SMUČINA J ELAN GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVII MESEC MAREC — APRIL 1987 ŠT. 2 Svetovni pokal — 1986/87 srebro Ingemar Stenmark Razburljivi uvodni takti Prepričan sem, da tako razburljivega začetka leta, kot je letošnji, ne pomnijo niti najstarejši Elanovci. Comprex, mednarodni sejmi, velika tekmovanja, novi zakoni, vse to nas je v prvih treh mesecih spremljalo na vsakem koraku. Na videz gre za dogodke, ki medsebojno nimajo prave direktne zveze, za Elan pa imajo vrednost samo, če so pravilno usmerjeni k enotnemu cilju. Že od nekdaj smo imeli veliko težav z uvajanjem nove kolekcije, oz. z večjimi spremembami pri tem. Žal vse te izkušnje sproti pozabljamo in vmesni členi na relaciji Inštitut—neposredna proizvodnja nam dostikrat odpovejo — kaže da je bilo tako tudi letos. Novo, zelo zahtevno konstrukcijsko novost je proizvodnja, kot vedno, tudi tokrat uspela pogoltniti, vendar vsi vemo, kako smo do tega cilja prišli, ali bolje rečeno, koliko nas je vse skupaj stalo. Jasno, da vsaka šola nekaj stane, toda zadoščati bi moralo, da isti razred ponavljamo samo enkrat. Comprex je bil med kupci in testnimi smučarji zelo pozitivno sprejet in pohvalimo se lahko, da je ena redkih, pravih novosti v smučarski branži v tej sezoni. Ker smo hoteli predstavitvi Comprexa dati še posebni poudarek, smo se odločili, da bomo v času svetovnega prvenstva v Crans Montani skozi pridobljeno sponzorstvo sprožili startni gumb velike akcije, ki se bo zaključila do sredine aprila, ko naj bi v Elanu imeli tudi rezultat vseh teh aktivnosti, to je KONČNA NAROČILA. Tudi tukaj pa moramo ugotoviti, da se prave vrednosti Comprexa nismo zavedali! V Crans Montani smo sicer dokaj uspešno izpeljali program zastavljenih aktiv- nosti, vendar sem prepričan, da bi bilo mogoče celotno akcijo izpeljati tudi bolje. Žal v Crans Montani nismo uspeli od vsega začetka doseči potrebnega soglasja z našim zastopnikom za Švico, saj bi bil na ta način rezultat zagotovo boljši. Z rezultati nas je razveselila le Mateja, kar naj bo resen opomin tekmovalni službi za vnaprej. Sledil je Oberstdorf, kjer nismo vložili posebnih naporov, niti sredstev, zato so bila tudi naša pričakovanja upravičeno manjša. Rezultati so bili tokrat uspešni. Število medalj na tovrstnem tekmovanju je bilo rekordno — Jugoslovani pa razen Zupana niso dosegli, kar smo na tihem vsi pričakovali. Vrhunec sezone je bil seveda ISPO. Lahko se pohvalimo, da je bil obisk na sejmu letos eden najmočnejših in da smo tudi s prodajnimi rezultati lahko zelo zadovoljni. Nova kolekcija je vzbudila ogromen interes, bili pa smo deležni tudi velikih pohval! Ne samo Comprex kot ideja, tudi design in kolekcija sama so naleteli pri kupcih na izredno dober odziv. Vse to nam daje velike možnosti, da se začnemo bližati tudi enemu pomembnih ciljev — čim višja povprečna cena para smuči na svetovnem trgu. Tudi na ISPO ni šlo brez napak. Izvozni oddelek se očitno ne zaveda, da je ISPO srečanje naših kupcev iz tujine in da jim je ravno na sejmu potrebno še posebej pokazati in dokazati, v čem smo boljši in kaj vse imamo v primerjavi z našo konkurenco. Vse to so lahko samo dodatni argumenti za boljšo prodajo in garancija kupcem, da lahko tudi v prihodnosti računajo na nas. Žal — tistega, kar bi lahko pokazali v vsem svojem sijaju, Comprex, Križaj, Stenmark, Opaas itd. nismo storili, vsaj ne tako, kot bi lahko. Krona sezone je bilo finale v Sarajevu. Skupaj z Bojanom se veselimo enkratnega uspeha in mu seveda iz srca čestitamo. Začetek leta pa so burila tudi politično ekonomska dogajanja. Devizni zakon se žal ni spremenil in mislim, da bodo posledice te neodločnosti vlade še hujše, kot so trenutne indikacije. Pravega ekonomskega motiva za izvoz ni, in to bo zagotovo vplivalo na obnašanje podjetij. Poglavja zase pa so seveda interventni zakoni na področju delitve in spreminjanja osebnih dohodkov, ki bodo po vsej verjetnosti tekom tega leta prizadeli tudi nas. V kratko — brez dviga produktivnosti ni razloga za višji OD ne glede na zvišanje življenjskih stroškov. Še celo več, poračuni, delani za prve mesece letošnjega leta, kažejo celo na to, da bodo morali v določenih delovnih organizacijah delavci že izplačane OD vrniti. Ukrep je vsebinsko smiseln, vendar je preveč enostranski, morda tudi preveč rigorozen. V kolikor se bo dosledno spoštoval, potem nas po hudi zimi čaka najbolj vroče poletje po drugi svetovni vojni. Seveda postavlja interventni zakon tudi pred nas ogromne obveznosti. Le če bomo bolje in več delali, bomo imeli možnost slediti trendu rasti življenjskih stroškov. V letu 1986 smo z višino OD uspeli slediti visoki stopnji inflacije, letos s takim delom, kot smo ga pokazali na začetku, to ne bo mogoče. Novi ukrepi nam bodo to preprečili, pa tudi ustvarili ne bomo toliko, če se na celi črti ne bomo začeli bolj gospodarno obnašati. Le z izkoristkom vseh rezerv, tako materialnih kot tudi kadrovskih, bomo uspe- li zadržati naš trend rasti — upam, da jih boste začeli čim preje izkoriščati. Upam, da so s tako razlago na začetku omenjeni medsebojno povezani dogodki dobili ustrezne povezave. Uroš Aljančič predsednik PO Bmučaraka pozdrava a »vatovnaga pr var, ti v a v Obarsdorfu Yugotlav nordrc akt laam tanda yeu V*m potllja /ugoalovanaka nordijaka amut araka raprazantanca man, graattngs from »orld champlonahtp to Oba rad« rl /h f n • rr'< , : vuoosmv sto pool 'Si/ )) SmutMruk* pozdrav* » avatovnaga prvanatva v Crana-moniani Yugosl*v aipto« akt tram aands you V*« poiHjs /uffoahrvanaMa alpska tmuCartka reprazantanca many graatlnga from wortd champtonahipa to Crant-montana 'LAV $KI POOL J J D crant-monUna V alptn* »ki wortd ch«mp«on»hlp» .M Svetovni dosežki Preizkus, da bi s pravili zavirali napredovanje v tekmovalnem športu, pomeni utopijo. Privržencem tekmovalnega športa je potrebna svoboda. Zato smo jim dali geslo: »Citius, altius, forti-us«, vedno hitreje, vedno višje, vedno močneje. To je geslo vseh tistih, ki si upajo rušiti rekorde. Pierre de Coubertin. Pa\ Olympica 1935 smučeh. Kakor koli ga FIS ne priznava in skuša zavirati napredek pri dolžini poletov, bo 194 m Fijasa zapisanih kot dosedaj najdaljši polet na smučeh. Zelo vzpodbuden zaključek poletov v Planici je tudi prevzem skupnega vodstva Opaasa v svetovnem pokalu, ki ga je obdržal tudi po finalnih tekmovanjih na njegovem domačem terenu — Holmenkolnu 20. in 22. 3. 1987. Predvidevanja o sposobnostih Matjaža Zupana pred letošnjo sezono so se potrdila tudi na poletih v Planici, kjer je ponovno dokazal svoje sposobnosti kot odličen letalec, kajti izjemne daljave na poletih lahko dosegajo le tisti skakalci, ki poleg korektno opravljenega odskoka znajo instinktivno izkoristiti ugodne vzgonske tokove ob skakalnici za podaljšanje svojega leta. Morda je nekaj slabši plovni občutek Tepeša — kljub perfektno opravljenem odskoku in tudi lepemu slogu v zraku — preprečil njegovo še večjo uveljavitev na poletih. Pri pripravi in izdelavi tekmovalnih smuči je ponavadi vsako sezono nekaj problemov, slabe volje, izdelava smuči »čez noč« in podobno. Zaključek sezone, kot je bil v Planici, pa vsem nam, ki smo vključeni v te aktivnosti, pomeni dobro motivacijo za še uspešnejše delo in pripravo na naslednjo olimpijsko sezono. P. Finžgar Poleti na planiški velikanki so še vedno magnet za gledalce in aktivne udeležence, ki se vedno radi vračajo v lepo okolje pod Poncami. Letošnja prireditev je ponovno dokazala, da je planiška letalnica najlepša in znova »največja« na svetu. Prav tako smo tudi Elanovci lahko nadvse zadovoljni z razpletom tekmovanja, ki nam K'^ prineslo svetovni rekord Fijasa, zmago Fidjestola in vodstvo Opaasa v svetovnem pokalu. Neponovljiv je bil pogled pri razglasitvi rezultatov nedeljske tekme za svetovni pokal, ko je na zmagovalnem odru stalo prvih pet skakalcev z našimi smučmi. Pri tem je naše zadovoljstvo toliko večje, ker sta bila med njimi tudi dva Jugoslovana, Zupan in Tepeš. Že začetek letošnje sezone skakalcev je z z nagama v ZDA in nato na Intersport turneji nakazoval najuspešnejšo sezono za Elanove skakalce. Tudi nadaljevanje na Svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu je bilo zelo uspešno s 3 srebrnimi in 1 bronasto kolajno Opaasa in Fidjestola ter odličnim debu-tom Zupana z osvojitvijo 4. mesta. Planiški poleti pa so z zadnjim dnem pri pogledu na zmagovalni oder dajali videz Elanovega »sindikalnega« prvenstva. Neuradni svetovni rekord Fijasa je po letu 1974, ko je Steiner izenačil svetovni rekord v Planici s 169 m, drugič dosežen na Elanovih Miran Tepeš — četrti Primož Ulaga — sedmi Zlato v skokih Vegard Opaas Crans-Montana 1987 — je Elan dosegel svoj cilj? Namen je napisati nekaj stavkov o Elanovi udeležbi na svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Crans Montani. Ker pa je to turistično središče dokaj zanimivo, nekaj značilnosti Crans-Montane. Crans Montana leži na južnih pobočjih Valeških Alp, na nadmorski višini 1600 m. Francoska in italijanska meja sta oddaljeni okoli 40 km, od vseh večjih švicarskih mest (Bern, Zii-rich) pa je Crans-Montana oddaljena precej več. Crans-Montano sestavljata dve vasi, ki imata skupaj 3000 prebivalcev, na višku sezone pa se jim pridruži še 40 000 turistov. Poleg zimske turistične sezone je dokaj pomembna še poletna sezona, ko privabijo največ turistov za tekmovanje v golfu, planinarje- njem in s kulturnimi prireditvami. Cene hotelskim uslugam so za naše razmere dokaj zasoljene, saj stane običajno kosilo od 40 do 200 SFR. Kvalitetni turistični ponudbi in ustreznim cenam so primerni tudi obiskovalci: Charles Aznavour, Jean-Paul Bel-mondo, Willy Brandt so stalni obiskovalci tega zimsko športnega središča. Mislim, da je kratek opis Crans-Montane pripomogel k lažjemu ustvarjanju predstave, v kakšnem kraju se je odvijalo svetovno prvenstvo, na katerem je bila Elanova smučka uradna smučka prvenstva. Zbir Elanovih aktivnosti v Cranc-Montani je dolg, zato bi se omejili predvsem na tiste, ki so požele največ zanimanja: — predstavitev nove kolekcije smuči in sistema COMPREX na tiskovni konferenci — srečanje z Elanovimi tekmovalci na Elanovem razstavnem prostoru (Stenmark, Križaj, Svet) — Elanov razstavni prostor z unikatno izvedbo osvetljave razstavljenih eksponatov — Elanova prisotnost in aktivnosti ob uspehih Mateje Svet — Elanov »piknik« na smučišču za slalom — Elanova nagradna igra »uganite število lukenj v COMPREX smuči!« Svetovno prvenstvo je minilo, sneg kopni in kaj je ostalo Elanu? Elan je v Crans-Montani in v svetovnem avditoriju s svojim sponzorstvom požel zanimanje, kot ga verjetno na noben drug način ne bi mogel. Ker pa je večina Elanovih tržišč specificirana v tem, da na tržiščih prevladuje kupec — potrošnik, je potrebno le-tega venomer opozarjati, ga spominjati na našo blagovno znamko, saj mu bomo le tako lahko usmerili pozornost na Elan. Na zastavljeno vprašanje bi torej lahko odgovorili: »Elan ima kredit za svoje aktivnosti v Crans-Montani, ki pa se mora vzdrževati tudi z drugimi oblikami komuniciranja s tržiščem in to neprenehoma. V kolikor ta proces ni kontinuiran, potem lahko tudi posamezna večja vlaganja vanj počasi »skopnijo kot sneg«. Miran Lakota Sejem ISPO 1987 i&i Sejem bil je živ, bi lahko rekli tudi k letošnjemu pomladanskemu sejmu zimskošportne opreme, ki je bil v Miinchnu od 26. februarja do 1. marca. ISPO je naj večja svetovna prodaj no-propa-gandna manifestacija proizvajalcev zimskošportne opreme. Poleg znanih in pomembnih proizvajalcev na sejmu razstavlja mnogo anonimnih proizvajalcev zimskošportne opreme, ki si preko te manifestacije skušajo vtreti pot na svetovni trg. Tako je pred davnimi leti začel svoj prodor na svetovni trg tudi Elan, sedaj pa si Ispa brez udeležbe našega podjetja sploh ne moremo predstavljati. Sejem si ogledajo številni trgovci športnih artiklov, največ jih je seveda iz ZRN, precej pa jih pride tudi iz ostalih bolj ali manj oddaljenih držav. Eno najpomembnejših mest na sejmu zavzemajo proizvajalci smuči. Ta sejem je premiera novih kolekcij smuči tako s tehnološkega kot tudi oblikovnega vidika. Na sejmu proizvajalci primerjamo svoje smuči s smučmi naše neposredne konkurence in ugotavljamo, ali smo ujeli pravi modni trend in če tudi s tehnološkega vidika sledimo razvoju smučarske industrije. Lahko rečemo, da smo letos z našo novo kolekcijo naredili korak naprej, edini smo, ki smo oblikovno popolnoma spremenili kolekcijo smuči, poleg tega pa smo na sejmu predstavili največjo tehnološko in konstrukcijsko novost - ELAN COMPREX. Kaj je na kratko Elan Comprex, o katerem se zadnje čase veliko govori? Elan Comprex je rezultat nove konstrukcije sredice, t. i. »Multi-density core« in pa nove tehnologije proizvodnje smuči. Prednosti Comprex smuči pa so lažja vodljivost, boj še dušenje vibracij in pa večje pospeševanje smuči v zavojih. Ta konstrukcijska novost je bila s strani naših kupcev zelo ugodno sprejeta, prav tako pa je vzbudila veliko pozornost tudi pri ostalih smučarskih proizvajalcih. Prav tako lahko rečemo, da smo pri večini modelov ujeli pravi modni trend, torej osnovne barve in barve dekorja, tako da so bile tudi s tega vidika naše smuči ugodno ocenjene. Največje navdušenje je bilo nad novo RC grupo, ki poleg Elan lomprexa prinaša zelo uspešno oblikovno rešitev smuči. Najslabše je bila z oblikovnega vidika sprejeta grupa FAS in zaradi tega bomo morali v bodoče tej grupi posvetiti večjo pozornost. Na sejmu so nas obiskali domala vsi naši zastopniki, od najbližjih pa do najbolj oddaljenih iz Avstralije in Japonske. Z vsemi smo imeli daljše razgovore, v katerih smo analizirali preteklo sezono in dajali realne ocene za prihodnjo zimsko sezono. Prodaja poteka po zastavljenih planih. Od nekaterih kupcev smo že dobili dokončna naročila, ostali pa nam bodo dali naročila po končanih nacionalnih sejmih, ki se odvijajo v mesecu marcu. Na sejmu nas je obiskalo precej novih firm, ki so se zanimale za zastopstvo Elanovih smuči v različnih državah, kar dokazuje atraktivnost in iskanost naših smuči. Večino smo odklonili, saj imamo na vseh pomembnejših tržiščih smuči že svoje ekskluzivne zastopnike. Smo pa letos na Ispu izbrali nove zastoDnike za Norveško in Belgijo, ker z delovanjem starih nismo bili zadovoljni. Prav tako bomo v letošnjem letu začeli sodelovati z Andoro, kjer do sedaj nismo imeli svojega zastopnika. Ocena letošnjega sejma je pozitivna in s prodajnega vidika pričakujemo boljše rezultate kot v letu 1987. Naj rečem še nekaj besed o našem razstavnem prostoru. Razstavni prostor je star in je že vrsto let nespremenjen in konstrukcijsko zastarel. Kupci in mi smo se ga že naveličali, prav tako pa ne omogoča atraktivne predstavitve naših izdelkov. Zaradi tega bo treba misliti na nov razstavni paviljon, ki bo bolj funkcionalen in s tem primernejši za prikaz naših smuči. Milan Ostrman 1986 — cilje presegli POSLOVNO POROČILO O POSLOVANJU IN GOSPODARSKIH DOSEŽKIH V LETU 1986 I. Uvod Razvoj, akumulacija, dobiček Dosežki v letu, ki je bilo prvo po pomembnih spremembah, imajo svoj začetek v decembrskem referendumu 1985. Brez akumulacije in dobička ni razvoja, brez razvoja ni akumulacije in ni dobička. In če razpredamo misel naprej: donosne proizvodnje in prodornega trženja ni brez vložkov v razvoj. In to troje: razvoj, akumulacija in dobiček so temeljni cilji iz strateškega programa, ki ga je poslovodni odbor ponudil ob svojem nastopu v letu 1986 in mora ostati naša preokupacija v prihodnje, če želimo ostati Elan v pravem pomenu besede: s kvaliteto v svetovni vrh. II. Pregled dogajanj in gospodarskih dosežkov Ker živimo predvsem in v prvi vrsti od naše vpetosti v mednarodne gospodarske tokove, postavljeni pa smo v gospodarski prostor, ki ga pretresajo nestabilnost, nespoštovanje temeljnih tržnih zakonitosti in najbolj preproste logike, smo lahko zadovoljni: — da smo tudi v letu 1986 dosegli visoko pozitivno plačilno bilanco, t. j., da smo veliko več svojih proizvodov izvozili in zanje iztržili, kakor pa uvozili repromateriala, rezervnih delov in opreme, torej potrošili. Lahko trdimo, da smo pomemben delež prispevali našemu celotnemu sistemu in tako pomagali iz zagat; — da velike žrtve preteklih let in nenehna skrb in delo v sedanjem trenutku dajeta izredne rezultate v naših firmah v tujini, ki so poslovno leto vse zaključile z dobičkom. Vsi proizvodni programi so svoje proizvodne programe — načrte za leto 1986 uresničili in postavljene cilje presegli. Taka gibanja, ki smo jih mesečno spremljali, so omogočila, da smo tudi na področju trženja lahko dosegli, oziroma presegli postavljene cilje in zadostili zahtevam tujega in domačega trga. Lahko rečemo, da kljub vsem dobro znanim okoliščinam, naš poslovni cikel ni trpel na pomanjkanju ali sploh izostanku blagovnih ali denarnih agregatov. Občutili pa smo primanjkljaj in izredno velike probleme tako pri pridobivanju prepotrebnih strokovnih kadrov, kakor tudi delavcev za neposredno proizvodnjo. To dejstvo narekuje v prihodnje nove naloge na področju štipendijske politike in posodabljanja proizvodnih procesov. Rezultati so tukaj, razčlenjeni in analitično prikazani, vendar povsem zadovoljni ne moremo biti, iz dveh razlogov: — ker jih navzlic skrbi razjeda in golta že jugoslovanska stagflacija in inflacija, ki je na pohodu, — ker smo še premalo, (mi vsi v Elanu) gospodarji, skrbni čuvarji sadov svojega dela. Pri delovni zavesti in izkoriščanju delovnega časa so še ogromne rezerve in tukaj je torišče, kjer moramo iskati in najti nove možnosti za še boljše rezultate. Našega nedela zahtevni tuji trg, kmalu pa tudi domači, ne bo plačal. Ravnanje s surovinami, pomožnimi materiali, orodji za delo ni dovolj skrbno in odgovorno. Moramo se navaditi, ne samo, da so to ogromna sredstva, s katerimi večkrat neodgovorno ravnamo, ampak da so danes sredstva izredno draga. Vsak dinar prihranka pomeni 65 par več za osebne dohodke in 35 par več za posodobitev proizvodnega procesa in za pospešeno skupno in stanovanjsko graditev. Režijski delavci na vseh področjih premalo storijo za smotrno organizacijo poslovanja in dobro ter pravočasno informacijo, ki je nujno potrebna, da analitično pristopimo k analiziranju stanja, reševanju nastalih problemov in dobrim poslovnim odločitvam. Zares veliko dela, in prav nič časa in tudi ne pravice, da gledamo in pogledujemo čez svoj prag in iščemo drugod krivce in odrešitve. V nas samih, tu v Elanu, je naš še boljši jutri. Začeti pa moramo danes in ne čakati na jutri. Doseženi rezultati to trditev in nalogo potrjujejo in nas zavezujejo. Pregled dogajanj in opravljenih nalog pa ne bi bil popoln, če ne omenimo naslednjih aktivnosti: — Na področju računalniško podprte informatike so bili opravljeni veliki napori, tako s strani odgovornih poklicnih delavcev, kot v ta namen formiranega delovnega telesa. Dela pa je še veliko, in rast Elana zahteva nove in dodatne prijeme in akcije. — Delo na področju organizacije teče v iskanju najboljše rešitve, ki mora biti ukrojena Elanu in njegovim potrebam. V prihodnje bomo dali večji poudarek tistemu delu organizacije, ki daje Elanu kruh, to so material-no-proizvodni ter blagovno-prodajni in denarno-finančni tokovi. — Na področju nadaljnje graditve in učvrstitve Elanove pozicije v tujini so bili zaključeni vsi potrebni postopki in izračuni za: a) Ustanovitev Elan holdinga v Avstriji, ki bo imel predvsem nalogo: — iskati v povezavi s svetom nove razvojne in tehnološko proizvodne prijeme, — nadaljni prodor na inozemske trge, — povezati vse naše firme v močan in nadzorovan ter finančno-kapitalno močan center. b) Za povečanje in pre-vzem-odkup kapitala v firmi v Nemčiji, kjer je naš družabnik tudi Alpina iz Žirov. Sedaj tečejo ustrezni postopki v inozemstvu. Po opravljenih teh nalogah bo izvršeno konstituiranje. — Ne moremo mimo opravljenega dela, ki je bilo potrebno, da smo dobili dovoljenje, po katerem smo s 1.1. 1987 med 30 podjetji v Sloveniji poskusno za dobo dveh let prešli na 40-urni tednik. — Čeprav obvezna naloga, pa je prav, da jo v tem poročilu posebej omenimo, je gospodarski načrt za leto 1987. Po parih letih smo ponovno uspeli, da smo v novo leto 1987 stopili v rokah s pripravljenim in samoupravno sprejetim gospodarskim načrtom. Ob tem naj omenimo, da smo uspešno izvedli mesečno spremljavo in obravnavo uspešnosti in rezultatov poslovanja. Organizacijsko in kadrovsko je pripravljen prehod na še doslednejši stroškovni obračun v letu 1987. — V decembru leta 1986 je bila prvič organizirana konferenca naših firm v tujini, ki bo odslej stalna praksa. Na njej smo pregledali poslovanje v iztekajočem se letu in načrt za naprej. Pokazalo se je, kako nujni so taki kontakti in kako povezovalno delujejo. Kaj nam povedo številke: 1. Rezultati poslovanja so nam omogočili, da smo pomembno povečali lastna poslovna sredstva in formirali poslovni sklad. Ta rezultat izvira med drugim tudi iz že podčrtane pravilne poslovne odločitve o formiranju lastnih firm v tujini in enotne in enovite poslovne politike. 2. Daleč najbolj so porasli naši samoupravno dogovorjeni in zakonsko določeni (Nadaljevanje na 6. strani) OH tDtJoHO sho srtzoEU SfOlAZUH O »eLITVI OJ. TAtO tudi ril MAJ teč ue IZIOKIŠČAHO — it MJ>MEQA ČASA U€ .. _ Obiskali so nas direktorji študijev in glavni uredniki programov jugoslovanske televizije I ;i «; r wm Zvezni sekretar za notranje zadeve SFRJ tov. Culafič — naš gost AKCI1A »BIRAMO NAD TRGOVINU« »Elan« prednjači (Nadaljevanje s 5. strani) prispevki in davki za družbe-no-politične skupnosti. Nočemo biti pikri, vendar, dokler bo Elan sam ob dogovorjenem času in vrednostih izpolnjeval vse obveznosti, ki jih prevzema doma in v tujini ter nenehno skrbel za nadzor in izkoriščanje notranjih rezerv, bomo imeli moralno pravico opozoriti, da se tudi nadstavba vendar prične racionalneje obnašati. 3. Z odpravo temeljnih organizacij imamo prikaz stroškov in dohodkov ter celotnega prihodka čist, brez podvajanj, takega, kot ga predvidevajo in načrtujejo tudi novi predpisi. Vseeno, kako se izražamo: obrati, programi, tozdi, ekonomske enote, pomembna je skrb, da imamo v oblasti stroške; če bomo nje obvladovali in nad njimi bedeli, bomo delavci imeli kaj deliti, če nam sporazumi in zakoni ne bodo takoj vse odvzeli in potem res ne bomo imeli o čem odločati. Skrb nad stroški je najboljša garancija, da bosta imela sigurno bodočnost delavec v tovarni in vsa nadstavba. Vse drugo je slepilo in povzročanje nove in nove inflacije. 4. Številke iz zaključnega računa pa nam tudi povedo, da smo veliko naredili tudi na področju osebnega in skupnega standarda. Planski cilj, da morajo osebni dohodki preseči vsaj 5 % republiško povprečje, je zelo uspešno presežen. Za zasluženi letni dopust smo si razdelili 13. plačo in ob novem letu še 96 % povprečnega osebnega dohodka 11 mesecev leta 1986. Tako smo izpolnili dogovor in politiko, začrtano v gospodarskem načrtu in samoupravnih aktih. Povečali smo počitniške kapacitete. Elan ima danes tolikšne zmogljivosti počitnikovanja in možnost poceni počitka, kot doslej še nikoli. Vse to je zraslo v zadnjih štirih letih. Stanovanjsko problematiko rešujemo tako uspešno, da si upamo trditi, da čez dve leti, ob upoštevanju drugih danosti, ne bomo imeli nerešenih stanovanjskih problemov. Akutnih pa tudi danes nimamo. 5. Tudi v letu 1986 smo nadaljevali s politiko pospešenega amortiziranja in jo uspešno zaključili. To je zelo dobra iztočnica za leto novega obračunskega sistema. III. Zaključek Ko stopamo s takimi rezultati, dobrimi, pa tudi sla- bostmi, v novo gospodarsko leto, naj ponovimo: Nadaljevali bomo z začrtano strategijo: razvoj, akumulacija, dobiček. Če bomo sledili temu cilju, se ozirali vase, iskali rešitve in rezerve pri sebi, bomo imeli kaj delati, kaj prodajati, pa tudi kaj deliti. Pa še nekaj: Elanovi rezultati doma in po svetu in napis: S kvaliteto v svetovni vrh, so zelo, zelo zavezujoči. Zaželimo si drug drugemu vso srečo, znanje in pridnosti, da to ne samo ohranimo, ampak povečamo kvalitetno in kvantitetno. Ugotavljamo: — Da smo se uspešno vključili v program gospodarske stabilizacije, saj smo iz doseženega celotnega prihodka pokrili vse stroške in vrednotili zaloge po neposrednih materialnih stroških. Ne glede na zakon smo že od leta 1976 obračunavali pospešeno amortizacijo. Vse to skupaj pa onemogoča prelivanje dohodka v neupravičeno osebno porabo in sigurno pospešuje ekonomsko varnost. — Da smo investicijske naložbe v osnovna sredstva vodili skladno s sprejeto politiko — zagotavljati lastna obratna sredstva in jih ne nenamensko trošiti. PAVEL KODER »Univerziada-87« V Zagrebu se je pravkar zaključila akcija »Izbiramo naj trgovino« v okviru priprav mesta na »UNIVER-ZIADO - 87«. Veliko pozornost namenjajo ureditvi in dograditvi športnih objektov, ureditvi ulic in hiš in tudi izgledu trgovin, ljubeznivosti in ustrežljivosti prodajalcev, preskrbi in čistoči. Komisija je bila sestavljena iz občinskih inšpektorjev — sanitarnih in tržnih in predstavnikov občinske konference SSRNH, predstavnika krajevne skupnosti in novinarja občinskega lista »Trnje«. S pravim zadovoljstvom in ponosom smo 23. februarja brali z velikim naslovom »ELAN PREDNJAČI«. To je dokaz, da zaposleni delavci v »Športni robni kuči« Elan v Zagrebu, čeprav daleč od matične tovarne, sledijo začrtanim smernicam preskrbe z blagom, kvalitetnimi uslugami, predvsem pa z urejenostjo in čistočo. To je le tretjina akcije, ker sledita še dve, in to ob koncu aprila in maja, ki bosta še bolj podrobni... Prepričani smo, da se bo naša trgovina uvrstila na eno od najvišjih mest, saj je v konkurenci za izbor »naj trgovin« v Zagrebu. Komisija je predložila trgovino Elan kot edino med trgovinami v družbeni lasti. Zato nas naj ne začudi podnapis pod sliko v časopisu PRODAJALNA »ELAN«, VELIK IZBOR KVALITETNE ŠPORTNE OPREME ter ljubeznivost in ustrežljivost osebja. ' Ocenjeni smo visoko. Mi smo prav zdaj v velikih pripravah, iskanju rešitev za čim lepšo ureditev, iskanju kvalitetnega blaga in nudenju najkvalitetnejših uslug. Takrat bomo zasijali s polnim sijajem. Pa ne samo za Univerzia-do — in ne samo v Zagrebu, v ponos Elanu! Vladimir Stošič Proizvodnja tekaških in skakalnih smuči v »Stillesu« Sevnica . »»»»»»»»»****** Vsakoletna dviganja proizvodnih količin smuči zahtevajo nove ukrepe na tem področju. Tovarna Elan je prostorsko, še bolj pa kadrovsko utesnjena na področju Begunj, zato so že naši planski dokumenti napisani tako, da bomo del proizvodnje prenesli izven matičnega podjetja. Prvi prenos te proizvodnje je bil v »LIK« Kočevje, kamor smo pred približno 10-leti prenesli proizvodnjo JET smuči. V času prenosa in še nekaj let po tem je bila to zaokrožena tehnološka enota, ki je Elan-u pomagala k dvigu količin, obenem pa so se v matičnem podjetju sprostili prostori za bolj zahtevnejše izdelke. JET smuči niso bile perspektivne dolgo časa, kljub nizki ceni kupci niso hoteli kupovati smuči z vijačenimi robniki, tako da smo jih opustili iz proizvodnega programa, v »LIKU« pa smo pričeli dodelovati tekaške smuči. Naslednji korak k proizvodnji smuči izven Elana je bila postavitev tovarne v Avstriji. Tudi v tem primeru so bile potrebe po večjih količinah, pomanjkanje delovne sile je bilo prisotno, poleg tega je bil ves material iz uvoza. Takoj je bilo govora o polnopla-stični otroški smučki, ki je nadomestila JET smuči. Tovarna je praktično v sedmih letih delovanja prišla na takšno proizvodnjo smuči, da že konkurira alpski proizvodnji v Begunjah. Novogradnja plastika — 4 Pri analizi obstoječe proizvodnje smuči je razvidno, da je naš delež tekaških smuči v svetovnem merilu absolutno premajhen. Tako je prišlo do poslovne odločitve, da je potrebno vse napore vložiti v večjo proizvodnjo in s tem seveda tudi prodajo tekaških smuči. Prostorski in kadrovski problemi so ostali isti, zato je bil naslednji korak k razširitvi Elanovih kapacitet — prenos te tehnologije izven Elana. Lesna industrija Slovenije je v krizi, zato je bilo dosti interesentov za to proizvodnjo. Po analizi ožjega izbora smo se odločili za »Stilles« Sevnica, ki je dolgoročno najugodnejši. S prenosom te tehnologije bomo lahko brez večjih težav dvignili proizvodnjo. S prenosom te proizvodnje izven Elana bomo lahko v matičnem podjetju brez bistvenih novogradenj z ustreznejšo, modernejšo tehnologijo dvignili proizvodnjo alpskih smuči. Ob prenosu te proizvodnje ostaja tudi odprto nadaljnje sodelovanje z »LIK« Kočevje. V Podpreski, kjer sedaj dodelujejo tekaške smuči, so prostorske možnosti za 100 % dvig proizvodnje, toda kadrovsko so še bolj omejeni kot v Begunjah, zato bomo s proizvodnjo tekaških smuči prenehali, dogovori pa tečejo o nadaljevanju sodelovanja na področju izdelave lestev. Maks Vrečko Na dosedanjem skladišču čolnov,južno in vzporedno z obstoječo halo PLASTIKE 3, smo pričeli z gradnjo novega objekta PLASTIKA 4. Nova hala bo dolga 64 m, široka 20 m in visoka 8,8 m (svetla višina). Na vzhodni strani hale bo locirana livni-ca, na zahodni pa montaža. Livnica bo visoka 4,5 m, tako da bo nad njo še ena etaža, ki bo služila za pomožne prostore (skladišče, garderobe, sanitarije in strojnice). Za dostop v te prostore bo na vzhodni strani objekta zgrajen prizidek s stopniščem, sanitarijami in tovornim dvigalom. Hala je namenjena za novo prozvodnjo jadrnice E 43, ki jo zaradi njene velikosti ni mogoče izdelovati v obstoječih prenizkih proizvodnih prostorih. Izdelana bo v montažni AB konstrukciji in opremljena z vsemi potrebnimi napravami za varno in čisto delo (dvigala, odsesavanje, ventilacije in filtriranje). Izvajalec del je SGP Slovenija ceste tehnika iz Ljubljane, ki bo halo zgradil po terminskem planu do konca junija 1987. Tone Volčanšek **»**»»»»****»**. JUGOSLOVENSKA NARODNA ARMIJA LJUBLJANSKA ARMIJSKA OBLAST gojila bolnica ^ubljana PRIZNANJE $mrm£wrlne Ah n' 4*0“$ ’a dolgoletno sodelovanje in pomoč v organiiaciji tradicionalnih rekreativnih smučarskih tekmovanj na Pokljuki Ljubljana, tJ.£ 138^ Upravnik jtojnebsliiiže polkovnik (ttejaiiovii dr.Slija. Stanovanjska gradnja v Poddobravi V mesecu februarju se je po dolgoletnih prizadevanjih pričela stanovanjska gradnja v Poddobravi. Naša delovna organizacija je bila vsa leta močno angažirana pri pripravah na gradnjo, saj je lokacija dokaj ugodna za našo DO, ker je zelo blizu. Na račun Poddobrave smo bili v preteklih letih mnogokrat okrnjeni pri nakupu najemnih stanovanj, ker so imele vedno prednost bližnje delovne organizacije v Radovljici in Lescah — (Veriga, Almira). Na samo gradnjo pa smo se temeljito pripravili, saj smo kljub visoki inflaciji in negotovi cenovni politiki uspeli zagotoviti sredstva za izgradnjo stanovanjskega bloka z 28 stanovanji. Nakup teh stanovanj pa nam bo omogočil, da bomo rešili stanovanjska vprašanja delavcev, ki že vrsto let čakajo na dodelitev. Poleg gradnje družbeno najemnih stanovanj, bodo istočasno opremili 21 individualnih parcel, v povprečni izmeri 600 m2. Za naše delavce smo rezervirali 15 parcel, kljub temu, da je interes naših delavcev za gradnjo na tej lokaciji z leti močno upadel. Na podlagi natečaja, ki je bil objavljen v januarju, smo evidentirali 8 interesentov. Vsem delavcem bodo še v letošnjem letu dodeljeni krediti za novogradnjo v višini 7.100.000,- din. Po zagotovilih strokovnih služb ALPDOM-a bodo parcele komunalno urejene v mesecu maju, ko jih bodo tudi razdelili in pripravili dokumentacijo za odkup. Stanovanjski bloki bodo vseljivi ob koncu letošnjega leta, kljub temu, da je prišlo do enomesečne zakasnitve. Za našo delovno organizacijo bo cena m- določena v aprilu in se ne bo več menjala. Danica Legat i®s 9. Planica 87 — z vseh zornih kotov Pjotr Fias — prejema čestitke od predsednika PO Elan, tov. Aljančiča Verjetno bi se povprečen gledalec hitro odločil za oceno o letošnji Planici. Najverjetneje bi bila ta ocena zelo pozitivna. Taka ocena pa najbrže tudi velja, če potegnemo črto pod vsemi točkami organizacije in izvedbe ter vsega, kar se je v Planici dogajalo. Po posameznih pretresih pa sam vidim letošnje polete — po nekaterih že v naprej ocenjene kot zgodovinske, vseeno nekoliko bolj v niansah. Prav gotovo je potekala priprava skakalnice tako, kot le mora. S streljanjem snega smo začeli že v decembru ter ta način priprave nadaljevali do same prireditve. To se nam je prav gotovo obrestovalo, saj toliko in tako kvalitetne obleke planiška lepotica še ni imela na sebi — pa mnogo lažje je graditi, če imaš na vsakem koraku dovolj gradbenega materiala. Pogrešali pa smo še vedno tisto opremo skakalnice, ki je za še enostavnejšo in kvalitetnejšo ureditev le-te nujno potrebna. Tu mislim predvsem na gibljivo šablono na zaletišču v prehodu na mizo in na mizi sami. Izredno pomembno za skakalca je, da pritiski v prehodu delujejo nanj čim bolj enakomerno in pa v pravilnem razporedu. To pa dosežemo samo z res pravilno oblikovanim prehodom iz strmine na odskočno mizo. Kot vse kaže smo tudi tokrat uspeli brez šablone, vendar z veliko več truda. Tudi priprava na vnaprejšnjo izdelavo smučine je toliko zakasnila, da ni bilo časa za testiranje. Glede na to pa, da so bili poleti v Planici tudi po mojem mnenju prelomnica v tej disciplini, si nismo smeli privoščiti nikakršnih eksperimentov in smo se zato v zadnjem trenutku odločili za klasično varianto — to je, da smučino vrežejo pred-skakalci. Prav gotovo pa pri razmišljanju o Planici ne morem mimo službe za akreditacijo in nastanitev ali tako imenovanega »Wilkom« centra. Tu marsikaj ni bilo v redu. Glavni razlog za nered, ki je zavladal na tem področju, je prepozna in premalo temeljita predpriprava. Nevzdržno je namreč, da se akreditira-nje začne z enodnevno zamudo in da se razporedi 5 tekmovalcev v eno sobo ob tem, da vsi vemo, kako so smučarski poleti psihično naporna disciplina, posebno še po dveh neuspelih prireditvah v Kulmu in pred tem v Harackovu. Računalnik pa je sploh posebno poglavje. Tako pri akreditiranju, kjer se je ugotovilo, da je obdelava podatkov ročno na papirju, hitrejša od računalniške, kakor med samim tekmovanjem, ko smo vedno znova čakali kdaj bo računalnik dohitel dogajanja. To zamudo nekoliko razumeš, ko ugotoviš, da je potrebno vse dogajanje, ki se odvija med prireditvijo v slovenščini, prevajati posebej za računalnik v srbohrvaščino. Toda številke so vendarle arabske, pa tudi na te moraš precej časa čakati, če hočeš, da so le-te sestavni del neuradnih ali celo uradnih rezultatov. Pohvaliti pa velja službo marketinga in priprave na protokol, ki je prav na tej prireditvi naredila velik korak naprej. Dostop k skakalnici je bil tokrat precej dobro organiziran, saj je prometna služba dobro delovala. Vsakič znova, pa tudi če se zavestno upiraš, ti misli uidejo v tiste nesodobne čase, ko je v Planico vozil gledalce vlak in tako prihranil marsikateri stres in pa dinar. Ni nas presenetilo veliko število gledalcev. Nekoliko pa veliko število tekmovalcev. Res je, da je to tekmovanje veljalo tudi za svetovni pokal, toda to so bili vendarle poleti. Sam mislim, da nikomur od tistih, ki so tekmo- - 1987 V soboto 14. in nedeljo 15. marca so bile že trinajstič zapored organizirane smučarske tekme »PARTIZANSKE SMUČINE-45« v Cerknem na Primorskem. Udeležilo se jih je nad sto preživelih bork in borcev NOV iz Gorenjske in Primorske. Med njimi je bil tudi Janko Štete iz Tržiča, edini, ki se je udeležil smučarskih tekem na osvobojenem Cerknem v zimi 1944/45, ki jih je organiziral Rudi Finžgar. Sodelovanje Elana na teh prireditvah je nujno, saj je Cerkno zibelka Elana. Elan je poleg »ETE« Cerkno tudi pokrovitelj teh prireditev. Vsdako leto jim prispevamo nekaj parov smuči za nagrade tekmovalcem in nekaj reklamnega gradiva in sodelujemo na samem tekmovanju, ki je že nekaj let na prelepem novem smučarskem vali, do konca ni bilo žal, da je prišel v Planico, kar pa nisem prepričan za Matti Ni-kaenena, ki bo najbrže težko dočakal tako priliko za svojo ponovno afirmacijo. Pri oceni bi oddvojil nekaj tekmovalcev. Fijas, Opaas, Felder, pa ne zato, ker so bili toliko boljši od drugih, temveč zato, ker so preskočili zid FIS-e pri 191 metrih. Ne vem kako bi se izrazil, ali so zid preskočili ali so ga prebili. Kakorkoli že, zid se je pokazal kot negospodarska gradnja, napol na črno, na napačni lokaciji z šibkimi temelji in brez armature. Dokaz več, da nelogično ravnajo tudi v razvitem svetu. centru Črni vrh, ki je oddaljen vsega 10 km od Cerknega. Občudovanja vredno je spremljanje teh tekmovanj v tekih in veleslalomu, saj nastopajo preživele borke in borci iz NOV s šestimi in sedmimi križi. In to zagrizeno in s pravim športnim duhom. Ponosni so na Elan, ki ima korenine prav v Cerknem in danes predstavlja v svetu vodilno vlogo v proizvodnji smuči in drugih izdelkov za prosti čas. Pa še nekaj o samem Cerknem danes. To ni več odročen pasivni kraj, ki je bil pred vojno v Italiji zelo ubog. Danes daje kraju pečat tovarna »ETA«, ki daje dober kos kruha ne samo domačinom, temveč tudi mno- Tudi Zupan in Tepeš zaslužita posebno pozornost, ne glede na to, da je tudi sicer bila večina naših tekmovalcev zelo solidnih. Seveda nam je vsem skupaj zelo pomagalo vreme in tako prispevalo velik delež k temu, da je prireditev vendarle uspela. Poleti so se ponovno in zopet v Planici uveljavili. Bil je dosežen najvišji povpreček najdaljših 10 skokov v zgodovini. Veliko tekmovalcev je popravilo svetovne, državne ter osebne rekorde in s ponosom lahko ugotovimo, da je večina le-teh bila dosežena na smučeh ELAN. gim okoličanom. Tovarna daje mnogo za kraj, saj je alfa in omega vsega napredka. V Cerknem imajo lep hotel, kraj so obnovili, mnogo je novih, lepih stanovanjskih hiš in v zadnjih letih so zgradili izredno lep smučarski center na Črnem vrhu, ki privablja na tisoče smučarjev iz Gorenjske, predvsem pa iz cele Primorske in južnih republik. Mnogo imajo tudi tujih gostov, pozimi in poleti, predvsem Holandcev. Pa še nekaj. Imajo lepo, novo šolo (telovadnico je postavil Elan) in dobre vzgojitelje. Tako se ni bati tudi v bodoče, da prav ti mladi ne bi nadaljevali tradicije »Partizanskih smučin«. Na Elanu pa je, da tudi v bodoče sodeluje z njimi, saj je to njegov dolg. S. K. PARTIZANSKE SMUČINE - CERKNO Brane Dolhar »Partizanske smučine Cerkno-45« Smučarski tekmovalni uspehi 1986/87 na Elanovih smučeh ALPSKE DISCIPLINE 1. SVETOVNI POKAL Bojan Križaj Ingemar Stenmark slalom slalom slalom slalom slalom 1. mesto: SL 2. mesto: SL zmage: Sestrieres Kranjska gora Maribor Kitzbiihel Markstein 6 drugih mest 4 tretja mesta 1. Stenmark B. Križaj C. Nilsson B. Križaj I. Stenmark 2. SVETOVNO PRVENSTVO Crans Montana Mateja Svet 3. mesto: Super G 2. mesto: VSL 3. mesto: SL KLASIČNE discipline 1. SVETOVNI POKAL Vegard Oppas Miran Tepeš skoki 90 m skakal, skoki 90 m skakal, skoki 90 m skakal, skoki 70 m skakal, skoki 90 m skakal, poleti 185 m skakal. 1. mesto: skoki 4. mesto: skoki zmage: Lake Placid Oberstdorf Innsbruck Štrpsko Plešo Sapporo Planica klasična kombinac. Reit im Winkl skoki 70 m skakal. Oslo 8 drugih mest 8 tretjih mest V. Opaas V. Opaas P. Ulaga V. Opaas P. Ulaga O. Gunnar Fidjestol Fredy Glanzmann Vegard Opaas 2. SVETOVNO PRVENSTVO Vegard Opaas 2. mesto: skoki 90 m skakal. Vegard Opaas 2. mesto: skoki 90 m skakal. EKIPNO Vegard Opaas 3. mesto: skoki 70 m skakal. O. Gunnar Fidjestol 2. mesto: skoki 90 m skakal. EKIPNO Hallstein Bogseth 2. mesto: klas. kombinacija EKIPNO WORLDLOPPET Anders Blomqvist Orjan Blomqvist 70 km 55 km 11!) km 50 km 1. mesto 2. mesto zmage: Valle di Fiemme (Marcialonga) Ottavva (Gatineau) Mora (Vasaloppet) Sapporo 5 drugih mest 1 tretje mesto Anders Blomqvist Orjan Blomqvist Anders Larsson Anders Blomqvist AKROBATSKO SMUČANJE SVETOVNI POKAL prosti slog prosti slog balet kombinacija zmage: Lake Placid Breckenridge Breckenridge Mt. Gabriel 2 drugi mesti 1 tretje mesto Lee Lee Morrison Lee Lee Morrison Chris Simboli Yohn Witt Tone Stare Di* dcui\cht’ Ski/uitionalmaiuischafi Rri$t ron den Skihrltmeisterschaften nordisch 19S7 Lsnrearj m /u^6' W. ... ! A - S) (\ • Ameriški general LEEDY in polkovnik HAMILTON — Elanova gosta Priznanje za uspešno poslovno sodelovanje z ameriško vojsko MISS 87 ZR Nemčije s smučmi Elan in predstavnikom naše firme A + E, Isny DIPLOMA član focgiinje .... mestc Elan pokrovitelj supermaratonca Dušana Mravljeta 6. marca 1987 je ELAN podpisal pogodbo o sponsor-stvu nad supermaratoncem Dušanom Mravljetom. Dušana Mravljeta ni potrebno posebno predstavljati, saj je lanskoletni zmagovalec najdaljšega maratona na svetu 1050 km. Poleg tega pa je zmagal še na več 100 km dirkah, predvsem v Italiji. Letošnje leto bo Mravlje tekmoval v copatah KRO-NOS, katerih ekskluzivni prodajalec v Jugoslaviji je naše podjetje. Poleg reklam- nih učinkov se pričakuje, da bo s svojimi predlogi pomagal oblikovati tudi nove kvalitetne in vzdržljive tekaške copate. Ne nazadnje pa je treba omeniti, da bo na teku v Avstraliji, kamor se Mravlje odpravlja, posnet tudi dokumentarni film o tem izredno vzdržljivem tekaču. Ta film gre potem tudi na razne festivale po Evropi, kjer bo Elanov tekmovalec spet prisoten na filmskem platnu. Miran Lakota za doseženo ROGLA 21.3.1987 KOLAR MH.AN dipl «y TO [aA-L^sj Uspešen nastop Elana na Lesariadi-87 V soboto, 21. 3. 1987 je bila na Rogli 24. zimska lesaria-da, na kateri so zelo uspešno nastopili tudi naši tekmovalci, saj so osvojili skupno 2. mesto. K temu uspehu so največ prispevali tekači, ki so ekipno zmagali, v veleslalomu pa smo osvojili ekipno 4. mesto. (Več v naslednji »Smučini") * T. J. Stanonik Stane, Zupan Tine, Oblak Lojze, Stanonik Jože. Naša ekipa odlična trinajsta (od skupno 58 ekip) na 24-ur-nem teku v PINZLU, Italija Maratonec Dušan Mravlje Novice, novice, novice — Volki je v zadnjih 12 letih skoro potrojil svoj promet: vrednost prodaje je z 20 milijonov v letu 1974 narasla na 58 milijonov DM v prete- Maraton »Alpe-Adria« Naš sodelavec Tine Zupan je dosegel odlično deseto mesto med 400 tekmovalci na smučarskem maratonu (20 km) v KOČAH — Avstrija januarja v okviru programa »ALPE-ADRIA«. Veteran Janez Hrovat pa je bil na dobrem 211. mestu. Obema čestitamo! S. K. klem letu. Franz Volki pripisuje tak porast uspehu smuči »P 9«. Prodal je 250.000 parov smuči (leta 1985: 216.000 parov). Promet na teniškem področju pa je vsekakor nazadoval: J05.000 loparjev, lani pa 115.000. — V 32-letni zgodovini firme Atomic je Alois Rohrmo-ser imel najuspešnejšo bilanco. Poslovno leto 1986/87 se bo verjetno končalo z neto prodajo v vrednosti 760 milijonov šilingov. Proizvodnja pe je povečala za 10,7 % in znaša 825.000 parov smuči (od tega 100.000 parov tekaških), tako da je predvidena prodaja večja kar za 25.000 parov. Proizvodnja smučarskih palic se je povečala skoraj za tretjino in znaša sedaj 780.000 parov. Tak uspeh tovarne pripisuje Rohrmoser investicijskemu programu, ki so ga začeli izvajati leta 1983 in ki v celoti znaša 300 milijonov šilingov. Proizvodni obrat, ki so ga v Alten-marktu zgradili za 75 milijonov šilingov za tekaške smuči, bo začel letos obratovati. is POSTER SMUČINE Na svetovnem prvenstvu novinarjev-smučarjev 1987 Tri prva in štiri druga mesta na Elanovih smučeh V COURMAYEUR-ju letos januarja je tekmovalo 250 novinarjev in novinark iz 27 držav. Jugoslovanska ekipa je bila tretja, za Italijansko in Švicarsko. ZIATA ODLIČJA: SLALOM MOŠKI: UROŠ MENCINGER (VEČER) TEKI - MOŠKI 5 km: JANEZ ČADEŽ (SLOVENIJALES) KOMBINACIJA MOŠKI: JANEZ ČADEŽ (SLOVENIJALES) SREBRNA ODLIČJA: TEKI ŽENSKE, 3 km: SILVESTRA ROGELJ (DELO) VETERANI, MOŠKI, 3 km: TONE FORNEZZI (DNEVNIK) SUPER VETERANI, 3 km: JOŠKO PIRNAR (MLADINSKA KNJIGA) NENAD IVANKOVIČ (VJESNIK) »Elan« pod Mont Blancom Otroci naših zdomcev, člani slovenskega planinskega društva »TRIGLAV«, udeleženci 16. slovenskega veleslaloma Med tekmovalci je bil uspešen tudi Tone Fornezzi-TOF 1987 16. slovenski w veleslalom v Švici Slovensko planinsko društvo »TRIGLAV« že šestnaj-stič zapored organizira to smučarsko prireditev med mladino naših zdomcev v UNTERIBERGU v Švici. Na tem tekmovanju je sodelovalo blizu 100 tekmovalcev iz sledečih klubov: SPD Triglav, SD Planika, HKZ Ztirich, Tito Baden in SKD Slovenija. Poleg Elanovega pokroviteljstva te prireditve finančno podpirajo še: — Generalni konzul SFRJ, Zurich — Ljubljanska banka, Zurich — JAT, Ziirich — Frizerski salon Blaževič Tomo, Baden — Konstantin Marty, Un-teriberg — Občinski sindikalni svet Ljubljana Center Slovensko planinsko društvo TRIGLAV je pred tekmovanjem organiziralo smučarski tabor za njihove člane, ki so potem tudi nastopili. Na tem taboru so otroci ne le samo vadili smučanje in Prvo svetovno prvenstvo v paraskiju (Nadaljevanje z 11. strani) se pripravljali na tekmovanje, temveč so sodelovali pri različnih igricah in kvizih. Za nas je posebno zanimiv preizkus njihovega znanja o Elanu. Na tekmovanju so imeli 10 vprašanj: 1. Koliko zmag ima Elan v svetovnem pokalu? 2. Kdo od jugosl. tekmovalcev je na letošnjem svetovnem prvenstvu dobil 3 medalje? 3. Kje — v katerem kraju je tovarna ELAN? 4. Ali dela Elan tudi čolne in telovadno orodje? 5. Ali naši tekmovalci vozijo tudi na evropskih pokalih? 6. Ali dela Elan tudi skakalne smuči? 7. Kdo je naš dober skakalec? 8. Koliko let obstaja Elan? 9. Kje je bila prva smučarska delavnica? 10. Kdo je bil prvi direktor Elana? Kot nam pišejo, so anketiranci presenetljivo dobro odgovarjali. Kar pa je bistvo, zopet so se dobili skupaj iz vseh vetrov in se pogovorili v materinščini (kdor je govoril nemško, je dobil črno piko) kar ni kot pravijo samoumevno med našimi otroki v tujini. Priprave najboljših jugoslovanskih padalcev pred državnim prvenstvom v paraskiju, ki so bile na letališču v Lescah, bi se morale zaključiti s tekmovanjem za državno prvenstvo in izbiro reprezentantov za prvo svetovno prvenstvo v paraskiju. Žal pa je slabo vreme to preprečilo. Zato je selektor in trener državne reprezentance Drago Bunčič poklical na sedemdnevne priprave na Bjelašnico, prizorišče zimskih olimpijskih iger, deset najboljših s treninga v Lescah. Izredno težki pogoji za padalske skoke — nizke temperature do —25 stopinj in močan turbulentni veter — so narekovali, da je trener izbral za reprezentanco najbolj izkušene padalce, ki znajo voditi padalo tudi v tako neprijetnem vremenu, kot je bilo na Bjelašnici v zadnjih dveh tednih. Za prvo svetovno prvenstvo v paraskiju so bili zato določeni Dušan Intihar (kapetan), Bogdan Jug, Roman Pogačar, Darko Svetina in Dušan Frank (rezerva). Prva ekipa, vsi člani Alpskega letalskega centra iz Lesc so od 7. do 12. marca opravili eno najtežjih tekmovanj doslej, kar velja tudi za ostale reprezentance. Zato so dosežki toliko več vredni. Jugoslaviji so pripadle kar tri od dvanajstih kolajn. Iloman Pogačar in Snježana Trbonja sta v moški in ženski konkurenci osvojila drugo mesto v kombinaciji in srebrno kolajno. Moška ekipa pa tretje mesto in bronasto kolajno. Na prvenstvu se je zbralo 12 reprezentanc s po štirimi tekmovalci, neevropski pa sta bili reprezentanci Združenih držav in Kanade. Posameznikov je bilo 50. Med ženskami so bile samo štiri reprezentance kompletne, ostale so imele manj kot štiri tekmovalke. Nesrečnik v naši ekipi je bil Darko Svetina. Ko se je že postavil v kot planiranja, ga je zajel rotor in v trenutku je izgubil nekaj metrov višine. Ničesar ni mogel več storiti. Bil je prekratek in doskočil 390 centimetrov pred ciljno točko. To je bil hladen tuš ob že dovolj nizkih temperaturah. Ostali trije so zbrali samo 13 centimetrov, kar ob Svetinovem dosežku ni bilo veliko vredno. Najtežjo noč v svoji športni karieri je prebedel Darko Svetina, ki je povsem obupal po prvem nesrečnem skoku. Po tekmovanju je priznal, da je razmišljal celo, da bi takoj prenehal s skakanjem in to za vedno. To se ni zgodilo, ker mu je nalil čašo upanja in umirjenosti trener Drago Bunčič, ki je vajen takih šokov. Darko je bil nato v naslednjih petih serijah naš najboljši tekmovalec, doskočil je dvakrat v ničlo in v petih skokih zbral vsega šest centimetrov. Take težave so imele tudi druge ekipe. Razen Francozov so imeli vsi najmanj po en velik kiks. Zato je bila borba vse do zadnjega skoka izredno napeta. Za tekmovalce pa komaj živčno vzdržna. Jugoslovani smo lahko izredno zadovoljni. Tretjo kolajno — srebrno, je v kombinaciji osvojila Snježana Trbonja, članica sarajevskega aerokluba. To pot gre pohvala tudi Elanu, Topru in Almiri, da je bila naša reprezentanca solidno opremljena in da je imela pri veleslalomu Elanovega serviserja. Prav gotovo je tudi to pripomoglo k trem jugoslovanskim kolajnam, največ pa velika prizadevnost vseh leških padalcev in njihovega trenerja Draga Bunčiča. REZULTATI: Veleslalom — Člani posamezno: 3. Roman Pogačar (Jug) 2:02.96,... 18. Darko Svetina 2:13.76, 22. Bogdan (Jug) 2:17.75, 24. Dušan Intihar 2:18.09. Ekipno: 1. Švica 29, 2. Švedska 47, 3. Avstrija 52, 4. Jugoslavija 67, 5. ZR Nemčija 71, 6. Francija 93 ... Članice posamezno: 2. Snježana Trbonja (Jug) 2:16.74. — Člani posamezno: 2. Bogdan Jug (Jug) 0,16 m, 5. Roman Pogačar (Jug) 0,32 m, 34. Dušan Intihar 2,77 m, 38. Darko Svetina 3,96 m. Ekipno: 1. Francija 37, 2. Švica 50, 3. Jugoslavija 79. Članice posamezno: 7. Snježana Trbonja (Jug) 4,20 m. — Člani posamezno: 2. Roman Pogačar (Jug) 8, 7. Bogdan Jug 24, 29. Darko Svetina 56, 32. Dušan Intihar 58 točk ... Ekipno: 1. Švica 79, 2. Francija 130, 3. Jugoslavija 146. Članice posamezno: 2. Snježana Trbonja 9. Leon Mesarič Slavko Knafelj Startna Lista M VELESLALOM ELhNsKi 16. Slovenski »Veleslalom« 18. januarja 1987 Organizator: Slovensko planinsko društvo »TRIGLAV« Pokrovitelj: Tovarna športne opreme - ELAN - Doskok z Elanovim padalom 12 SMUČINA Prvenstvo presenečenj Jubilejnega XX. svetovnega prvenstva se je kljub veliki oddaljenosti udeležilo rekordno število pilotov iz vseh dežel, ki kaj pomenijo v tem športu. Prvič so na prvenstvu sodelovali tudi Kitajci, ki bodo čez nekaj let že mešali štrene najboljšim. Naša reprezentanca je v Avstralijo pripotovala šele 4. januarja — na JAT-ovih letalih prej ni bilo prostora — dočim so vse ostale ekipe prispele skoraj mesec dni prej. Prvo postajo smo imeli v Tocumvvalu (leži 90 km severno od Benalle, na drugi strani reke Murray, ki pomeni ločnico slabega in dobrega vremena), ki je po meteorološki plati neprimerno boljši od Benalle. Tam smo pripravili letala, instalirali instrumente in izkoristili dokaj ugodno vreme za trening. V Benallo smo prispeli 9. januarja, saj je bilo letališče prej zaprto za vse tekmovalce. Od 10. do 17. januarja je bil uradni trening, že v tem času pa so se vremenske razmere slabšale tako, da je samo tekmovanje postajalo prava loterija. Izredno hitre spremembe vremena združene z močnim vetrom, ki je pri tleh presegal 40 km/h, na višini pa je bil še ustrezno močnejši, so predstavljale veliko oviro za veliko večino nastopajočih. Že prvi dan uradnega tekmovanja, ki je trajalo od 18. januarja do 1. februarja, je organizator napravil veliko napako pri postavljanju tekmovalnih disciplin. Pilotom so dali predolge naloge, povrhu vsega pa je bil prvi del posta- vljen proti vetru, kar je povzročilo, da je kar 105 pilotov od 109 moralo predčasno pristati. Podobnih napak organizatorja prvenstva se je do konca tekmovanja zvrstilo še več, tako da z organizacijo ne moremo biti zadovoljni. Izredno smolo je ta dan imel poleg našega Peperka, ki je moral pristati na prvi polovici poti, novozelandski tekmovalec Rix — tekmoval je na letalu I)G :HM) EI.AN, ki je na izvenletali-škem pristanku tako poškodoval letalo, da se je prvenstvo že prvi dan zanj končalo. Velika škoda, saj je sodil med favorite v standardnem razredu in je na treningu kar trikrat zmagal v dnevnih etapah. Že na treningu se je izkazalo, da bodo veliko težavo in nevarnost za tekmovalce predstavljale velike gruče letal pred startom in kasneje med samim tekmovanjem — še posebej v pogojih suhe termike. Tako sta že na treningu trčila v zraku irski in avstralski tekmovalec, na srečo brez posledic. Podobne nevarne situacije so se ponavljale celo tekmovanje in dosegle svoj vrh pri trku poljskega tekmovalca Viteka in italijanskega tekmovalca Brigliadorija. Letalo slednjega je pri trku izgubilo polovico višinskega krmila, zahvaljujoč izredni prisebnosti in seveda izkušnjam je najboljši italijanski pilot (svetovni prvak iz Rietija) srečno pristal. Veliko smole in hkrati tudi srečo je imel naš Šimenc, ko ga je drugi tekmovalni dan skoraj zadel ameriški pilot Byrd. To tesno srečanje ga je tako vrglo iz tira, da je moral pred ciljem pristati in je tako izgubil ogromno število točk in seveda tudi mest v končni uvrstitvi. Kljub temu si ne upamo niti pomisliti, kaj bi se zgodilo če bi se v zraku zaletela .. . Izredno spremenljivo in vetrovno vreme, ki je spremljalo tekmovalce cel prvi teden, je presenetilo celo domačine, tako da je domačin Qubley (tudi na Elanovem letalu), ki je pred prvenstveno tudi sodil med favorite, na koncu pristal na 21. mestu v st. razredu. Na tekmovanju je bilo kar 12 tekmovalnih dni. Drugo polovico prvenstva se je vreme deloma popravilo in tedaj je prišla do izraza velika izenačenost tekmovalcev. Med prvou-vrščenim in petindvajsetim v posameznih dnevnih disciplinah je bilo velikokrat manj kot 50 točk razlike od 1000 možnih. Kako majhna razlika je to si lahko ponazorimo s smučarji, kjer bi se vsi morali razvrstiti v času krajšem od ene sekunde. Da je bilo prvenstvo prava loterija priča pogled na končne skupne rezultate, saj takšnih uvrstitev z izjemo Inga Renner-ja v odprtem razredu, pred prvenstvom nihče ne bi napovedoval. Z razpletom prvenstva so bili zadovoljni samo Francozi, Američani in Finci — slednji so se izakazali z izredno tveganim letenjem — vsi ostali pa so bili več — Na letošnjem neuradnem Pionirskem svetovnem prvenstvu za lovoriko »Topo-lino« — 21.—22. 2. v Monte Bondoneju v Italiji je na Elan smučeh zmagal Aleš Pi-ber v slalomu (v kategoriji mlaj. pionirji), med starejšimi pionirkami je bila Barbara Brleč druga v veleslalomu in Aleš Brezavšček tretji v isti disciplini med starejšimi pionirji (oba na Elan smučeh). — Nov Elanov znak (bla- ali manj nezadovoljni z uvrstitvami. Kako ocenjevati uvrstitve naših je težko reči. Za Slovence, kjer je vsaka uvrstitev, ki ne prinaša medalje neuspeh, je odgovor samo ta. Za poznavalce razmer, ki vedo s kakšnimi težavami se je morala ekipa otepati, da je sploh lahko prišla na prvenstvo je to soliden uspeh, ki bi bil z majhno mero športne sreče lahko še precej boljši. Vsak od pilotov je napravil v prvem delu eno večjo napako (beri pristanek pred ciljem), kar se je poznalo z izgubo velikega števila točk, ki jih do konca prvenstva ni bilo mogoče več nadoknaditi. Seveda se bo našlo veliko »strokovnjakov«, ki bodo znali povedati kako leteti bolje. Ne smemo pa pozabiti dejstva, da je večina jadralnih pilotov iz drugih držav profesionalcev in tako nimajo težav ne s časom ne z denarjem. Tudi tokrat je udeležbo reprezentance na prvenstvu omogočila vrsta delovnih organizacij, ki imajo posluh za najlepši in najpopularnejši letalski šport. Med njimi ima že vrsto let izredno pomembno mesto KIj\N, ki kot pokrovitelj stoji ob strani jadralnim pilotom. Za pomoč in sodelovanje se v imenu celotne reprezentance najlepše zahvaljujem z željo, da bi tudi vnaprej uspešno sodelo- va*'- Miran Ferlan govna znamka) 'zgoraj dvojni E — spodaj poševen napis Elan’ je z januarjem '87 bil dokončno registriran tudi v Veliki Britaniji. Skupno je registriran v 26 državah. Postopek registracije je trajal od 2. 7. 1981. leta dalje! — Že dalj časa poteka vnos podatkov o dokumentaciji indok-a v računalnik. Trenutno se vnašajo podatki za nazaj in sicer za knjige, članke in brošure. Bilteni in-dok pa ne bodo več izhajali. V daljni Benalli (Avstralija) je bilo v januarju XX. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, ki je bilo eno najtežjih tekmovanj dosedaj. Krojilo ga je izredno vetrovno in spremenljivo vreme. V najmočnejši svetovni konkurenci 109 pilotov iz 29 držav sveta so sodelovali tudi naši piloti, ki so se uvrstili na 19. mesto Šimenc, na 29. mesto Kolarič, 30. mesto Starovič in 34. mesto Peperko. Naši piloti nevajeni močnega vetra so uvrščeni solidno, vendar slabše kot so sami želeli in pred prvenstvom tudi pričakovali. Od favoritov je edino domačin Ingo RENNER opravičil svojo vlogo in dosedanjim trem naslovom dodal še četrti naslov svetovnega prvaka in tako postal najuspešnejši jadralni pilot vseh časov. Ivo Šimenc je bil tudi v Avstraliji naš najuspešnejši tekmovalec. Njegovo 19. mesto je solidno, vendar slabše, kot smo pričakovan 2 Elanovim pokroviteljstvom £ZA/V Takole se je slikala celotna ekipa v majicah in klobukih ELAN-a pred transportnim vozilom, ki je bil tudi »oblečen« v ELAN-ov napis. Elan skozi čas Bistveni mejniki f 0 J K A o I L A S T IX. KORPUSA MOV St1 PO J prom — tahnitni vdšak PoloiaJ 20. X /.'M. Sl.113 m . fradaat:*pohlla tuUjflnSfarJa Štabu IX. Korputa MY tn POJ Po nalogu gl opnam Štaba MOV In POt Ja tata! proaatnv - »#* nltnl od,ah artanlMlratl tadalano muVt.Kar pa au u '««*»» °* JolMno prlnanjkuja potrak-Un atrokotnjakoo.aa naproti iti XI. K»r puaa.da l»da naloj.da •• slavi *a tnull ni rufti V o to>. ptntpar Hudi,k! «« aadaj nahaja » Sko/tjatotktn o4ra4U/rlJ*ga*o ~toMadavnt~dop7t na SkoftJ»lolkl adrad. Snrt /atl*nu - ivitoda narodu/ Ponotntk ta/* »<«*« porotnik: 24. IX. 1945 — V hiši Zgoša 27 je začela z delom no- voustanovljena zadruga Elan 20. XI. 1944 — Imenovanje partizana Rudija Fin- žgarja za ustanovitelja in vodjo partizanske smučarske delavnice v Cerknem — IX. korpus NOV in POJ Partizanska smučarska delavnica ZA IZDELOVANJE ŠPORTNEGA ORODJA Elanova žaga v Begunjah GORENJSKO-SLOVENIJA 1944-45 — Partizan Hudi Finžgar na skakalnih 1947 — Prvi Elanov katalog, tiskan v 2000 iz- tekmah v osvobojenem Cerknem vodih 1946 — 22. januar, ustanovitev sindikalne podružnice Elan 1946 — Ustanovljena prva športna trgovina »Poslovalnica Elan« — kasneje »Fis-kulturni magazin« — zdajšnji »Slove-nijašport« 1947 — Sušilnica lesa 8. marca 1949 — je Zadruga Elan postala državno podjetje 1956 13. marca 1950 — je pogorel glavni obrat Elana 20. junija 1950 — Elan prevzame v upravo republika 16. septembra 1950 11. decembra 1950 — 29. aprila 1952 upravljanje je prešlo na delovni kolektiv. Začetek samoupravljanja. je bil poslan prvi par smuči v izvoz (Belgija) Delavski svet je odobril izgradnjo novega dela tovarne Izdelano 300.000 komadov loparjev za badminton in 19.000 parov smuči. Pričetek prve večje rekonstrukcije do leta 1960. (se nadaljuje) S. K. Delovanje kegljaške sekcije Sekcija deluje intenzivno na dveh področjih, in to: rekreacijski in tekmovalni razred. V Radovljici imamo vsak teden po 2 uri rekreacijskega kegljanja za vsakega člana DO, ki ima količkaj veselja do tega suhega športa. Vendar opažam, da iz sezone v sezono upada število ljubiteljev kegljanja. Zelo žalosten pogled je na zastopanje ženske vrste. Tako da nastajajo problemi za tekmovanja, ki so na občinski ravni, za sestavo ženske ekipe. Zelo zanimivo, da izmed toliko mladih deklet, ki so zaposlene v Elanu, ni nobenega veselja oz. zanimanja za ta šport. Če pogledamo še na moške vrste, tudi tukaj se število manjša. Tako se je med leti 1975—1979 prijavilo na občinska sindikalna tekmovanja, ali pa sindikalna prvenstva prek 250 udeležencev. Da o letu 1986 ne govorimo preveč, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Po smrti Janeza Kolmana, ki je do tedaj vodil sekcijo, smo se člani odločili, da vsako leto na njegovo obletnico smrti organiziramo tekmovanje. Istočasno pa na njegov grob prižgemo svečko v spomin. Tako smo nekateri člani iz veselja do kegljanja prestopili v tekmovalni razred in sedaj že četrto leto nastopamo v Gorenjski ligi. Zato so nas počasi začeli pestiti finančni problemi. Kajti za vsako odigrano tekmo na domačem terenu moramo odšteti par starih milijončkov. Vendar pa nam ta znesek vsako leto raste. Ker pa nas je v sekciji nekaj zanesenjakov tega športa, te probleme še kar nekako prebrodimo. To pa je z vestnim delo, organizacijami tekmovanji in lastno soudeležbo. Pogrešamo tudi navijače na tekmah, ki bi nam bili v moralno pomoč in spodbudo. Jakob Kocjančič X 1954 — 500 parov smuči izvoženih v ZDA 1955 — Dograditev prvih dveh novih proiz- vodnih obratov za razrez lesa in smučarski predelovalni obrat. Praznovanje 10-letnice obstoja Elana Maraton — Črni vrh 1987 POLETELO JE DVOSED JADRALNO LETALO — Z LASTNIM MOTORJEM HG-5L Kot smo že poročali v »TEDENSKEM POROČEVALCU«, je v petek, 27. III. 1987 na Brniku uspešno opravilo poskusni polet naše novo jadralno letalo. Predstavitev: Novo ELAN-ovo letalo je dvosed nove generacije, ki s svojimi štirimi izvedenkami na celovit način zadovoljuje potrebe po uporabnosti od začetniškega šolanja preko nadaljnjega šolanja tehnike preleta od visokosposobnega in tekmovalnega letenja. Uvlačljiv motor nudi neodvisnost starta, neokrnjene letalne sposobnosti in s tem nove možnosti za jadralno letenje. DG — 500 M ELAN je visokosposobno letalo odprtega razreda z uvlačljivim motorjem. Delitev krila (z zakrilci, raz-petina 22 m) je izvedena tako, da omogoča preprosto sestavljanje, pogon krilc se spoji avtomatsko. Gibljivo nosno kolo omogoča odlične manevrske sposobnosti pri vožnji po tleh. Pomembne značilnosti izvedbe z motornim pogonom so: — upravljanje z motorjem je v celoti možno z obeh pilotskih sedežev; — uvlačenje, oziroma izvlačenje motorja je izvedeno električno s pritiskom na stikalo; — dvotaktni vodno hlajeni motor Rotax 535 z elektronskim dvojnim vžigom ima moč 60 PS (44 KW) in omogoča kratek zalet pri vzletu in dobro hitrost vzpenjanja (ca. 2,5 m/s); — zagon motorja je preprost, saj ima elektronsko vbrizgavanje; — elektronski varnostni sistem onemogoča nepravilno upravljanje z motorjem; — kontrolni instrumenti za delovanje motorja in njegovega uvlačenja — izvlačenja so izvedeni z digitalnim LCD displayem (mikroprocesorsko) za vsakega pilota posebej; — zaradi prestavnega razmerja 3:1 in propelerja velikega premera 1,58 m, je hrupnost pogona majhna. DG 500 L ELAN je visokosposobno jadralno letalo, identično izvedenki M — le brez motorja. DG — 500 ELAN, s krilom razpetine 18 m z zakrilci je izvedenka, ki je posebej primerna za nadaljnje šolanje tehnike jadranja in preleta. Opremljanje z motorjem je seveda mogoče tudi pri tej izvedenki. Tehnični podatki: DG-500 M ELAN DG-500 ELAN Razpetina m 22 18 Površina krila m2 18,29 16,65 Vitkost — 26,5 19,45 Dolžina m 8,66 8,66 Širina trupa m 0,73 0,73 Višina trupa m 1,00 1,00 Teža praznega 525 (z baterijami letala kg in osn. instr.) 370 Maks. teža v letu kg 825 750 Krilna obreme- nitev kg/m2 33,5-45 38-45 Maksimalna hitrost km/h 270 270 Rezervoar za gorivo-trup 1 39 — Rezervoar za gorivo-krila 1 40 — Vodni balast 1 160 200 Minimalna hitrost m/s padanja pri 0,51 0,65 (G = 640 kg) km/h 80 80 Najboljše drsno — razmerje (g/S max) pri > 47 > 40 km/h 110 110 (Več o tem v naslednji številki »SMUČINE«) UREDNIŠKI ODBOR: Knalelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Žirovnik Marjana. Naša Smučina šteje med proizvode 7. točke I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421-7-72); naklada: 1700 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj. TOVARNI ‘V()i?l\ OKOD.IA J-.I.AN" UBJUNJt-: Kadri v letu 1987 Stanje zaposlenih 1. zaciji je bilo naslednje: 1. 1987 in 18. 3. 1987 po novi organi- Področje 1. 1. 1987 18. 3. 1987 Splošno področje Področje gospodarjenja Področje proizvodnje Področje trženja 93 delavcev 38 delavcev 970 delavcev 217 delavcev 98 delavcev 40 delavcev 991 delavcev 219 delavcev DO ELAN 1318 delavcev 1348 delavcev V času od 1. 1. 1987 do 18. 3. 1987 smo v delovno razmerje sprejeli 56 delavcev, iz delovne organizacije pa je odšlo 21 delavcev. Po področjih je bila fluktuacija od 1. 1. 1987 do 18. 3. 1987 naslednja: Področje Prihod Odhod Splošno področje Področje gospodarjenja Področje proizvodnje 3 delavci 3 delavci 44 delavcev 1 delavec 1 delavec 16 delavcev - PSM - PŠO - PPL - PVZ - NS - IE 15 delavcev 1 delavec 21 delavcev 5 delavcev 1 delavec 1 delavec 5 delavcev 1 delavec 8 delavcev 2 delavca Področje trženja 6 delavcev 3 delavci DO ELAN 56 delavcev 21 delavcev Iz programa v program ali sektorja v drug sektor je prešlo 15 delavcev. Vzroki odhodov iz delovne organizacije so bili naslednji: — prehod v drugo DO — izključitev iz DO — potek dela za določen čas — odhod v času poskusnega dela — negativna ocena poskusnega dela — upokojitev — odhod v JLA 9 delavcev 4 delavci 3 delavci 2 delavca 1 delavec 1 delavec 1 delavec Skupaj 21 delavcev Prihod in odhod delavcev po kvalifikacijski strukturi nam prikazuje naslednja tabela: Stopnja izobrazbe Prihod Odhod VS VŠ SS KV NS PK NK 6 delavcev 1 delavec 3 delavci 20 delavcev 5 delavcev 2 delavca 19 delavcev 1 delavec 2 delavca 2 delavca 8 delavcev 2 delavca 6 delavcev Skupaj 56 delavcev 21 delavcev ZAHVALE V delovno razmerje je na komisiji za delovna razmerja sprejetih še 20 delavcev, ki bodo pričeli z delom v naši delovni organizaciji v mesecih april in maj. Zala Cokan Up y ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ZENA !N OBILO DELOVNIH USPEHOM. UCENCi 06 BEGUNJE Ob težki, nenadni izgubi dragega moža in očeta JOŽETA CVENKIJA se vsem Elanovcem zahvaljujem za obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti, sodelavcem — tehnologom ŠO, SM, inženiringa (projektive), nabavnega sektorja ter sindikatu pa še posebej za vence. Žalujoča žena Milena in svojci Ob izgubi očeta ALOJZA TOMANA se zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoči sin Slavko z družino Ob težki izgubi dragega očeta ANTONA JUSTINA se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja, posebno pa delavcem priprave materialov (smuči) za venec na grob. Žalujoči sin Tone z družino Dragi sodelavec — dragi Jože Črna zastava v turobnem, meglenem tednu pred ■ Elanom, nam je žalostno naznanjala slovo od tebe, dolgoletnega člana kolektiva. Celih 28 let si Elanu služil z vso pridnostjo in s srcem, do upokojitve pred dobrimi dvemi leti. Bil si eden tistih stebrov Elana, na katerih si je na trdnih temeljih gradil svojo bodočnost. Kot komercialist — nabavni, si prepotoval na tisoče kilometrov in odprl nešteto vrat, da si nas preskrbel s potrebnimi materiali, brez katerih ne bi bilo dela. Vedno si uspel in vrtal toliko časa, da si zadovoljil vsem zahtevam. Pri tebi ni bilo besed: ni, ne znam, ne morem. Pri svojem delu si našel zadovoljstvo. Bilo ti je kot pisano na kožo in rodilo je bogate sadove. Tudi sodelavcem si bil vedno pripravljen pomagati z uslugami. Če nihče ni znal česa preskrbeti, potem je to bil Cven-kelj! Besede so premalo, da bi z njimi izrazili vse tvoje prizadevanje in dela, ki si jih opravil. Zato je glas o tvoji prerani smrti v Elanu odjeknil globoko in boleče. Tudi kot upokojenec nisi pretrgal vezi s kolektivom. Se v decembru si na letnem srečanju naših upokojencev in borcev — bil si oboje — izražal polno pripadnost Elanu. Rekel si, da te skrbi koliko bremenite našo skupnost upokojenci — in vedno več nas je — si rekel, kot bi slutil, da se boš temu izognil. Samo dajal si, prejemal pa zelo malo. Dragi Jože! Tvoje ime in delo bo ostalo zapisano v zgodovini Elana z debelimi črkami. To pa je tudi vse, kar lahko storimo in ti obljubimo, ko se poslednjič s težkim srcem poslavljamo od tebe. Našel si svoj pokoj, ki ga nikoli nisi poznal. Počivaj v miru! S tvojimi domačimi pa delimo težko bolečino. sodelavci Elana TJ 3 sr 3 P C_l. o- o p 3 N*« O p CD 00 w< l—» sr