski minister Marcora pa je pojasnil, «da sedaj ni -mogoče prenesti tal'kinih drža vnih pristojnosti na de želne uprave, ke ■ je treba poprej vzgojiti deželne voditelje, ki bodo v stanju, da osvojijo te spremembe*. To pomeni, da ministra Marcoro skrbi predvsem prenos oblasti na deželne uprave, ki so po lanskih junijskih volitvah v veliki meri prišle v roke demokratičnih in levičarskih sil.
Ministrom so danes priskočili na pomoč tudi demokrščanski parlamentarci. Nocoj so sklicali sestanek izvršnih odborov poslanske in senatne skupine ob navzočnosti ministrov Gulottija in Marcore, ter namestnika tajnika KD Gallonija. Proučili so položaj, ki je nastal v parlamentu v zvezi z izvajanjem zakona 382. Na osnovi poročila, ki ga je imel poslanec Signorello, ki pri vodstvu KD odgovarja za kra jevne ustanove, je razvidno, da se demokrščanski voditelji krajevnih in deželnih uprav ne strinjajo s stališčem vlade. Med tem pa je poslanec Armella, član parlamentarne komisije o deželnih pristojnostih, danes ponovil stališča, ki jih je obrazložil v poslanski žbor-nici Galloni, češ da ne obstaja no-Den sporazum glede uveljavitve zakona 382.
Kot torej vidimo, se polemika okrog večjih pristojnosti deželnim upravam nevarno zaostruje, v katero so sedaj posegli tudi predstavniki manjših političnih strank. Republikanci so prav danes sporočili, da se strinjajo s prenosom državnih pristojnosti na deželne u-prave v mejah, ki jih je nakazala parlamentarna komisija, hkrati na obžalujejo, da se hoče to vprašanje, rešiti «na hitro*. Socialdemokrati pa niso še zuvzfeli jasnega stališča, ker si prizadevajo, da bi ne razbili odnosov z nobeno stranko.
Šele danes se je zvedelo, da je vlada na svoji zadnji torkovi seji sprejela nekaj dodatnih pooblaščenih odlokov v okviru zakona 382, s katerimi ukinja 25 višjih nadzor-ništev in 15 glavnih ravnateljstev pri ministrstvih za javna dela, kmetijstvo, notranje zadeve, šolstvo, turizem, zdravstvo, industrijo, delo in promet.
CANDIDA CURZI
Danes v Rimu začetek skupščine kmečke konstituante
RIM, 13. — Jutri se začne v kongresni palači v EUR vsedržavno zasedanje 3.500 delegatov kmečke kon-stituante. Delegate so izvolili na skupščinah kmečkih organizacij v vsej Italiji. V bistvu gre za formalni začetek kongresa za ustanovitev nove enotne organizacije kmetov in spolovinarjev, ki bo uradno ustanovljena pred koncem leta.
Skupščina se bo začela z uvodnim poročilom podpredsednika Zveze italijanskih kmetov Veronesija, ki ba predsedoval. Nato bo imel poročilo predsednik vsedržavne kmečke zveze poslanec Esposto, ki bo govoril v imenu vsedržavnega odbora konstituante. Sporočajo, da bo po razpravi zaključil zasedanje tajnik združenja spolovinarjev CGIL Lavo-rano.
Do 30. septembra
predložitev
državnega
proračuna in
programskega
poročila
RIM, 13. — Proračunska komisija poslanske zbornice je včeraj na zakonodajni ravni odobrila spremembo zakonskega odloka, ki se nanaša na predložitev državnega proračuna poslanski zbornici. Po novih zakonskih pravilih bo vlada od letos naprej predložila parlamentu skupno proračun in poročilo o gospodarskem stanju v državi ter o kratkoročnem gospodarskem programu najkasneje do 30. septembra. Do sedaj je vlada omenjena dva dokumenta ločeno predložila, in sicer proračun do konca julija, programsko poročilo pa do konca septembra. Poleg tega je določeno, da bo dal zakladni minister najkasneje do 31. januarja 1978 parlamentu podatke in pojasnila glede tako imenovanega «prikritega primanjkljaja*, se pravi primanjkljaja javne uprave in avtonomnih državnih podjetij in u-stanov, občinskih industrijskih podjetij, pristaniških ustanov in ustanove ENEL. Te primankljaje so ločili od državnega primanjkljaja, za katerega je italijanska vlada dolžna skrbeti, da ne preraste določeno vsoto, ki je dogovorjena z Mednarodnim denarnim skladom, ki je nedavno odobril Italiji visoka posojila.
PO TRINAJSTIH LETIH NENEHNIH PRIZADEVANJ
Slovenskemu gledališču Pozdrav
priznan status stalnosti
Sklep je sprejela pristojna komisija pri ministrstvu za prireditve
Komisija ministrstva za turizem in prireditve je v torek, 12. t.m., priznala Stalnemu sloven skemu gledališču status stalnosti in ga uvrstila med italiianska stalna gledališča skupaj s *Pic-colo Taatro» iz Milana in '(stalnimi gledališčih iz Aquile, Bočna, Catanie, Furlanije Julijske krajine, Genove, Rima in Turina. Na osnovi lega sklepa je SSG vključeno kot javnopravna ustanova v prvi člen ministrske okrožnice, ki določa državne subvencije za gledališko dejavnost v Italiji, upoštevajoč neprekinjenost narodnostne skupnosti v Italiji, je ministrska komisija de faeto u-vrstila SSG med stalna gledališča in premostila ovire, ki izha jajo iz norm, po katerih je možna ustanovitev enega samega gledališča v posameznih deželah. Po trinajstih letih nenehnih prizadevanj za to pravično priznanje, je bil končno storjen pomemben korak, vsaj v načelnem pogledu, na poti dokončne rešitve vprašanja gledališča slovenske narod-
lllllllHll•lllfllllllll■lllllllllll•ll)lMlMlllllllllltlllll|||||||,|||||||||||||||||,|||||||||||||||||||||,,|||||||||||||||,|||||||||•|||||tlHl|lllllll|lnlllll|||llllllllllllmllllllllnlll<llllll■
VODITELJI ŠESTIH STRANK BODO GOVORILI ŠELE DANES
PRVI DAN RAZPRAVE V ZBORNICI V ZNAMENJU PREVIDNEGA ČAKANJA
Tokrat so v razpravo posegli le predstavniki desne in skrajno leve opozicije - Pismo skupine poslancev KD tajniku Zaccagniniju
RIM, 13. — Č-e je kdo mislil, d,; 1 komunistov in socialistov, dosegli,
se bo razprava o programskem spo- — -------------- ---------- --n~- —
razumu «šestih strank* pričela takoj po Gallonijevem uvodu, se je zmotil. Prvega dne je v Montecito-riu bilo kaj malo poslancev, morda vsega dvajset, trideset. Spregovorilo je 24 poslancev, vendar sta samo dva (vsaj formalno) govorila v imenu strank, ki so podpisale sporazum. V resnici pa sta tudi ta dva, demokristjana, govorila v lastnem imenu in nasprotovala dogovoru. Sicer pa so prpsili za besedo skoraj izključno predstavniki desne in leve opozicije. Tako so govorili mi-sovci (12), «demonacionalci» (4), dva radikalca, dva liberalca, dva demokristjana in poslanec Mimmo Pinto (Lotta continua).
V začetku je Pannella skušal izzvati svoj običajni incident, vendar tudi tokrat ni uspel. Predlagal je namreč prekinitev razprave, češ da itak nikogar ne zanima. V resnici pa so vsi dobro vedeli, da so voditelji demokratičnih strank, predvsem
Prišle do izraza ob gla-
so
8°vanju v deželnem odboru Za slovenski šolski okraj ali proti njemu, so zahtevali od ^ežele, naj stori svojo dol-zb°st in predlaga okrajno s°lsko ureditev v smislu iz-j^ženih zahtev ter naj se do zadnjega s central-^ibii oblastmi, če bi le-te ne ^Prejele predloga o sloveti-Kert\ šolskem okraju. S tem, a ie večina skušala omiliti 8v°je protislovensko in proti-6hvokratično zadržanje z re-®°lucijo, ki vsebuje predlog, ai vlada uredi vprašanje, !e skušala dobiti opravičilo Za Pomanjkanje politične vo-,e’ za svojo šibko avtonomi-I Po usmerjenost, za svojo ftbo prikrito protislovensko držanje.
Slovenska kulturno - go-Podarska zveza ugotavlja, a le deželna vladna večina ^°novno dokazala, kako no-6 v zadevah slovenskih pra-nlc Preiti od besed k deja-o'em in kako se v njenem še vedno skrivajo t 6°tislovenske sile. Zaradi Sa poziva slovensko javno Penje in številne zaveznike ec* italijanskimi demokra-^PiPii množicami, naj na-,, mjejo svoje napore za u-sPičenje slovenskega šol-uga okraja in naj se bitka
limilllimillllllUIIIIMIimilllllUKIIIIIIIIIIIIIIIMlIllllllllMlllllllllllllllllllllltlllllMIIIIIIIIflllMIIIIIlUIIIIIIMIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllMiilIllHlMIIIIIIIIIIIIia
VELIKONEMŠKA NESTRPNOST NA KOROŠKEM
Odstranjen dvojezični napis
DuriAu. 13. - Dvojezični napis v Šentjakobu v Rožu ni zdržal miti teden dni: neznanci i ga podrli in »zaplenili* — štiri dni po tistem, ko so ga slovenski mladinci in občinski odborniki postavili in simbolično zavarovali, medtem ko je avstrijsko o-rožništvo stražilo nemški napis.
Dvojezični krajevni napis »Šentjakob v R.» je bil postavljen v opozorilo slovenske narodnostne manjšine zoper nove vladne ukrepe, s katerimi so močno skrčil: dvojezično ozemlje na Koroškem in tako ponovno ravnali v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe in zlasti njenega 7. člena.
Šentjakob v Rožu je namreč po
usu v lem zakonu iz leta 1972 že i-mel dvojezični krajevni napis, ki pa so ga mračne sile v Avstriji podrle med slovečim pogromom nad krajevnimi napisi leta 1972.
Kakor je danes povedal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zw:tter, se po novem hapadu na pravice in narodnostno bit slovenska manjšina tudi tokrat ne bo ustavila v boju za svoje pravice:
«V Šentjakobu bomo ponovno postavili dvojezični krajevni napis in postavljali ga bomo vse dotlej, dokler ne bo za zmeraj obstal na tem k-aju*.
V izjavi za Tanjug je dr. Zwitter
poudaril, da so z dvojezičnim napisom v Šentjakobu koroški Slovenci pokazali, kakšen bi moral biti v tem kraju tudi uradni krajevni napis.
«Prav to da so podrli tablo, ki je staja na zasebnem zemljišču dokazuje, kakšna nestrpnost prevladuje na Koroškem do slovenske manjšine*.
Na koncu je povedal, da bodo neznane storilce te protimanjšinske pag-lavščine prijavili zaradi «kraje*.
Na sliki: Koroški mladinci takoj po postavitvi dvojezičnega napisa v Šentjakobu v Rožu pred tednom dni. Ta napis so neznanci podrli in odstranili.
(Foto E. Šelhaus)
da se «prava razprava* odloži za 24 ur, ker sta levičarski stranki hoteli vedeti, »pri čem sta* v zvezi z ukrepom o prenosu pristojnosti od države na dežele. Znano je, da sta KPI in PSI zagrozili vladi in demokristjanom, da bosta že med parlamentarno razpravo o dogovoru »izdelali svoje zaključke* in se «u-strezno ravnali*, če KD in vlada ne bosta spoštovali dogovora. Tak, kot ga je vlada popravila, je ukrep o deželah bil nesprejemljiv.
Panneili kljub vsemu ni uspelo. Njegovi formalni ugovori in zahteva, naj bi prekinili razpravo, niso prodrli in zbornica bo jutri nadaljevala z diskusijo. Tokrat so napovedali svoj poseg Berlinguer, Zacca-gnini, Craxi, Romita, Biasini, medtem ko bo Andreotti verjetno zaključil razpravo v petek popoldne.
Povrnimo se k razpravi v avli. Iz demokrščanskih vrst sta spregovorila dva — Costamagna in Care-nini, ki sta v lastnem imenu natresla vse možne ugovore proti sporazumu in skušala predstavljati protikomunistično vrenje znotraj demokrščanskih parlamentarnih skupin. Costamagna je tako dejal, da je »gora rodila miš, čeprav se je komu zdelo, da prisostvuje medstrankarskemu dunajskemu kongresu*. Po njegovem bi edina rešitev bile predhodne volitve, ki naj odločajo o usodi Italije.
Carenini (KD) pa je bil mnenja, da nikakor ne gre razumeti sodelovanja KPI k reševanju problemov italijanske družbe z možnostjo oblikovanja novih političnih ravnotežij, katerim KD odločno nasprotuje. Resnici na ljubo je bil polemičen samo Carenini jev ton, vendar je dejansko branil uradno linijo, ki jo je prejšnjega dne orisal Galloni.
Omenili smo protikomunistično vrenje med parlamentarci KD, ki predstavlja za strankino vodstvo najboljši «alibi», s katerim se lahko izgovarja, če na pogajanjih «ni smela dlje od postavljenih meja*. Tokrat se je oglasila skupina poslancev, med katerimi so De Caro-lis, Rossi di Montelera, Manfredi in drugi. V pismu Zaccagniniju in predsedniku parlamentarne skupine Piccoliju trdijo, da »predstavljajo mnenje dobršnega dela volivcev KD*. »Zaskrbljenost* in »nesoglasje* je- definicija njihovega zadržanja v pismu, s katerim dejansko sporočajo, da ne sprejemajo dogovorjenih točk programa. Resnici na ljubo je Zaceagnini nekaj takega očitno ie predvideval, če se je še pred pričetkom razprave V parlamentu skliceval na »svobodo parlamentarcev KD*. V pismu desničarske skupine je, med drugim rečeno, da »obstaja nevarna težnja razširiti politični pomen sporazuma preko meja, ki'jih, določa resolucija, odobrena na zadnjem strankinem kongresu, sklepov direkcije stranke in obvez, ki jih je KD sprejela pred volivci*. Zato skupina zahteva takojšen sklic vsedržavnega sveta KD.
Pozno zvečer je parlamentu krajše spregovoril notranji minister Cos-siga, ki je poročal o zadnjih atentatih «rdečih brigad*. Cossiga je najprej dejal, da atentati zadnjih dni »narekujejo širše in učinkovitejše
oblike posega policije*. Po Cossigo-vem mnenju so sedaj tarča atentatov samo katoličani ali demokristjani.	CANDIDA CURZI
Slavka v Liguriji za gospodarski razvoj
GENOVA, 13. — V Liguriji je bila danes splošna stavka med katero je bil tudi velik ljudski shod. Stavka je bila posvečena vprašanjem obnovitve delovnih pogodb v velikih državnih in zasebnih podjetjih. Na shodu je delavcem govoril na mestnik glavnega tajnika CISL Car-niti, ki je dejal, da je treba pre urediti delovanje podjetij z državno udeležbo, da bodo prispevala k rešitvi gospodarske krize in bila odločujoči dejavnik v novi gospodarski politiki, ki bo omogočila tudi razvoj Juga. Glede Ligurije, je Carniti de jal, je treba zagovarjati krepitev podjetij z državno udeležbo.
nostne skupnosti v Italiji, ki se sedaj enakopravno uvršča med ostala gledališča z javno upravo.
Sonat odobril zakon o preusmeritvi industrijske proizvodnje
RIM, 13. — V senatu so nocoj po daljši razpravi in z glasovi samj demokrščanskih senatorjev odobrili zakon o preusmeritvi industrijske proizvodnje. Ostale skupine so se vzdržale glasovanja. To je že drugič, ko senat razpravlja in sklepa o tem zakonu. Sedaj bo zakon romal v po slansko zbornico. Predstavniki se natnih in poslanskih skupin so se dogovorili .da bo zbornica odobrila zakon brez sprememb, tako da bo lahko stopil v veljavo v najkrajšem času.. Zakonski osnutek predvideva nakazilo več kot 8 tisoč milijard lir v prihodnjih štirih letih za preurc ditev in preusmeritev italijanske industrije. obenem pa določa združitev raznih zakonskih ukrepov za pomoč industriji, da bodo lahko strogo nad zorovali, komu in zakaj bodo dali denar.
RIM. 13. — Voditelji časnikarske zveze so danes obiskali predsednika senata Fanfani.ja in predsednika poslanske zbornice Ingraa. katerima so predočili vprašanja povezana z zakonom o reformi tiska. Predstavniki časnikarjev so predsednike dveh parlamentarnih zbornic zaprosili, naj se čimprej začne razprava o omenjenem zakonu.
Almiranteju bodo sodili zaradi obnove fašistične stranke
RIM, 13, — Parlamentarna korrti sija, ki se ukvarja s sodnim pre gonom članov parlamenta, je izdala povoljno mnenje, da bi redno sod stvo obravnavalo kazenski postopek prot; tajniku MSI Almiranteju zaradi «obnove fašistične stranke*,, ki je po zakonih in ustavi kaznivo. Ista komisija pa se ni strinjala, da bi o tem sodili ostalim članom vodstva MSI, se pravi Franclnju, Tremagli, Tripodiju, Pazzagli, Ro-mualdiju, Rauti.iu, Bollatiju, Servet-lu, Grarri, Badinu. Santagatiju in Valensiseju. Komisija utemeljuje ta svoj sklep z mnenjem, da gre ta kazenski prekršek pripisati zgolj Almiranteju, kolikor je sam samo voljno vodil stranko, ki ima objektivne značilnosti fašizma.
Navedeni poslanci so se, seveda, čutili užaljene, da jih komisija sploh ni jemala resno in jim ni priznala nobene vloge «voditeljev» in so .zato poslali pismeno prošnjo, naj bi za-boga sodili tudi njim.
SAMOZVANE »RDEČE BRIGADE* NE MIRUJEJO
V Turinu lažje ranjen deželni funkcianar KD
Genovska policija je na sledi dvema teroristoma, ki sta v ponedeljek ranila ligurskega deželnega tajnika KD
TURIN, 13. - Zaporedje skoraj vsakodnevnih atentatov na predstavnike demokratičnih sil se nadaljuje. Tokrat so, kot vse kaže, na vrsti politični funkcionarji krščanske demokracije. V ponedeljek so pristaši samozvane teroristične skupine »rdečih brigad* streljali na ligurskega deželnega tajnika KD Angela Sibillo, tokrat pa je bil na vrsti piemontski namestnik deželnega tajnika KD Maurizio Puddu, star 46 let, ki je trenutno tudi turinski pokrajinski svetovalec.
Zgodilo se je v prvih popoldanskih urah, ko se je Puddu odpravljal z doma. Približal se je svojemu avtomobilu, ko sta se mu približala dva mladeniča in brez besed začela streljati vanj. Na tleh so pozneje našteli tri tulce. Streli so Pudda zadeli v gornji del nog. da se je takoj zgrudil na tla. Zavlekel se je v bližnjo vežo, kjer so ga na stopnišču prestregli nekateri očividci in mu pomagali. Medtem sta atentatorja zbe zala z avtom, ki ga je vozila ženska.
Pudda so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pregledali in obvezali. Njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Pozneje so se »rdeče brigade* o-glasile z običajnim sporočilom «Mi smo pohabili Pudda, čakajte na pismeno sporočilo*.
Policija in karabinjerji sedaj preučujejo opise atentatorjev, v upanju, da bi jim na osnovi »identikitov* u spelo odkriti, za koga gre. Pri tem jih lahko tolaži spoznanje, da skrbno
preučevanje pričevanj očividcev lahko privede do identifikacije atenta torjev.. To se je zgodilo v Genovi, kjer so agenti ugotovili istovetnost dveh izmed treh napadalcev deželnega tajnika KD Sibille.
Gre za 29-letnega morilca Paola Sicco iz Bielle in njegovega pajdaša Laura Azzoiinija. Proti njima je že pred časom bil izdan zaporni nalog, ker sta umorila vicekvestorja v Bielli, dr. Cusana. Pravzaprav ni še znano, ali sta to pravi imeni ali pa ju pod temi imeni samo poznajo na osnovi ponarejenih dokumentov. Vsekakor ju sedaj iščejo po vsej državi.
Identifikacija dveh »rdečih bri gadistov* je vsekakor služila svojemu namenu, saj je sedaj znana tehnika teh atentatov:	očitno je
namreč, da jih opravljajo skupine teroristov, ki se premikajo iz mesta v mesto in v pogojih skoraj popolne anonimnosti.
Vrsta atentatov se vsekakor še ni končala. V Turinu se je oglasila tudi skupina »prima linea*, ki si ja prevzeta odgovornost za atentat na karabinjersko vojašnico v okraju Monviso. Prejšnjo noč so namreč iz mimoidočega avtomobila izstrelili proti stražarnici več strelov iz prirezane lovske puške, kakršne navadno uporablja sicilska mafija. Ker iz stražarnice ni bilo znakov reakcije so vanjo zalučali še molotovko, vendar se ni vnela. Atentat ni povzročil prevelike ško de, tudi nihče ni bil ranjen.
OB DANAŠNJI KMEČKI A O N S Tl TUANT1 V RIMU
Kmečke zveze
Na današnjem shodu 3.500 delegatov kmečke konstituante za združitev vsedržavnih organizacij kmetov in spolovinarjev, ki poteka v Rimu, bo imel tajnik tržaške Kmečke zveze Edvard Bukovec poseg, ki ga objavljamo na tem mestu.
Kmetijstvo je v naši državi drago. lačalo podrejeno vlogo. v katero so ga desetletja potisnile sile. ki so odražale tradicionalne oblastvene kroge, ki jim je uspelo, resnici na ljubo tudi zaradi nekaterih napačnih ocenitev naprednih strank po osvoboditvi, in-strumentalizirati vel k del italijanskih kmetov in jih podrediti izkoriščanju zavezništva teh sil z ;ndu-strijskimi monopoli,
'id podrejenost so pa še posebej hudo plačal: delovni kmečki sloji s socialno zapostavljenostjo, ki jih je prisilila k begu od zemlje, kar je po drugi strani pripeljalo do hudih neravnovesij v gospodarskem in in družbenem razvoju v državi, ki so eden izmed temeljnih vzrokov sedanje krze.
Naravno je bilo zato, da so rasle in zorele na vaseh, poleg naraščajočega nezadovoljstva ob uhajanju najboljših mladih moči za boljšim kruhom, toda ob istočasnem izkoreninjenju v pogojih izkoriščanja, ki jim ga je vsilila gospodarska politika v logiki interesov gospodarjev industrije, čedalje močnejše težnje po združevanju kmetov za obrambo lastnih in skupnih koristi, po osvobajanju od vsake instrumentaliza-cije in paternalizmov.
Današnja kmečka konstituanta pomeni zato ne le dozoritev t< h teženj in naporov, ne predstavlja le zaključka nekajletnega proensa zbliževanja na vasi. ki je potekal na tisoč h kmečkih sestankov in shodov, ne pomeni le aritmetičnega seštevka med organizacijami, Vsedržavno zvezo kmetov. (Alleanza nazionale contadina), Zvezo spolovinarjev (Federmazzadri) ih Združenjem i-talijanskih kmetov (Urioee conta-dini itaiiani), ampak začenja novo dobo za pospešen proces združevanja vseh delovnih kmečkih sil. ki IT f»goJ za uveljavitev kmečkega človeka in kmetijstva v naporih za nov način gospodarskega razvoja, ki naj pripelje državo iz krize.
Tržaški kmetje pozdravljajo ta zgodovinski dogodek s še posebnim zadovoljstvom, sej si je njihova strokovna o-ganizacija, že davno -čla-njena v Vsedržavno kmečko zvezo, že od svoje ustanovitve v letu 1950 vseskozi prizadevala ustvarjati e-notnost med kmečkim življem v tržaški pokrajini ne glede na kakršnokoli strankarsko ali drugo pripadnost. in je v teh svojih naporih tudi dosegla vidne uspehe, kar se je dokazalo tud ob volitvah za kmečko bolniško blagajno.
Posebne razmere v naši pokrajini, kjer pripada ogromna večina kmetov slovenski narodnostni skupnosti, zaradi česar so bili dolgo in so delno še vedno dvakrat zapostavljeni, gospodarsko in narodnostno, so združevanje moči naravnost narekovale, tako v krajevnem merilu, kot z vsemi drugimi naprednimi kmeti v državi. Tržaški kmetje so imeli možnost že večkrat preveriti pravilnost izbrane poti ob bratski podpori, k, so je bili vedno deležni od delovn'h tovarišev iz vse Italije, ki je bistveno pripomogla n.pr. k njihovim naporom za premagovanje diskriminacije ob dolgoletnem škandalu komisarske uprave pri bolniški blagajni. Prav tako je Vsedržavna kmečka zveza nudila vso solidarnost in podporo njihovi borbi za narodnostno enakopravnost, in niso pozabili, da je bila prva vsedržavna masovna organizacija, Id je na svojem občnem zboru javno in uradno podprla zahtevo po uzakonitvi ustavne obveze glede globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Po odobritvi osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki so zgled prijateljskih odnosov v duhu helsinških dogovorov, želijo tržaški kmetje in vsa slovenska narodnostna skupnost, ki živi v obmejnih pokrajinah Furlanije- Julijske krajine, čimplodneje prispevati k u-resničevanju novih možnosti gospodarskega razvoja, ki se odpirajo našim krajem. Toda pogoj za delovno vključevanje v skupen socialni in gospodarski razvoj je odprava vseh socialnih trenj, ki izhajajo iz narodnostnega zapostavljanja.
Ne gre torej za zgolj narodnostne zahteve, vsekakor upravičene, slovenskih kmetov s Tržaškega, ampak tudi za dejansko čimuspešnej-še delovanje javnih ustanov, ki so pristojno za sektor kmetijstva, katerih delovanje in učinkovitosti sta
v	takih pogojih močno okrnjeni, kar je v škodo vseh.
Tržaški kmetje pričakujejo zato tudi od močnejše organizacije, ki izhaja iz današnje konst- tuante. nadaljnjo odločno podporo svojim naporom za gospodarsko, družbeno in narodnostno uveljavitev v no-
vi	družbi, ki jo hočejo polnopravno soustvarjati in izražajo kmečki kon-stituanti odločno voljo, nrisuevati k združevanju in enotnosti vseh kmetov v državi, katerim izrekajo bratski pozdrav.
KLJUB NEKATERIM POMISLEKOM IN SENČNIM STRANEM
Nova ureditev decentralizacije korak k razvoju demokracije
Prilagoditi se ji hudo morali občinski upravni aparat in delovanje političnih strank, vključili se bo pa moralo tudi vse prebivalstvo
Novo ureditev upravne decentralizacije, ki jo je tržaški občinski svet odobril predsinočnjim z veliko večino glasov, je mnogo svetovalcev označilo za eksperimentalno in prehodno, glede na vrsto vprašanj, ki jih ni bilo mogoče do kraja poglobiti zaradi nujnosti, da se razmejitev okrožij in pravilnik za delovanje rajonskih svetov odobrita pred prihodnjimi občinskimi volit vami, ki bi morale (če ne bo drugačne vladne odločitve) biti novembra.
Ta nuja je vsilila prilagoditev meja novih administrativnih »okrožij* obstoječim volilnim okrožjem, tako da je bilo treba tradicionalnin družbeno - teritorialnim skupnostim odtegniti nekatere dele. Najbolj značilna je oddelitev Katinare od lo-njersko - svetoivanskega okrožja, so P' še druga neskladja tudi pri drugih rajonih.
Število okrožij se ni spremenilo v primerjavi s prejšnjimi 12 rajoni ln tudi glede tega obstajajo še pomisleki. Prebivalstvo obeh kraških okrožij bo izvolilo po 16 rajonskih svetovalcev, v 10 mestnih okrožjih, ki so gosteje naseljena, pa po 20. Neposredna izvolitev je poleg večjih pristojnostih rajonskih svetov najpomembnejša novost druge stopnje decentralizacije pri upravljanju tržaške občine.
nje posameznih občanov, ki se morajo čedalje bolj vključiti v soodločanje, kot so poudarili malone vsi posegi v občinskem svetu.
PO POKRAJINSKEM KONGRESU
Jutri izvolitev novega tajnika PSI
Jutri se prvič sestane novo tržaško pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki so ga izvolili na kongresu 3. t.m. Vodstvo šteje 31 članov, od katerih je 18 s prve liste, preostalih 13 pa z druge liste. Vendar je možno, da bo prišlo v drugi listi do razcepa in bo v pokrajinskem vodstvu še tretja skupina, ki jo vodi odv. Clarici.
Najvažnejša točka dnevnega re-
da bo izvolitev novega tajnika in podtajnikov. Kandidat za novega tajnika je načelnik svetovalske skupine v pokrajinskem svetu Gian-franco Carbone, ki je bil izvoljen na iisJ štev. 1. Po volitvah novega tajništva se bo verjetno razvila razprava o strankinem programu za prihodnje obdobje.
NA FESTIVALU «UNITA» IN <DELA>
Uspela okrogla miza o vlogi sredstev javnega obveščanja
Danes na sporedu javna razprava o materinstvu in splavu
Novo tajništvo ISR-tlSL v
Deželna sindikalna zveza sporoča, da so na zadnjem občnem zboru 3. in 4. junija letos izvolili novo tajništvo USR - CISL, ki je sedaj tako sestavljeno: glavni tajnik je Carlo Bravo, člani tajništva pa V. Giusti-na, L. Molinari, G. Padovan, G. Pa-tuanelli.
V okviru festivala Unitš in Dela. ki ga prireja (tržaška federacija KP1 v prostorih velesejma, je bila včeraj zelo zanimiva in aktuaina okrogla miza o položaju in vlogi sredstev javnega obveščanja v Tr stu. Udeležili so se je direktor radijske postaje, predstavnik trža škega italijanskega dnevnika, ured nik našega lista, član vsedržavne komisije za tisk pri KPI, predstavnik enotnega sindikata časnikarjev naše dežele in pa veliko število mladih sodelavcev tržaških zasebnih radij skih postaj, predsedoval pa je predstavnik deželne komisije za tisk pri KPI.
Vsi prisotni so iz raznih zornih kotov analizirali problem javnega obveščanja v našem mestu s po sebnim ozirom na nekatere pekoče probleme, kot so na primer vloga Primorskega dnevnika in Piccola, tržaške radijske postaje in tako imenovanih »svobodnih* radijskih postaj, kp jih je v našem mestu sorazmerno kar precej. Posebno zanimiv je bil poseg člana vsedržav
IIIIMIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIf 111*1111111111111111111111111 tlllllMIIIItMlltlllinillllllllM II IMHinillllMIIIIIIllMIIII Hill MIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIN
Odobreni pravilnik, ki ustreza določilom državnega zakona iz . lanskega leta in upošteva izkušnje dosedanjih rajonskih konzult, kot je bilo poudarjeno na predsinočnji seji, določa, da rajonski sveti izvolijo predsednika (in po potrebi dva podpredsednika) ter ustanavljajo delovne komisije, ki so odprte sodelovanju prebivalstva. Bistveni korak naprej predstavlja pristojnost rajonskih svetov, da sklepajo o krajevnih zadevah, kot je vzdrževanje cest, vodovodov, javne razsvetljave, javnih zgradb in zelenih površin ter upravljajo občinske strukture in storitve, ki so namenjene rajonu (otroške jasli in vrtci, čitalnice, športna in rekreativna središča). Če ne u-govarja v roku 30 dni, mora občinska uprava rajonski sklep izvršiti.
V vseh rajonskih svetih je možna raba slovenščine, čemur se ni uprl nihče, razen popolnoma izoliranih mi sovcev.
Obvezno postaja mnenje rajonskih svetov glede občinskih proračunov, urbanističnih načrtov in gradbenih dovoljenj. Ustanovili so tudi posebno komisijo za decentralizacijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik svetovalskih skupin v občinskem svetu in predsedniki rajonskih svetov.
Kljub hitrosti, s katero je bilo treba sklepati in je zato ostalo nekaj senčnih točk, zaradi česar so pravilniku dodali posebno prehodno normo, ki obvezuje občinski svet, da preveri v prihodnji mandatni dobi potrebo po spremembah pravilnika in okrožij, ostaja torej mnenje vseh demokratičnih sil o novi ureditvi pozitivno. Novi stvarnosti in novim možnostim demokratizacije družbenega življenja je zdaj treba prila-
C
;oditi delovanje občinske birokraci-
političnih sil in pa tudi obnaša-
USTNI IZPITI NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Na učiteljišču: «Kam po maturi?» «Domov, na Oslavje, na kmetijo»
l)ynes bodo objavili izide na klasičnem liceju .
Po skoraj dven tednih pismenih in ustnih preizkušenj se zrelostni izpiti na naših višjih srednjih šolah bližajo svojemu teži.g pričakovanemu koncu. Po (lijakih klasičnega liceja so včeraj končali ustne izpte maturanti znanstvenega liceja, med tem ko bodo danes na trgovskem tehničnem zavodu prerešetali znanje še zadnjih kandidatov.
Kot smo že včeraj omenili, bodo danes dopoldne razobesili izide ma tur na klasičnem liceju. r>ijak: z Goriškega in Tržaškega, ki so obiskovali to šolo, bodo torej prvi izvedeli za svoje ocene in se tudi prvi veselili lastnega uspeha. Ta teden pa
VAŽNO OBVESTILO KZ DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno pcedlo* žijo prošnje. V ta namen naj ", _ se javijo v pisarni Kmečke Cltev zveze Ul. Ciceronč 8/B, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo Hvolastni-ško knjižico ter številke parcel.
Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 30. julija 1977.
Tajništvo Kmečke zveze
bodo objavil: izide zrelostnih izpitov še na znanstvenem liceju, in sicer v soboto ob 11. uri. (Na tej šoli je izpraševala slovenščino in latinščino prof. Lojzka Bratuž in ne prof. Malija Cenda. kot smo pomotoma napisali v nedeljski številki. Prof. Cenda je bila res prvotno določena v to komisijo, a se je zaradi bolezni pred izpiti odpovedala).
Še najdlje se bodo ukvarjali z maturo na učiteljišču. Zaradi velikega števila maturantov (42 s Tržaškega in 4 z Goriškega) se bodo ustni izpiti nadaljevali do sobote. Predsednik izpraševalne komisije na tej šoli je prof. Laura Abrami, sestavljajo pa jo še profesorji Egidij Košuta za pedagogiko, Maksimilijan Šah r ■ slovenščino in latinščino, Vladimir Deško za italijanščino, Boris Fabjan za matematiko ter notoanji člani Majda Sfiligoj Corsi, Branko Pegan in Mar ja Raunik. V teh dneh dela-

NOVI < SINJI NAČRT >
2.000milijard lir za povečanje zmogljivosti italijanskih luk
Potrebna bo smotrnejša koordinacija, da se denar ne porazgubi kot dosedaj
Povečanje zmogljivosti italijanskih pristanišč bo dražje kot so pričakovali, sai bo potrebnih 2000 milijard lir za uresničitev tako imenovanega »sinjega načrta*. Ta povišek (predvidevali so 1.130 milijard) bo pomenil ponovno Drouči-tev celotnega načrta in koordinacijo državne prevozniške politike. Prav ta koordinacija bo v bodoče odpravila negativne posledice, ki so jih imeli do sedaj preštevilni in nesmotrni posegi v raznih pristaniščih. Dosedanji zakoni niso, kljub precejšnjim izdatkom, rešili problemov italijanskih pristanišč, v marsičem so jih celo povečali. Novi »sinji načrt* ne bo smel več upoštevati samo omejenega števila pristanišč, temveč bo moral upo števati vsa pristanišča v tesni povezavi z obstoječimi infrastruktu; rami, ki jih bo treba še povečati (železnice in ceste). Tak posodobljen načrt pa bo zahteval novo klasifikacijo italijanskih pristanišč.
Na razstavi v Palači Costanzi. ki jo je uredil arh. Franco Vatto-lo. si bo lahko občinstvo ogledalo 56 Rovanovih skulptur in 14 risb. Dela so bila izbrana izmed tistih, ki jih je Rovan daroval muzeju Revoltella. Obenem bo izšla tudi monografija o umetniku, ki jo je pripravila Bianca Maria Favetta in ki je opremljena z 240 fotografija mi Rovanovih umetnin.
Uradno odprtje razstave bo v petek. 15. julija, ob 18.30.
Spominska razstava o Rumeni Rovanu
Ob stoletnici rojstva tržaškega u netnika Ruggera Rovana bo ob ‘inska uprava priredila v umetnostni dvorani v Palači Costanzi spominsko razstavo.
Ruggero Rovan se je rodil v revni družini in se je že od mladih let začel ukvarjati s kiparstvom in slikarstvom Njegov prvi učitelj je bil Vittorio Giittner, pozneje pa se je šolal v Miinchnu in na rimski akademiji. Ustvarjal ie vse do smrti, umrl pa ie. pozabljen, pred
Bolniki zavrnili obrok hrane
Iz protesta zoper pomanjkljivo' in neustrezno prehrano so včeraj bolniki oddelka za pljučne bolezni zavrnili opoldanski obrok hrane, -v bolnišnici Santorio na Opčinah S to svojo akcijo so hoteli opozoriti bolniško osebje, upravne organe Združenih bolnišnic in javnost na zaskrbljujoče stanje, ki že dalj ča sa traja v bolnišnici. Zaradi pomanjkanja strežnega osebja so namreč obroki hrane, tako po količini, kot po kakovosti, neprimerni zn učinkovito zdravljenje.
Da bi čimprej premostila nastale težave, je komisija bolnikov naslovila na upravne in zdravstvene organe Združenih bolnišnic pismo, v katerem navaja svoje pomisleke in predloge in poziva njihove pred stavnike na pogovor. Bolniki so nadalje sklenili, da bodo danes na daljevali z gladovno akcijo, če se predstavniki bolnišnic ne bodo od zvali njihovemu povabilu.

.bot;
končna odlo-
čitev j-ud^ za maturante iz Gorice. Včeraj.,$mo sldifflj; izpraševanjem
nato pa številko zaželenega. abonenta.
Kot je znano, so v preteklih mesecih že vzpostavili neposredno telefonsko zvezo z nekaterimi drugimi evropskimi državami, in sicer s
Švico (0C41), z Avstrijo (0043), z
Zah. Nemčijo (0049) in s Francijo, zaenkrat samo s Parizom (00331).
Predavanje o vinogradništvu dan pred otvoritvijo 15. razstave terana
dveh kandidatov: postavnega fanta, ki je, čeprav doma z Oslavja, štu diral v Trstu, ter plavolasega de kleta. Fant se je pred izpraševalno komisijo dobro odrezal, tako da mu je po izpitu obraz kar žarel od ve selja. K je tovarišem vneto pravil o pravkar končanem pogovoru profesorji, smo ga povprašali o nje govih vtisih o maturi.
»Kakšno se ti je zdelo izpraševanje?*
»No, nič težkega, seveda če si pripravljen.
«Kako si kaj zadovoljen z vprašanji, ki so ti jih postavljali profesorji?*
«Vprašanja so bila večinoma obširna, tako da niso zahtevala čisto nocionističnih odgovorov. Tak način izpraševanja dopušča dijaku, da res pokaže svoje znanje*.
, »Si imel vtis, da se je med izpraševanjem ustvaril med tabo in profesorji neke vrste dialog?.
«Vsekakor, to pa je posledica bolj odprtega načina izpraševanja in tudi postavljenih vprašanj, ki obravnavajo bolj aktualno snov*.
»Kam pa po maturi?;
»Domov, na Osiavje, kjer bom delal na domači kmetiji.*
Kandidatka, ki je bila naslednja na vrsti, je odgovarjala na vprašanja iz slovenščine in pedagogike. Predvsem pri tem predmetu je solidno odgovarjala, govorila je o nastopih, ki jih je med šolskim letom pripravila, da bi otrokom ponazorila in obrazložila razne pojme, dotaknila se je tudi postopka za merjenje inteligenčnega kvocienta pri otrocih. Skratka les zanimivo izpraševanje, med katerim je prišlo do izraza tudi praktično znanje maturantke.
Drevi ob 21. uri bo v prostorih občinske kopalnice v Repnu predaval inž. Miran Vodopivec, strokovnjak pri podjetju «Kras Sežana*. Predavanje bo zelo obširno, saj bo ob;egaJ<wŽebniko -vinogradniške, pro izvodnje, tehnologijo predelave grozdja ip yina, napake in^bolezni Jera rta.ter. shranjevanje prazne v»in ske posode. S tem se bo idejno pričela 15. razstava terana, uradno pa bo pričetek jutri ob 19. uri v Kraški hiši v Repnu.
ne komisije za tisk pr j KPI, ki je obrazloži! mnenje komunistov glede zakona o reformi založništva in državne radiotelevizije. Naš urednik pa se je zaustavil pri nekaterm perečih problemih, ki neposredno zadevajo Primorski dnevnik in manj šinski tisk na splošno, medtem ko je direktor tržaške radijske postaje obrazložil nekaj novosti glede odda janja televizijskih programov v ita lijanščini in slovenščini v sklopu deželnih programov. Predstavnik ita lijanškega dnevnika pa je govoril na splošno o položaju tiska v Italiji, ni pa se zaustavil specifično pri politični in informativni vlogi PL cola v našem mestu. Zatem se je razvila zanimiva in živahna razprava. v katero so posegli številni prisotni.
V okviru festivala je bila včeraj na sporedu tudi razprava o vlogi ženske v današnji družbi, včerajšnji spored pa se je zakliučil z nastopom pevskih zborov. KUD »Bratstvo* iz Marušičev v Istri, ženska «Klapa* Zadranka iz Zadra in pa «Klapi» iz Umaga, ki so izvajali istr ske in dalmatinske pesmi in pa z zelo uspelim recitalom španskega pevca in plesalca Joseja Menesseja. Festival se bo nadaljeval danes oo 19. uri ko bo na sporedu okrogla miza na temo »Perspektive študent skega gibanja v luči osimskih sporazumov* , ob 20. uri pa bo v kongresni dvorani razstavišča razprava o materinstvu in splavu, na kateri bo sodelovala tudi sen. Talassi Gior gi. Današnji program pa se bo za ključil s koncertom skupine «Giorni cantati* in z nastopom afriške folklorne skupine «Kwuezo».
15. IN 16. JULIJA
KLASIČNI BALET NA GRADU SV. JUSTA
Vprašanji SSk v pokrajinskem svetu
Svetovno znana plesalca klasičnega baleta Italijanka Liliona Cosi in Romun Marinel Stefanesci< bosta v okviru poletnih prireditev, ki jih prireja tržaška Avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova, nastopila r petek in v soboto na Gradu sv. Justa. S tržaškim nastopom bo začel baletni ansambel Cosijeve in Stefanescuja svojo enomesečno turnejo po Italiji, ki se bo zaključila bi- avgusta in med katero bo ansambel gostoval v dvajsetih italijanskih mestih. .
Program, ki aa bosta plesalca predstavila tržaškemu občinstvu bo prava poslastica za vse ljubitelje klasičnega baleta. Vsebuje namreč tri najbolj znana dela. ki jih je za balet napisal ruski skladatelj Peter Ilič Čafcovski: »Pa-tetico*. drugo dejanje «Labodjega jezera» in enodejanko »Romeo in Julija».
Cosijeva je skupno s svojim romunskim partnerjem že nastopila na tržaškem Gradu. Bilo ie to vred dvema letoma in tudi takrat ie v našem mestu začela svojo serijo uspešnih nastopov po Italiji. Letos bo njuna predstava še boli kakovostna, kajti poleg niiu bosta plesala še znani zagrebški par Maja in Martin Turku ter romunski nar Camelia Petricica - Valentin Bara-jan. Baletni ansambel sestavlja še 18 diplomiranih baletk.
Predstavi se bosta pričeli oh 21.18. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti. tel. 36-372.
Chaneg dobro zaigral vlogo hrom-ca. ki je iskal smisel svojega življenja v sovraštvu in maščevanju.
k danes in jutri čas za prijavo dohodkov
Dne 15. t.m. zapade rok za prijavo dohodkov v letu 1976. Kdor je svojo dolžnost že opravil in sumi, da je zagrešil kako netočnost, lahko to popravi z novo prijavo, ki bo prejšnjo razveljavila.
Razna obvestila
Gledališča
GRAD SV. JUSTA
Jutri, 15. in v soboto, 16., ob 21.15: j Liliana Cosi z Marinel Stefanescu. , Maja in Martin Turen, Valentin Ba- j rajan, Camelia Petricicla in baletni j ansambel «La Patetica* (prvi del). »Labodje jezero* ter «Romeo in Ju- | lija*, v počastitev Čajkovskega. Predprodaja vstopnic na osrednji blagajni (pasaža Protti, tel. 36372 in 38547).
FESTIVAL OPERETE • ROSSETTI
V	soboto ob 18. uri zadnja po-
novitev Lombardo - Lanzatove ope- j rete »CIN-CI-LA*. Dirigent Eiirico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili ; Maria Fausta Gallamini, Carlo Tuand, j Aurora Banfi, Sandro Massimini, Lino J Savorani, Luigi Palchetti in Orazio j Bobbio.	I
V	četrtek, 21. julija, bo na vrsti O ; Strausova opereta «Sogno di un ; valzer*.
Vstopnice za prihodnje predstave j so na razpolago pri osrednji blagajni. Pasaža Protti (tel. 36372).
Uradi Slovensko kulturne - gospodai j ske zveze bodo poslovali do 27. 8. s j poletnim umikom od 8. do 14. ure.
Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali do 27. 8. s poletnim umikom od 8, do 14. ure.
Slovenski raziskovalni Inštitut — SLOR1 — bo zaprt od 15. julija do 15. avgusta.
ZAKLJUČEK »FANT AMERICE*
Odlična igra
Lan Chaneya v filmu
«Smej se, klovn, smej»
Včeraj se je zaključila serija fil mov dveh ameriških avtorjev, režiserja Tod Brouminga in igralca Lon Chanega, z naslovom «Fant' America». V kinematografu Penice
Pokrajinski svetovalec Bojan Brezigar (ŠSk) je naslovil na predsednika tržaške pokrajine vprašanje, v katerem sprašuje, zakaj ni bilo slovenskim predstavnikom, ki so posegli na konferenci o tržaškem go- j vzhodu, vllndičeva lutka» spodarslvu omogočeno, da se izraže 1 <l9zi za prodajo*. jo v materinem jeziku, čeprav je j n Sme j se, klovn, smej* je bil dvorana opremljena z napravami ] film, ki je pri gledalcih vzbudil za simultano prevajanje in je b:! največ zanimanja. Odlična je igra prisoten strokovni prevaialec. Bre- ^on C,lancpa, ki je v vlogi klovna zigar nadalje vprašuje,' zakaj po- ™šel Primeren element za izraža-krajinska uprava ni poskrbeia za nb’, svojega posebnega igralskega
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 14. julija SVOBODA
Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52.	— Dolžiha dneva 15.23. —
Luna vzide ob 4.00 in zatone ob 19.10. Jutri, PETEK, 15. julija JUSTA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
28.2	stopinje, najnižja 21.1, ob 13, uri
28.2	stopinje, zračni tlak 1015,4 mb rahlo pada, vlaga 58-odstotna. nebo jasno, brezveterje, morje mirno, temperatura morja 25,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. julija 1977 je v Trstu umrlo 9 osgb.
UMRLI SO: 66-letna Tride Mac-capan vd. Flaiban, .77-letna Orsola Ficke por. Escher, 85-letni Gugliel-
in na Gradu sv. Justa so p redna- j mo Grasso. 84-letna Rosa Megrisin jali pet zadnjih filmov te serije: j vd. Cavaliero, 66-lctna Francesca «Smej sz. klovn, smej*, »Zahodno: Maccari por. Travica. 48-letni Ser-od Zanzibarja*, «Kicr vzhod je I gio Streseli, 87 letna Anna Musina,
%Ču- \ 79-letni Vittorio Polizzi, 70-letni Gio-i vanni Simunic.
tisKanje vabil in lepakov tudi v slovenščini
POPRAVEK
Od včeraj neposredna telefonska zveza s SR Hrvatsko
Včeraj so vzpostavili neposredno telefonsko zvezo z nekaterimi kraji v Jugoslaviji, ki spadajo v zagrebško telefonsko omrežje. Obvezna telefonska predštevilka je 0038, kateri je treba dodati še karakteristično številko posameznega okraja, s katerim želimo vzpostaviti neposredno zvezo. Karakteristične številke o-krajev, s katerimi imamo od včeraj neposredno telefonsko zvezo, so naslednje: 41 (Zagreb), 42 (Varaždin), 43 (Bjelovar), 44 (Sisak), 45 (Kutina), 46 (Virovitica), 47 (Karlovac), 48 (Gospič), 49 (Zabok), 50 (Dubrovnik), 54 (Osijek), 55 (Slavonski Brod), 56 (Vinkovci), 57 (Zadar), 58 (Split), 59 (Šibenik).
Kdor bo na primer želel neposredno telefonirati v Zagreb bo moral torej najprej zavrteti štev. 003841,
V članku o občinski razstavi vin Nabrežini, ki smo ga objavili v torkovi številki nagega dnevnika, se nam je vrinila pomota: zapisali smo. da je prvo nagrado za najboljše črno vino prejel vinogradnik Ivan Terčon iz Nabrežine. V resnici je šlo za Ivana Terčona iz Mavhinj.
V drage.n vprašanju pa svetovalec nap-oša iribornika za kmetijstvo, naj pojasni, kaj namerava ukrenit: pokrajinska uprava,,,da,,se pospeši gradnja zadružnega kraškega hleva.
iiu/f-nn*)
KTlmvoiji
Do 15. julija prošnje za prispevek pokrajine vzgojnim ustanovam
Tržaška pokrajina sporoča, da bo 15. t.m. zapadel rok za predložitev prošenj (na kolkovanem papirju) za prispevke za poslovanje menz, po-šolskega pouka, dijaških domov in psiho-socialnih služb. Vse informacije nudi pokrajinski urad za izobrazbo.

RAZSODBA TRŽAŠKEGA PRETORIA TRAMPUŠA
ŠEST MESECEV ZAPORA ZA NEPOŠTENO KUPČIJO
značaja: to je temeljno dvojnost, ki se kaže v vseh njegovih filmih. To je na zunaj trd človek, klovn, ki spravlja veliko ljudi v smeh: toda, ko pride z odrskih desk, je razdvojen človek, ruševina. Film je tragedija klovna, .nesrečm zaljubljenega. razpetega med očetovsko ljubeznijo in ljubeznijo moškega do ženske, zgodba klovna, ki se neizogibno giblje k svojemu tragičnemu koncu.
To je obenem tragedija vseh ljudi današnjega časa, ki morajo v javnosti odigrati vlogo smejočega se klovna, čeprav so v privatnem življenju nesrečni. Tudi v filmu «Zahodno od Zanzibarja* je Lon
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.3«)
Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Ul. Bonomea 93. Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
*'>RAYS.T.vm.,WftWA. SLU?
Nočna služba za zavarovance ir in ENPAS od 22. do 7. ure: telef
732-627,..,:''-	..........:
LEKARNE V OKOLICI
Roljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: te). 2)1-001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596r Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24.
Kino
Prodajalec avtomobilov je moral na zatožno klop pod obtožbo, da je prodal pokvarjen avtomobil, ne da bi o tem obvestil kupca
Tržaški pretor dr. Trampuš je obsodil na šest mesecev zapora in na 100 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list lastnika trgovine z rabljenimi avtomobil) Gio-vannija Duplico iz UK Papiniano 2. Duplica je bil obtožen sleparije v zvezi s prodajo rabljenega fiata 850 coupe s tržaško registracijo Tržačanu Edmondu Piccoliju iz Ul. Solitro 8/1.
Piccoli se je 22. aprila 1972 odločil za nakup rabljenega avtomobila in se zglasil pri Duplici. Všeč mu je bil fiat 850 coupč TS 137123 in se je kaj kmalu pogodi) za nakup vozila. Sam je kasneje izjavil, da mu je prodajalec zagotovil, da je avto v dobrem stanju in mu baje tudi dejal, da trgovina za to jamči. Na osnovi te zagotovitve je Piccoli kupil avto in podpisal pogodbo, v kateri pa je bila tudi izjava, da podjetje Duplica zavrača vsako odgovornost za morebitne okvare in da ne jamči za brezplačno popravilo.
Kmalu po nakupu pa je Piccoli u-gotovil, da avto ne ustreza prodajalčevim zagotovilom. Nekajkrat ga je moral popraviti in seveda mu tega prodajalec ni hotel narediti brezplačno, sklicujoč se na dokaj jasno postavko v pogodbi. Ko pa so Piccolu v mehanični delavnici povedali, da je bil avto poškodovan v prometni nesreči, se je obrnil na odvetnika in sprožil civilni sodni postopek za povrnitev stroškov. Na sodišču pa so ugotovili, da vsebuje postopek tudi kazenske aspekte in so predali akte pretorju, ki je poslal Duplico na zatožno klop. Prodajalec je v svoj zagovor naglasil, da je bil Piccoli seznanjen s stanjem avto-
mobila in da mu ni nikoli obljubil brezplačnega popravila, vendar mu sodnik očitno ni verjel. Obsodil ga je, kot že rečeno na pogojno zaporno in denarno kazen, obenem pa tudi na povračilo stroškov prizadeti stranki, to je Piccoliju in sicer 388.000 lir za popravila avtomobila z obrestmi od dneva nakupa do dneva plačila, 150.000 lir odškodnine zaradi razvrednotenja lire in 150.000 lir za kritje sodnih stroškov zasebne stranke.
Do 31. avgusta vpis za poklicne bolničarje
Do 31. avgusta se nadaljuje vpis na šolo »G. Ascoli* za poklicne bolničarje. V triletni tečaj šole se lahko vpišejo vsi, ki imajo diplomo 3. razreda nižje srednje šole in ki bodo dopolnili 16. leto starosti do konca decembra letos. Šola nudi veliko možnosti specializacije. Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo šole v UL Stuparich 1, tel. 793-882, vsak delavnik od 11. do 12. ure.
Nesreča na delu
V tovarni Velikih motorjev pri Boljuncu se je včeraj ponesrečil 28-1 letni mehanik Alesandro Duše iz Ul. Naldini 10. Verjetno zaradi trenutne nepazljivosti mu je zašla leva roka med kolesje stroja, ki mu je odrezalo členek kazalca. Z rešilnim avtom podjetja o prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni na ortopedskem oddelku.
IZREDEN USPEH
V TRSTU
Naselje Sv. Sergija — Telefon 828-228
DO 19. JULIJA
NAJVEČJI CIRKUS VSEH ČASOV
LIANA,NANDOeRINALDO f|D ECI
PRI8ENTAN0	(J	|	J
a rfžvesio'	čfietihcoGo pMrjbtcijvaunjor &
pid t jjouncKPe acAo&cute deQ mtmdo- fff
VSAK DAN DVE PREDSTAVI ob 17.30 in ob 21.45
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (10. - 23.) telefon 828228 in pri OSREDNJI BLAGAJNI V PASAŽI PROT TI, telefon 36-372 in 38-547
OBIŠČITE NAJVEČJI ZOOLOŠKI VRT V EVROPI
CIRKUS ORKEI: «11 circo delle AmaZ' zoni«. Dve predstavi dnevno ob 17.30 in ob 21.45 v Trstu. Naselje sv- > Sergija — tel. 828228. Velik uspeh.
M1RAMARSK1 PARK: «Luči in zvoki» . Predstavi: ob 21.30 »San u Mirama' ' ru» (v srbohrvaščini); ob 22.45 »U sogno imperiale di Miramare* (v [ italijanščini). Prevoz z motornim čolnom od pomola Audace do g1" Danskega portiča (ob 20.20 in 21.50). j Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka.
Ariston Poletni kino ob 21.30 «L'agefl' -te speciale Mclntosch*. P. Newma«. [ J. Mason. Barvni film.
Mignon «11 furore della Cina colpisc* ; ancora*. Bruce Lee. Barvni film.
.Nazionale 16.30 «Dove vai tutt* : nuda ». T. Milian, G. Moschin. Pre j povedan mladini pod 14. letom. Bar i vni film.
Grattacielo 17.00 «L’uccello dalle PlU' j me di cristallo*. Tony Musante-Susy Kendall, E. M. Salerno. Pre povedan mladini pod 14. letom- j Barvni film.
Eenice Zaprto zaradi poletnih P0-čitnic.	, j
Excelsior 16.30 «Le monache di Sant Arcangelo*. Urnella Muti. Luc Mc renda. Prepovedan mladini pod 1®' letom. Barvni film.
Eden 17.00 »Professoressa di lingue*-Femi Benussi, Pupo de Luca. Pre" j povedan mladini pod 18. letom- j Barvni film.
Ritz 17.00 «Folli e liberi amplessi*; j J.P. Marielle. Prepovedan mladim j pod 18 .letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «Detective Harper: »c-qua alla gola*. Paul Newman. Bar j vni film.
Capitol 17.00 »La banda del trucido’; i Tomas Milian. Prepovedan mladim j pod 14. letom. Barvni film.
Cristallo 16.00 »Labbra di lurido bH'*- j Lisa Gastoni, Corrado Pani. Prepc vedan mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.00—22.00 «Le cal® ; notti di Parigi*. Prepovedan mlad*' ni 'pod ' TH. letom. Barvni film.
Ideal? Zaprto zaradi poletnih počitnic- ;
Impcro Zaprto -zaradi poletnih počitnic-
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Vcncto Zaprto zaradi počitnic-
Astra Zaprto zaradi počitnic.	j
Volla (Milje) Zaprto zaradi poletni® počitnic.
POTOVANJA Z «AURORO»
Od 30. julija vsako soboto na
otok Krk. Vožnja in osemdnevno bivanje 82.000 lir. Za avtomobiliste 75.000 lir.
Od 31. julija do 5. avgusta, od 5. do 10. in od 10. do 15-avgusta z avtobusom v Kranjsko goro. Cena vožnje in bivanje v hotelu «Larix» 66.000 Ur.
Vsak četrtek na atensko obalo-
Vožnja z letalom, enotedensko bi,vanje in enodnevni ogled Aten
186.000	Ur. Od 4. do 11. avgusta posebno potovanje iz Trsta. Cr na 199.000 lir.
Od 11. do 16. avgusta potovanje z letalom v Istanbul. Cen*
188.000	Ur, ogledi in ekskurzije vključene.
Sedemdnevna bivanja na Malem Lošinju, ob Istrski obaU, na Rodosu in v Tuniziji.
Informacije in vpisovanja Potovalnem uradu «Aurora» v Trstu, Ul. Cicerone 4, tel. 60261-
I ‘J3
V	počastitev spomina pok.	\
Nardin vd. Sancin darujeta Mara m [ Neva Ferjančič 5.000 Ur za Dijaš® matico.
V	počastitev spomina pok. Marir Nardin vd. Sancin darujeta druš«' ; Kodrič in šiškovič 10.000 Ur za sp“ j menik padlim v NOB od Kolonko* ca, Skednja in od Sv. Ane.
Ob prvi obletnici smrti Lojze-* Daneua darujejo žena Bernarda 1 hčeri Irene in Nadja 10.000 lir * i
Skupnost družina Opčine.	,
Ob 10. obletnici smrti Vladin11*: j Glavine darujejo žena Slava ter sin J*. ' hči 10.000 lir za ŠD Breg in 10 ™ S
lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob JU*'A Žnidarčiču darujeta V. in B. Sto* 5.000 lir za Dijaško matico.	|
Ob 17. obletnici smrti pok. J®" sipa Agneletta daruje vdova Iva’ ka 15.000 lir za Slovensko dobrode* no društvo.
Namesto cvetja na grob pok. W rije Sancin daruje družina Rud® 5.000 Ur za Slovensko dobrodem društvo.
iiTTni ad o i UDI VAT Al A DC1	Ik DI7VTIA MA ADPIMA	TJ	(na novem kotalkališču)	
JUTRI OB 21. URI K-UlALRAKol	LA KLV1JA JNA UrtllNil	l n	Ponovitev v soboto in nedeljo	
SLOVENSKA GODBENA DEJAVNOST
(sodba na pihala Breg nastopa že vrsto let s pestrim repertoarjem
Godba, ki jo vodi mladi Viljem Slavec, šteje danes 28 članov
fes
OB NAVZOČNOSTI OBČINSKIH PREDSTAVNIKOV
Na seji krajevne skupščine v Podgori razpravljali o številnih domačih vprašanjih
Pogovor o gradnji športnih objektov ■ Zaenkrat občina še ni zagotovila denarja za ploščad, ki bi jo domačini uredili s prostovoljnim delom
Dolinska godba, alj godba iz Brega ima več kot petdesetletno tradicijo, Saj je bila ustanoveljena že pred Prvo svetovno vojno. Takrat je nastopala s spremenljivim uspehom, hakar je razpadla zaraai pomanjkanja kadrov. Leta 1925 ,ie bila godbena dejavnost na novo vzpostavljena ln godbeniki iz Brega so neprekinjeno nastopali do leta 1941, ko jim je fašistična drhal onemogočila vsakršno delovanje. Po končani vojni vihri so se godbeniki iz Doline spet zbrali in še danes uspešno nadalju IPio pot, ki je bila začrtana pred tolikimi leti.
To naj bi bil kratek prerez zgodo vine te godbene ustanove, ki je pred dvema letoma dobila novega kapel-JJikV Viljem Slavec je vzel v roke dirigentsko palico, ko le komaj dopolnil dvajset let. Pod njegovim Vodstvom so glasbila uspešno zapeta na mnogih prireditvah.
Godba na pihala «Breg» šteje da-Pos 28 članov, ki vadijo enkrat tedensko, poleti tudi dvakrat, saj je *oano, da je poletje najplodnejši vas za nastopanje godb. Brežanski Sodci nastopajo tudi trikrat mesečno in to predvsem na vaških vese-Dcah. Sodelujejo tudi ob otvoritvah Spomeniških plošč, ob poimenovanjih s°l, športnih objektov,' itd. Mnogokrat sledijo tudi pogrebom, ali bolj Veselim dogodkom, kot so npr. pust-he prireditve. Pozimi prireja godba samostojne koncerte, tako je bila lani gost Doline in Opčin.
Kapelnik Slavec je potožil, da pri Eodbj sodeluje premalo ljudi, želel bi Si večji «orkester». Tako bi lahko °dpravil tudi razlike, ki nastajajo v igranju starejših in mlajših godbenikov. Starejši nimajo namreč no-Pene glasbene kulture in igrajo bolj Pa pamet. Da bi godba na pihala *Breg» postala res kakovostna, bi Se morali vsi sodelujoči resneje in vpstneje udeleževati vaj. Tu so pa °bjektivne težave, saj so vsi člani godbe delavci, ki igrajo samo iz jjubezni do glasbe. V repertoar je kapelnik uvrstil razne koračnice, kratke simfonične marše, najbolj 80 jim pa pri srcu venčki slovenskih Parodnih in partizanskih pesmi.
Ljudje so zelo zadovoljni z delo-vanjem godbe. Napravili smo maj-
hno anketo in vsi so se izrekli, da je zelo prijetno poslušati požrtvovalne godce, škoda je le, da ima publika premalo priložnosti poslušanja. Godba pričara na prireditvah tisto domače in veselo vzdušje, ki
ga v vsakdanjem življenju mnogokrat pogrešamo.
Poudariti je še treba, da združuje godba na pihala «Breg* glasbenike iz celotne dolinske občine, nekaj članov pa je tudi iz Trsta.
iiiiimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiii
PO POROČILU STATISTIČNEGA URADA TRŽAŠKE OBČINE
V JUNIJU LETOŠNJEGA LETA SE ŽIVILA NISO PODRAŽILA
To je prva ustalitev cen v zadnjem letu • Porazna primerjava s cenami v juniju leta 1976
Ali je končno prenehalo naraščanje cen živil? To vprašanje se u pravičeno postavlja pri analizi podatkov za junij 1977, ki jih je zbral statistični urad tržaške občine. V preteklem mesecu smo bili priča, prvič po nekaj letih, skoraj popolni stabilizaciji cen večine živil, nekaj pocenitvam in nekaterim podražitvam. vendar mnogo manjšim od poprečja zadnjega leta. Tako se je n.pr. podražila kava za 2,3 odst., kat je najmanjša podražitev v zadnjem letu, če le pomislimo, da se je v obdobju od junija 1976 do junija 1977 kava podražila za skupno 101,4 odst. V juniju so se podražile tudi testenine (2 odst.), semensko olje (3,2 odst.), ovčji sir (1,2 odst.; tudi tu je koristna primerjava s poviški zadnjega leta:
64,4	odst.) in še nekatera druga živila, vendar vsa za manj kot 1 odstotek. Med pocenitvami velja omeniti ■ predvsem jajca (2 3 odst.), vendar pa je ta pocenitev sezon skega značaja.
Če sedaj preidemo na obračun zadnjega leta, pa. je stanje vse prej kot rožnato. V obdobju od junija 1976 do .junija 1977 so se podražila vsa živila. Na orvem mestu je seveda kava (101,4 odst.). • sledijo ovčji sir (61,4 odst.!, parmezan (54.9 odst.) riž (46.5 odst.) itd. V zadnjem letu se je najmanj podražila šunka (1.2 odst.), sledijo ji margarin (1,7 odst.), govedina (5,1 odst.), zmrznjene ribe - plošče (5,9
odst.) itd. Pri večini živil niha podražitev v zadnjem letu med 10 in 20 odstotki.
Statistični urad tržaške občine je pripravil tudi ločeno statistiko ribjega tržišča ter sadja in zelenjave. Pri ribah žal ne opažamo usta-l.jenja cen v zadnjih dveh mesecih, saj so se od maja do junija letos nekatere ribe podražila za več kot 50 odstotkov; tudi v pri merjavi z junijem leta 1976 je po dražitev precejšnja, od najmanj 19,2 odst. do največ 130,5 odst.
Kar pa zadeva sadje in žele njavo nam statistični urad žal ni podal primerjave med majem in junijem letošnjega leta, pač pa samo spremembe v cenah od junija 1976 do junija 1977, Tudi tukai o-pažamo veliko podražitev: rdeča pesa. fižol v stročju in korenje se je jx>dražilo za več kot 100 odstotkov. izredno so se podražila tudi jabolka, pocenil pa se je samo krompir (17,7 odst.).
• Danes ob 20. uri se bo na svojem sedežu v Ul. s. Ermacora 3 sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. ki bo razpravljala o decentralizaciji v tržaški občini. Ob
20.30	pa se bo na svojem sedežu v Ul. Colaulti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid in Staro mesto, ki bo razpravljala o varianti občinskih storitev.
...»mi....................mi.....................................................umnimi
POLETNE PRIREDITVE NA SLOVENSKI OBALI
«Karneval iz Ria» v Portorožu
avgusta bo «Zlata roža Portoroža*, 27. avgusta Ribiški praznik v Izoli, 30. julija Koprska noč
j. Kruha in iger, so dejali stari /■'mljani. Turistov in iger, vzklika-j dandanes slovenski turistični de-avci. Da bi to svoje hotenje ures-ilirfK, so pljunili v dlani in si re-K l: povabimo domačo'folkloro za
■u-'e goste, tujo folkloro za doma->f' goste, pop skupine za mladino, Portnike za športne navdušence: i,si bodo na ta način zadovoljni. ®oeno, storjeno.
bmo že sredi' julija in mnogo Prireditev je že za nami: nastop Japonskega nacionalnega folklome-ansambla, nastop zagrebškega hsambla «Lado» (vse v portoro-r,em Avditoriju). V soboto je za-jVjtii neurja odpadel, ples v maskah JUbljanske opere. Sinoči pa je v ortorožu gostoval brazilski balet-1 ansambel «Brasiliana» s predlo Karneval v Riu.
Nastop tridesetčlanskega folklor-bj.*® ansambla iz Brazilije je na-10 nolr.o areno Avditorija dvigni! a npgs, pisanost barv, ritem bob-l v in živahna južnoameriška sam-a, Vse t(| se je sf0pji0 z vročico . Jcinstva in z brezskrbnim vzdušij*1 DOzne večerne ure. Bujne Bra-*ke so na oder privabile mnoge
gledalce, ki sq s svojo nerodnostjo spravljali v smeh vse prisotne. Bil je to lahkoten, 'brezskrben večer v portoroškem avditoriju in takih večerov bi si želeli še veliko. Pa še kritično pripombo: sceno bi morali bolje urediti (izgledala je zelo revna in prazna), saj je to tudi element dramskega učinka Toda to še niso vse prireditve na slovenski obali v poletnih mesecih. Od 27. julija do 6. avgusta bo v Ankaranu in v Kopru svetovno prvenstvo v jadranju; v koprskem zalivu bodo tekmovale jadrnice razreda «Optimist», Nato bo v portoroškem Avditoriju še vrsta pestrih prireditev. Za ljubitelje ju1 goslovanske progresivne glasbe bo 18. julija nastop pop ansambla Bi .jelo dugme; 21. julija bo v Avditoriju nastopal lOOčianski folklorni zbor Piatnicki iz SZ. 22. julija lx> v Portorožu, 24. julija pa v Izoli, pel in plesal makedonski fol klorni ansambel «Tanec». Novost letošnje poletne sezone je prihod gostov Nacionalnega folklornega ansambla «Meksiko» iz Mehike, ki bo v Avditoriju Portoroža nastopal 27. julija. Dva dni pozneje bodo na-
POPOLNA RAZPRODAJA
✓
^ trgovini obutve ALTA MODA
UL. G. GALUNA 3
zaradi obnovitve trgovine
OBUTVE NAJFINEJSIH ZNAMK S POPUSTI DO 60%
stopali pihalni orkester, zbor in folklora iz Pirana.
Z nestrpnostjo pričakujemo tradicionalno Koprsko noč (30. julija), saj bi morali .organizatorji vpeljati nekatere novosti potem, ko so lani Koper dobesedni) obdali z raznimi ovirami in ograjami. Pri takih prireditvah bi celo mesto moralo biti eno samo sprehajališče brez nepotrebnih ograj in »obveznih smeri*.
6. avgusta bo v Portorožu »Zlata roža Poj-Ujj-oža*, to je tekmovanje pevcev jugoslovanskih zabavnih melodij in popevk; 10. avgusta pa bo nastopil nacionalni baletni ansambel iz Senegala. 12. avgusta bo v Avditoriju nastopal ansambel Ta hiti, dva dni pozneje pa bo v Portorožu c-gnjemet. Konec avgusta (24. 8.) bodo iz Bogote v Južni A-meriki pripotovali člani ansambla Kolumbija. Potem bo spet na vrsti tradicionalni Praznik ribičev v Izoli (27. avgusta) in znana Izolska noč: nastopali bodo folklorni ansambli in pop skupine. Avgusta in septembra bo v Portorožu »Forma viva», mednarodni simpozij kiparjev; sredi septembra pa bo prav tako v Portorožu (in v Sečovljah) mednarodno tekmovanje v padalstvu «Pokal Jadrana*.
Poleg teh prireditev na Slovenski obali, bo na Istrski obali še cela vrsta podobnih praznovanj. V Rovinju bo 15. avgusta tradicionalna likovna manifestacija na odprtem, ki je rezultat enoletnega u stvarjanvi likovnih umetnikov, ki živijo in delajo V Rovinju. Sredi oktobra bo v Svetvinčenatu pri Pulju »Dan istarske svirke. kanta, plesa in mladega vina*, tradicionalna prireditev posvečena istrskemu narodnem melosu.
ft. R.
Na zadnji seji krajevne skupščine v Podgori. ki jo je sklical predsednik Edi Maligoj, so obširno raz pravljali o športnih objektih pri Majnici. Na sestanku sta pila navzoča tudi odbornika Zucalli in Fantini, ki v občinskem odboru odgovarjata za javna dela in šport. Na sestanku so člani krajevne skupščine izvedeli, da bodo šport no palačo dogradili še v poletju in da jo bodo uradno odprli konec septembra ali najkasneje v začetku oktobra. Dela hitro" napreduje jo ter so bili v veliki meri dograjeni železobetonski nosilci, vkopani globoko v zemljo, na katerih bo slonela celotna zgradba.
člani krajevne skupščine so nato želeli izvedeti, če bo občinska u-prava prispevala sredstva za iz gradnjo ploščadi »v gropatah*. ki bi jo uporabljali za kotalkanje, plese in druge športne ter rekreacijske prireditve. V tem kraju pri-rejata partizanska zveza in slovensko prosvetno društvo Andrej Paglavec \sako leto svoj praznik. Izgradnja ploščadi, ki bi jo člani obeh organizacij uredili s prostovoljnim delom, bi prihranila marsikatero skrb, predvsem pa vsakoletno najemanje, postavljanje in razdiranje »brjarja*. ki je zelo za mudno delo.
Predstavniki krajevne skupščine so občinska predstavnika seznanili z doslej opravljenim delom. Preskrbeli so si načrt ploščadi, ki ga je izedelal neki geometer, ter za načrt iz svojega žepa plačali 40 tisoč lir. Občinska predstavnika sta odgovorila, da občina ni uspela zagotoviti zneska v višini šest milijonov lir. ki bi jih odtegnila od sredstev namenjenih za izgradnjo plavalnega bazena. Naj dodamo, da bo ploščad na občinskem zemljišču.
Na občinskem zemljišču «v gropatah* pa nameravajo izvesti še druge pobude. Na CONI bodo na-pravili prošnjo za denarni prispevek za popravilo nogometnega igrišča. V bližini nogometnega igrišča je nato predvidena izgradnja dvah teniških igrišč in slačilnic s sani tari jam'.	•
O	vsem, kar smo doslej napisali, so se pogovarjali na sestanku krajevne skupščine. Toda odprtih vprašanj v Podgori ie še veliko, med drugim imajo slabo cestno omrežje. Občinsko upravo so že opozorili na potrebo po razširitvi Ui. Moote Calvario, na ureditev vhoda iz Ul. 4. novembra v tekstilno tovarno-, (svojisičas so za to delo namenili '4,5 milijona lir, vendar dela niso opravili), zahtevajo ureditev pločnika v Ul. Cotonificio. predvsem pa ražširitev mosta v Groj-ni, ki predstavlja ozko grlo. zlasti sedaj, ko čezenj usmerjen ves mednarodni tovorni promet. Kakor sodi občinska uprava, bo razširitev mosta zelo težko izvesti, ker bi delo veljalo približno eno milijardo lir.
Ker smo že pri podgorskih zadevah, potem naj zapišemo tudi to, da se bodo domačini Dogovorili o ustanovitvi zadruge, ki bo prišla v poštev za dodelitev 24 stanovanj, ki jih bo zavod za ljudske hiše (IACP) zgradil v Podgori. Podgorci se zavzemajo za to, da hi se v ta stanovanja vselili domačini.
Policaji zahtevajo reformo javne varnosti
Na sedežu CISL v Ulici Roma se je sestal odbor za koordiniranje delovanja demokratičnih policajev, ki se zavzemajo za demokratizacijo in demilitarizacijo pripadnikov varnostnih sil, in se zavzel za izvedbo reforme. ki bo omogočila vključitev policajev v delavske sindikate CGIL -CISL - UIL. Pregledal je današnjo politično situacijo in podčrtal probleme javnega reda ter reforme varnostnih sil, kj sta glavni temi razgovorov med demokratičnimi strankami. Odločili so se tudi poslati pokrajinsko delegacijo na julijsko vsedržavno srečanje v Rim. Gori ško delegacijo bosta sestavljala E-zio Giandini (pokrajinska federacija CGIL - CISL - UIL) in Luigino Castellaz (koordinacija policajev).
Posvečati vso skrb otroškemu vrtcu v Štandrežu
Na eni izmed zadnjih sej krajevne skupščine v štandrežu so razpravljali o številnih domačih zadevah. Med drugim so se seznanili z vpisom otrok v slovenski otroški vrtec. V skladu z zahtevami domačinov so v vrtec vpisali — poleg tridesetih otrok, ki sodijo v okvir določil o številčnosti sekcij — tudi Ustih 16 otrok slovenskih staršev, o katerih konzulta zahteva, da se jim zagotovi mesto v slovenskem otroškem vrtcu.
Gre za nadvse pomembno vprašanje, ki je v tem trenutku med najpomembnejšimi vprašanji naše skupnosti v tem kraju. Njegova pomembnost je v tem, da je tem otrokom potrebno zagotoviti primerne prostore, v katerih bodo deležni vse oskrbe in vzgoje v slovenskem, in samo v slovenskem jeziku. Ob tem se seveda spet sprašujemo, kako bo občinska uprava zagotovila takšne pogoje. Urediti bo treba prostore, poskrbeti za vzgojiteljico in to že sedaj, med počitnicami, sicer se lahko zgodi, da bomo jeseni, ob pričetku šolskega leta, ostali praznih rok.
štandreška krajevna skupščina i-ma v teh mesecih zares veliko zadolžitev. Isto velja tudi za štandreška društva in politične sile. Toda
pri tolikšni obremenitvi se ne sme zgodit', da bi zanemarili prav skrb za tisti.) 16 otrok, ki so se vpisali V slovenski vrtec in katerim mora občina zagotoviti ustrezno varst' o — tudi ob pomoči in sodelovanju ustreznih odgovornih dejavnikov v štandrežu. V vasi je več za javno delo sposobnih občanov, ki bi rade volje sprejeli takšno obveznost. To poudarjamo tudi zato, da bi vsi razumeli, še najbolj pa slovenski starši, da moramo slovenskemu otroku od mladih let dalje zagotovili obisk slovenske šole. V Štandrežu, kjer je narodnostni- pritisk, tudi zaradi širjenja Gorice, izredno občuten, je takšno narodno dolžnost še zlasti potrebno izpeljati.	1
Vprašanje odprtja otroških vrtcev v juliju
Pokrajinsko tajništvo državnega sindikata osnovnih šol CISL iz Gorice javlja, da je ministrstvo za javno vzgojo odgovorilo na pismeno sporočilo združenja otroških vrtcev, ki nasprotuje odprtju vrtcev tudi v mesecu juliju. Minister Malfatti je mnenja, da se to lahko uravna in je zato pooblastil senatorja Buzzija, naj vso zadevo preuči ter ukrepa od primera do primera.
Sindikat otroških vrtcev je imel te dni sestanek s pooblaščenim senatorjem, na katerem so se dogovorili, da bi ostali odprti v mesecu juliju tisti otroški vrtci, kjer je 15 oseb, ki se zavzema za nadaljevanje pouka.
Državna in deželna tajništva sindikatov osnovnih šol pa odločno odklanjajo stališče ministrstva za šolstvo.
Sestanek vzgojiteljic ustanove ONAIRC
Po ukinitvi ustanove ONAIRC, ki je do sedaj upravljala nekatere vrt ce, je nastal problem zaposlitve u-službenk, ki so bile dosedaj pod njeno upravo. Po novem bodo vrtci prešli pod upravo občine m tudi vrtnarice. Da ne bi ob začetku šolskega leta prišlo do kakih nevšečnosti zaradi namestitve sklicuje sindikat osnovne šole 18. julija ob 18. uri konferenco, na kateri bodo razpravljali prav o teh problemih in o možnostih, kako ta problem v najkrajšem času rešiti. Sindikat vabi vse, vpisane in nevpisane, ki jih ta problem zanima, da se udeležijo seje, ki bo na sedežu CISL, lil. Roma 20. i
IVA POBUDO GORIŠKE OBČINE
DANES V GORICI MEDNARODNO SREČANJE 0 PREVOZNIŠTVU
Razpravljali bodo o izdajanju dovolTnic za tovorne prevoze v SFRJ
Danes ob 9. uri se začne v deželnem avditoriju v Ulici Roma srečanje mednarodne komisije za prevozništvo; italijansko delegacijo bo vp-dil glavni ravnatelj ministrstva za prevoze Danese, jugoslovansko pa inženir Sinovič.
Srečanje se vključuje v obdobje izvajanja osimskih sporazumov, ki predvidevajo boljše soduovanje tudi na področju prevozništva. Na dnevnem redu je odprtje mejnega prehoda pri Štandrežu m ureditev tovornega postajališča. Veliko si od tega srečanja obetajo piedvsetri prevozniki, ki so odvisni ud izdajanja dovoljenj za prevažanje blaga v Jugoslavijo. Izdajanje teh dovoljenj je bila tudj glavna tema včerajšnjih razgovorov med predstavniki prevoznikov in deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem ret- ministrskimi izvedenci.
/
Komisija bo pregledala sodelovanje med jadranskimi pristanišči in možnosti za boljše izkoriščanje sedanjih kapacitet. Važno mesto pa bodo zavzemale pristojbine, ki jih Jugoslavija zaračuna prevoznikom za prevažanje blaga iz Trsta z Avstrijo in obratno. Število teh, navadno pre-natovorjenih tovornjakov, se je v zadnjem času precej povečalo in večkrat povzročajo zastoje v prometu, nesreče in so tudi glavni vzrok za okvare na cestišču.
Stavka v obratu Detroit
Danes od 9. do 11. ure bodo v Tržiču stavkali delavci tovarne De-
troit, ki izdelujejo gospodinjske stroje. S stavko želijo zahtevati, da se tovarna prenese v industrijsko cono in da se jim zagotovi stalna zaposlitev. Med stavko bodo delavci tega kovinarskega obrata razdeljevali po mestu letake m z njimi opozarjali občane na svoje zahteve.
• 15. julija zapade rok za predložitev prošenj, na goriško pokrajinsko upravo — Korzo Italija 55, za prispevke občinam, šolskim patronatom in vsem ustanovam, ki se ukvarjajo s podporo šolarjev in dijakov, (za u-pravljanje menz, za popoldanski pouk, za dijaške domove in za zdravstveno oskrbo), kot predvideva člen 3 deželnega zakopa z dne 1. septembra 1966 št. 25 in nadaljnje spremembe in dopolnila.
nitiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiifiiitiiiHttiiMiiifiiimiiiiiitiiiitiiiiiitiiiituiiiiiiHiiiiiniiiuiiiiiiiiiinMiimiiiiHiiiiim mn, umu iiuiiimiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
OB USPEŠNEM ZAKLJUČKU POGUMNEGA DEJANJA
Prosvetno društvo «Skala» priredilo likof ob spravilu skale v dolino
Julko Florenin je skalo našel pred petimi leti - Prav gotovo največji naravni kamen na goričkem Krasu
Nad šest metrov dolga In okoli 10« stotov težka skala, ki so Jo Gabrci nepoškodovano spravili z Goličnika, hriba nad vasjo. Uspešen zaključek napornega dela so proslavili z likofom, ki so se ga udeležili tudi številni domačini. Skalo je našel Julko Florenin (prvi od leve), ki je tudi vodil dela, da so jo srečno spravili v dolino
Po trditvah prodajalcev knjig
Goričani radi berejo . predvsem romane
Te dni so postavili tudi v mestnem parku v Gorici stojnice s knjigami. Gre za zanimivo pobudo, kako približati bralcem knjigo po nizki ceni. saj iitr prodajajo celo s 50 odstotnim Dopustom.
V kratkem pogovoru z mladenkami in mladeniči, ki skrbijo za prodajo, smo izvedeli nekaj zanimivih podatkov, med drugim tudi lo. da je v primerja,vi z drugjmi italijanskimi mesti Gorica eno tistih repkih mest. kjer je prodaja knjig na prostem še vedno rentabilna. V veliki vdčini gredo v prodajo romani ali lažja literatura ni pa zanimanja za znanstvene knjige. Povedali so nam tudi, da so med kupci tudi Slovenci, še nai-češče z jugoslovanske strani. Zanimalo nas je tudi. zakai proda jajo s takim popustom. Odgovorili so nam, da so te knjioe starejših izdaj in jim založbe dajejo na razpolago velike količine po minimalni ceni. Veliko jih je pa tudi takih. ki so tiskane prav za tako prodajo. Te izdaje imajo papir slabše kakovosti in so vezane v cenejše platnice. Najbolj segajo Goričani po knjigah žepne izdaje, katere so bile po nekaj dneh že skoraj razprodane, sai ie sedaj čas dopustov in si vsakdo rad kuni knjigo, še posebej če je po tako ugodni ceni. Ker so knjige starejših izdaj, je v prodaji manj knjig s politično tematiko. Pomanjkanje teh knjig na stojnici občuti predvsem družbeno angažirana mladina.
F. G.
• Občinska knjižnica v Sovodnjah je odprta ob torkih in četrtkih od 17. do 20. ure, in ob petkih od 18. do 20. ure.
Včeraj - danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Giancarlo Borsi, Elena Fabia Zorzin, Maškimiliano Massari, David Macuz, Elisabetta Car cace.
UMRLA JE:	84-letna gospodinja
Giovanna Vidmar, vdova Nadaia.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici" dežurna lekarna Tavasani Korzo Italija 10 - tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo Ul. 1. Mag-gio - tel. 73328.
Prejšnjo soboto je prosvetno društvo Skala v Gabrjah priredilo li-kof, s katerim je počastilo srečen zaključek napornega dela pri spravljanju skale z' Goličevnika Pri Julku Floreninu so se zbrali vsi tisti, ki so kakorkoli pomagali pri tem podvigu, vaščani, ki so skalo »vozili* s hriba, kamionisti, ki so jeklene vrvi in «vinto* pripeljali iz Tržiča, lastnik dvigala, ki je skalo dvignil in jo položil na kamion, in toliko drugih. Lahko bi rekli, da se je pod Floreninovo lopo zbrala domala vsa vas. In tudi kakšnemu »foreštemu* so postregli s pijačo in mesom na žaru.
Za vse je bil praznični dan, mdr-da še najbolj pa za Florenina, ki je imel pri podvigu levji delež. Najdba skale je namreč njegova zasluga. Odkril jo je na enem izmed tolikih svojih izletov po Krasu, kjer stika za kamni, gobami in kjer opazuje naravo, ki jo ljubi.
«Pred petimi leti sem odkril kamen na Goličevniku. Tako velikega ni na vsem goriškem Krasu, morda pg tudi bolj daleč naokoli ne. Pra vi čudež je, da ga ni zadela granata v prvi svetovni vojni*, je de jal Julko Florenin, ko nam je odkrival svojo najdbo. »Na Galičev-niku in tudi po drugih predelih Krasa so granate zdrobile vso kra-ško povrčino. Morda je bil kraj, kjer je naša skala ležala, nekoliko v zavetju in. je granate niso dosegle. Ob njej pa sem našel več puškinih krogel, toda nobenih znakov o rezstreljenih granatah; vsaj v bližini ne*.
Florenin je pet let vedel zanjo in je o njej pravil predstavnikom prosvetnega društa- »Skala* v Ga brjah. Zagotovil jim je, da jo bo spravi v vas, toda pod pogojem, da v vasi tudi ostane. Ko so se dogovorili, da bodo njegovi predlogi spoštovani in da bo skala služila za partizanski spomenik, sd se lotili dela. Od prvega dne da 1 je so fotografirali posamezne faze dela, tako da so zbrali bogato sli kovno gradivo, ki ponazoruje dogodek. Javne propagande pa niso želeli, vse dotlej ne, dokler ni. skala prišla v dolino nepoškodovana.
»Bilo je ničkoliko nevarnosti, da
se razkosa. Skala je polna lukenj in nekje jia polovici zelo »ranljiva*. Samo z enim neprevidnim dejanjem bi jo lahko razbili. Spraviti jo v dolino v kosih pa ne bi imelo smisla. Na njej smo preizkusili svoje sposobnosti, zakaj delo smo opravili skorajda z golimi rokami. In če vam povem, da tehta skoraj 100 stotov, potem to delo niso bile mačje solze,* je dejal Florenin. šele ko smo izvedeli za vse želje Gabrcev, smo razumeli, zakaj niso hoteli, da o dogodku poprej pišemo in da ga zabeleži tudi televizija.
Sedaj ko je najhuje mimo, so si dali duška za vse tisto, za kar so bili poprej prikrajšani. Celo o tem že govorijo, da bi spravili v dolino še eno, še težjo skalo. »Ker smo že opremljeni z orodjem in poznamo vse pasti, bi se tega dela lotili mirne duše. Nimamo nobene težave — so še pristavili — da bi jo dobro prodali. Kamorkoli že, samo da bi zbrali nekaj denarja za dograditev spomenika*.
Jugoslovanski balinarji bodo nastopili v Ronkah
Od 9. julija Da do nedelje 17. julija prireja ACLJ v Ronkah prireditve na prostem. Na sporedu je košarkarski turnir, ki se bo zaključil v soboto. V nedeljo bo tekmovanje v balinanju, ki se ga bodo udeležili tudi športniki iz Jugoslavije. Spored obsega nadalje žensko odbojko, košarko za otroke in vlečenje vrvi.
Danes bodo predvajali film »La salute non si vende* ter priredili o njem razpravo. Najbolj zanimiv bo sobotni večer, ko bodo ob 23. uri priredili tombolo z nagradami, katerih vrednost se suče okoli 200.000 lir.
•iiiiiiiiiiitmuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitifiiimiiiiiintiiiiiHi
POMORILA STA JIH SLANA IN DEŽEVJE
Majhen pridelek breskev letos v Vipavski dolini
V novih nasadih bodo uredili poseben sistem, ki bo varoval pred slano oziroma zmrzaljo ter omogočal namakanje breskev
Priznanje Linu Bregantu
\
Predsednik republike je podelil Linu Bregantu, predsedniku pokrajinskega odbora CONI, priznanje zaradi zaslug na športnem področju.
Delavci Kmetijskega kombinata Vipava so obrali zadnje breskve na Markovem griču nad Šempetrom. S tem so tudi končali letošnjo sezono breskev, ki so ena .izmed značilnih kultur bodisi v Vipaski dolini kot tudi drugod na Primorskem. V na sadih na Biljenskih gričih, ki sodijo k največjim v Sloveniji, ter v nasadih v Šempetru in Renčah pa v tej sezoni breskev sploh ni bilo. Njihovo cvetje je namreč pomorila slana konec marca in v začetku aprila. Tako je Kmetijski kombinat namesto pričakovanih 1.150 ton pridelal samo TJ ton breskev. Dodati je treba še škodo, ki jo je v nasadih povzročilo obilno deževje v obdobju od lanskega decembra do januarja letos. Deževje, kakršnega ni bilo že dvajset let, je namreč zalilo korenine dreves, ki so se potem zaradi zadušitve oziroma pomanjkanja zraka začele sušiti. Tako je propadlo veliko število dreves. V novem breskovem nasadu v Renčah, ki je na primer komaj začel roditi, se je posušilo okrog
2.000	dreves, to pa je 10 odstotkov vseh dreves v nasadu.
Kljub letošnji katastrofi pri pridelku breskev pa bo Kmetijski kombinat tudi v prihodnje urejal nove površine, zlasti za pridelovanje breskev, namenjene za predelavo v sad-nolikerskem kombinatu »Fructal-Al-ko» v Ajdovščini. V kratkem bodo začeli urejati nov breskov nasad v Bukovici pri Volčji dragi. V programu pa imajo tudi obsežne nove nasade na planoti v Prvačini. Spričo letošnjih grenkih izkušenj in v skladu z možnostmi moderne tehnologije v kmetijstvu, bodo uredilj poseben sistem, ki bo nasade ^varoval pred slano ali pozebo ter omogočil nama-
kanje v primerih, ko bi nasade, in s tgm pridelek, ogrožala suša. Nasade breskev, ki jih upravlja Kmetijski kombinat, bodo namakali z vodo iz reke Vipave.
Izleti
Družbeno turistična središče ENARS-ACLI prireja od 21. do 27. avgusta izlet v Pariz. Za vsa pojasnila je na voljo urad v Drevoredu 24. maja 5, tel. 83336.
Kino
Gorica
VERDI Zaprto zaradi dopusta.
CORSO 17.00—22.00 «Suspiria» film Daria Argenta. S. Casini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO zaprto zaradi dopusta.
CENTRALE’ zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA zaprto zaradi dopusta
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »I tre giomi del condor*.
EXCF,LSIOR 18.00—22.00 «11 corsaro nero*.
Aorn Gorica in okolica
SOČA «Varuj se prijateljev*, ameriški film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Thomas*, ameriški film ob 18.30 in 20.30.
DF.SKLE »Iskala je srečo*, ameriški’ film ob 20.00 uri.
V BOJU PROTI POSLEDICAM NAPAČNE PREHRANE
NORVEŠKA VLADA SE TRUDI DA BI UVELJAVILA RECEPT*
Človek «bogatega sveta* se napačno hrani - Tudi težaka lahko zadene infarkt Primer finske Karelije je zelo zgovoren - Kaj pravi SZO - Kaj priporoča FAO
KAKO GLEDAJO NA TAKO IMENOVANO SOUPRAVLJANJE
V vsem liberalnem svetu stari sistem odpoveduje
Soudeležba predstavnikov delavcev v upravnih svetih v Zahodni Nemčiji Poskus pri «Volvo» - Američani so še najbolj konservativni - Rezultati ankete
OSLO, 13. — Bogati svet se najprej gati, nato išče vsa mogoča sredstva za hujšanje. Strokovnjaki ugotavljajo, da se bogati svet še najslabše hrani. Na Norveškem so to že pred davnim ugotovili in zato uvajajo nova načela, pred dvema letoma pa je sama vlada izdelala program o zdravi prehrani. Norveška je prva dežela na svetu, ki bi rada spremenila navade prebivalstva, da bi iz obilne a zgrešene prehrane prešlo na skromnejšo a boij zdravo prehrano. Vlada je izdelala nekakšen recept, ki upošteva takšno, torej bolj zdravo prehrano. prehrano z veliko zelenjave in sadja in le z določeno, omejeno količino mesa. Seveda ne more vlada svojega »recepta* vsiliti, pač pa ga le predlaga, svojim državljane n svetuje.
Nov način prehrane temelji na nekakšni avtodisciplini in pa večji informiranosti o koristih nove prehrane. pa tudi o zlih posledicah starega načina uživanja prebogate hrane. Recept, o katerem je govor, govori tudi o kajenju, o pijančevanju in o raznih drugih razvadah, ki prav gotovo ne koristijo človekove-nvi zdravju.
V norveškem programu o zdravi prehrani strokovnjaki vztrajajo tudi pri tem, da bi bilo treba povečati porabo žitaric kot osnove za bolj zdravo človeško prehrano ter o zmanjšanju količine mesa in še posebej živalskih tolšč. Teh okvirov se držijo tudi načrti za bodoči razvoj nacionalnega gospodarstva in za osvajanje novih površin za pridelovanje žitaric. Vlada v Oslu računa. da se bo delež tolšč v dnevni prehrani, seveda merjeno po kalorijah, že čez nekaj let zmanjšal s sedanjih 42 na 35 odstotkov. Prav tako se bo krepko zmanjšala tudi količina sladkorja v dnevni prehrani. V norveških kmetijskih strokovnih krogih prav tako menijo, da more predvideno naraščanje proizvodnje domačega kmetijstva privesti do naseljevanja nezadostno razvitih področij dežele. Nič manj kot 55 odstotkov kmeti iških površin na Norveškem spada danes na tako imenovana siromašna ali nerazvita področja. ..
Od kod nenadoma tolikšna zavzetost norveških vladnih organov? Povod za to edinstveno akcijo norveške vlade so dala priporočila mednarodne konference o prehrani v Rimu ter ugotovitve svetovne zdravstvene organizacije, ki opozarja, da je način prehrane — »malone glavni vzrok* za celo vrsto bo-
lezni sodobnega človeka, predvsem pa za bolj pogosti infarkt, za čedalje pogostejša obolenja srca in krvnega obtoka.
Na svetu se verjetno zelo malo ve o tem. da tudi ljudje, ki so zaposleni na težkem fizičnem delu. lahko zbolijo za motnjami na srcu in v krvnem obtoku, da torej tudi težaški delavec umre od infarkta, to se pravi od bolezni, ki je bila do nedavnega »domena* uradnikov, funkcionarjev, vsekakor ljudi s sedentaričnim načinom življenja. Zdravstvo je celo ugotovilo, da lahko tudi podeželski človek in ne le meščan zboli za srčnimi motnjami na krvnem obtoku. 0 tem govorijo konkretni podatki: Kot izrazit primer se navaja primer severne Karelije v severni Finski, kjer je srčnih obolenj trikrat več kot v glavnem mestu Finske. In moško prebivalstvo severne Karelije se-
Pri založbi Partizanska knjiga je v zbirki Knjižnica OF izšla knjiga dr. Milana Ževarta Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini. Avtor knjige se je z zgodovino osvobodilnega boja v šaleški dolini začel ukvarjati ie med študijem na univerzi, potem je stalno zbiral gradivo in vire, obdeloval posamezne teme, dokler se ni končno lotil pisanja zgodovine narodnoosvobodilnega boja na tem področju. Nastala je obsežna knjiga skoraj 680 strani, ki je po svoji naravi zgodovina, torej znanstveno kritično delo in ki skuša zajeti ves-čas osvobodilnega boja in vse področje, ki ga zajema. Avtor je uvodoma prikazal razmere v šaleški dolini leta 1941. pri čemer ni imel namena podati predvojne zgodovine doline, temveč poudariti le vse tisto, kar se mu je zdelo pomembno za prikaz razvoja narodnoosvobodilnega boja. Samo zgodovino je razdelil na sedem obdobij, pri čemer periodizacija temelji na dogajanjih v šaleški dolini. Poleg uvoda je na koncu seznam virov in literature, seznam padlih borcev in žrtev fašistične-
stavljajo v glavnem farmarji, gozdni delavci in industrijski delavci.
Kar zadeva smrtnost od infarkta in motenj v krvnem obtoku, je Finska prva na svetu. Na Finskem na tisoč prebivalcev jih kar 500 umre od srčne kapi in drugih zadevnih bolezni, kj se tičejo pač krvnega obtoka in ožilja nasploh. To pa pomeni, da umre na Finskem 3.5 krat več ljudi za temi boleznimi kot na švedskem, kjer pa vendarle zabeležijo tudi po 40 tisoč infarktov na leto. Na drugem mestu so Združene države, na tretjem Avstralija.
Zdravstveni strokovnjak; opozarjajo vse ljudi, ki so nagnjeni k visokemu krvnemu, tlaku, naj visoki krvni tlak preprečijo že v samem začetku, in sicer s pravilnim načinom prehrane. Strokovnjaki menijo, da kadar se krvni pritisk začne zniževati z medicinskimi sredstvi, tedaj je že «nekoliko prepozno*.
ga nasilja ter kazalo osebnih i-men.
Obsežna knjiga Milana Ževarta s prikazom osvobodilnega boja v šaleški dolini je zgodovina. To pomejfi, da je na eni strani avtor poskušal prikazatj celotno dogajanje m to kompleksno na podlagi celotnega zbranega gradiva. Na drugi strani pa da je gradivo kritično uporabil, zlasti tam, kjer je šlo za ustne vire. Ocena takega znanstvenega dela je torej stvar strokovnjakov. Toda kot laikj lahko ugotovimo, da je Ževart, ki i-ma na področju zgodovinopisja o osvobodilnem boju že bogate izkušnje. napisal delo, kakršnega zlepa ne najdemo. Ne samo, da je njegov prikaz zgodovine osvobodilnega boja v šaleški dolini kar se da natančen in podroben in ne samo. da je zbral izredno veliko gradiva za razmeroma majhen teritorij.
Ževartova zgodovina narodnoosvobodilnega boja se odlikuje tudi po tehtanju gradiva, po njega vrednotenju, napravljanju zaključkov in analiz Zato je knjiga lahko vzor za podobna dela.
NEW YORK. 13. - Stari-, čisti liberalni sistem je že dolgo mrtev. Tudi v nekaterih najbolj liberalnih gospodarstvih je država prevzela v svoje roki- ključne gospo darske panoge. Pa tudi odnosi med delodajalcem in delavcem se spreminjajo. In to ne le zaradi dejstva, da zadobivajo sindikalne organizacije vedno močnejšo vlogo, pač pa zato. »da bi se pri neposrednem proizvajalcu ustvarila večja zainteresiranost*, sai se je” tudi »tekači trak* kot najhu.jši sistem prisile v proizvodnji nekako izživel, kar nam dokazuje primer tovarne »Volvo* in tudi v nekaterih drugih znanih velikih obratih. Zato se v razvitem kapitalističnem svetu čedalje več govori o novih oblikah, o novih odnosih med delodajalcem in delavcem. Tako smo že pred 15 leti začeli govoriti v Za-
ki naj bt bila posvečena drugim predelom naše domovine. Res pa je seveda, da je potrebno imeti prej zbranega veliko gradiva, da je dobro, če so napisane kronike, zbrana najrazličnejša pričevanja, in da se šele potem lahko začne kritično in znanstveno dognano delo zgodovinarja. Taka knjiga, kakršna je Ževartova. je seveda mani zanimiva za širši krog ljudi in ni tako privlačna kot so dela. ki sicer govore o osvobodilnem boju. vendar so dogajanja pripovedovana neposredno, morda so celo literarno obdelana.-Je pa zato taka knjiga zaradi svoega značaja večje vrednosti saj stvari postavlja na dokončna dognanja in spoznanja, vzdrži lahko tudi kritiko in lah-'ko sluzi vsakomur za objektiven, stvaren prikaz resničnih dogajanj med okupacijo in v boju za svobodo. Zato lahko Ževartovo Knjigo Narodnoosvobodilni boi v šaleški dolini pozdravimo kot odlično in za celotno zgodovino slovenskega osvobodilnega boja pomembno stvaritev.
Sl. Uu.
hodni Nemčiji o tako imenovanih «c!elavslah delnicah*, zadnje čase pa se v številnih državah govori o tem, kako bi «najboli koristno za obe plati* uvedli soupravljanje.
To naj bi bil eden izmed načinov «za rešitev vprašani industrije v svobodnem svetu*, ki za nekatere predstavlja »revolucijo v tradicionalnih odnosih med delodajalci in delojemalci*. Če ie res. da v nekaterih krogih govorijo o tem kot v bližnjem dogodku, so drugi krogi glede tega pesimisti in trdijo da smo še daleč od tega.
Uredniki agencije UPI so v zvezi s tem napravili temeljitejšo anketo in prišli do zanimivih zaključkov : Po mnenju sindikalnih voditeljev in predstavnikov industrijskih zbornic vsega liberalnega sveta se kaže določena »tendenca po razlikovanju sodelovanja in soudeležbe v upravi podjetij*. Vendar hkrati drži. da so sindikalne in industrijske organizacije v posameznih državah različno razpoložene in usmerjene.
Najbolj konservativni in nepopustljivi so glede tega v ZDA, vse drugače pa gledajo na to vprašanje v zahodni Nemčiji, ki smo jo že omenili v zvezi s tako imenovanimi «deluvskimi delnicami* in pa s »soupravljanjem*, ki so ga uvedli v vseh podjetjih, ki zaposlujejo več kot 2 tisoč delavcev in nameščencev.
Kakor zatrjuje predsednik ameriškega inštituta za delo .lerome M. Rosow. bi takšen »eksperiment* ameriških krogov prav nič ne zanimal in to ne delavcev, kot tudi ne delodajalcev, ne sindikatov. kot tudi ne industrijskih zbornic. Delavcev in delavskih sindikatov bi »eksperiment, sbu pravljanja* ne zanimal za to, ker da bi vstop zastopnikov delavcev, oziroma neposrednih proizvajalcev v upravne 'svete podjetij pomenil hkrati izgubo sindikalne avtonomije, ker bi se delavce s tem laka rekoč vezal na kapital. na delodajalca. Z druge strani pa la »eksperiment* m zanima niti predstavnikov kapitala, predstavnikov delodajalcev iz e-nostavnega razloga, ker »kapital* hoče ohraniti popolno svobodo v upravljanju svojih proizvodnih sredstev in noče bili odvisen od mnenja delavcev.
Kljub temu tako odločnemu sta-
• llllinillllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIMIIIIIIMIIIIIIIIIimiiniMIIIIMIIilliillllllllMIIIIIMIIIIIimilinillMIIIIIIIIIMIIIIHIIIIiillllllililllllllMIMIIIIIIIMimilllllllinillllflllllll
NOVOST NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI
Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini
Obsežno delo Milana Ževarta spada med najboljša tovrstna dela
*-- - ’ 1

f« - ... -j
l.čvri®


Se trudimo, da ne bi vas navedli k temu, da pošiljate blago«
...ali da bi ga bolje odpremljali?
Pravijo: “Tovorni železniški promet ne deluje. Pri železnici se prav nič ne potrudijo, da bi ga izboljšali...".
Toda smo gotovi, da je zares tako?
Vsak dan natovorijo v povprečju kakih 7000 tovornih vagonov. Če k temu dodamo še 3500 tovornih vagonov, ki sleherni dan gredo preko naših meja, ie razumljivo, da pride do številnih problemov. Vse to je toliko, kot če bi vsak dan natovorili 125 lan dolg vlak!
Toda največje težave ne prihajajo iz velikega števila v agonov, ki jih je treba natovoriti ali raztovoriti, pač pa iz dejstva, da posamezne vagone nakladajo na tisočerih postajah, tudi zelo majhnih. In na vse te postaje je treba dostaviti prazne vagone in to po željah uporabnikov, po željah, ki jih ne moremo vedno predvidevati. Naložene vagone pa je treba nato zbrati in iz njih sestaviti nov vlak. Neredko se dogaja, da sestavljajo isti vlak vagoni, ki so namenjeni v različne kraje.
Zaradi tega so pri železnici dali pobudo za nekakšen “popoln vlak” in se poslužujejo tako imenovane intermodalne tehnike, hkrati pa preizkušajo tudi nove načine organiziranja dostave.
In vendar imajo pri železnici potrebo tudi vašega sodelovanja. Zato rade volje: pristanite na kako “daljšo pot" po cesti, da bi svoje blago dobavili na kako bolj opremljeno postajo. Nadalje pospešite kolikor se da hačin natovarjanja oziroma razkladanja vagonov, da bi skrčili na najmanjšo mero nepotrebno in drago imobilnost vagonov.	l »
Pomagajmo si in s tem bomo pomagali železnici, da bo svojo nalogo bolje izpolnjevala.
lišču obeh strani so tudi v ame riških krogih posamezniki, ki mislijo drugače. Podpredsednik denarnega zavoda Chase Manhattan Bank Paul F. Shavv pa meni, da ne bo minilo deset let, ko se bo začelo soupravljanje uvajali tudi v Ameriki. Da ni bilo do danes storjenega nobenega koraka v tej smeri, je treba pripisati pomanjkljivi ameriški zakonodaji. pa tudi šibki »sindika-lizaciji* ameriškega proletariata. Vedeti namreč moramo, da je v Ameriki sindikalno organiziran le vsak četrti delavec oziroma nameščenec. vtem ko se v Evropi ta odstotek dvigne na 90 procentov. Poleg tega oa skušajo ameriški predstavniki sindikatov vse najrazličnejše probleme reševati «nn ameriški način*, to se pravi v neposrednih Dogajanjih med sindikalno organizacijo in upravo posameznega podjetja, torej izven okvirov vsedržavnih pogodb. Seveda se tu lahko srečujemo z. določenim paternalizmom. ki ie’ v ameriškem sindikalnem življenju doma in to v najbolj vulgarnih oblikah.
Kljub vsemu temu se tudi v ameriških sindikatih nekaj spre minja. Podpredsednik sindikata avtomobilske industrije Irving Bluestonc pravi, da se čuti optimista. Napori, ki nudijo delavcu možnost sodelovanja pri procesu odločanja, bodo dali svoje rezultate, pravi dobesedno. Hkrati dodaja. da se število sindikalnih voditeljev ter vodilnih ljudi v industrijskih zbornicah, ki kažejo zanimanje za tovrstne spremembe veča. Kot kaže, opaža tudi delodajalski svet, da se v indu slriji. kjer je v veljavi, soupravljanje, manjša oziroma krč: naj. večja »težava* v razvitih deželah. tako imenovano neupravičeno izostajanje z dela (v Italiji ta pojav imenujejo asenteismo). Pole? lega vpliva soupravljanje poz.itivno tudi zato, ker se nri-zadeti oelavec ne čuti več podrejena, nesposobna raia. oač na zadobiva smisel z.a soodgovornost in strokovno usposobljenost ne le pri tekočem traku, pač pa tudi med ljudmi z »belim ovratnikom*.
Veliko drugače je glede tega v Zahodni Nemčiji, ki je verjetno glede tega šla v kapitalističnem svetu še najbolj daleč. Koi za Zahodno Nemčijo so glede tega skandinavske dežele. »Soupravljanje* v okviru skupnih upravnih svetov, v katerih imajo predstavniki delavcev enako število elanov kot predstavniki kapitala oziroma delodajalcev^ se že nekaj časa izvaja v 650 zuhodno-nemških podjetjih. Socialdemokratski kancler Helmut Schmidt je soupravljanje označil kot »zgodovinsko pridobitev* ne le nemškega proletariata, pač pa nem ške družbe in ie pripisal temu zaslugo tudi za »zelo visoko stopnjo socialne in ekonomske trdnosti naše dežele*, torej Zahodne Nemčije. Čeprav ne bi hoteli za-hodronemškega soupravljanja poveličevati in mu pripisovati izrednih zadevnih zaslug, drži da je zahodnoneniško gospodarstvo Cno najbolj trdnih, ali celo najbolj trdno v vsem kapitalističnem
SVClU.
Tudi Švedska je pred nedavnim izglasovala več zakonskih ukrepov, ki se nanašajo na nove pravice delavcev. Zadnji zadevni za kon govori o »demokraciji dela* in je stopil v veljavo s 1. la nuarjem letošnjega leta. Po tem zakonu se morajo »predstavniki kapitala*, to se pravi predstavniki vseh podjetij posvetovati s predstavniki delavcev »pri vsaki spremembi delovnih pogojev in zaposlitvi*.
Vključitev zastopnikov v upravne svete podjetij seveda ne more in ne bo moglo zadovoljiti zahtev proletariata, saj je v skrajni meri to le izogibanje končni rešitvi vprašanja, namreč podružbljenju proizvodnih sil. Danski sindikalist, ki zastopa danske stavce, govori o tem, kako je tudi v sistemu soupravljanja nemogoče »vplivati na sklepe delodajalcev*,' medtem ko so predstavniki norveških sindikatov ustanovili tečaje za strokovno usposabljanje svojih elanov za bodoče delavce -direktorje. Na Norveškem se na tem področju posebno uveljavlja poskus v avtomobilskem podjetju «Volvo*, kjer pa delavci s sistemom niso kdovekako zadovoljni. Kakor .je znano, so v nodjetju «Volvo» ukinili tekoči trak in u-vedli »skupinsko delo*. Skupine delavcev, ki štejejo po 15 do 20 delovnih moči, se izmenjujejo na raznih delovnih mestih in se o vsakem delu prej dogovorijo, preden se ga lotijo. Baje-ima ta sistem veliko boljše rezultate kot tekoči trak. ker vsaj «ne ubija delavca*. In vendar je komaj 50 odstotkov delavcev glasovalo za novi sistem, ostali so bili proti ali pa indiferentni.
Tudi na Portugalskem, kjer imajo še opravka z ureditvijo dežele po državnem udaru izpred treh let, skušajo uvesti soupravljanje, toda proti temu so se uprli predstavniki delodajalcev, ki grozijo z represalijami in je zato šel zakonski načrt za sedaj »v arhiv*. Tudi v Franciji se o tem govori, le da ostaja to tema teoretikov in pa levousmerjenih razumnikov. Na Japonskem pa so soupravljanje uvedli v enem izmed največjih tekstilnih obratov in baje dosegli lepe rezultate.
Morda se bodo o tem začeli v kratkem ukvarjati tudi v italijanskih sindikalnih krogih.
ČETRTEK, 14. JULIJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Musič Američa - Jazzbum! Art Blakey
13.30	DNEVNIK
13.45	Danes v parlamentu
13.55 Programi pristopanja k TV
18.15	HASHIMOTO risani filmi
18.25 Femando Fernandcl.
STRAH NA GRADU - druga epizoda
10.20 Neukrotliivi Tarzan
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 TARANTINELLA
Drugo nadaljevanje prire ditve. ki jo pripravljajo Neapeljčani z Neapeljčani. Glavni protagonist je Nino Taranto, kj je prav gotovo eden najbolj vidnih odrskih ljudi neapeljskega mesta. 7. njim v tem nekako tekmuje’ njegov brat Carlo In ker v tretje gre rado. jt> tudi njun nečak Daniele soudeležen v tem programu. Poleg teh treh sodelujejo v programu še Antonio Alloc-ea, varietejska pevka Miranda Martino in še nekaj ilrugih zelo znanih ncapelj-skih pevcev, odrskih igralcev in drugih umetnikov, ki skušajo na najrazličnejše načine oživiti neapeljsko kulturno življenje.
22.05	ODPRTA ŠKATLA Rubrika dogodkov, mnenj in osebnosti
Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Lepa Italija, pokaži se vljudna - narodni motivi
18.05	Caorle: Kolesarstvo
18.15	Pavesejev profil
18.45	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 •- Šport
19.00	LA DONNA Dl FIORI, šesto nadaljevanje
Na drugem kanalu pride danes proti večeru na vrsto šesto nadaljevanje pod gor njim naslovom. V tragični igri pride spet v ospredje misteriozma fotografija, ki ji Feist posveča tolikšno pozornost. Na videz gre za spominsko fotografijo. Pa ne gre za to. Rod Calun je v iskanju fotografije izgubil življenje. In zakaj ter za koga je toliko tvegal? Morda za bivšega gangsterja Cilenta? Naj bo kakorkoli. fotografija ie ponovno prišla na mesto, ki ji kot dokumentu pripada. Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40..SUPERGULPri
še vedno se vrstijo risani filmi pori skupnim naslo-Vvini- Supergulp. 'Gre za rubriko. ki jo vodita Gnido pe 'Maria in Gianearlo Gover ni. ki zbirata med zadevno svetovno proizvodnjo. Kol
prvi bodo nocoj nastopili »fantastični štirje* to -se pravi tipični supermeni bližnje preteklosti.
21.15	Da, ne, zakaj? - Ugrabitve: SPIRALA STRAHU Zaključno nadaljevanje ankete o ugrabitvah, ki jo vodi Roberto Malenotti. uo-nazarja faze izročitve od kupnine za osvoboditev ne ke osebe. Ta dogodek so posneli sredi noči nekje v gorah, kot io je prikazal nekdo, ki je takemu dogodku osebno prisostvoval. Razne skupine ugrabiteljev so doslej inkasirale nad 100 nvlijard lir samo v zadnjih dveh letih. Kam ta denar gre? Čemu tolikšna sredstva služijo? Gre za mafio. za politična gibanja, za zaščito lega ali onega, za izvajanje terorja. Od Trga Fontana v Milanu, ko ie med napadom izgubilo življenje 16 oseb, pa do najnovejših dogodkov, sc opaža povezava med ugrabitvami in kriminalom.
22.15	Alfred Hitchcock: OBRAČUN. TV film
Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Programi pristopanja k TV
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Obzornik
19.15	Pustolovci
19.45	Modri plašček	*
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	PRIJATELJ IN SOSEDJE -nadaljevanka
21.31	SVET 1900-1939
22.22 Nastopa .Jack Parnell 23.02 DNEVNIK
Koper
20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	ZELENI NAGELJ
Film je režiral Ken Hugles. V glavnih vlogah nastopajo: Peter Finch, Yvonne Mitchell in James Mason.
23.35	Ostanemo doma - dokumentarec
23.50	Vaterpolo iz Budimpešte: ITALIJA . JUGOSLAVIJA
Zagreb
19.00	POROČILA
19.05	Koledar
19.15	Otroški spored
19.45	KVIZ
20.30	DNEVNIK
21.00	Paralele
21.50	Zabava vas Benny Hill 22.20 SVET 1900 1930
23.30	DNEVNIK
23.40 SPLITSKO POLETJE
Švica
19.30	Poletni programi za mladino
20.30	DNEVNIK
20.45	Srečanja 23.-15- Oporečništvo
21.45	DNEVNIK
22.00	Reporter
23.00	F.LEONORA IN MARIANNA
23.50	DNEVNIK
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo: 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Koncert tenorista Antona Dermota; 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Obrazi slovenskega povojnega pripovedništva; 18.20 Pevska revija «Primorska poje'77».
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.10 Hi Fi magazine; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar ’77; 11.30 Lepo poletje; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem; 14.10 Plošče; 14.35 Na knjižnih policah; 14.40 Mini juke-box; 15.00 Operne skladbe; 15.30 Italijanski zbori; 16.45 Lahka glasba; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Naša pomlad ’77; 21.00 Glasbena fantazija; 22.00 Slovenski skladatelji; 22.45 LP plošče.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00,
19.00,	21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranja glasba in pogovori; 8.50 Peščena ura; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Per chi suona la campana; 11.00 Strnjena opera; 11.30 Wilde life; 12.05 Par besed; 12.30 Europa Crossing; 13.30 Lahka glasba; 14.30
Življenje in smrt italijanskih mask; 15.05 Igor Strawinsky; 15.30 Rdeče-rumen oblak sanj; 16.15 E...state con noi; 18.15 Tandem;
18.33	Programj'pristopanja; 19.20
Večerni program; 20.15 Jazz; 21.05 Zlata leta music-hall; 21.30 Lom bardija:	22.00 Simfonije; 23.15
Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan v glasbi; 8.45 Prvi in zadnji; 9.32 Nadaljevanka; 10.12 Počitnice v .Šali F; 11.32 Glasbene počitnice; 12.45 Radiolibera; 13.40 Romanza; 15.00 Oprostite, plešemo?; 15.45,
16.33	Tukaj Radio 2; 18.33 Fuori banco; 18.54 Radiodiskoleka; 19.50 Supersonic; 21.35 Radijski oder; «L’arte di Giufa*.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših spo* redov; 9.08 Glasbena matineja:
10.05	Počitniško popotovanje; 10.20 Počitniški pozdravi; 10.40 Majhni vokalni ansambli: 11.40 Turistični napotki; 12.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji; 13.10 Zvoki znanih melodij; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Stari skladatelji; 15.40 Mehurčki; 16.30 Melodije in ritmi; 17.00 »Vrtiljak*;
19.05	Iz repertoarja Zlate Ognjanovič in Ivana Sancina; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom; 21.00 Četrkov večer; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 Minute s Šostakovičem; 0.05 Literarni nokturno.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) - Pričakujte. da se vam bodo oglasili daljni sorodniki. Ne opirajte svoje presoje na površne vtise.
BIK (od 21.4. do 20.5.) — S svojo sposobnostjo vam ne bo težko zagotoviti si uspehe. Ne bodite živčni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) -Neoporečna uglajenost je včasih tudi potrebna. Ne navdušujte se nad drznimi podvigi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) — Uspelo vam bo. uveljaviti neko zamisel in doseči lep uspeh. Ne zanemarjajte družine.
LEV' (od 23.7. do 22.8.) - Ne bodite preveč širokosrčni in kontrolirajte svoje navdušenje. V družini ne bo šlo vse gladko.
DEVICA (od 2^.8. do 22.9.) — Nastopil je trenutek, da sprejmete neko odločitev finančnega značaja. Prijetne novosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
—	Po spopadu s predstavniki oblasti boste primorani menjati program. Prijetno razpoloženje v veseli družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11)
—	Če boste pravočasno reagirali na neke dogodke, vam ne bo težko premagati nekatere težkoče.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
—	Ne žrtvujte svojih interesov v prid namišljenemu' zadoščenju. Nagnjeni boste k pesimizmu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.0
—	Bodite raje naklonjeni programu daljnoročnega značaja, čeprav vam ne zagotavlja neposrednega uspeha.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) -Močno se bo dvignil vaš ugled-Naj vas manjše nevšečnosti ne razburjajo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) — Nastopil je čas, ko je potrebno, da si poiščete ustrezne zveze. V družini bo prišlo do sporov.
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
14. julija 1977
kolesarstvo
DVANAJSTA ETAPA «T0URA»
Belgijec Patrick Sercu zmagal z več kot šestminutnim naskokom
Presenetljivi Thurau je tudi včeraj odbil vse nevarnejše napade
v,»LEROI, 13. _ Mladi Thurau s t u- Preseneča. Tudi danes je aktično vožnjo onemogočil vsak n|o Vl®' ki bi bil lahko nevaren za d govo vodilno mesto. Le Sercuju »volil, da je ušel glavnini, ven-P? mu te kolesar na skupni lestvi« ni nevaren.
vj^er.cTu je danes opravil lep pod-s Tlfj® je Povozil namreč sam, Prednostjo skoraj šestih minut in ',. s> boljši tekmovalci pa so pri-i» J v ^barleroi v glavnini, katero Privedel na cilj Esclassan. Lestvica 12. etape je taka:
(Bel.), ki je prevozil 192 Km dolgo progo v 4.32’38” s po-Prečno hitrostjo 42,365 km/h Esclassan (šp.) 6’23” zaostanka- nato pa so sledili v njego-« J^m času:
■ Rik van Linden (Bel.)
1	Šmit (Niz.) k Thaler (ZRN)
7 katwijk (Niz.)
:• Wr
teemmael (Bel.)
, 2*1« (Fr.) B°uxel (Fr.)
16 Merlinck (BeL>
2o Merckx (Bel.)
S' ‘bevenet (Fr.)
» Jmpe (Bel.)
« i^nrau (ZRN)
•	bantambrogio (It.)
Skupna lestvica:
, teetrich Thurau (ZRN) 73.0717”
3	Sf**kx (Bel.)
4	Jhevenet (Fr.) r' Kuiper (Niz.)
*	Meslet (Fr.)
*an Impe (B ^aldos (šp.) kaurent yillemai
K ir	ver.j
7 *an (mpe (Bel.) * ?aWos (šp.)
S' h^rent (Fr.) in 'dlemaine (Fr.) Eoetemelk (Niz.)
po 51” 1’22” 1’40” 2’09” 215” 2'47” 2’52” 2’53” ■3’40”
po-
uro
»amaterski giro*
Vito Do Ros (F-JK) osvojil 7. etapo
^ito Da Ros je osvojil sedmo eta-lt„,.amaterske kolesarske dirke po žel *' Bos, ki tekmuje za de-jitie° ek'P° Furlanije - Julijske kra-Q^> Je prevozil 225 km dolgo progo ^uesterlo - Caorle v 5.51’22” s - cno hitrostjo 38,426 km na 7 ^ena (šp.)
4 {mreiarelli (Ligurija)
Duši (Lombardija) itd., vsi v zmagovalčevem času.
, Skupna lestvica po 7. etapi:
2	L. Corti (Lombardija) 21J1’30” l' ratato (Toskana)
4 segersal (šve.) c' Amadori (Emilija)
Lonati (Toskana)
7 ««rnardi (Emilija)
• Areojo (šp.)
9 Ebel (Polj.)
10' h/? (Po,j )
//Hardy (Fr.)
po 105” 1’26” 2’03” 216” 217” 2’26” 2’48” 2’49” 310”
^OGOMET
°LIMPIJA na pripravah
Z novim trenerjem todi več gledalcev?
^Ljubljanska enajsterica Olimpije, Oov*^ dnevi pričela s treningi za Prič° n°g°metno sezono, ki se bo Mjr . a 14. avgusta. Nogometaši tre-ja a,J,° Pod vodstvom novega trener-njai adosava Bečejca, kj je zame-bra, ,agoljuba Miloševiča. Na pri-S|T ali v centru RSNZ v Tacnu je hiertu0 dvaindvajset nogometašev, p:, .katerimi so tudi trije novi igral-
Cj • d
lcc predrag Tomič, nekdanji igra-iu \artizana, Mile čalasan, bivši duv • Vene zvezde, in Danilo Per-• ‘grelec subotiškega Spartaka.
®eče'm' da ‘e vodstvo kluba najelo PoinnJCa kot trenerja, je hotelo pobud Ma sPremeniti način igre, ki 1^1 miloševičevim vodstvom ni bi-atraktivna. V spomladan-OeIbh ,elu prvenstva si je namreč dalo Olimpijine tekme rekordno
nizko število gledalcev, zaradi česar je vodstvo kluba poskrbelo za spremembo pri vodenju ekipe.
Argentina — NDR	2:0
BUENOS AIRES, 13. — Argentina je v prijateljiski tekmi v Buenos Airesu premagala Vzhodno Nemčijo z 2:0. Domačini so zasluženo zmagali, predvsem zaradi učinkovite igre, ki so jo predvajali v obeh polčasih.
MILAN, 13. — Popularni Inter-jev nogometaš Sandro Mazzola, se je poslovil od nogometnih igrišč. Postal je eden izmed voditeljev milanskega kluba.
KOŠARKA
Sicutronic AVS - Hurlingham 117:107 (58:45)
V prijateljski košarkarski tekmi, je ameriška ekipa Sicutronic AVS po lepi in spektakularni igri premagala tržaški Hurlingham. V vrstah do-
mačinov ste nastopila dva Američana, Bristovv in Oberman, katera bo novi trener Petazzi preizkusil še na nekaterih srečanjih. Oba ste tokrat zadovoljila, tako da bo imel Petazzi težko nalogo pri izbiri.
Ameriška ekipa se je izkazala z aktraktivno in učinkovito igro, saj nastopa v njenih vrstah več slovitih košarkarjev, med katerimi se je posebno izkazal. Yelverton, ki ga i-talijanska publika dobro pozna, ker je nekaj časa igral v Italiji.
Hurlingham se je proti teko močni peterki dobro odrezal. Po slabem začetku, so se Tržačani v nadaljevanju skoraj enakovredno kosali z višjimi in močnejšimi Američani.
NOGOMET
DUBLIN — Nigerija je o-svojila naslov svetovnega nogometnega študentovskega prvaka, potem ko je v finalu premagala Turčijo s 7:6 in to po enajstmetrovkah. Na tretje mesto se .je uvrstila Belgija.
TENIS
ZA DAVISOV POKAL
0D JUTRI V BAASTADU ITALIJA PROTI ŠVEDSKI
V vrstah*Švedske ne bo igral sloviti Djorn Dorg
Italijanska teniška reprezentanca bo v petek zopet stopila na igrišče. Braniti bo morala Davisov pokal, ki ga je osvojila v lanski sezoni. V Baastadu se bo spoprijela z reprezentanco Švedske, ki bo ob tej priložnosti nastopila brez svojega naj boljšega igralca Bjorna Borga.
Doslej so Davisov pokal odigrali že 65-krat. Največkrat so zmagale ZDA, 24-krat, zmago manj ima reprezentanca Avstralije, Velika Britanija ga je osvojila 9-krat, Francija pa 6-krat.
Po eno zmago so zabeležile Juž na Afrika, Švedska in Italija. Do leta 1971 so Davisov pokal igrali po sistemu Challange Round, v smislu, da se zmagovalec prejšnje sezone ni udeležil kvalifikacijskega dela tekmovanja, ampak je odigral samo finalno srečanja. Od lete 1971 pa mora tudi zmagovalec pokala odigrati kvalifikacijske tekme, kar je seveda pravilneje.
Pred kratkim so države, ki prednjači .jo v tem športu, predlagale, da bi se zopet igralo po starem
'HiMHHiMiHMiiMMiiiiiiiiiiiHiHiHiiHitMiHiiiiHiiiiHmiiiiiiiiHiiiiimiUiiiHiiliiliiiriiiiimimHHiilMlIiiilllMiiHMiiMiHiiiiiHiiiiiHiiiiilHHHHHHinHiiiiiiiiiiiHiiiii
ATLETIKA
NA MEDNARODNEM MLADINSKEM TROBOJU
Irena Tavčar četrta!
Italija je premagala Bolgarijo in Jugoslavijo -s Borova atletinja s svojim nastopom zadovoljna - Disk je namreč vrgla 40,12 m daleč
BIBBIENA, 13. — Danes je bil v tem kraju tradicionalni ženski mladinski troboj med reprezentancami Italije, Bolgarije in Jugoslavije.
Proti vsakemu pričakovanju je 1. mesto osvojila Italija, ki je premagala Bolgarijo in Jugoslavijo.
Za nas je bilo to tekmovanje še posebno važno, ker je na njem nastopila tudi Borova mladinka Irena
Tavčarjeva: «S četrtim mestom sem zadovoljna»
Takoj po zaključku mednarodnega mladinskega atletskega troboja smo po telefonu pozvali Ireno Tavčarjevo. Imeli smo srečo. Italijanska reprezentanca je ravno ob našem prvem pozivu dojVAoV&l ' 'v; hotel.
drena, kako si se uvrstila?*
tOsvojila sem- četrto mesto. Zmagala je Italijanka Marello, drugo in tretje mesto sta osvojili dve bolgarski tekmovalki, jaz pa sem bila četrta».
«Si s svojim nastopom zadovoljna?*
«Četrto mesto na tem tekmovanju je zame velik uspeh. Zadovoljna sem s svojim na$topom».
«. . .kaj pa italijanski zvezni trener?*
«V italijanskem taboru so bili z menoj zadovoljni».
»Kakovost tekmovanja?*
«Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov in veselje za osvojeno prvo mesto je bilo v italijanski reprezentanci veliko».
Za Ireno Tavčar in za ŠZ Bor torej še eno veliko priznanje.
Tavčar, ki je teko prvič oblekla italijanski dres.
No, naša zastopnica je v metu diska osvojila odlično četrto mesto, kar predstavlja velik uspeh. V tej disciplini je zmagala Italijanka Marello, Tavčarjeva pa je bib boljša od obeh Jugoslovank, in sicer od Dumenčičeve in Fajfarjeve.
Tehnično najboljši rezultat je dosegla Italijanka Bulfoni, ki je v sko^ ku v višino preskočila letvico na 1,80 m.
REZULTATI
100 m ovire:
1. Kovnova (Bolg.) 100 m:	14"08
1. Pergova (Bolg.) 800 m:	12”28
1. Nedeljšva (Bolg.) Skok v višino:	2'09”13
1. Bulfoni (It.) Kopje:	1,80 m
1. Cjuintovalla (It.) 4x100 m:	50,46 m
1. Italija 400 m:	47”11
1. Laiolo (It.) 200 m:	55’'87
1. Kovnova (Bolg.) 1.500 m:	24”82
1. Zappoli (It.) Peteroboj:	4’26”66
1. Zanholovska (Bolg.) Disk:	3658 točk
1. Marello (\L)	43,92 m
4. Tavčar (ID 4x400 m: 1. Italija Daljina:	40,12 m
	3’49"32
1. Bianchi (It.) Krogla:	5,91 m
1. Panatojova (Bolg.) Končni izid:	14,06 m
Italija - Bolgarija	75:71
Italija - Jugoslavija	98:48
Bolgarija - Jugoslavija	93:53
POLEG NENADA STEKIČA
Tudi Milovan Savič v evropskem dresu?
Jugoslovanski srednjeprogaš Milovan Savič je drugi kandidat, da obleče majico evropske reprezentance poleg seveda evropskega rekorderja v skoku v daljino Nenada Ste-kiča.
Evropski selektor Jozsef Sir je namreč povabil Saviča na izbirno tekmovanje, ki bo 22. in 23. julija, v Londonu.
ODBOJKA
Vse kaže, da postajajo zadnje čase vzhodnoevropski odbojkarski trenerji po svetu izredno priljubljeni. Tudi beograjski Partizan se namreč poteguje za to, da bi n.jeoovo ekipo v tej sezoni treniral sovjet-
ski trener. Kot kaže. bo to mesto prevzel Moskovčan Morltalevski. bivši dolgoletni sovjetski državni reprezentant in eden najboljših i-gralcev na svetu vseh časov.
Montalevski trenutno poučuje telesno vzgojo na moskovski vojaški akademiji.
NAMIZNI TENIS
Od 2'-’. julija do 1. avgusta bo v Vichyju letošnje evropsko mladinsko namiznoteniško prvenstvo. Jugoslovanski mladinci se za nastop na tej prireditvi pripravljajo na Ravr.an na Koroškem Na pripravah bodo ostali do 22. t m.
Jugoslovani sodijo med favorite tega prvenstva, saj so tudi lani odnesli na enakem prvenstvu v Modlingu kar sodem kolajn.
OBVESTILO 30. tn 31. julija bo v Nabrežini
PRAZNIK ŠD SOKOL s pestrim športnim in zabavnim sporedom. Vljudno vabljeni.
sistemu, vendar so ta predlog z veliko večino zavrgli. Igralci teh držav namreč redno nastopajo na raznih turnirjih, kjer prejemajo velike vsote denarja; večkrat pa se zgodi, da se datumi teh turnirjev križajo z datumi Davisovega pokala, zaradi česar raje izberejo dobičkonosne turnirje. Tako se je letos pripetilo, da so bile ZDA že izločene iz nadaljnjega tekmovanja.
Italija in Švedska sta se doslej srečali že 11-krat. 8-krat so bili uspešni Italijani, 3-krat pa Švedi. Zadnjič sta se reprezentanci srečali v lanski sezoni v Rimu, kjer je Italija gladko odpravila nasprotnika s 4:0.
Predvidevanja za letošnji dvoboj so zelo različna. Bodisi Italija, kot Švedska sta prepričani v svojo zmago; važno vlogo bo na dvoboju odigral Adriano Panatto. ki je v zadnjem času v krizi. Če jo bo prebolel, bi Italija ne smela imeti velikih težav, v nasprotnem primeru pa so Švedi veliki favoriti.
Letošnje neuradno evropsko teniško prvenstvo za mladince do 17. lete starosti bo v Istanbulu, od 14. do 16. t.m. Udeležila se ga bo tudi Jugoslavija, ki bo v prvem kolu imela za nasprotnika reprezentanco ZRN.
Evropsko ekipno prvenstvo za mladinke do 16. leta starosti pa bo letos v Rogaški Slatini 14. in 15. t.m., za eno izmed kvalifikacijskih skupin, finale pa bo v Leysinu (Švica).
NEWPORT — Američan Tim Gullikson je osvojil tenišk' turnir v Nevvportu. V finalu je namreč premagal rojaka Pfisterja s 6:4, 6:4, 5:7, 6:2
FIAT In šport
TURIN, 13. — Tu so danes orisali sodelovanje med tovarno FIAT in turinsko občino, ki bo doprineslo h gradnji novih športnih objektov in k popravilu že obstoječih infrastruktur. Načrt je v okviru širše športne politike, ki jo FIAT vodi za vzpostavitev novih in plodnejših stikov med industrijo in športom. Turinska tovarna avtomobilov bo za gradnjo potrošila kar 2.300.000.000 lir. Objekti bodo na razpolago uslužbencem FIAT, občini in v večji meri tudi šolam.
OBVESTILO
ŠZ BOR
—Odbojka »a .vse. . Rod—Jem geslom je Športne združenje Bor sklenilo organizirati vsak četrtek (v poletnih mesecih) rekreacijski večer za vse ljubitelje odbojke, za aktivne in neaktivne odbojkarje, na sploh za vse, ki bi se želeli enkrat tedensko pošteno spotiti.
Telovadnica bo na razpolago že jutri, 14. julija, od 20. ure dalje.
ŠD POLET ZAKLJUČUJE SVOJO USPEŠNO SEZONO
Na openski ploščadi od jutri do nedelje kotaikarska revija
Vsa zamejska skupnost, je z zanimanjem sledila razvoju kotalkanja, ki ga je pred leti začelo gojiti opensko ŠD Polet. Zaključnim pri reditvam je sledilo veliko število gledalcev, ki so se vsako leto znev va vračali na Opčine, da so si lahko ogledali mlade kotalkarje. Tekom let se je ta dejavnost tako razvila, da stara ploščad na dvorišču Prosvetnega doma ni več ustrezala potrebam tolikšnega števila kotalka-karjev, zaradi česar so si Openci s prostovoljnim delom in velikim denarnim naporom zgradili novo kotalkališče, ki so ga uradno otvori-li s kotalkarsko revijo 29. maja, katere so se udeležili mladi športniki obeh narodnosti naše dežele in iz obeh sosednih držav.
Ob koncu tako uspešne sezone, je vodstvo športnega društva Polet, tudi letos priredilo zaključno kotalkarsko revijo, ki bo od jutri do nedelje na novi ploščadi. Kaj vse bomo lahko občudovali na letošnji prireditvi, še ne vemo. Organizatorji nočejo o programu ničesar povedati, zato smo prepričani, da nam pripravljajo prijetno presenečenje.
IIIII Hill (•11111 Hill III lil Hilli III	lil III MIHI lil Hill III || II llllll II UH IIHIIIIII UH« Hill I IH IIIIIHIIIIIIII lllllll lil llllll lllllllll lili || I lili lili lllllllllllll Hilli
Iz planinskega sveta
Uspel tridnevni avtobusni
izlet SPDT na Triglav
Tridnevni avtobusni Klet, katerega je priredilo Slovensko planinsko društvo iz Trsta, je dobro uspel. Izleta, katerega se je udeležilo mnogo nižje in višješolske mladine, se udeleženci spominjajo z veseljem, saj so v teh treh dneh spoznali naj privlačnejši kot naše ožje domovine, kot, katerega b{ si ttak rad vsaj enkrat v življenju ogledal, saj ni naključje, da so o očarljivosti Triglava pisali in še pišejo pisatelji, pesniki, sociologi, umetniki, znanstveniki in še drugi.
Vreme na srečo ni preveč nagajalo našim mladim in starejšim planincem, priznati pa je treba, da lepega razgleda niso imeli nikjer, po noči pa je stalno rosilo. Udeleženci so opravili ves svoj začrtan program, temu pa so dodali še obisk nekaterih koč, ki v prvotnem sporedu niso bili predvideni. Prvega dne jih je avtobus popeljal do Rud nega polja, nato pa so jo mahnili proti Vodnikovemu domu, katerega so z dobrim ritmom kaj hitro io segli. Od tu «" ”nln krpnili proti domu Planika, katerega so dosegli v večernih urah. Tu so planinci tui prespali. Prvega dne -so prečkal', še kar precej snega, oil pa je mehek, tako da je bila hoja čezenj čisto enostavna. Dodati je treba, da so bili člani izleta dobro opremljeni, saj so imeli dve 40-metrski vrvi, več krajših vrvic, seveda cepine,
IHIHIIHHH»lllllimilinilllmiHIIIIIIIIIIII»IIIIHIHl*li|»*HII|||HHllllHIIIII»ll|llll»MHIIHtlll*MHIIIIHIIHHIIIlHIHl»HII»ll|IIIIIHIHHII|IIIIHllll»HIIIIHHI»HH»IHIIIIH»lll»
dereze ter še druge nujne pripomočke za visokogorske■ ture.
Naslednjega dne so se izletniki takoj podali na vrh, katerega so tudi vsi dosegli. Povratek je bil spet nujen na Planiko, ker je bila pot na Dolič še prepolna snega. Vendar pa ni bilo časa za počitek, od Planike takoj do Tržaške koče na Doliču, od tu pa čez Hribarice, kjer je bilo še dosti snega in je bila hoja naporna, do koče pri triglavskih jezerih. Hoja po dolini sedmerih jezer je edinstveno doživetje, saj je to kraj, kjer se divjina in lepota narave spaja z neizrečenim vtisom absolutnega. V koči med dvema jezeroma so prespali, naslednjega dne pa so se razdelili v dve skupini: prva je šla na Komno in kočo pod Bogatinom, druga pa mimo Črnega jezera po Komarči direktno k hotelu Zlatorog, kjer je bilo zbirališče. Pr vo skupino je na koncu pestil dež, vendar pa so bili nanj pripravljeni. Na koncu so bili vsi složni, da je bila to pozitivna izkušnja in izhodiščna točka za druge podvige v gorah.
Samo za alpiniste
pripovedovanju obiskovalcev novogradnje na Ledinah, je novi 'dk'.vodnik *Ravenska Kočna*, ki ga je vš^igdalo PD Kranj, povzročil’že več neljubih zdpletoir. Z njegovo pomoč ir so skušali planinci priti na Babe, na Rinke in še drugod. Na srečo so še pravočasno naleteli na orientaci ske težave, in se niso zaplezali previsoko v nemarkirani svet. Novi vodnik je namreč samo za alpiniste
> 1				
				
VSEUČILIŠKE IGRE
«Plavi» za Sofijo
BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska zvezna atletska kapetana Dane Ko rica in Ivica Matijevič ste sestavila seznam kandidatov jugoslovan sKih atletov, ki bi prišli v noštev za letošnje vseučiliške igre ki bodo od 17, do 28. avgusta v Sofiji
Zenske: Pavličič (200 in 400 m). Sokač (100 in 200 m), Juras (800 m), Šverc (1500 m) in Lorenci (pe teroboj).
Moški' Stekič (daljina), Hegediš (troskok), Savič (800 m in 4x400 m), Zarit (100 in 200 ml, Vuki-čevič (110 m ovire) Knapič (400 m in 4 x 400 m). Temin (višina). Komenič (višina), Bohuckog (4 x 400 mj. Ilinčič (4 x 400 m) Milic (disk) in Marčeta (krogla).
NA MLADINSKIH BA1
Jugoslovani favoriti
Po končanih pripravah v Prilepu so jugoslovanski odbojkarji — mladinci in mladinke odpotovali v Solun na balkahske igre. Selektor in trener mladincev Kalajdžič m Dži-kov sta bila pred odhodom dokaj optimistična. Same priprave so od-
NA SP V BUENOs AIRESU
«Azzurri» z mladimi
BUENOS AIRES, 13. - «Prišli smo v Buenos Aires s pomlajeno ekipo,* je izjavil zvezni selektor italijanske državne sabljaške reprezentance Vittorio Fini. «Azzurri» so od potovali v argentinsko prestolnico, da bi se udeležili 33. svetovnega
lično uspele in tudi letošnji uspehi j prvenstva v tej panogi, ki bo od mladincev potrjujejo, da spadajo I 14. do 24. julija. Reprezentanti so »plavi* med najmočnejše evropske bili namreč izbrani, upoštevajoč o-
reprezentance. Če ne bo prišlo do kakih presenečenj, na Balkanu ne bi smeli naleteti na enakovredne na sprotnike pa čeprav Romunija, Bolgarija in zadnje čase tudi Turčija le nekaj pomenijo. Pri vsem tem pa ne smemo podcenjevati domačinov, Grkov.
Selektor Alija Taraku pa ob odhodu ni bil tako optimistično razpoložen.
limpijske igre, ki bodo v Moskvi lete 1980. Mladim sabljačem je s tem dana možnost, da .41 naberejo dragocenih izkušenj predvsem na med t narodni ravni. Kateri pa so »stari: mački* iz Montreala? To so predvsem Carlo Montano in Fabio Dal Zotto. Na njiju dva, so oprti vsi upi zveznega trenerja Dal Zotto ni izjavil ničesar, ostal je zvest svoji molčeči naravi
Odprava v Hindukuš
Po večdnevni negotovosti je od prava PD Ljubljana - Matica v Hindukuš končno dobila iz Beograda sporočilo, da imajo odobrene afga nistanske vizume. Tako bo 14 članska odprava, katero vodi Peter la nežič ■ Petrač, končng odpotovala Cilj odprave je 7492 metrov visoki Nnšak, v načrtu pa imajo še nekaj tur. Domov se bodo vrnili v začetku septembra.
Poskus preplezanja stene Dhauiagirija brez kisika
To poletje naj bi človek v Himala ii zmogel to. kar komaj komu pride na misel. Dhaulagiri — Bela gora i (81B7 m) se je razmeroma dolgo upiral, p redno ga je človek prema gal, 13. maja 1960. Št.ir, tisoč m.e t rov visoko steno te veličastne po re se bo letos lotil najbolj znani svetovni alpinist, 32 letni Reinhoto Messner. S seboj bo vzel 3.000 me
trov vrvi ter 120 klinov, vendar pa ne bo imel s seboj kisikovih bomb, Dušan Jelinčič
V POLFINALNEM DVOBOJU
Korcnoj - Polugajcvski tokrat le remi
Četrta partija kandidatskega dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Korčnojem in Polugajevskim se je zaključila z remijem v 33. potezi.
Rezultat dvoboja je teko 3,5 proti 0,5 v korist sovjetskega disidenta, ki popolnoma zasluženo zanesljivo vodi. Partija, katero so odigrali po 3 dneh premora, je imela nenavaden potek, dejstvo pa je, da je Korč-noj predlagal remi v boljši poziciji in ko je imel celo uro več časa za razmišljanje od nasprotnika. Po teh partijah je res vprašljivo, kako bo Polugajevski nadoknadil zamujeno, posebno glede na to, da igra dokaj nezanesljivo in to z nasprotnikom, ki hoče svetovni šahovski javnosti dokazati, da še ni izrekež svoje zadnje besede^ v borbi za svetovni naslov.
• » •
KARPOV V ZAMUDI
Na mednarodnem velemojstrskem turnirju v počastitev 60-letnice oktobrske revolucije, ki' se odvija v Leningradu, je vodstvo vnovič prevzel Romanšin, ki je premagal Ko-čijeva. Italijanski velemojster Ma-riotti je izgubil partijo z Riblijem in teko obtičal na zadnjem mestu razpredelnice s tremi točkami. Karpov je nekoliko popravil svoje stanje na lestvici, vendar pa ga od vrha točita še dve celi točki.
Na skuoni lestvici vodi Romanšin pred Vaganjanom, bivšim svetovnim prvakom Taljem, Riblijem. Garcio. Tajmanovom, Sme.jkalom, Koči-jem, Gheorgi jem. Jugoslovanom Kne-ževičem, Radulovom, Kuzminom, svetovnim prvakom Karpovom, Ba-lašovom, Smislovom, Vogtom, Be-ljavskim in Italijanom Mariottijem.
D. J. .
V tradicionalnem ženskem šahovskem srečanju v G.yoru .je reprezentanca Madžarske premagala Jugoslavijo s 23,5:12,5.
Zanimivo je, da je bila v madžarski ekipi najboljša igralka Žu-ža Verdti - Petronič, soproga bivšega jugoslovanskega zveznega kapetana jugoslovanske ženske šahovske reprezentance.
VLADIMIR GRADNIK
One 3. junija je avstrijska artilerija sprožila rušilni na italiianske P°l°žaje od Gorice do morja, la
So bili na nekaterih sektorjih sproženi manjši iz-sIertUŠki naPadi (nasilni izvidi), ki so zvečer in ves na-jj. dan prerasli v silne nenadne napade. Ti so bili °cni posebno na tistih točkah in sektorjih, kjer je bila ha italijanskega napredovanja avstrijska bojna črta •bolj ogrožena. To je bilo predvsem pred Grmado in tol ^athljah oz. Flondarju, pri Hudem logu in pri Faj-m hribu.
n 3- junija je bil s Fajtega hriba (kota 464) izveden ne-jjj 811 In sunkovit napad na vrh pred njim (na koto 432), Vzej'S° se ntrjevah Italijani. Ta dan so Avstrijci vrh za-g ,a naslednji dan so ga zapustili zaradi velikih iz-t-.. ’ k> jim jih je prizadejala italijanska artilerija. Ba-l0nl 39. polka so pri tem zajeli 340 italijanskih ujetnikov. Set, Pred Grmado je 20. italijanska divizija zamenjala zde-div' n° 4S- divizijo. 4. junija so bataljoni 28. avstrijske je lzlf® po polurnem artilerijskem ognju pregnali ita-, hske enote s položajev pri Stivanu in Medji vasi, ka-r tudi pri Flondarju, južno od Jamelj. Posledice nenad-
nega napada so bile razbite italijanske brigade «Verona«, «Ancona», »Siracusa« in «Puglie». Zajetih je bilo okrog 7.000 vojakov in oficirjev. Baje so se trije polki predali brez borbe. Tudi avstrijske enote so imele precejšnje izgube.
Pri vasicah Komarje in Lukatič so Avstrijci spet o-svojili prej izgubljene položaje, sedaj razbite jarke. Tudi tu so bile borbe krvave, tako da je bilo italijansko armadno poveljstvo prisiljeno poklicati nazaj nekatere brigade, ki jih je prej poslalo v zaledje na odmor in dopolnitev izgub. Borci teh brigad naj bi se kar najhitreje vrnili in šli branit kraško bojno črto. Toda te brigade, ki so že prej izgubile skoraj polovico svojih moči, so bile preveč izčrpane in razočarane, da bi mogle ustaviti avstrijske napade. Srečna okoliščina je zanje bila, da so si Avstrijci zastavili samo omenjeni cilj, prek katerega ne bi hoteli niti ne bi mogli iti. Dosegli so tisto, kar so načrtovali. Zavrnili so nevarnost, ki je pretila Grmadi zaradi sicer počasnega, vendar toliko bolj metodičnega italijanskega napredovanja in drobljenja obrambe. Grmada zapira vrata proti Trstu. Tod ni bilo dovolj držati samo vrata, očistiti je bilo treba tudi dohode. Tega se je avstrijsko poveljstvo V. armade dobro zavedalo. Na nasprotni strani je bila komanda III. armade zaskrbljena zaradi izgube terena in nekaterih taktično važnih postojank in točk, ki jih je prej s krvavimi žrtvami dosegla in bi bile odskočna deska za napad na Grmado in Komensko planoto. Prav tako ni izključila možnosti globlje avstrijske akcije proti Doberdobski planoti. V borbo je vrgla vse, kar je imela pri rokah in v bližnjem zaledju. Ni ji bilo mar izgub, ki so samo v tem avstrijskem protinapadu na italijanski strani zriašale 25.000 mrtvih in ranjenih ter 10.000 zajetih. Vsi italijon-iki protinapadi pri Jamljah in južneje so ostali brez vsakršnega uspeha.
VIHAR JE POTIHNIL, DESETA OFENZIVA JE KONČANA (6. junija)
Izgube na obeh straneh so bile velikanske, kar nam potrjujejo številke. Te se sicer v raznih objavah razlikujejo, vendar so pri vseh enake ugotovitve, da so bile velike.
Na italijanski strani je bilo 132.000 mrtvih in ranjenih ter 27.000 zajetih; skupaj 159.000 (do Cadorni). Drugi italijanski viri govore o 54.000 mrtvih, 129.000 ranjenih in 27.000 zajetih; skupaj 210.000 oficirjev in vojakov.
Na avstrijski strani je po 'njenih podatkih bilo 53.000 mrtvih, 48.000 ranjenih in bolnih ter 24.000 zajetih; skupaj 125.000. Drugi viri govore o 36.000 mrtvih, 50.000 ranjenih in bolnih ter 24.000 zajetih; skupaj 110.000. Tretji viri so našteli vsega le 77.000 žrtev.
27. PO KONČANI DESETI BITKI
Naravno in neizbežno je, da se v velikih akcijah sploh in seveda tudi v obsežnih vojaških operacijah prikradejo manjše ali večje napake, ki imajo različne,, toda vedno negativne posledice manjšega ali večjega, včasih celo usodnega pomena. Vojna zgodovina je polna takih primerov. Tudi 10. italijanska ofenziva na Soči ni bila popolnoma obvarovana pred negativnimi pojavi.
Po zamisli generala Cadorne bi morala biti deseta ofenziva enotna od Plavi do morja, s časovno in krajevno koordiniranimi napadi obeh italijanskih armad. Ta časovna razlika pa je znesla celih 12 dni. Tako je bila bitka časovno razdeljena na dva dela. Vzrok temu je bil porazen neuspeh divizij VI. in Vlil. korpusa pred Gorico, posebno na črti od Sv. Marka do reke Vipave. Te divizije so avstrijski protinapadi onesposobili za vsako akcijo. To sta povzročili tudi nepravilna uporaba in zgrešena taktika Vlil. italijanskega korpusa ob rečici Vrtoj-bici, kar je imelo za posledico, da ta korpus ni bil več
sposoben sodelovati in koristno pomagati napadu III. armade na Krasu. Zato je bil ta napad za nekaj dni odložen (do 21. maja). Potem so dva dni divjale nevihte in pihala je burja. To je dovoljevalo Avstrijcem, da so se temeljiteje pripravili za obrambo, in jim omogočalo prenašanje artilerijskega ognja na ogrožene točke. Slabo vreme je precej skrhalo italiianski napad in pomagalo Avstrijcem pri uspešni obrambi. Tiste dni se je namreč močna nevihta, ki jo je spremljala podivjana burja, pognala s Hrušice in Trnovske planote proti morju. Viharni sunki so celo zanašali granate in bombarde, tako da so zgrešile cilj. Italijansko pehoto, pripravljeno na naskok izven jarkov, sta deževni naliv in toča krogel tako rekoč prikovala na zemljo. Povelja oficirjev so se zgubila v žvižgajoči burji in grmenju eksplozij. Borci so izgubljali orientacijo in medsebojno zvezo ter neredko zgrešili smer napada.
Na tem mestu se lahko spomnimo na podoben dogodek pred davnimi stoletji.
Bilo je leta 394, ko sta se v boju za oblast v rimski državi na ravnici med današnjo Vipavo in Ajdovščino srečali vojski kralja Teodosija in samodržca Evgenija. Teodosijevi vojski, ki je bila šibkejša, je k zmagi pripomogla burja, ker so z njeno pomočjo kopja in puščice uničevale nasprotnika, medtem ko je na drugi strani preprečevala Evgenijevemu orožju, da bi lahko zadelo čili.
Cela ofenziva je splahnela in obstala sredi zamaha, ko so se na avstrijski strani že kazali znaki resne krize. To ugodno okoliščino bi bili morali general Cadorna in komandanti armad izkoristiti za prebojni udar, ki bi ga izpeljali z močno udarno skupino, sestavljeno iz nekaj rezervnih divizij. Toda te rezerve ni bilo več pri roki, ker so jo .porabili* in zdrobili med bitko po «paketih» in ne tako, kot je bil osnovni namen, da bi nastopile kot udarna pest v odločilnem in za sovražnika kritičnem trenutku.
(Nadaljevanje slediJ

Uredništvo, uprava, oglasni eddelok.
TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tol. 79 38 08	19 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprei plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS . 61000 Ljubljana,
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
14. julija 1977
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravnl 500, legalni 500. osmrtnice In sožalja 250 lir ze mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ril upravi. Iz vteh drug'b pokrajin Italije pri SPI.
..JUH?
Odgovorni urednik Gorazd Vatel
založnikov FIEG
MINISTRI 0PEC RAZPRAVLJALI 0 VPRAŠANJIH 0RR0RNECA POMENA
Odločitev o podražitvi petroleja odložena na decembrsko zasedanje
Ohranitev sedanje ravni cen pomembna zmaga Saudske Arabije Mnogi člani OPEČ še vedno zagovarjajo zvišanje cene nalte
STOCKHOLM, 13. — Z objavo sklepnega komunikeja se je zaključilo 49. redno zasedanje ministrov za petrolej držav članic OPEČ. Ministri so se domenili, da bodo o podražitvi petroleja ter o morebitni zamrznitvi cen za leto 1978 odločali decembra v Venezueli. V sklepnem komunikeju je med drugim rečeno, da ministri odobravajo potrditev katarskega ministra za petrolej Al Tanija za predsednika organizacije, da je bila ustanovljena posebna podkomisija, ki naj prouči vitra sanje cene različnih vrst petroleja in končno sporoča, da bo prihodnja konferenca OPEČ decembra v Caracasu, kot so sporočali že sinoči.
Konferenca ki se je danes zaključila, je bila manjšega pomena, kot so mislili prvotno, saj so osrednje vprašanje, določitev cene naite za prihodnje leto, odložili na decembrsko zasedanje. Gre v bistvu za pomembno zmago ministra za petrolej Saudske Arabije, ki je bi! vedno proti podražitvi petrolejskih proizvodov ter je tudi sedaj odločno zagovarjal potrebo po zamrznitvi cene potroleja do konca prihodnjega leta. Jamani je to potrdil tud; danes, ko je izrazil upanje, da se cena petroleja, ki je trenutno, 12,70 dolarja za sod, ostala nespremenjena tudi v letu 1978. čeprav so mnogi od udeležencev današnjega zasedanja bili proti temu. Med tistimi, ki so naj-odločenjo nasprotovali Jamani jevi tezi .je bil predstavnik Libije Ma-bruk. ki je že napovedal, da bo njegova država zahtevala podražitev. Iranski minister Amuzegar je dejal, da bo stališče njegove vlade odvisno od stanja svetovnega gospodarstva. S tem v zvezi je poudaril da je zadnje čase o-paziti občutno /manjšanje proizvod nje še zlasti v 2ahodni Nemčiji, kjer ima Iran velike interese. Iz tega sklepa Amuzegar, da mora zahodna industrija premostiti trenutna 1'azo stagnacije. Zagotovil pa je, de njegova država ne bo storila nič, kar bi lahko škodilo gospodarstvu zahodnih industrializiranih držav.
Če naj se povrnemo izjavam saudskega ministra Jamanija, naj omenimo še njegove pozitivne izjave glede bližnjevzhodne politike predsednika Carterja, kar je izrednega pomena, saj ima Saudska Arabija, kot ena naibogatejših a-rabskih držav, velik vpliv pri vseh arabskih vladah, ki so vpletene v bližnjevzhodno krizo. Poudaril je tudi, da bi rešitev spora na Bližnjem vzhodu imelo zelo ugodne posledice na ceno petroleja, (if)
Idi Amin Dada izpustil kanadskega časnikarja
LONDON. 13. — Danes je prišla vest, da so ugandske oblasti končno
izpustile kanadskega časnikarja Ge-ralda Uttinga, ki ga je dal diktator Idi Amin Dada aretirati 22. junija, ker je dopotoval v Ugando brez potrebnega vstopnega vizuma. Do a relacije je prišlo, potem ko je no vinar intervjuval Amina v zvezj z atentatom, ki naj bi bil izvršen ne davno proti tiranu.
Utting je že odletel proti Veliki Britaniji, od koder bo nadaljeval vožnjo v domovino.
Medtem se je zvedelo, da so v Kampali aretirali sedem sodnikov, ki so pred kratkim hoteli odstopiti s svojih položajev iz protesta proti »vmešavanju Aminovih tajnih agentov v sodne zadeve*. Sedmerica je zaprta v Nakaseru.
V ZADNJIH DVEH DNEH KAR ŠTIRI NESREČE NA DELU
Zaradi eksplozije v tovarni plinskih jeklenk v Cussinu dva mrtva in 7 hudo opečenih
Gasilca in podjetnik v nevarnosti - Anconski delavec ob življenje
CASSINO, 13. — Včerajšnja silovita eksplozija v 'tovarni plinskih jeklenik »Asbit Supergas* je danes zahtevala novo, drugo smrtno žrtev. Gre za 48-letnega delavca Be-nedetta Secondinija, ki je davi podlegel izredno hudim opeklinam po vsem telesu v. rimski bolnišnici SanfEugenio.
Tovarniškemu uslužbencu, ki je izgubil življenje že takoj pri nesreči, še vedno ne vemo imena. Nadaljnjih sedem oseb je bilo hudo opečenih, med njimi je pet gasilcev. Zlasti nevarno je stanje ognje-gascev Benita Germanija in Miche-le.ja Passerinija ter lastnika tovarne Gaetana Vinciguerre; ognjeni zublji, ki so nastali po treh zaporednih plinskih eksplozijah, so jih oplazili tako rekoč po vsem telesu ter se sedaj borijo s smrtjo. Drugim štirim ranjencem je ogenj po-
4f>i"!&a>
Takih srhljivih prizorov je bilo po nesreči v tovarni plinskih jeklenk v Cassinu mnogo (Telefoto ANSA)
vzročil opekline na površini 50 do 70 odstotkov telesa ter ležijo v posebnih steriliziranih celicah. To so gasilci Mario Di Giorgio. Antonio Valentini in Mario Di Santo ter neki neimenovani uslužbenec omenjenega obrata.
Okoliščine, zaradi katerih je prišlo do strašne nesreče; niso še bile pojasnjene, zato bo treba počakati na izsledke ustrezne preiskave. Kaže vsekakor, da je eksplozija, ki sta ji v nekaj sekundah sledili drugi dve, nastala med pretakanjem utekočinjenega plina iz avtocister-ne v tovarniške hranilnike (tri), iz katerih ga potem potiskajo v jeklenke. Gmotna škoda presega 50 milijonov lir.
Edini, ki se je tisti trenutek nahajal na kraju nesreče in ki je odnesel zdravo kožo. je voznik avto-cisteme. Ko je zapazil, da uhaia plin, je sprožil alarm. Do eksplozije je prišlo prav v trenutku, ko so se vozilu približali gasilci, lastnik tovarne in nekateri uslužbenci. Kanjene so nemudoma prepeljali v rimsko bolnišnico z vojaškim helikopterjem.
Vrsta nesreč na delu se je medtem podaljšala. V anconski ladjedelnici je podlegel hudim notranjim poškodbam 58-letni delavec Miche-le Mandolini, ki ga ie zmečkal železni drog. Ta se je izmuznil iz železnih krempljev velikanskega žerjava ter laže ranil še 44 letnega | Gina Farinellija.
V	pristanišču Viba Valentič se
je hudo ponesrečil komaj 21-letni pomorščak Vito Furio (po rodu iz Pulja), ki mu težak kabel le za las ni odtrgal glave. Vkrcan je bil na ladji «Ivrea», sedaj pa leži v obupnem stanju v bolnišnici.	t
Podobno velja za 23-letnega zidarja Domenica Pelleja. ki ie v predmestju Palmija strmoglavil z okna v drugem nadstropju hotela Arcobaleno ter so si zanj zdravniki pridržali prognozo.
V	San Sebastjanu al Vesuvio (Neapelj) je električni tok ubil komaj 1 (Metnega delavca Raffaelcja Tanzilla, ki je bil zaposlen na gradbišču podjetja Novi.
(dg)
DEMONSTRACIJA FEMINISTK V ŠPANIJI
...
beograjski SESTANEK 0 VARNOSTI V EVROPI tiskovna konferenca predsta vnika eritrejske osvobodilne fronte
Soglasje o udeležbi sredozemskih držav
Tudi včeraj kratek plenarni sestanek, nakar se je delo nadaljevalo na neformalni ravni
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Tudi današnja dopoldanska 24. plenarna seja na beograjskem sestanku konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki je danes stopila v peti teden dela je bila zelo kratka — trajala je le nekaj minut. Ker nobena delegacija ni dala novih uradnih predlogov, *o izmenjavo mnenj nadaljevali na neformalnem sestanku vseh delegacij, ki ga je vodil šef Jugoslovan ske delegacije veleposlanik Milorad Pešič. Najpomembnejša terna o kateri so dopoldne razpravljali, je bil dogovor o vlogi neevropskih sredozemskih držav in njihovi udeležbi na beograjskem sestanku. Delegacije so se strinjale, da je treba njihovo udeležbo zagotoviti tako na plenarnih sestankih, kot na sestankih delovnega telesa, ki bi proučevalo krog problemov, ki so povezani z varnostjo in sodelovanjem v Sredozemlju. Samo tako, so poudarili, bi države na južnih obalah Sredozemlja lahko več prispevale k uresničevanju določil sklepnega dokumenta, ki se nanašajo na to področje.
FVed današnjo razpravo o vlogi in mestu neevropskih sredozemskih držav so se na široko o tej temi posvetovale evropske sredozemske države, ki so bile tudi pobudnice današnjega pogovora. Poleg predstavnikov Španije, Italije, Portugalske, Jugoslavije, Turčije, Francije in Malte, so v razpravo posegli delegati iz ZR Nemčije, Švice, Romunije, Poljske, Danske. Madžarske, Avstrije in Nemške demokratične republike.
Udeleženci beograjskega sestanka so imeli tudi popoldne neformalno izmenjavo mnenj. Tako kot med podobnim sestankom včeraj, so se ludi danes pogovarjali o predlogi! devetih neblokovskih držav, ki se nanaša na dnevni red in potek dela jesenskega sestanka. Navedeni predlog je še naprej temelj razprave o pripravi skupnega predlogi) vseh držav o tem. kako bodo delali in o čem se bodo pogovarjali v drugem glavnem delu tega velikega diplomatskega zborovanja 35 držav. V okviru celotnega neformalnega predloga neblokovskih držav so včeraj posvetili največjo po zornost vlogi plenumov in vlogi teles, kot tudi razmerju med plenumi in delovnimi telesi.
Vse delegacije si prizadevajo najti osnovo za kompromis. V zad njih dveh dneh so očitni tudi pos kusi držav, ki niso med predlagateljicami zadnjega neformalnega
predloga, da bi olajšali iskanje rešitve, ki bi .bila sprejemljiva za vse.	B. B.
Zračna gusarja Seluško in Zagirnjak izročena sovjetskim oblastem
HELSINŠKI, 13. - Kakor je bilo pričakovati, so finske oblasti danes izročile sovjetskim 22-letnega Genadija Seluška in 19-letnega A-leksandra Zagirnjaka, ki sta v nedeljo preusmerila na tukajšnje letališče »tupolev 134». Zračna au-sarja so odpeljali nazaj v domovino /. enakim letalom. V smislu sovjetskih zakonskih predpisov tvegata zaporno kazen, ki gre od 3 do 15 let.
Gverila v Eritreji in Ogadenu povzroča težave etiopski vladi
Kljub sovjetskemu orožju vladnim četam ni uspelo zagotoviti si nadzorstva nad upornima pokrajinama
ADIS ABEBA, 13. — Etiopska vojaška vlada ie v velikih težava n zaradi čedalje številnejših spopadov med vladnimi četami ter gverilci tako v Eritreji kot v zadnjih časih tudi v Ogadenu v jugovzhodnem delu države. Ogaden in njegovi prebivalci zahtevajo priključitev k sosedni Somaliji, saj gre za ljudstvo, ki govori somatski jezik in je bolj navezano na Somalijo kot na Etiopijo. ki jo ima %a zavojevalca.
V zadnjem času so hudi spopadi med vladnimi četami in uporniki, ki iih, sicer neuradno, podpira Somalija, povzročili na tisove žrtev, več tisoč prebivalcev Ogadena se je zateklo v bližnjo Somalijo, potem ko so ostali brez strehe nad glavo. Begunci, ki jim ie uspelo po mnogih dogodivščinah priti v Somalijo, govorijo o hudi represi-
lIlkMIIIIIIMHIIIIIMIIMIIIIHIMtlllHIIIMtlllllHIIIIIIIHIMMIIIIIIIIIMMIIIIHIlHIIIIIIIIIItlllHIlItHIIIIIIlItllllllllllll
PROTI DOMNEVNI ODKUPNINI MILIJARDE LIR
Ugrabitelji izpustili industrij ca Crespija
Tovarnar iz Legnana je bil v njihovih rokah 28 dni
MILAN. 13. — Giampiero Cresp\ 59-letni lastnik tekstilne tovarne »Industrie Riunite Foderami* iz Le gnana, ki v Bustu Garolfu in Mer callu con Casone izdeluje t ianine za jeanse. se je ponoči vrnil v družinski krog, potem ko je bil 28 dni v rokah ugrabiteljev. Ti so zahtevali odkupnino v višini 4 milijard lir, kaže pa, da so se zado voljili le z milijardo. Sicer vest i izplačilu odkupnine ni bila potrjena.
Crespija, ki je že kakih 9 let ločen od žene ter ima 21 oz. 26-lelno hčer (Patrizio in Ombretto, obe o-moteni), je odvedla tako rekoč izpred njegovega doma v predmes! ju Legnana trojica ugrabiteljev z alfetto. Preden so ga spravili v vozilo, so ga lopovi temeljito pretepi'. Vest o ugrabitvi je kajpak močno odjeknila v obratih omenjene tovarne. ki zaposluje približno 300 uslužbencev. Od tistega dne se je za Crespijem, kakor seveda tudi /a ugrabitelji izgubila vsaka sled. In dustrijca so našli karabinjerji na
nekem trgu sredi Česana Madema. Odpeljali so ga na kvesturo, kjer je bil kratko zaslišan, nato pa so ga sorodniki odpeljali domov, kjer ga je temeljito pregledal brat, ki je zdravnik. Njegovo zdravstveno stanje je v splošnem zadovoljivo, če izvzamemo silno utrujenost in dokajšnji šok.
Takoj po vrnitvi Crespija se je pričela preiskava, ki jo asklajata vicekvestor komisariata v Legnanu dr. Tronca in karabinjerski kape tan Garelli. Doslej se je za zade vo zanimal namestnik državnega .pravdnika v Milanu Manfredda, od slej pa bo preiskava v pristojnosti pravdništva v Monzi, kamor pač so di Česano Maderno.
Družina 40-letnega trgovca s Fiat/) vimi avtomobili Giuseppeja Pedone ja. ki je bil ugrabljen pred tednom dni v Cerignoli (Foggia) je dane,-zaprosila tisk, naj o zadevi molč;, da bi tako olajšal morebitne stike s hudodelci, (dg)
ji, ki jo izvaja osrednja etiopska vlada v Ogadenu. ali zahodni Somaliji, kot io imenujejo.
Ogadenska osvobodilna fronta je v zadnjih mesecih sprožila obširno ofenzivo proti vladnim silam, ki jo osrednja oblast skuša ovirati s tisoči vojakov, ki jih je poslala na mejo s Somalijo, da bi ohranila nadzorstvo nad strateško pomembnimi kraji Harar in Džidžiga ter popravila železniško Drogo Adis Abeba - Džibuti, ki je bila poškodovana pri atentatu. Na poveljstvo osvobodilne "ronte v Mogadi.šu je prišlo v zadnjem tednu nad 900 beguncev. od katerih se mnogi hočejo vrniti v Ogaden, da bi se udeležili borb proti etiopskim o-blastem. Tudi mnogi Somalci so se predstavili posebnim uradom za novačenje osvobodilne fronte. So-malska vlada sicer odločno zanika. da bi bila neposredno udeležena v borbah, priznava Da, da so na njenem ozemlju številna taborišča, v katerih se gverilci urijo. Prevladuje mnenje, da bo gverila proti Etiopiji trajala dalj časa, v teh spopadih pa osrednje etiopske čete nimajo najmanjšega izgleda na . zmago. Gverilci so domačini, ki ' poznajo vsak kamen, vsako jamo in ki, kar je najvažnejše, uživajo podporo ljudstva.
Prav tako napet je položaj v Eritreji, kjer so predstavniki osvobodilnih sil potrdili osvoboditev vrsto pomembnih mestec. Na svoji tiskovni konferenci je predstavnik osvobodilne fronte v Parizu dejal, da o-srednja vojaška vlada ne nadzoruje več osi Masaua - Tesenei, kljub čedalje večjemu številu vojakov, ki jih pošilja v Eritrejo. Etiopska o-fenziva poteka v glavnem po smernicah Adis Abeba - Asmara in Hu-mera - Tesenei, kjer je poseglo v spopade nad 40 tisoč etiopskih vojakov, ki razpolagajo s sodobnim sovjetskim orožjem in ki skušajo morda še zadnjič razbiti eritrejsko fronto. Pri tem sodeluje tudi 300 tisoč oboroženih kmetov - vojščakov, ki jih je organizirala vojaška vlada. Predstavnik osvobodilne fronte v Parizu Kurdi jq dejal, da bo na žalost v spophdu zgubilo življenje veliko število eritrejskih civilistov, vendar bo na koncu osvobodilna fronta zmagala. V zadnjih 16 letih, pravi Kurdi, smo Eritrejci imeli o gromne izgube. Plačali smo velik davek krvi: umrlo je 100 tisoč naših rojakov, tisoč vasi je bilo porušenih, 700 tisoč beguncev je moralo zapustiti svoje domove, od teh je kar 200 tisoč v Sudanu. V - kratkem
času bo osvobodilna tronta baje o-blikovala v Asmari svojo vlado, (if)
Preiskave o verskih skrajnežih v Egiptu
KAIRO, 13. — Egiptovski tisk se še vedno ukvarja s preiskavo o fanatični muslimanski ločini, ki je pred dnevi, ugrabila in umorila bivšega ministra za verske zadeve Al Zahabija. Kaže, da so skrajneži zelo dobro organizirani, še zlasti v tujini. Egipt in Kuvajt sta ustanovila posebno komisijo, ki bo skušala razkrinkati in kaznovati skrajneže. Aretacije in preiskave v Egiptu so dokazale, da je imela sekta vrsto skrivališč na vsem e-giptovskem ozemlju.
Mtmam
Tako imenovano feministično gibanje se pričenja oglašati ludi v Španiji. Množica predvsem mlajših žensk i* danes uprizorila hrupno demonstracijo v podkrepitev svojih zahtev v samem Madridu.	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiHiiiMHiiimtiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiliiiltiiiiiiiMiilinmoiiiiiitiitiillilliiiifioiiMOmoiooiiimmiiiiiiiiiMHiiiiiiHiimMltilM"1*
PO ARETACIJI BOLONJSKEGA POLITIČNEGA SKRAJNEŽA BERARDIJA V PARIZU
Izjave župana Zangherija (KPI) izzvale žolčno reakcijo krščanskih demokratov
Stališče o zadevi zavzel tudi socialistični poslanec Riccardo Lombardi, ki je podpisal peticijo proti izročitvi «Bifa», toda odklanja napade na italijansko levico
RIM, 13. — Primer bolonjskega univerzitetnega docenta Francesca Berardija, ki je bil pred dnevi a retiran v Parizu na zahtevo pristojnih oblasti, češ da je ščuval do mače študente in sploh mladino k prevratniškemu delovanju, a je bil nato izpuščen na začasno svobodo, od dneva do dneva bolj buri duhove.
Danes so npr. vzrojili člani de želnega vodstva krščanskodemokrai,-ske stranke za Emilijo - Romagno oz. ustreznega pokrajinskega odbora. Njihov «glasnik» Alberto Candini je žolčno reagiral na včerajšnje izjave bolonjskega župana prof. Zan gherija. ki je v intervjuju ugled nemu francoskemu listu »Le Monde* poleg drugega naglasil; «Med našo mladino se je razširil val silnega nezadovoljstva, vendar bomo storili vse, kar je v naših močeh, da pre prečimo 'oporečnikom' strmoglavljenje Italije v proces čilskega vzora. Med Straussom, Fanfanijem in te mile skrajneži je vidno objektivno zavezništvo; vsi bi radi spremenili urejeno napredovanje levice — zla sti v Italiji in Franciji — v nasilen čelni spopad*.
Bolonjske predstavnike KD je spekel seveda predvsem napad na Fanfanija, v katerem vidi Candini enega od znakov «sramotne kampanje komunistične politične nestrpno sti* v odnosu do vseh. ki si ne želijo vstopa KPI v vlado. Candini zatem brani Fanfanija z ugotovitvijo, da je predsedniku rimskega senata , celo sam glavni tajnik OZN Waldheim izrekel priznanje za njo gova prizadevanja v službi miru.
Z druge strani je stališče o Be-rardijevem primeru zavzel tudi so cialističnih parlamentarec Riccardo Lombardi, ki je podpisal peticijo skupine francoskih razumnikov beograjski konferenci o evropski varnosti. V peticiji podpisniki, kot zna no, obtožujejo Italijo »represijskih metod* in zahtevajo, da se rimska vlada odreče zahtevi po izročitvi «Bifa*. Lombardi je pojasnil, da izreka Berardiju popolno solidarnost in želi. da ga francoske oblasti res' ne bj poslale v Italijo, hkrati pa zavrača trditve francoskih razum nikov, da je za zdajšnjo »represija*
odgovorna tudi italijanska «zgodo vinska levica*, ki da podpira pre vratniški protidemokratični načrt. Nazadnje je Lombardi označil kot preproste blodnje zahtevo francoskih razumnikov, da se izpuste iz itali janskih ječ vsi politični jetniki. Tedaj bi se pač lahko vsakdo skrival pod lažnopolitično krinko, meni Lombardi, in tako prišel iz zapora — to pa bi bilo dokaj prijetno darilo za vse fašistične bombaše in druga teroriste . . . (dg)
NEAPELJ, 13. — Finačni straž niki so zaplenili 60 ton pretihotap-
ljenih cigaret, ki so bile na gfrSld ladji Nikos Lithoron*. Izvidnica finančnih stražnikov je zasačila vr čji motorni čoln, na katerega s° tovorili zaboje s cigaretami. Zasl«" dovali so ga do Torre Annunziats> kjer so ga končno dohiteli in £* preiskali. Ko so se prepričali, **3
gre za tihotapsko plovilo, so se finančni stražniki spet vrnili k l3"
dji, ki se je medtem nekoliko oddaljila od italijanske obale. Čl- “ ženevske konvencije pa v teh P1"1" merih dovoljuje oblastem, da ustavijo in zaplenijo tudi ladje, ki 8(1 zunaj ozemeljskih voda.

PO BURNI OBRAVNAVI NA RIMSKEM KAZENSKEM SODIŠČU
Napistki Vianale in Salerno obsojeni na štiri leta ječe
Naložena jhn je bila tudi polmilijonska denarna kazen, razen tega 5 let ne bosta smeli opravljati javnih služb
RIM, 13. — Deveta kazenska sekcija tukajšnjega sodišča pod predsedstvom dr. Alibrandija je obsodila napistki Mario Pio Vianale in Franco Salerno na 4 leta zaporne in pol milijona lir denarne kazni zaradi nezakonite posesti oziroma nošnje orožja. Razen tega teroristki pet let ne bosta smeli opravljati javnili služb, a po dovršeni zaporni kazni bosta leto dni pod policijskim nadzorstvom.
Maria Pia Vianale se krčevito upira karabinjerjem.
(Teietoto (ANSa)
Javni tožilec dr. Carli je za dekleti zahteval 4 leta m pol ječe in 550.000 lir denarne kazni, kar pomeni, da je sodni zbor nekoliko vendar upošteval olajševalne okoliščine, ki jih je po zatrdilu Hranilcev več kakor pa obtežilnih.
Vianalova in Salernova sta bili obsojeni po hitrem postopau, in to zaradi posesti oz. nošnje orožja (revolverjev in brzostrelki, ki sta ga imeli pri sebi dne 1. julija, ko je bil v spopadu s karabinjerjema ubit Antonio Lo Muscio, oziroma, ki so ga preiskovalci pozneje odkrili v stanovanju na Trgu Mdegari. Slo naj bi za enega tolikih »gnezd* prevratniške organizacij? »oboroženih proletarskih oddelkov*, kjer je bivala Franca Salerno in kjer naj bi se občasno sestajali samozvani skraj-nolevičarski borci.
Današnja sodna obravnava, h kateri sta se pripadnici NAP predstavili z vidnimi obvezami (karabinjerja Massitti in Bucoiarmati sta Salernovi med pretepan jem celo zlomila levi komolec), je bila dokaj razgibana in jo je moral predsednik Alibrandi kar dvakrat prekiniti zaradi nezaslišanega vedenja obtoženk — nazadnje ju je m*, al dokončno odsloviti, tako da je bila razsodba prebrana v njuni odsotnosti.
Med izvajanji javnega tožilca, kot tudi uradnih branilcev (ki sta ju dekleti surovo odklonili) in samega dr. Alibrandija sta napistki kričali gesla, kakor «Voditi napad neposredno v osrčje držaje*. «Ustvariti novo oboroženo stranko*. «Massetti in Bucciarmati, obsojena sta* itd. Obtoženki sta poleg tega psovali branilca in pripomnili, da se pred ničemer nimata zagovarjati, saj da sta politični jetnici in da nimata razloga za kakršen koli dialog s preiskovalci.
Branilca odv. Fornario (Vianale) in Della Rocca (Šale no) sta med drugim opozorila sodnike, da pri ob toženkah ne gre za dejanski kriminalki, temveč za ženski, ki sta se pustili ideološko zaves ;. Priporočila sta se jim, naj to dejstvo blago hotno upoštevajo ter nalože obema najnižjo možno kazen.
Napistki, ki sta se med zašli8®] vanjem izdajali tudi za članici f«3] tomatičnih «bojujočih se komunist*6' nih organizacij*, bosta nrtalj v j*] či, kot nekateri že sedaj iiudonuJ5' no pripominjajo, dokler pač dodobrt ne okrevata ter se »počijeta resnici je skoraj gotovo, da bosta ? pomočjo pajdašev skusali pobegnit*1 Domnevni pripadniki NAP so P** ti večeru pustili v rimski tele^°®j ski govorilnici letak, v katere*3 grozijo s smrtjo predsedniku s od1" šča, ki je obsodilo napistki. V taku jo rečeno, da je dr. Allbra®' di bil obsojen na smrt, ker bo * tako maščevan uboj Lo Muscla Zicchilella.	(dg)
Prepoved uvoza rib in morskih sadežev
s Formoze potrjena
RIM, 13. — Ministrstvo za zdravstvo je danes znova potrdilo skl«" o prepovedi uvoza »svežih, hlajeni**] navadno in globoko zamrznjenih. S*T hih. slanih, prekajenih in k on seri* ranih* rib in morskih sadežev s E«! može. O tem je ministrstvo brž" javno obvesti*-' obmejne veterinars** službe in občinske ter pokrajin«* carinske urade, kot tud- pokrajin88 zdravnike. Enako brzojavno spo*\ čilo je poslalo v vednost zunanje1*’ ministrstvu in poveljstvu karabinj«* ske službe ža zatiranje goljufij b* živilskem področju.
Prepoved velja tudi za formoš, ribe in morske sadeže, ki bi J*3
hotela tukajšnja podjetja uvoziti * I kake druge države in dopolni1*!3 splošno prepoved uvoza »vseh P*'3; hrambenih artiklov* s Formoze. jo je omenjeno ministrstvo odred** že 12. februarja letos.
Treenje vlakov
na postaji v Tortoni
ALESSANDR1A, 13. _ Nekaj Pj
6. uri sta na železniški postaji
Tortoni trčila vlaka; štirje vagon so se iztirili in prevrnili, pri mer je bilo kakih deset ranjene«*' Po prvih ugotovitvah sta trči]3 brzec Sestri Levante Milan krajevni vlak Alessandria - Vogl**-. ra, ki bi oba morala sicer pripelj3** na isti tir, vendar z desetminut*1« razliko. Zaradi do sedaj še nep£ jasnjenih 'vzrokov sta oba vlaka V* peljala na postajo istočasno.