Velenje, 8. oktobra 1976 — Leto XII. — Številka 38 (348) — Cena 3 din
Seja skupščine občine
Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank, je za soboto, 9. oktobra, sklical v čast letošnjega praznika občine Velenje svečano razšiijeno sejo Občinske skupščine Velenje. Seja se bo začela ob 9. uri v domu kulture Velenje.
Dnevni red:
1.	Otvoritev seje in pozdrav
2.	Pozdrav delegacij pobratenih občin Vrnjačka Banja in Split ter predstavnikov Splošne plovbe Piran
3.	Slavnostni govor podpredsednika občinske skupščine, Janeza Miklavčiča
4.	Pozdravni govor delegacij
5.	Podelitev Kajuhovih nagrad za leto 1976
6.	Sprejem pisma za maršala Josipa Broza — Tita
7.	Zaključek seje
V tem, kar ste ustvarili tukaj v Velenju, se lepo zrcalijo naši uspehi v socialistični izgradnji. Skrb za človeka, ki jo posvečamo pri nas delovnim ljudem, stalno večanje produktivnosti dela in vse drugo, kar je mogoče pri ms videti v praksi, očitno kaže prednosti socialističnega sistema, sistema, v katerem je delavski razred vzel usodo v svoje roke.
JOSIP BROZ - TITO 30. avgust 1963
Zagoiju. Do danes je ustvaril bogato zakladnico del, ki priča o velikem razponu njegovih kreativnih mo žnosti. Popolnoma realistični stil in krepko občutje snovi izven modernih manir kaže rahlo sorodnost z njegovim velikim učiteljem Meštrovičem v nadaljevanju določene tradicije pri kompoziciji in načinu stiiizacije.
Številna naša :n mednarodna priznanja pričajo o veliki umetniški vrednosti del Antuna Augustinčiča. Lahko smo ponosni in hvaležni, da je tako velik kipar pripravljen sprejeti ponujeno delo.
Odkritje 6 metrov in 20 centimetrov visokega v bronu odlitega kipa bo prihodnje leto za dan mladosti. Kip bo stal na tri metre visokem podstavku v središču Velenja na Titovem trgu med Knjižnico in Kulturnim domom. Antonu Augu-stinčiču bodo pri delu pomagali sodelavci, predvsem pa akademski kipar Vladimir Herljevič. Odlitek spomenika, katerega zasnova je spomenik v Kumrovcu, bo izdelala Likum, zadruga likovnih umetnikov iz Zagreba.
B.Z.
Rezultati, ki smo jih doslej dosegli, nam vlivajo dovolj ohrabritve. Zadosti je, glejte, danes pogledati kakšno je videti Velenje. Tu, kjer so nekdaj stale barake in podrtije, kjer je delavec živel v najslabših razmerah, je zraslo čudovito mesto, da ne govorim o tem, kako se je spremenila zavest ljudi in kako so le-ti glede vsega videti drugačni. To je tisto, kar mora veseliti vse, posebno pa nas borce, ki smo sodelovali v vojni in se borili za to, kar sedaj imamo.
JOSIP BROZ - TITO 27. april 1969
• JUTRI, V SOBOTO, 9. OKTOBRA
Kip predsednika Tita, ki ga oblikuje umetnik Antun Augustinčič, bo izdelan na osnovi kipa v Kumrovcu. To monumentalno delo bomo odkrili prihodnje leto, na dan mladosti.
9,00 — Svečana seja Skupščine občine Velenje v domu kulture Velenje, združena s podelitvijo letošnjih Kajuhovih nagrad
[NEDELJA, 10. OKTOBRA:
i0,00 - Finalno tekmovanje starejših mladincev za atletski pokal Jugoslavije na stadionu ob jezeru
Praznične besede predsednika naše občinske skupščine
„Veseli smo, da je naš občinski praznik prav 8. oktober, ko se spominjamo tako pomembnega in velikega zgodovinskega dogodka, kot sta bila napad in osvoboditev Šoštanja. Ta dogodek ni bil pomemben samo za našo dolino, pač pa za vso našo ožjo in širšo skupnost. Navada je že, da prav v tem času, ob obletnici partizanskega napada na mesto Šo štanj, prebivalci občine Velenje polagamo obračun enoletnega dela in to za vsa področja ustvarjanja in življenja. Čas obračuna je priložnost tudi za dogovor za nove naloge in akcije. Naši delovni ljud-
je in občani ocenjujejo enoletna prizadevanja in se dogovarjajo tudi za to, da bi v prihodnje še bolje strnili svoje sile in z delom naših rok ustvarili — kot rezultat uspešno izbojevane ljudske revolucije - še boljši jutri.
Ob letošnjem 8. oktobru — prazniku občine Velenje se je treba zahvaliti vsem našim delovnim ljudem in občanom za ustvarjalni delež, ki so ga vtkali v doseženi razvoj. Hkrati žalimo, da bi tudi v letu 1977 storili vse, da bo naša občinska skupnost
bodo delegati poslali pismo predsedniku Titu, v katerem ga seznanjajo z gradnjo spomenika. Medtem pa dela že tečejo.
Mojster akademski kipar Antun Augustinčič se je kljub teži poznih let z velikim žarom predal zahtevni nalogi — postavitvi Titovega spomenika v Velenju.
Antun Augustinčič, umetnik močne, sugestivne harmonije in epske ustvarjalne dinamike, ki je v umetnosti vedno iskal svojo lastno pot, se je rodil 4. maja 1900 v Klanj cu v Hrvaškem
SOBOTA, 9. OKTOBRA:
napredovala tako, kot si vsi skupaj želimo. Gre namreč za to, da združeni storimo vse za uresničitev naših skupaj dogovorjenih interesov in ciljev.
V imenu skupščine občine Velenje in v svojem imenu čestitam vsem delovnim ljudem in občanom občine za praznik - 8. oktober ter jim želim mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva."
Letošnji praznik občine Velenje smo začeli proslavljati v nedeljo, 3. oktobra. V naslednjih dneh bodo še naslednje slovesnosti:
PETEK, 8. OKTOBRA:
9,00 — Otvoritev razstave proizvodov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje v Rdeči dvorani Velenje 10,30 — Žalna slovesnost pri spomeniku talcev v Šoštanju 18,00 — Otvoritev razstave likovnih del Doreta Klemenčiča — Maja v velenjski knjižnici 19,00 — „ Ve čer pesmi in plesov" v domu kulture Šoštanj
Velenje mlado mesto — mesto, ki je sad revolucije, že dolgo časa čuti dolžnost, da postavi spominsko obeležje človeku, revolucionarju, heroju — tovarišu Titu. Da mu tudi tako pokaže, da ga ceni in se zaveda njegovega velikega prispevka izgradnji socializma pri nas in v svetu. Da pove vsem, da je nastalo iz globokih idej z delom svobodnih ljudi.
Letos v ljudeh vkoreninjena ideja, ne želja, že dobiva realno podobo. S svečane seje skupščine občine Velenje 9. oktobra
NESTL ŽGANK, predsednik skupščine občine Velenje

> UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPI ZA NADALJNJO AKCIJO SINDIKATOV IN DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI UVELJAVLJANJU DOLOČIL ZAKG O ZDRUŽENEM DELU V OBČINI VELENJE:	im*V
Odgovorna občinska vodstvi
Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij morajo konkretizirati sklepe In poskrbeti za njihovo izvajanje!
Komisija za operativno vodenje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje je ob upoštevanju
To vprašanje so postavili slušatelji seminaija družbenopolitičnega izobraževanja, ki p je organ izi ral Klub samoupravljavcev v tovarni usnja Šoštanj in v Galipu Šoštanj v dneh od 20.9. do 1.10.1976.
Slušatelji so poslušali predavanja, na katerih so obravnavali samoupravljanje v združenem delu in širši družbenopolitični skupnosti, samoupravno planiranje in družbeno dogovaijanje, dohodkovne odnose, zakon o združenem delu in aktualne mednarodne odnose.
Slušatelji so to obliko družbenopolitičnega izobraževanja zelo dobro sprejeli. Iz ankete, ki so jo izpolnili na koncu seminarja, je razvidno, da je bil seminar zelo koristen in da je tovrstna oblika izobraževanja nujno potrebna, da pa pogrešajo na seminarju med slušatelji vodilne ljudi, čeprav so bili tudi ti vabljeni.
Enakega mnenja so bili slušatelji in predavatalji družbenopolitičnega izobraževanja osnovnih in srednjih šol občine Velenje na semi-naiju 17. in 18. oktobra 1976. Večina slušateljev je seminar zelo dobro ocenila, kar dokazuje, da so bile teme in predavatelji dobro izbrani.
Nerazumljivo pa je, da se vačina tistih, ki bi jim seminar najbolj koristil, tega ni udeležila. Ne le, da seminar precej stane in da so preda/atelji dobili občutek, da ju jlabo pripravljen (slaba udela ija); razmisliti je potreb ;o o rečem drugem: ali so vodstva šol storila vse in ali so dane možnosti vsem, da sc tega seminarja udeležijo? Ce je to bilo storjeno, jc potrebno postaviti vprašanje moralnopolitične resnosti tist;':, katerim je bil seminar namenjen.
S. KORENIC
politične ocene o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, poročila o poteku javne razprave o osnutku zakona in razprave na konferenci občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, ki je bila 15. septembra skupaj s predstavniki občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, sprejela naslednje ugotovitve, stališča in sklepe za nadaljnjo akcijo sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu.
NADALJEVATI Z JAVNO RAZPRAVO TAM, KJER DELAVCI ŠE NISO TEMELJITO SEZNANJENI Z VSEBINO ZAKONA
Konferenca Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje sprejema oceno o uspešno opravljeni javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in o akciji za spreminjanje samoupravnih razmer.
Razpravo o osnutku zakona o združenem deluje treba nadaljevati v vseh samoupravnih sredinah, zlasti pa tam, kjer doslej še niso uspeli temeljito seznaniti delavcev z vsebino osnutka zakona o združenem delu. To še posebej velja za samoupravne interesne skupnosti in za nekatere krajevne skupnosti.
V tistih sredinah, kjer ocene samoupravnih razmer niso izdelali, ali pa so te nepopolne, jih je treba nemudoma izdelati oziroma dopolniti. Ocene morajo verificirati vodstva družbenopolitičnih organizacij, poslati pa jih je treba na Občinski svet Zveze sindikatov Velenje. V delovnih organizacijah z več TOZD morajo biti izdelane sinteze samoupravnih razmer za organizacijo združenega dela, ki jih morajo prav tako verificirati vodstva družbenopolitičnih organizacij.
VSEBINO ZAKONA VKLJUČEVATI V SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST
Takoj je treba začeti vključevati vsebino osnutka zakona o združenem delu v samoupravno organiziranost združenega dela, predvsem še v tistih samoupravnih sredinah, kjer je javna razprava o osnutku zakona opozorila na pomanjkljivosti, tako pri organiziranosti združenega dela kot pri uveljavljanju samoupravnih odnosov.
Odpravljati je treba centralistično urejanje družbenoekonomskih odnosov ter preprečevati razmah podjetniške miselnosti v TOZD, saj to lahko vpliva na omejevanje najosnovnejših samoupravnih pravic delavcev.
© DOSLEJ SMO ZBRALI ZA POMOČ POSOČJU Z ENODNEVNIM ZASLUŽKOM ŽE VEČ KOT 4 MILIJONE DINARJEV
Ponekod že dva delavnika
smo v občini Velenje zbrali z za pomoč prizadetim krajem v
Do torka, 5. oktobra, enodnevnim zaslužkom Posočju 4,050.344 dinaijev, kar znaša 126 odstotkov republiške obveze. Nekateri delovni kolektivi kot na primer zaposleni v blagovnici Nama in na občinskem sodišču so delali za prizadete kraje že po dva delavnika. Vse več je tudi osnovnih organizacij sindikata, ki prispevajo del sredstev članarine za pomoč Posočju.
Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pa je na zadnji seji pozvalo vse delavce v naši republiki, da dajo še enkrat svoj prispevek za Posočje v višini enodnevnega zaslužka. To obveznost moramo izpolniti do konca leta.
M.
V vseh tistih TOZD in enovitih organizacijah združenega dela, kjer so z ustavo in zakonom dani pogoji, je treba pospešiti priprave na ustanovitev novih TOZD. Posebno skrb je treba pri tem nameniti dislociranim enotam delovnih organizacij s sedežem izven občine Velenje.
Tam pa, kjer so dani pogoji, naj se ustanovijo organizacije združenega dela oziroma je treba združeno delo organizirati tako, da bo prišlo do najširšega povezovanja sorodnih dejavnosti v okviru ožje in širše družbene skupnosti.
ZAGOTOVITI POGOJE ZA UVELJAVITEV NOVIH DOHODKOVNIH ODNOSOV
Začeti je treba z akcijo, da se dohodkovni odnosi, kakršne prevideva osnutek zakona o združenem delu, uveljavijo v praksi. Dosledno je treba uresničiti načelo delitve po rezultatih dela in s tem zagotoviti večjo produktivnost dela. Zagotoviti je treba ustrezno udeležbo osebnih dohodkov v rezultatih združevanja dela in sredstev ter s tem nenehno ohranjati interes za večanje družbenega dohodka. Uveljaviti je treba ustrezno odvisnost osebnih dohodkov od skupnih rezultatov dela in poslovanja TOZD. Notranjo organizacijo
dela in odnose v delitvi dohodka pa je treba urediti tako, da bodo vzpodbujali delavčevo iniciativo za uspešno delo in večanje dohodka.
POSEBNO POZORNOST TUDI GOSPODARSKIM VPRAŠANJEM
Istočasno z uveljavljanjem zakona o združenem delu se morajo vsi delovni ljudje in družbenopolitične organizacije vključiti v prizadevanja za odpravljanje pomanjkljivosti in slabosti našega gospodarstva. V vseh sredinah je treba preveriti uresničevanje že sprejetih stabilizacijskih programov in nalog s področja produktivnosti dela.
V najkrajšem času je treba sklicati konferenco Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, ki bi obravnavala rezultate gospodarjenja v občini Velenje v letošnjem letu.
Sprejete obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov morajo TOZD in OZD, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in drugi spoštovati in dosledno izvrševati, saj tako v praksi uveljavljajo določila zakona o svobodni menjavi dela.
Samoupravno organiziranost v krajevnih skupnostih je treba uskladiti z ustavnimi določili ter vzpostaviti kar najtesnejši samoupravni odnos med krajevnimi skupnostmi, TOZD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, in sicer na pod-
ročju financiranja, usklajevanja planov krajevnih skupnosti, TOZD in samoupravnih interesnih skupnosti in na drugih področjih.
ČIMPREJ USTANOVITI SKUPNE STROKOVNE SLUZ BE SIS
V	krajevnih skupnostih je treba uveljaviti prakso racionalne porabe sredstev ter združevanja razdrobljenih sredstev na osnovi dogovorov in sporazumov za izvajanje dogovorjenih programov v krajevnih skupnostih.
V	samoupravnih interesnih skupnostih je treba dosledno razviti instrument usklajevanja in svobodne menjave dela. Odpraviti je treba proračunsko logiko pri združevanju sredstev za skupne potrebe ter se na podlagi sprejetih programov usmeriti k oblikovanju enakopravnih odnosov med uporabniki in izvajalci družbenih storitev.
Z namenom, da se zagotovi racionalnejše poslovanje, medsebojno obveščanje ter usklajeno delo nasploh, je treba čimprej ustanoviti skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti.
Treba je krepiti in dosledno uveljavljati delegatske odnose ter zaostriti odgovornost delegatov za delo v delegacijah in organih, kamor so delegirani.
Vzpostaviti je treba kvaliteten in racionalen sistem medsebojnega obveščanja, ki bo zagotavljal sproten in aktualen pretok vseh vrst informacij.
Povsod, kjer doslej še niso izvolili organov delavske kontrole, posebej še v samoupravnih interesnih skupnostih, je treba nemudoma opraviti tudi to nalogo. Nasploh pa je treba poživiti delo organov samoupravnega delavskega nadzora.
O VODILNA IN PROGRAMSKA KONFERENCA ZSMS, VELENJE
Kritična ocena dela
Pretekli teden je bila v sejni dvorani občinske skupščine zadnja seja občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije - Velenje starega sestava in hkrati prva volilna in programska konferenca novega sestava. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki medobčinskega sveta ZSMS in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz velenjske občine.
Dosedanji predsednik občinske konference ZSMS Velenje Slavko Volf, je glede na to, da so delegati dobili poročilo o delu v preteklem mandatu, obenem z vabilom na sejo, podal le kratko politično oceno dela v zadnjih dveh letih. V svoji oceni je poudaril, da je bilo ob sicer uspešnem delu še vedno dosti stvari, ki so potrebne kritike in čimprejšnje izboljšave. Kljub temu, da je delegatski sistem postavil nove temelje za čimvečjo neposrednost razpravljanja in odločanja, še vedno ni prave povezave med občinsko konferenco in osnovnimi organizacijami, zato bo treba težiti za tem, da bodo predstavniki občinske konference večkrat obiskali osnovne organizacije v organizacijah združenega dela, na šolah in v krajevnih skupnostih. Slavko Volf je dejal, da se mladina boji dajati tehtno kritiko o pomembnih vprašanjih, čeprav zanjo obstajajo objektivni razlogi. Prav tako se mladina premalo vključuje v kreiranje samoupravnih odnosov znotraj organizacij združenega dela, kljub temu da je ta možnost odprta. Bivši predsednik je oceno končal z ugotovitvijo, da medobčinski svet ZSMS v Celju do sedaj še ni izpolnil pričakovanj in da pravzaprav še vedno ni jasno, kakšna je njegova vloga in pomen.
V razpravah in poročilih in orisu nadaljnjega dela so delegati osnov-
nih organizacij ZSMS in predstavniki družbenopolitičnih organizacij poudarili predvsem to, da mora bili prav mladina nosilec krepitve samoupravljanja, da se mora aktivno udejstvovati v raznih društvih in interesnih dejavnostih, ki gradijo ljudi s širokim obzorjem (klubi OZN, tehnična kultura, marksistični krožki . ..) in da je predvsem mladina tista, na kateri bo ležalo breme: v morebitnih vojnih situacijah, zaradi česar je treba še posebej krepiti obrambno moč mladine - pri tem pa je izredno velika vloga takšnih organizacij, kot je npr. taborniška.
• Novo vodstvo
Na volilni konferenci, ki je bila pretekli teden, so delegati vseh osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Velenje izvolili nove člane komisij in ostalih organov, ter predsednika in sekretarja občinske konference.
Novi predsednik je postal Vlado Videmšek, ki je v preteklem mandatnem obdobju opravljal funkcijo sekretarja. Na mesto sekretarja pa je bil izvoljen Drago Ribič iz osnovne organizacije ZSMS Nama.
Novoizvoljeni predsednik (od sedaj naprej profesionalno zaposlen) Vlado Videmšek je podal programsko usmeritev občinske konference ZSMS za naslednje obdobje, katere glavne točke so ob upoštevanju razprave naslednje: krepitev organiziranosti ZSMS v velenjski občini; idejno politično izobraževanje, predlaganje najsposobnejših, najbolj delavnih in razredno socialistično naravnanih mladincev za sprejem v Zvezo komunistov; polno angažiranje pri uresničevanju ustave na vseh področjih družbenega življenja, prav tako pa dosledno izvajanje zakona o združenem delu; vključevanje mladine v vse oblike interesnih dejavnosti; ohranjanje tradicij NOB; aktivnost na področju spiošnega ljudskega odpora: idejno politična priprava mladincev na obrambo in praktično urjenje; prizadevanje za izboljšanje socialno ekonomskega položaja mladih delavcev in njihovih družin: nadaljevanje akcije za razširitev kulture med mladimi.q
Pomembne pa so nadalje tudi predvidene akcije za čim boljše informiranje, boj proti alkoholi/mu in narkomaniji, razvoj mladinskega turizma, razvoj internaeionalizma, prizadevanje v procesu usmerjenega izobraževanja in še pekatere druge. Poleg tega pa še naprej ostaja zelo pomembno vprašanje mladinskega doma, ki je velenjski mladini nujno potreben. Skratka, obsežen program. so poudarili delegati, ki bo terjal od vseh velenjskih mladincev veliko napora, če ga bodo hoteli v celoti izpeljati.
V. VRBIČ
Sprejeli plan dela
Prejšnji teden, 29. septembra, so praznovali pioniiji svoj praznik. Na osnovnih šolah so imeli pionirske konference, kjer so pioniiji delegati ocenili delo v preteklem šolskem letu, izvolili vodstva in sprejeli plan dela za prihodnje šolsko leto.
Na osnovni šoli Anton Aškerc je pionirski odred I. štajerskega bataljona zelo delaven. Pioniiji - delegati in gostje, ored I. Štajerskega bataljona zelo delaven. Pionirji -delegati in gostje, ki so se udeležili konference, so se seznanili z delom v preteklem letu. Uspešno je delal odbor
Jugoslovanskih pionirskih iger, aktivni so bili člani pomladka Rdečega križa, tekmovali so za Kajuhovo bralno značko, zelo ponosni so na klub OZN, ki je ponesel ime njihove šole širom po Sloveniji, navezal pa je tudi prijateljske stike s slovenskimi pioniiji v tujini. Na tej šoli se lahko pohvalijo tudi s pevskim
zborom, aktivni so še mladi matematiki, planinci, fotografi, modelarji, športniki in geografi. V letošnjem šolskem letu pa bodo dekleta hodila tudi k gospodinjskemu krožku.
Plan dela za novo šolsko leto je sprejet, torej je treba z delom pričeti takoj. Preričani smo, da bodo pioniiji tudi na drugih osnovnih šolah v naši občini plane, ki so jih sprejeli ob prazniku - 29. septembru; uresničili.
M. TAMŠE
NOVA NALOGA ODBORO ZA VODENJE JAVNE PRAVE
Odbori za vodenje javne razp o osnutku zakona o združenem d morajo nadaljevati delo. Spi morajo uveljavljanje določil o združenem delu v samoup praksi.
Vodstva družbenopolitičnih nizacij v TOZD in drugih oip zacijah združenega dela ter oij samoupravljanja morajo sn spremljati uresničevanje določi! kona o združenem delu v vsai dnevni samoupravni praksi teisj jeti ukrepe, da bodo samoupm praksa in akti usklajeni z vseli zakona o združenem delu.
Ocena družbenoekonomskih samoupravnih razmer v posamei sredinah je nakazala tudi sn nadaljnje krepitve samoupravi družbenekonomskih odnosov vi ganizacijah združenega dela, zato| so vodstva družbenopolitičnih « nizacij dolžna in odgovorna, da p oblikovanju akcijskih progran upoštevajo samoupravno spre stališča in ocene, podane na k< renči.

• Ml PA NISMO SE UKLONILI...
To niso lili Ijudji
Ko so našo domovino q sedli Nemci, je bil Leop Teran gostilničar in mesa. Šoštanju. V njegovi gosli so se zbirali napredno l sleči Šoštanjčani. Tako i sem pogosto prihajali Sla1 Šlander, prof. Mica Štn učitelj Mence in drugi.! radi tega so Leopolda 1L rana že v začetku leta 19f,' aretirali in ga za nekaj zaprli v Celju, nato pa soli odpeljali v taborišče v M». hausen. Zelo nerad se sfr minja tistih časov.
Leopold Teran
„Ko smo delali, so stražili pripadniki SS. niso bili ljudje, saj so stvari, na katere človek pomisliti ne more. Takoj je nekdo spomnil, pokli Žida in ga ustrelil z levi Pa je pritegkel drugj, ki veijel, da zna njegov to« streljati z levico. Poizkusi še on. Tako sta umorila kup mojih tovarišev. Taki početje pa smo gledali« dan in trepetali, kdaj boi tudi mi na vrsti," je pii| vedoval.
Zelo nerad se sporni tudi, kako so morili o skupine Židov. Kar nei doma so pričeli streljati i nje. Tisti, ki niso popadali: morali mrtve tovariše na žiti na voz, kasneje pa postreljali še te.
Leopold Teran se je vt iz Mathausna, vendar hu bolan! Še nekaj časa se zdravil za tuberkuloi kasneje pa so ga operin
Eden najlepših trenutk v življenju Leopolda Ten pa je bil, ko je nastopili Šoštanju svoboda. Pravi, ne more opisati, kakšno i selje je takrat vladalo, so spet svobodno ho< cesti.
NAŠ ca;
Delovni ljudje Velenja se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot In sadove s vojega dela ter zato tudi z zaupanjem gledamo v prihodnost
Čas od druge svetovne vojne naprej prav gotovo pomeni za lovne ljudi občine Velenje najpomembnejše obdobje v zgodovini hovega družbenega in gospodarskega razvoja. Svobodni in neodvisni, organizirani v samoupravni socialistični Ibi ter z ugledom v svetu - kar vse smo dosegli pod Titovim itvom - se lahko delovni ljudje Velenja s ponosom ozrejo na »shojeno pot in sadove svojega dela ter zato tudi s samozaupa-njem gledajo v prihodnost.
V obdobju socialistične gra-fditve, predvsem pa v času uveljavljanja samoupravljanja, so mili doseženi pomembni rezul-jtati tako na področju materialnega razvoja kot v razvoju sa-rmoupravnih socialističnih odnosov v družbi. V obdobju, ki je krajše, kot je delovna doba lenega rodu, sta bili premagani ^gospodarska nerazvitost in tehnična zaostalost. Razgiban in • dinamičen razvoj proizvajalnih sil je občino spremenil iz nek-idaj zaostalega, pretežno kmetij-":ega področja v razvito in-ijsko občino. Z ustvarjalnimi prizadevanji 'delovnih ljudi se je družbeni |proizvod nenehno in močno ^povečeval. Samo v obdobju 1961 - 1974 je narodni dohodek na prebivalca porasel od 3.517 din na 4.3116 din. I Zelo hitro so se razvijale industrija in druge gospodarske fter negospodarske dejavnosti.
trarne Šoštanj I, II in III s skupno močjo 410 MW. Z dograditvijo IV. elektrarne s 335 MW inštalirane moči bodo šoštanjske elektrarne sposobne dajati okoli 4,7 milijarde kilo-vatnih ur električne energije.
Energetski viri šaleškega lig-nitnega bazena imajo pomembno mesto v slovenski energetski bilanci, saj zagotavljajo preko 40 % električne energije Slovenije.
Lignit in električna energija sta osnovni dejavnosti Rudarskega elektroenergetskega kombinata Velenje, ki zaposluje okoli 5.800 delavcev.
Drugi industrijski velikan, ki se je razvil v obdobju zadnjih petnajst let, in temeljito spremenil družbenogospodarsko strukturo ter ustvaril delovna mesta za zaposlovanje žensk, je tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje.
Razvila se je iz nepomembne
PIŠE: HERMINA KLANČNIK, SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
To je omogočilo obsežne spremembe v družbenoekonomski strukturi gospodarstva in socialnoekonomski strukturi prebivalstva. Okrepilo in razširilo je materialne temelje, ki so potrebni za izboljševanje materialnih, kulturnih in socialnih razmer prebivalstva oziroma vse tisto, kar je potrebno, da se še bolj približamo dolgoročnemu cilju naše samoupravne socialistične družbe.
Temelj gospodarskega in družbenega razvojja občine Velenje je industrija, ki je v strukturi družbenega proizvoda udeležena z več kot 80 %. Industrijski razvoj je usmerjalo veliko naravno bogastvo - lignit, ki je dajalo temu območju komparativno prednost, saj gre za energetsko surovino oziroma energijo, ki jo potrebuje vsa naša družba. Že raziskane zaloge v šaleškem lignitnem bazenu znašajo okoli 700 milijonov ton.
Prvi petletni plan je pred vso .državo postavil za glavni cilj industrializacijo kot temelj za ustvarjanje materialne osnove za načrtovani pospešeni družbenoekonomski razvoj. Na tej osnovi se je med drugimi Jugoslaviji razvila tudi proizvodnja v šaleškem lignitnem bazenu. To je bila osnova za načrtno in sistematično izgradnjo velenjskega rudnika in šo-itanjskih termoelektrarn.
Ko so začeli velenjski rudarji pred tridesetimi leti obnavljati med vojno uničeni rudnik in graditi prve temelje za njegov kasnejši razvoj, so morali premagovati velike težave, kajti začeli so tako rekoč iz nič. Volja do dela in zaupanje vase, to je bil njihov glavni začetni kapital, ki je obrodil bogate sadove.
Rudaiji so iz leta v leto povečevali zmogljivosti rudnika. O skokovitem porastu proizvodnje lignita nam najzgo-vorneje pričajo podatki, ki omejujejo povojnih trideset let: leta 1945 182.500 ton, leta 1955 1,116.500 ton, leta 1965 3,472.770 ton in leta 1975 4,265.000 ton. V sedanji razvojni fazi povečuje rudnik proizvodne zmogljivosti na 4,700.000 ton letne proizvodnje, da bi zagotovil potrebne količine za obratovanje IV. elektrarne, ki je v gradnji.
Vzporedno z razvojem rud-lika so se gradile termoelek-
obrtne delavnice v majhni vasici Gorenje, po kateri ima tudi svoje ime. Svoj buren razvoj je pričelo „Gorenje" leta 1960, ko se je delovni kolektiv preselil v Velenje in si v starih rudniških stavbah uredil začasne proizvodne prostore. Štiri leta kasneje si je s solidarnostno pomočjo velenjskih rudaijev zgradil prvo lastno halo za proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Ob tej hali je kmalu zrasla cela vrsta novih tovarniških objektov za proizvodnjo električnih, plinskih in kombiniranih štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in omar, črno-belih in barvnih televizijskih sprejemnikov, malih gospodinjskih aparatov, kuhinjske opreme in keramičnih ploščic, kjer je našlo delo okoli 7.000 delavcev. Polovico delovnega kolektiva predstavljajo ženske.
Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" v Velenju je le ena izmed enajstih delovnih organizacij SOZD „Gorenje", ki svojo proizvodno usmeritev iz leta v leto močno širi. V sedanji fazi razvoja obsega proizvodnjo gospodinjske opreme, zabavne in profesionalne elektronike, kmetijskega orodja in mehanizacije, pogonskih strojev in agregatov ter industrijsko gradnjo objektov družbenega standarda. V SOZD „Gorenje" je zaposlenih preko 13.000 družbenega standarda. V SOZD „Gorenje" je zaposlenih preko 13.000 delavcev, ki so leta 1975 ustvarili 5,4 milijarde din celotnega dohodka. „Gorenje" izvaža približno eno četrtino svoje proizvodnje na vseh pet celin sveta.
Poleg energetike in kovinsko-predelovalne industrije so v občini še nekatere druge predelovalne panoge. Pomembni sta industrija izdelkov iz plastičnih mas in tovarna usnja, ki ima najstarejšo industrijsko tradicijo.
Hiter razvoj industrije se ne odraža le v rasti proizvodnje, temveč tudi v stalnem višanju tehnično-tehnološke ravni, napredovanju organizacije procesa dela in proizvodnje in v koncentraciji sredstev in kadrov.
Kmetijstvo se je razvijalo znatno počasneje kot druge gospodarske dejavnosti, vendar so tudi v tej dejavnosti nastale pomembne spremembe in bili doseženi dobri rezultati.
Zaradi hitre industrializacije in urbanizacije so se obdelovalne površine v občini znatno zmanjšale, obseg kmetijske proizvodnje pa se je nekajkrat povečal. Na to vpliva proces preusmerjanja kmetij v organizirano proizvodnjo za trg, kar še posebno velja za živinorejo kot najpomembnejšo kmetijsko panogo.
Izreden napredek je bil dosežen tudi v premagovanju razlik med mestom in vasjo. Naše podeželje je popolnoma spremenilo svojo podobo; povečala se je njegova produktivnost, dvignil se je življenjski standard in tudi način življenja se vse bolj prilagaja zahtevam sedanjega časa.
Intenzivna industrializacija je povzročila nagle spremembe tudi v razvoju gradbeništva, ki je neposredno povezano z gibanjem obsega in strukture investicij. Občina Velenje je bila v vsem povojnem obdobju eno samo veliko gradilišče, zato so 5e hitro razvijale gradbene dejavnosti, kot so projektiranje, gradbena operativa in industrija gradbenega materiala. V občini se je uveljavilo Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje, ki izvaja dela tudi izven občine.
Med terciarnimi dejavnostmi ima najpomembnejše mesto trgovina na drobno. Na njen razvoj sta vplivala porast blagovnega prometa in blaginje, predvsem pa hitro naraščanje osebnih dohodkov in obsega zaposlovanja.
Modernizacija trgovine je bila zelo intenzivna zlasti po gospodarski reformi, ko je tržišče dobilo bolj neposredno vlogo v vzpostavljanju blagovno-denar-nih odnosov. Razvoj in modernizacija se odražata v povečanju prodajnega prostora in tehnične opremljenosti ter v hitrem prodoru sodobnih oblik prodaje, kot so blagovne hiše, samopostrežbe in specializirane prodajalne.
Gostinstvo in turizem sta se razvijala nekoliko počasneje kot trgovina. Za storitveni sektor je sploh značilno, da je bil ves čas v senci industrijske ekspanzije, kar je neugodno vplivalo na njegov razvoj. Nastalo neskladje bo treba odpraviti v prihodnjih letih.
Dinamičen gospodarski razvoj in spremembe v strukturi gospodarstva so povzročile veliko mobilnost prebivalstva, ki se kaže v naglem zmanjševanju kmečkega prebivalstva in v povečanem zaposlovanju v nekmetijskih dejavnostih.
V	obdobju od leta 1948 do leta 1975 se je prebivalstvo občine podvojilo (leta 1948 je imela občina 15.843 prebivalcev, leta 1975 pa 31.700 prebivalcev), delež kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu pa se je zmanjšal od 45 % na 9 %.
Vz poredno s tem je potekal proces preseljevanja prebivalstva iz vasi v mesta in industrijska središča. Delež mestnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu se je od leta 1948, ko je znašal 23 %, povečal na 76% v letu 1975. Na hitro naraščanje mestnega prebivalstva je vplival predvsem nastanek in razvoj mesta Velenje z 21.000 prebivalci.
V	povojnem obdobju je izredno hitro naraščala zaposlenost, kar je povzročilo velike spremembe v socialnoekonomski strukturi prebivalstva. Število zaposlenih se je v obdobju 1953 - 1975 povečalo za 4,7-krat oziroma od 4.000 na 19.000 delavcev. V občino Velenje prihaja dnevno na delo iz sosednjih občin okoli 5.000 delavcev, zato je tudi delež zaposlenih v skupnem prebivalstvu zelo visok — 60%.
Značilno je, da je bilo po letu 1960 zaposlovanje žensk intenzivnejše od zaposlovanja moških. Tako je bilo leta 1961 med zaposlenimi le 28 % žensk, leta 1975 pa že 39 %.
Zaradi velikih možnosti za zaposlovanje je iz občine Velenje zelo malo ljudi na začasnem delu v tujini.
Intenziven gospodarski razvoj je omogočil tudi zvišanje življenjskega standarda in spremembo njegovih poglavitnih komponent — osebne porabe in družbenega standarda.
V življenjskem standardu je imel v vsem povojnem obdobju prednost družbeni standard, kar se odraža v dokaj uravnovešenem gospodarskem in socialnem razvoju v prostoru velenjske občine.
Večja sredstva za družbeni standard so omogočila večje naložbe v gradnjo stanovanj ter v izobraževalne, kulturne, zdravstvene in druge objekte splošnega družbenega pomena, kar je izboljšalo njihovo tehnično opremljenost in njihove storitve.
Po osvoboditvi je bilo v velenjski občini zgrajenih preko 7.000 stanovanj ali 70 % obstoječega stanovanjskega fonda. Stanovanja so vse boljša in bolj opremljena, posebno vrednost pa jim daje daljinsko toplovodno ogrevanje, ki,ne vpliva le na udobnejše stanovanjske razmere, temveč tudi na ohranitev zdravega človekovega okolja. Kljub hitri stanovanjski gradnji pa so potrebe še vedno velike. Da bi čimprej odpravili stanovanjski primanjkljaj in pokrili tekoče potrebe , namenjajo de-
dobivanju prostora za varstvo otrok, je razkorak med potrebami in možnostmi še vedno velik, zato velja otroškemu varstvu v prihodnje še posebna družbena skrb.
Velik razvoj je doseglo izobraževanje. O doseženem napredku zelo prepričljivo govori podatek, da je okoli 7.600 občanov zajetih v raznih oblikah izobraževanja, kar pomeni, da se skoraj vsak četrti prebivalec občine uči ali študira v osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah.
Kolikšen napredek je bil dosežen na področju osnovnega šolstva, je razvidno iz podatkov o številu učencev in učiteljev takoj po osvoboditvi in danes. Neposredno po osvoboditvi je bilo v osnovnih šolah 1.047 učencev in 26 učiteljev, v šolskem letu 1975/76 pa 4.419 učencev in 230 učiteljev. To pomeni, da se je število učencev povečalo štirikrat, število učiteljev pa desetkrat.
Povečanje števila učiteljev, izboljšanje njihove strokovnosti in učne opreme je vplivalo na izboljšanje kvalitete pouka in s tem tudi na uspešnost šolanja učencev. V občini je 18 osnovnih šol, od teh jih je bilo 13 zgrajenih v povojnem obdobju.
Izredno velik skok je bil dosežen v razvoju poklicnega, srednjega in višjega šolstva. Začetek tega razvoja sega v leto 1958, ko je rudnik ustanovil industrijsko rudarsko šolo za usposabljanje kvalificiranih delavcev v rudarstvu. V okviru te šole so se kmalu razvile poklicne šole tudi za usposabljanje drugih poklicev v rudarstvu in v
smeri ter smeri organizacije dela.
Poleg strokovnega šolstva se je razvijalo tudi splošno izobraževanje na drugi šolski stopnji. V šolskem letu 1965/66 je začela delovati Gimnazija Velenje, ki je do konca šolskega leta 1.975/76 dala 473 maturantov. Poprečno se v velenjski gimnaziji izobražuje vsako leto okrog 200 dijakov.
Močno se je izboljšala tudi zdravstvena in socialna zaščita prebivalstva. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje skrbi za kontinuirano in kompleksno zdravstveno varstvo vseh prebivalcev občine. V zadnjem času razvija vse več lastnih specializiranih in drugih zdravstvenih dejavnosti. Urejene zdravstvene razmere se odražajo tudi v vitalnih podatkih, ki kažejo na dokaj ugodno zdravstveno stanje prebivalstva. .
Razgibana dejavnost kulturnega in telesnokultumega področja omogoča delovnim ljudem-in občanom, predvsem pa mladini, da se aktivno vključujejo v najrazličnejše kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti, kar nedvomno pozitivno vpliva na njihov intelektualni razvoj, na podaljšanje njihovega aktivnega življenja ter storilnost dela.
V zvezi s prikazanimi uspehi je treba povedati, da razvoj družbenega standarda pospešujejo delovni ljudje tudi z lastnimi sredstvi, saj so se doslej že dvakrat na referendumu odločili za samoprispevek v višini 2 % od čistih osebnih dohodkov za obdobje desetih let. S
lovni ljudje za stanovanjsko gradnjo znatna sredstva - 9 % od bruto osebnih dohodkov.
Enako, čeprav morda nekoliko počasneje, je potekala izgradnja komunalnih objektov in naprav, ki je bila ves čas pod vplivom urbanizacije in priseljevanja ljudi v mesta in industrijska središča, kar še posebno velja za Velenje.
Velik napredek je bil dosežen v razvoju družbenih služb, zlasti po letu 1970, ko je v samoupravnih interesnih skupnostih dobilo združeno delo široke možnosti za vpliv na razvoj teh dejavnosti. S tem so postale tudi neposreden in bistven dejavnik razvoja.
V tem času je dobilo pomembnejše mesto v razvoju otroško varstvo kot važen element življenjskega standarda in celotnega razvoja. V organizirano otroško varstvo je vključenih 20% predšolskih otrok, za katere je v vzgojnovarstvenih zavodih r.a razpolago okoli 900 mest. Kljub pospešenemu pri-
Velenje, središče Šaleške doline
elektro ter kovinski industriji. Poleg poklicnih šol so začele nastajati tudi srednje strokovne šole, v zadnjih letih pa se razvijajo tudi višje šole.
Do konca šolskega leta 1975/76 je Rudarski šolski center Velenje usposobil 3.279 kvalificiranih delavcev in tehnikov. V raznih oblikah dopolnilnega izobraževanja pa se je strokovno usposobilo še 741 ljudi. Pomembna vsebina tega izobraževalnega centra je tudi neposredno proizvodno delo pri proizvodnji premoga in elektro kovinarskih izdelkov in naprav, ki je vodeno po pedagoških načelih. V Rudarskem šolskem centru Velenje se danes usposablja preko 2.000 učencev, dijakov in študentov. Zaradi velikih kadrovskih potreb in zaradi tega, da bi vključili vso mladino srednješolske starosti v ustrezne oblike izobraževanja, načrtuje delovni kolektiv rudarskega šolskega centra do leta 1980 intenziven razvoj višjih šol rudarske, elektro in strojne
sredstvi samoprispevka in namenskega prispevka delovnih organizacij je bila po letu 1970 zgrajena cela vrsta objektov splošnega družbenega pomena, kot so otroški vrtci in otroška igrišča, šolske stavbe in telovadnice, kulturni in športni objekti ter najrazličnejši komunalni objekti in naprave. Delovni ljudje in občani poleg tega vlagajo tudi ogromno prostovoljnega dela v urejanje svojega življenjskega okolja in v gradnjo objektov splošnega družbenega pomena.
Z doseženimi uspehi v minulih treh desetletjih so delovni ljudje občine Velenje resnično doživeli globoko preobrazbo. Čeprav impresivne, pa suhoparne številke ne morejo prikazati globokih kvalitetnih sprememb. Dosežene uspehe je treba videti in neposredno doživeti, kajti ti rezultati so vgrajeni v pokrajino občine, v panorame socialističnega Velenja in njegove okolice, v zunanjost in čustva naših deiovnih ljudi.

(Nadaljevanje)
Še pred začetkom streljanja je Božo Mravljak pospremil eno od skupin napadalcev pred stavbo orožniške postaje. Ta skupina je ves čas blokirala orožniško postajo. Zavzetje orožniške postaje ni bilo v načrtu. Verjetno je vodstvo napada računalo na močan odpor. Orožniki pa so bili povsem demorali-zirani ter bi zavzetje orožniške postaje ne predstavljalo posebne težave. Orožnik, kije bil ob začetku napada na postaji, se je s puško in z ročno bombo skril pod posteljo. Orožnik, ki je bil na že omenjeni prireditvi v domu Štajerske domovinske zveze, se je skril v bližini orožniške postaje.
Člani posebnih skupin štur-mov vermanšafta se niso zbrali po predvidenem načrtu in niso posegli v dogajanje. Nemci in njihovi pomagači in prav tako vodje vermanskih šturmov ter posebnih skupin so se poskrili. Pač pa je že po začetku streljanja hitel na orožniško postajo brivec Stanko Štraus, ki je bil za tisto noč dodeljen orožniški postaji za patruljno službo. Pred orožniško postajo je bil hudo ranjen, a nihče od orožnikov ni skušal pomagati. V času napada sta bila ranjena tudi pomožna delavca Lenart Drev-in Alojz Kumenšek, ki ju je okupator^ tudi vključil v vermanšaft. Štraus in Drev sta v bolnišnici, kamor so ju spravili po napadu, podlegla ranam.
Partizani bi morali v Šoštanju kaznovati nekaj okupatorskih veljakov in izdajalcev. Kaznovati so nameravali župana Huberta Haukeja, komercialnega direktorja v VVoschnaggovi tovarni Wolfganga Klimenta in Hansa Grubeija (mlajšega), ki je bil komisarični vodja zaplenjene trgovine Senica v Šoštanju in vodja vermanskega šturma Šoštanj II. Partizani so jih iskali po njihovih stanovanjih, a jih niso našli, ker so se pravočasno skrili. Bili so tudi pri hitleijancu gostilničarju Francu Galofu. Skupini, ki jo je vodil Lojze Ribič, je bilo ukazano, da mora prijeti H. Gruberja in zažgati žago, last firme Hauke - Stroinigg. Grubeija partizani niso našli, zaplenili pa so mu med drugim vermansko uniformo ter razne dokumente.
Ribič je vrgel v spalnico H. Gubeija starejšega, ročno bombo, ki pa ni eksplodirala, a Nemci so le registrirali, da je povzročila za 50 RM škode. Ribičeva skupina je uspešno zažgala žago. Celjski gasilci so bili o požaru v Šoštanju obveščeni 8. oktobra ob 3. uri zjutraj. Ob 4.50 je že bilo trideset celjskih gasilcev v Šoštanju, a niso imeli kaj gasiti,
ker je žaga že pogorela do temeljev. Soštanjskim gasilcem je po odhodu partizanov uspelo, da so obvarovali pred ognjem skladišče s 500 kub. m lesa. Po napadu so Nemci ugotovili, da se požar ni razširil zaradi popolnoma mirnega ozračja. Ena od partizanskih skupin je vdrla v prostore matičnega urada in tam zanetila ogenj, a požar se ni razvil. Morda so partizani hoteli zažgati tudi pošto, ker je pri poštnem uradu zgorelo 15 kub. metrov drv. Obstreljevali so tudi nemški dom v Šoštanju. Partizani naj bi se v Šoštanju oskrbeli tudi z živili. Res so izvedli nekaj rekvizicij, predvsem pri ljudeh, ki bi jih morali prijeti. A dosti živil niso zaplenili. Zaplenili so tudi nekaj oblačil in pri Klimentu med drugim tudi pisalni stroj.
Partizani so s streljanjem, z glasnim poveljevanjem in tudi s
• PIŠE: DOCENT DR. MILAN ŽEVART
petjem ustvarili vtis, da jih je zelo veliko. V mestu so bili dobri dve uri. Ko je udarila plat zvona pri Šmihelski cerkvi v Družmirju - že prej je bilo določeno, da je to znak za umik — so se umaknili iz Šoštanja. Skupine so se zbrale na Goricah, kjer so se partizani prešteli. Nihče ni manjkal. Z Goric je bataljon krenil proti Skornemu, kjer je predanih Kmetje so partizanom priskrbeli hrano. Zvečer se je bataljon ustavil pri kmetu Go-ličniku v Lepi njivi nad Mo-ziijem, kjer so borci večerjali, nakar so partizani krenili proti Dobrovljam.
Nemci ob partizanskem napadu na Šoštanj niso nudili nobenega organiziranega odpora. Povečini so se poskrili. Kljub temu, da se je v Velenju lepo slišalo streljanje iz Šoštanja in da je velenjska orožniška postaja imela telefonsko zvezo s Celjem, Nemci niso poslali Šoštanju nobene pomoči. Omenili smo, da so celjski gasilci zvedeli za dogajanje v Šoštanju ob 3. uri zjutraj. Že pred tem je lahko bila obveščena tudi policija v Celju. Tudi iz bližnjih orožniških postaj niso posredovali. Partizanske zasede so ostale brez dela. Vodja verman-ske štandarte Celje — zahod je v svojem poročilu navedel, da je bil šele 8. oktobra ob desetih dopoldne obveščen o dogodkih v Šoštanj iu. Obvestil ga je vodja
šturma Šoštanj II Hans Gruber.
Nemci so se zganili šele 8. oktobra zjutraj. V Šoštanju so zbrali petdeset vermanov in nekaj orožnikov, ki so obkolili in
preiskovali del šoštanjske okolice. Ob 11. uri dopoldne je šoštanjska orožniška postaja obvestila vodja štandarte Celje — zahod H. Wolfa, da bi za obko-litev in za patrulje nujno potrebovali pomoč. Wolf je do pol enih popoldne zbral devetdeset vermanov iz dvanajstih celjskih šturmov, ki so jih oborožili z brzostrelkami ter jih odpeljali na tri različna mesta v okolici Šoštanja.
Nemška akcija je potekala . takole: v zgodnjih dopoldanskih urah 8. oktobra so šoštanj-ski vermani in orožniki pričeli obkoljevati območje, na katerem naj bi se zadrževali partizani. To območje so vermani obkolili s treh strani, s severne strani pa naj bi ena policijska četa preiskala teren. Vermani, ki so prišli iz Celja, so okrepili zapore, del ter vermanov pa so pritegnili k preiskovanju obkoljenega območja. Policisti in vermani so prečesali gozd in preiskali vse domačije na obkoljenem območju.
Wolf je poročal, da se je končala akcija neuspešno zato, ker je bilo na voljo premalo izurjenih mož za gozdnato in gričevnato ozemlje. Po nemških virih ni mogoče ugotoviti, katero in kako veliko območje so Nemci zajeli s svojo akcijo. Vendar pa so se omejili na okolico Šoštanja in 8. oktobra bataljona niso zasledovali in zato seveda niso mogli naleteti na partizane (6).
Napad na Šoštanj je bila skrbno pripravljena in uspešna akcija. Kljub temu, da ni bilo organiziranega nemškega odpora, lahko to akcijo ocenjujemo za pravo vojaško dejanje in tudi kot zelo dober primer partizanske taktike. Pomanjkljivost je bila v tem, da partizani niso zavzeli orožniške postaje, kar bi lahko opravili brez večjih težav. Savinjski prvoborec Ludvik Zupane navaja, da je neki orožnik (verjetno tisti, ki seje skril pod posteljo - op. M.Z.) pozval napadalce z okna orožniške postaje naj ne streljajo, partizanski mitraljezec ga je zavrnil: „Marsch zurueck (7).
Zupančevo pričevanje potrjuje, da bi orožniška postaja ne nudila odpora. Po napadu na Šoštanj je bil zaradi ravnanja orožnikov v noci na 8. oktober odstavljen s svojega položaja dotedanji vodja šoštanjske orožniške postaje (8).
Partizani so povzročili v Šoštanju znatno škodo. Zaradi rekvizicije in poškodb na stavbah je bilo za 5.586,10 RM škode. Največ so partizani pobrali na stanovanju Klimenta. Največjo škodo so povzročili s požigom Haukejeve žage. Gradbeni urad Celje je ocenil škodo na 35.000 RM (9). Seveda pa to
ni bila vsa škoda, ki jo je povzročil partizanski napad. Prišteti bi bilo poleg drugega treba še stroške za popravilo mostu v Penku in za nemško akcijo na šoštanjskem območju.
Gmotna škoda, ki so jo povzročili partizani z napadom na Šoštanj, pa v tistem času ni bila tako pomembna. Najbolj pomemben rezultat partizanskega napada na Šoštanj je bil velik odmev te akcije ter velik moralni in politični uspeh partizanov.
Napad na Šoštanj je okrepil narodno zavest in moralo Slovencev v Šaleški dolini ter opogumil sodelavce osvobodilnega gibanja in tudi borce Štajerskega partizanskega bataljona. Propagandni in moralni učinek šoštanjske akcije pa ni bil omenjen le na Šaleško dolino. Napad na Šoštanj je odmeval po vsej okupirani slovenski Šta-
Spomenik talcem v Šoštanju
jerski m še dlje. Glas o partizanski zmagi v Šoštanju je prodrl celo do slovenskih izgnancev v Srbijo (10). Šoštanjske dogodke je ljudska govorica močno povzdignila.
Ljudje so pripovedovali o velikem številu partizanov in o njihovi dobri oborožitvi.
O vdoru partizanov v mesto Šoštanj je poročal Slovenski poročevalec z dne 24. oktobra 1941, ko je objavil komunike poveljstva narodnoosvobodilnih slovenskih partizanskih čet o napadih na Šoštanj, Lož in Bezuljak (11). Tako seje vest o napadu na Šoštanj razširila po vsej Sloveniji. Kljub temu, da partizanske skupine v Šoštanju niso uspele izvesti vseh nalog, ki bi jih morale — ni jim uspelo prijeti in kaznovati šoštanjskih okupatorskih veljakov in izdajalcev, je bil namen - politični
in moralni, te akcije dosežen. To pa je bil eden od glavnih ciljev napada na Šoštanj (12). Napad na Šoštanj ni bila le najtežja, pač pa tudi najpomembnejša akcija štajerskih partizanov v letu 1941, sodi pa tudi v vrsto najpomembnejših partizanskih akcij v Sloveniji v prvem letu vstaje. V Šaleški dolini pred 1944. letom ni bilo več tako velike partizanske akcije.
Pomena napada na Šoštanj pa vendar ne smemo pretiravati. V prispevkih o napadu na Šoštanj večkrat beremo, da je bil Šoštanj prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Gre le za vdor partizanov v Šoštanj in ne za osvoboditev tega mesta. Res pa je, da je bil napad na Šoštanj prvi napad na mesto v Sloveniji in da so partizani dve uri Šoštanj obvladovali.
Zanimati nas mora še vloga domačinov pri pripravah za napad na Šoštanj. Združitev štajerskih pratizanskih čet je bila izvedena na šaleškem območju, ne da bi okupator o tem in o pripravah za napad na Šoštanj kaj zvedel. Pohorska četa in nato Štajerski bataljon nista pred napadom na Šoštanj izvedla nobene akcije. Za prehrano partizanov na Grmadi so poskrbeli kmetje v Plešivcu, ki so bili povezani z osvobodilnim gibanjem. Za bataljon so kuhali pri kmetu Rudolfu Arliču (po domače Meh) v Plešivcu. Prispevali so še drugi. Nekaj hrane so poslali Čebulaijevi iz Mislinje. Ko je bil bataljon 7. oktobra v Ležnu, so sodelavci osvobodilnega gibanja iz Gaberk poskrbeli za hrano. Ko je Božo Mravljak zbiral podatke, ki so bili potrebni za načrt šoštanjske akcije, so mu te podatke priskrbeli sodelavci osvobodilnega gibanja iz Šoštanja in iz njegove okolice.
Vsekakor je k temu, da so združitev partizanskih čet in priprave za napad na Šoštanj potekale brez motenj, pripomogla mreža sodelavcev osvobodilnega gibanja v Šaleški dolini. V pričevanju partizanov, ki so napadli Šoštanj, skoraj ni • konkretnih podatkov o sodelovanju domačinov pri samem napadu, pač pa v pričevanjih sodelavcev osvobodilnega gibanja iz tistega časa najdemo podatke o neposrednem sodelovanju nekaterih domačinov pri napadu. Tako je po več izjavah neposredno sodeloval pri napadu čevljar Ivan Pi-rečnik, sekretar celice KPS v Šoštanju.
Kot vodiči naj bi sodelovali nekateri komunisti in sodelavci osvobodilnega gibanja iz Gaberk (13). Nemci so obdolžili Ivana Pergovnika iz Topolšice, ki je bil 13. maja 1942 ustreljen
v Mariboru, da je vodil savinjsl partizane na Grmado. Večin napadalcev Šoštanja ni poznal in le težko bi vsem skupina Štajerskega bataljona pokaži stanovanja hitlerjancev in drug objekte partizani, ki so Šaleške doline, ker so pozn razmere v Šoštanju.
Pri napadu so sodelovali leški partizani Božo Mravlji Tone Ulrih, Franc Polh in Jo Venišnik. Štajerskemu bal ljonu se je pri napadu na! štanj priključil tudi ilegalec aktivist Oto Mader (14). Gest povski sodelavec Hans Bi ložnik je 20. oktobra 194 poročal na gestapovski izp stavi v Celju, da so ljudje i partizani, ki so bili v Šoštanj spoznali tudi Blaža Roed
(15).	Nihče od partizanov, kil pričevali o napadu na Šošta ne omenja, da je bil od par ,zanov, ki so pričevali o napad na Šoštanj ne omenja, daje Roeck v Šoštanju.
O napadu na Šoštanj sor pravljali na štabnem razgovoi nacističnih _ oblastnikov Spodnjem Štajerskem 10. oi tobra 1941. aPoročal je piti stavnik redarstvene polie
(16).
Tega dne so Nemci v Šošti pripeljali iz mariboisk zaporov deset ujetnikov in ustrelili za Woschaggo vi milile na Lichtineggeijevem sada njaku. V Šoštanju so bili ust ljeni:
Miha Anžel, rojen 17. se; tembra 1913, študent iz Ža jeka pri Ptuju;
Franca Berglez, rojen septembra 1921, mizarski p močnik iz Pragerskega;
Maks Berglez, rojen 10. tobra 1917 delavec s Pragi skega;
Franc Bizjak, rojen 5. 1921, uslužbenec s Pragerske|
Dušan Finžgar, rojen 2. cembra 1920, tekstilni delan iz Celja;
Ivan Keše, rojen 3. api 1905, delavec iz Trbovelj;
Mirko Novak, rojen 21. ju! 1908, elektrovarilec iz Ma bora;
Jože Petrič, rojen 3.1 cembra 1924, delavec iz Trti velj;
Alojz Rozman, rojen 29. < cembra 1915, kamnosek iz! ribora;
Lojze Zorman, rojen 8. m 1921, dijak iz Sakuška pri Ju širicih.
Anžel in Zorman sta se vk| čila v osvobodilno gibanje; ptujskem območju. Anžel je Milanom Lackom izkopal strojnice pri Njivercah, ki jih potem dobila Pohorska četa so jih partizani uporabili [ napadu na Šoštanj. Brata Bei leza in Franc Bizjak so bili čla
Nadaljevanje na 5. stri
• OPOMBE:
6. Opis napada na Šoštanj temelji predvsem na naslednjih virih in prispevkih:
poročilo vodje štanderte Celje - zahod z dne 10. oktobra 1941 vodji vermanšafta Štajerske domovinske zveze, A1ZDG, fasc. 237; poročilo varnostne službe z dne 13. novembra 1941, AIZDG,. fasc. 154: poročilo gasilskega oddaleka Celje z dne 8. oktobra 1941 političnemu komisarju Celje, AIZDG, fasc. 314; poročilo župana mestne občine Šoštanj ž dne 10. oktobra 1941 političnemu komisarju za deželno okrožje Celje, aIZDG, fasc. 314; poročilo orožniške postaje Šoštanj z dne 14. novembra 1941 orožniskemu okrožju v Celju, AIZDG, fasc. 237, poročilo orožniške postaje Mozirje z dne 9. oktobra 1941 komandantu orožništva pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, AMRC (sedaj AIZDG); zapisnik zaslišanja Milana Sovinca; zapisnik zaslišanja Ernesta Divjaka: Marica Trobej, Dnevnik, 1. zvezek, hrani Cilka Trobej v Šoštanju; poročilo orožniške postaje Mislinje z dne 26. januarja 1942 komandantu varnostne policije in varnostne službe na spodnjem Štajerskem, AMNOM; izjave Toneta Ulriha; Alojza Ribiča in Vlada Robiča, AMNOM; Ludvik Zupane - Ivo, Napad na Šoštanj, Celjski tednik, št. 16-17 z dne 29. aprila 1959; spominsko gradivo v arhivu občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Velenju (navajam: AZZB NOV Velenje); Metod Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosovobodilne borbe v Sloveniji, I., Ljubljana 1960, str. 192-193: Milan Ževart, Partizanski napadi na Soštam, v Šoštanj 1941-1961, Šoštanj 1961, Lojze Požun, Revirska četa leta 1941, Prispevki 1961, št. 1-2, str. 153-156: Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 283-285; Ferlež Druga grupa odredov, str. 100-101.
O napadu na Šoštanj so pisali ali ga omenjali še drugi avtorji. Prvi je o napadu na Šoštanj po osvoboditvi pisal Dušan Kveder - Tomaž, ki pa tedaj ni imel na voljo pravih podatkov (glej: Prva tri obdobja razvoja narodnoosvobodilne vojske in partizanslcih odredov Slovenije, Slovenski zbornik 1945, Ljubljana 1945, str. 459). Tudi v nekaterih drugih neomenjenih prispevkih je precej netočnih podatkov. Omenimo naj le te, da so v delu „Oslobodilačjci rat naroda Jugoslavije 1941-1945, prva knjiga, Beograd 1963 (druga predelana in dopolnjena izdaja) na str. 163-164 o napadu na Šoštanj povečini napačni podatki (o tem glej: Milan Ževart, Narodnosovobodilna vojna in Oslobodilački rat naroda Jugoslavije 1941-1945, CZN, 1. letnik št. 1 str. 211). Napačne navedbe o napadu na Šoštanj v posameznih prispevkih so večkrat zakrivili natočni podatki v nekaterih spominskih virih in tudi v dokumentih.
7.	Ludvik Zupane - Ivo, s komandantom Stanetom nad Šoštanj.
8.	Dopis vodje orožniškega okrožja Celje z dne 1. novembra 1941 orožniški postaji Šoštanj, AIZDG, fasc. 237; Sl»bo zadrževanje orožnikov je poudaril v svojem poročilu 10. okt. 1941 vodja štandarte Celje - zahod.
9.	Poročilo župana mestne občine Šoštanj z dne 10. oktobra 1941 političnemu komisarju za deželno okrožje Celje; dopis političnega komisarja za deželno okrožje Celje; dopis političnega komisarja za deželno okrožje Celje z dne 20. okt. 1941 šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem; zapisnik o ocenitvi škode zaradi požiga žage Hauke - Stroinigg. Navedeni in drugi dokumenti o škodi v Šoštanju so v AIŽDG, fasc. 314.
Soštanjski Nemci so bili pri prijavi škode zelo natančni. Pri peku Keibi so partizani vzeli nekaj kruha in mu dali 5 RM. Razliko dveh RM je Keib prijavil.
10.	O tem, da so naši izgnanci zvedeli za napad na Šoštanj, glej: Mihca Ostrovška, Kljub vsemu odpor, Maribor 1963, str. 137. 11. Slovenski
poročevalec št. 22 z dne 24. oktobra 1941 (skrajšani tekst komunikeja objavljen v Zborniku NOV, VI/I, dok. št. 54).
12.	Zapisnik zaslišanja Milana Sovinca. Sovine je februarja 1942 iqai da je bil namen napada na Šoštanj tudi opozoriti prebivalstvo na l partizanov proti Nemcem. Tone Ulrih je 12. decembra 1941 izjavil nekei kmetu v Podgorju pri Velenju, da so partizani v Šoštanju hoteli priji oziroma kaznovati župana H. Haukeja in Hansa Grubeija, drugih ni navtd (poročila orožniške postaje Velenje z dne 15. deccmbra 1941, AMRC,s AIZDG).
13.	Spominsko gradivo o NOB v Šaleški dolini in življenjepisi borcev in žrtev fašističnega nasilja v AAZB NOV Velenje; poročilo oroži postaje Šoštanj z dne 9. decembra 1941 političnemu komisarju za dežel okrožje Celje, AMRC (sedaj AIZDGV
14.	Razglas šefa civi lne uprave na Spodnjem Štajerskem o streljan) Mariboru 13. maja 1942, AMNOM; izjava Toneta Ulriha.
15.	Fotokopija zapisnika Berložiiiicovega poročila je v AMNOM.
16.	Zapisnik štabnega razgovora z dne 10. oktobra 1941, AMNOM.
17.	Razglas šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem o streljanj« Šoštanju z dne 10. oktobra 1941, AMNOM; Poslovilna pisma žrtev svobodo, Maribor 1969, str. 51-56; življenjepis padlih borcev in žrli fašističnega nasilja za mariborsko območje; AMNOM; Požun, n.d. str. 14
18.	Dopis župana mesta Šoštanj z dne 15. oktobra 1941 politične« komisaiju za deželno okrožje Celje, AIZDG, fasc 378.
19.	Marica Trobej, Dnevnik, 1. zvezek
20.	O aretacijah 9. oktobra 1941 nisem nasei nemškega dokument Aretirane je navedla y svojem Dnevniku Marica Trobej. Nemci so 1941.ki aretirali talce po partizanskih akcijah na osnovi okrožnice tajne drža«
V
PRAZNIK V KOTAH
Pod Jakobovo domačijo se je zbralo več aktivistov, borcev, delovnih ljudi in drugih občanov iz občin Velenje in Slovenj Gradec skupaj z gosti - Tonetom
Boletom, Milanom Kučanom, Tonetom Tumherjem in drugimi
Partizanski napad na Šoštanj oktobra 1941
Nadaljevanje s 4. strani ^ pragerske uporniške skupine. ? Dušan Finžgar je bil pred od-| hodom v partizane sekretar okrožnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije v Celju. Bil je član Pohorske čete. Med 20. in 25. sep-I tembrom, ko je bila Pohorska i; četa na šaleškem območju, je 1 po kurirskih opravkih odšel v Maribor, kjer so ga Nemci are-L tirali. Ivan Kerše in Jože Petrič . sta bila člana Revirske čete. Kerše je bil sekretar partijske ■ organizacije v tej četi. Nemci so ju zajeli po razbitju Hohkrauto-^ ve čete 20. avg. 1941. Mirko Novak in Lojze Rozman sta bila f. aktivista osvobodilnega gibanja v Mariboru. Rozman je bil sekretar rajonske organizacije I KPS (17). Trupla ustreljenih so ' Nemci iz Šoštanja odpeljali v r Gradec. Ko so se Nemci od-• ločili, da bodo v Šoštanju ustre-. lili deset talcev, tega niso storili j zaradi smrti v celjski bolnišnici šele na dan streljanja talcev. (18).
Nemci so hoteli predvsem preplašiti Slovence in zmanjšati vpliv velike partizanske akcije, t Utemeljitev streljanja v Šoštanju na razglasu se glasi:
„Dne 7. oktobra 1941. je komunistična sodrga napadla mesto Schoenstein in izvršila zločine". Za tedanje vzdušje je značilno, daje žena nemškega lekarnarja v Šoštanju, ki je bila ob streljanju vsai prevzeta, obžalovala, da strelljanja ni videl njen 15-letni siru Heini, ki bi zelo užival. Neka druga ženska ska pa je kot nora skakala in kričala: „Prav je, še več jih naj postrele" (19).
■ Že 9. oktobra so Nemci aretirali okoli deset znanih Slovencev iz Šoštanja in iz Velenja in nekaj takih, ki so jih sumili, da so se udejstvovali v levičarskem- gibanju. Med drugimi so bili aretirani dr. Stane Medic iz Šoštanja, skojevec Milan Šoln iz Šoštanja ter dve slovenski družini iz Velenja. Te in druge so veijetno aretirali kot talce, a so večino aretiranih potem le izpustili. Dr. Medica so izpustili 11. novembra 1941, ga nato 17. novembra znova aretirali in izgnali. (20). Kmalu po napadu na Šoštanj je bil aretiran tudi Ivan Pirečnik, ki so ga Nemci v Mariboru 27. decembra 1942 ustrelili. (21)
Napad na Šoštanj je mel še nekaj posledic. Zaradi plačila pogrebnih stroškov za vermana Strausa, ki so ga 12. oktobra pokopali v Celju (22), je prišlo do spora med orožništvom in ,yermanšaftom. Orožništvo je
trdilo, da ne more plačati stroškov, ker Štraus v času, ko je bil smrtno ranjen, ni bil v orožniški službi in bi zato morala kriti stroške Štajerska domovinska zveza. Vodja štan-derte Celje - zahod pa je bil trdil, da je Štraus padel v službi orožništva. Spor se je tako zaostril, da je vodja štandarte Celje - zahod 26. novembra 1941 do nadaljnega prepovedal • vzpostavo vermanov za podporo orožništva. Dne 30. novembra 1941 je pomoč vermanov orožniškim postajam znova dovolil, a le na pismeno zahtevo orožniških postaj (23).
Napad na Šoštanj in dejstvo, da je nemška obramba povsem odpovedala, sta okupatorja močno vznemirila.
Zato je vodja celjskega orož-niškega okrožja Kolmanitsch 14. oktobra 1941 naročil vsem orožniškim postajam, da se morajo takoj povezati z vodji štur-mov vermanšafta in da mora vsako noč od pet do osem zanesljivih vermanov prenočevati pri orožnikih. Odsvetoval je nočne patrulje, ki jih partizani lahko napadejo iz zasede, pač pa naj bi orožniške postaje postavile prisluškovalne postojanke. Ker so partizani pred n&padomna Šoštanj prekinili telefonske zveze, je Komanitsch naročil, da morajo orožniške postaje sporazumno z vodjem šturma določiti zanesljivega in pogumnega vermana, ki bo v primeru partizanskega napada po najbližji poti pohitel do sosednje orožniške postaje, ki bo lahko poklicala Celje (24).
Znak za začetek napada na Šoštanj je bila eksplozija v Penku. Zato je komandant orožništva pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem polkovnik Hugo Nowotny 24. oktobra 1941 opozoril vse orožniške urade, da morajo biti detonacije, miniranja in streljanje za vsakega vestnega orožnika in pomožnega policista znak za začetek terorističnih akcij. Vsekakor je Nowotny v zvezi s Šoštanjem napisal: „Z dolžnostjo orožništva je nezdružljivo, da so naselje, kjer je bila orožniška postaja, teroristične bande več ur obvladovale, ropale in požigale, ne da bi orožniška postaja vsaj poskušala z orožjem nastopiti proti napadalcem" (25).
Končno je napad na Šoštanj pripomogel k temu, da je bila v Šoštanju vzpostavljena policijska postojanka. Dne 1. novembra 1941 je v Šoštanj prispel oddelek rezervne policijske čete Wien (26).	(Konec)
policije pri komandantu varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem z dne 14. avgusta 1941. O tem glej: Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 17-18.
21.	Življenjepis Ivana Pirečnika, AZZB NOV Velenje;razglas šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem o streljanju v Mariboru z dne 27. decembra 1941; AMNOM.
22.	'O pogrebu Strausa je poročala Marburger Zeitung, št. 259 z dne 15. oktobra 1941. Nemci so spremenili pogreb v veliko prireditev. Navzoč je bil okrožni vodja Dorfmeister. Govorila sta vodja štandarte prireditev. Navzoč je bil okrožni vodja Dofmeister. Govorila sta vodja štandarte Celje - zahod H. Wolf in zastopnik šoštanjske krajevne skupine Štajerske domovinske zveze. Krsto je nosilo šest vodjev šturmov. Šoštanjski župan Hauke je v dopisu političnemu komisarju za deželno okrožje Celje z dne 15. oktobra 1941 (AIZDG, fasc. 278) navedel, da je bil Štraus v času jugoslovanskega režima vedno na strani nemštva, četudi je bil po rodu Čič.
23.	O sporu zaradi plačila stroškov za Štrausov pogreb je v AIZDG, fasc. 237, precej dokumentov. Najpomembnejši so: dopis vodje štandarte Celje -zahod z dne 39. oktobra 1941 okrožnemu vodji orožništva v Celju; dopis komandanta orožništva pri šefu civilne uprave z dne 22. novembra 1941 okrožnemu orožniškemu vodji v Celju; poročilo vodje štandarte Celje -zahod z dne 4. decembra 1941 vodji vermanšafta Štajerske domovinske zveze.
24.	Okrožnica orožniškega okrožja Celje z dne 14. oktobra 1941, AIZDG, fasc. 80.
25.	Strogo zaupna okrožnica komandanta orožništva pri šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem z dne 24. oktobra 1941, AIZDG, fasc. 102.
26.	Poročilo rezervne policijske čete Wien z dne 25. marca^l942 poveljniku redarstvene komisije Alpenland, AMRC (sedaj AIZDG).
Pretekli mesec so bile vse misli prizadevnih krajanov Šentilja usmeijene na nedeljo - na 3. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja. Skrbno so se pripravi li na ta dan z željo, da bi nekdanje aktiviste kar najbolj toplo sprejeli. Konec tedna je že kazalo, da bo njihove skrbne priprave oviral dež, vendar se je nedeljsko jutro prebudilo skoraj brez oblaka in sonce se je najbolj razgrelo, ko se je pod Jakobovo domačijo v Kotah, kjer je bil junija leta 1944 partijski tečaj za vzgojo kadrov, začela osrednja slovesnost ob srečanju aktivistov. Srečanja se je udeležilo več kot dva tisoč aktivistov, borcev, številni gostje iz Ljubljane, pa predstavniki skupščin Velenje in Slovenj Gradec, družbenopolitičnih organizacij ter delovnih ljudi, mladine in drugih občanov iz Šaleške in Mislinjske doline.
Že nekaj pred pol deveto uro dopoldne se je v središču Šentilja v Arnačah zbralo več sto domačinov in gostov na slovesni otvoritvi cestnega odseka Arnače-Kote, dolgega dva kilometra, ki so ga marljivi krajani zgradili skupaj z delavci Komunalno obratnega cefitra Velenje v rekordnih 27 dneh, pa čeprav jim je med delom pogostokrat nagajal dež. Gradnje nove ceste, ki povezuje ves zaselek Silova in s_ tem -tudi Kote s središčem Šentilja, so se lotili z geslom skupno delo - naša moč. Cesto so modernizirali s sredstvi samoprispevka, solidarnostnega sklada za pomoč krajevnim skupnostim in s sredstvi samoupravne interesne komunalne skupnosti. Poleg tega so pri gradnji ceste krajani opravili več kot 1.100 udarniških ur, okrog dvajset krajanov pa je skupaj zbralo tudi 150 tisoč lastnega samoprispevka.
Pri gradnji ceste so krajanom Šentilja oziroma Kot pomagali z udarniškim delom tudi učenci rudarskega šolskega centra Velenje.
Ob otvoritvi nove pridobitve za partizanski Šentilj je spregovoril sekretar krajevne skonfe-rence SZDL Šentilj Branko Canč in med drugim dejal, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s skupnimi akcijami, katerih cilj je ustvariti še boljši jutri.
Po kratkem kulturnem programu, ki so ga izvajali člani domačega prosvetnega društva, šentiljski pevski zbor, učenci in rudarska godba, je nastopil za mladinca Srečka Tratnika iz Arnač najlepši trenutek. Doletela ga je čast, da je kot udarnik, ki je pri gradnji nove ceste v Kote napravil največ udarniških ur, simbolično prereza! trak in predal novo asfaltirano cesto namenu.
Preden je kolona avtomobilov zapeljala po novi cesti v Kote, so si krajani in drugi gostje z zanimanjem ogledali še vajo pripadnikov civilne zaščite iz Šentilja.
Ob novi cesti v Kote so krajani postavili več mlajev, udeležence srečanja pa so pozdravljali tudi napisi, ki so jih postavili na več mestih nad cesto.
Tudi Kote so bile praznično odete. Vsepovsod so vihrale zastave, okrog desete ure pa se je iz okoliških vrhov oglasilo močno streljanje. Začela se je vaja Kote 76, ki jo je pripravil občinski štab teritorialne obrambe Velenje, da bi pokazal, kakšna je sposobnost in pripravljenost obrambnega sistema v velenjski občini. V vaji je uspešno sodelovala tudi mladinska enota - partijska šola, ki
Slava Kleva (Kralj), nekdanja aktivistka iz Laz v Šentilju, je prebrala protestni pismi, ki so ju udeleženci srečanja poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu in avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani.
so jo sestavljali mladi delavci, dijaki, študentje in mladi iz vasi.
Po uspešno končani vaji Kote 76, v kateri so rdeči (branitelji) ob pomoči obveščevalne in izvidniške službe v kraju ter letalstva premagali sovražnika (plavega), ki jih je nameraval obkoliti, so se teritorialci postrojili pred tribuno.
Zbrane aktiviste, borce delovne ljudi, mladino in druge občane velenjske in slovenj-graške občine ter goste, med njimi člana predsedstva SR Slovenije Toneta Boleta, sekretarja republiške konference SZDL Slovenije Milana Kučana, sekretarje republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Toneta Tur-nheija, predstavnike skupščine
Zbrani udeleženci nedeljskega srečanja so z dolgim ploskanjem nagradili pripadnike enot teritorialne obrambe občine Velenje za uspešno izvedeno vajo.
Javno priznanje jim je izrekel tudi Janko Ževart, predsednik aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega in nekdanji sekretar okrajnega odbora OF Šentilj.
nega gibanja in naše revolucije na tem območju."
Po pozdravnem nagovoru Staneta Tajnška, je na slavnostno okrašeno tribuno stopila Ela Urlih - Atena, članica bivšega okrožnega komiteja KP Slovenije za šaleško-mislinjsko okrožje.
V govoru je med drugim poudarila, da so se prebivalci Šentilja že zelo zgodaj organizirano vključili v NOB. Izkušeni partijski delavci in aktivisti Izak (Franc Polh), Kristi (Tone Urlih) in drugi so skupaj šentilj-skimi aktivisti postavili tako trdno organizacijo, da je postal Šentilj neke vrste svobodna republika že sredi leta 1944.
Nato je Ela Urlih - Atena dejala, da so prebivalci Šentilja dali najboljši odgovor vsem tistim omahljivcem, ki so se iz strahu pred teroijem, streljanjem talcev, zapori in izseljevanjem odtegovali organiziranemu oboroženemu odporu proti okupatoiju. Dokazali so, da je najboljša obramba pred žrtvami dobra organizacija, medsebojna pomoč, obveščanje in aktivna borba ljudi.
Govoru Ele Urlih - Atene je sledil kulturni spored, v katerem so sodelovali Koroški akademski oktet, rudarska godba, recitatoiji z velenjske gimnazije in učenci iz Šentilja. Ves spored
V Kotah 3. oktobra
in družbenopolitičnih organizacij velenjske občine ter zbrane domačine in druge je pozdravil Stane Tajnšek, predsednik krajevne skupnosti Šen-tilj.
„Zelo sem vesel," je med drugim dejal, „da lahko v imenu krajevne skupnosti in v svojem imenu pozdravim v Kotah vse tiste, ki so bili s svojimi zavestnimi dejanju organizatorji in nosilci narodnoosvobodil-
Mladinec Srečko Tratnik iz Amač v Šentilju je opravil pri modernizaciji ceste v Kote največ udarniških ur. Njegovo prizadevnost so Sentiljčani nagradili s tem, da so mu zaupali otvoritev nove ceste.
je izvenel kot zahvala nekdanjim aktivistom in borcem za priborjeno svobodo. Še posebej lepe so bile besede, jih je v imenu pioniijev izrekla učenka 3. razreda osnovne šole Šentilj Metka Gril:
,,Brez strahu ste stopili nasproti strašni živali, ki se ji pravi vojna. Vaša srca so se dvigala in dosegala svetel dan. Luč tega svetlega dne nam še danes sije in ne sme nikoli ugasniti.
Priborili ste nam svobodo in lepo življenje, zato ste v naših očeh veliki, vaša dejanja ne bodo nikoli pozabljena in bodo vedno gorela v nas. Zato vas, dragi aktivisti in borci, ljubimo in spoštujemo. Radost nas preplavlja, ker ste danes med nami. Želimo, da skupaj v radosti in veselju preživimo današnji dan, eden izmed mnogih svetlih trenutkov v naši svobodni domovini."
S srečanja so poslali tudi protestni pismi zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu in avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani, v katerih so naostreje obsodili nameravano preštevanje naših narodnostnih manjšin v Avstriji ter neizpolnjevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe.
STANE VOVK
• PRAZNIČNE BESEDE TOVARIŠICE ELE URLIH-ATENE, ČLANICE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN ČLANICE BIVŠEGA OKROŽNEGA KOMITEJA KP SLOVENIJE ŠALESKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA:
c ■a
Šentiijčanl, ki so se že zelo zgodaj organizirano vključi:: v NOB, so dali najboljši odgovor vsem tistim omahljivcem, ki so se Iz strahu pred teroijem, pred
njem talcev, zapori in izseljevnjem odtegovali organiziranemu oboroženemu odporu proti okupatorju
Organizatorji tega tretjega srečanja aktivistov šaleško-mislinjskega okrožja so mi zaupali častno in prijetno, toda ne lahko dolžnost govornika. 0 čem naj govorim, da ne bom ponavljala že tolikokrat povedanega? Kaj naj rečem, da bi nas spomin popeljal v nekdanji čas, nazaj v čas največje preizkušnje vsakega od nas pa tudi zgodovinske preizkušnje slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov; da bi nas spomin vodil od takrat pa vse do danes, do tega trenutka in nam tu zbranim razprostrl misel in razvezal jezike, da si bomo rekli to, kar je v tem trenutku treba reči, da bomo storili to, kar je v našem času treba storiti?
Od takrat je že dolgo, zato pa toliko bolj potrebno, da se včasih sestanemo, da skupaj z vsemi mladimi, ki so danes glavni nosilci nadaljnjega razvoja, ocenimo našo skupno prehojeno pot in preverimo našo zvestobo osnovnim pridobitvam NOB. Kakor NOB ne pomeni začetka boja delavskega razreda in kmetov proti izkoriščanju po tujih in domačih kapitalistih in proti narodnemu zatiranju, ker se je ta boj začel že davno prej, tako tudi zmaga nad fašizmom, domačimi in tujimi izkoriščevalci ne pomeni konca vsega, kajti boj za mir, za svobodo, za demokracijo, za napredek, za človeka vredne odnose med ljudmi, narodi in državami je nepretrgan boj, ki še traja in ne moremo si predstavljati kdaj bo nastopil čas, ko bosta mir in svoboda zagotovljena sama po sebi in se človeku ne bo treba bati, da bi ju izgubil. Neštetokrat smo borci in aktivisti, posamič in na mitingih, intimno v sebi ali javno prisegali, kako ne bomo ničesar pozabili, kako bomo maščevali vse one, ki so padli, bili streljani kot talci, umrli mučeniške smrti v zaporih in taboriščih, bili ponižani in osramočeni; obljubljali in zaklinjali smo se, kako bomo cenili življenje — samo svobodno življenje, pa čeprav ob neslanem krompirju - samo da bi bilo konec vojne, da bi bil mir! Da, rekli smo tudi, da bomo potem zgradili svojo pravo svobodno domovino, tako, ki jo je v svoji jasnovidnosti napovedal Ivan Cankar, tako, za kakršno so bili postavljeni temelji na II. zasedanju AVNOJ 29. novembra v Jajcu: svobodno^ demokratično, samoupravno skupnost vseh delovnih ljudi, vseh narodov in narodnosti.
Ela Urlih-Atena
Je bila to, kar smo takrat obljubljali in kar smo se zaklinjali oporoka tistih, ki so v boju padli? Je bila to zaprisega nas, ki smo ostali živi? Da, mislim, da je bila oboje in da to niso le besede časti, izraz spoštovanja do preteklosti, marveč stvar, ki resnično zavezuje in da je zato prav, če na naših srečanjih razmislimo o tem.
—	Na maščevanje smo pozabili. Ko so naša in mednarodna sodišča obsodila fašiste in narodne izdajalce, je bilo s tem za nas opravljeno. Raje smo odpuščali, kot maščevali. Zavedali smo se, da vsako maščevanje rodi novo maščevanje in novo nasilje. Tega pa nismo hoteli. Toda, če smo odpuščali, ne pomeni, da smo pozabili in pozabiti ne smemo, tudi še ne danes in ne jutri - nikoli. Če bi pozabili, bi to pomenilo, da se iz lastnih izkušenj in iz zgodovine nismo ničesar naučili, pomenilo bi nevarnost, da se zgodovina ponovi, pomenilo bi, da nismo bili sposobni ohraniti pridobitev NOB, za katere so naši bratje in sestre, starši in prijatelji žrtvovali svoja življenja: 1.700.000 življenj.
—	Domovino smo obnovili. Vsi delovni ljudje Jugoslavije so se kot en delovni kolektiv oprijeli dela in v rekordnem času skoro z golimi rokami in z veliko odpovedovanja odpravili sledove vojne: zgradili nova
mesta, obnovili tovarne, ceste, železnice in mostove.
—	Gradili smo novo socialistično demokratično družbo, branili naše meje, svojo svobodo in neodvisnost, branili vse druge pridobitve revolucije in jih za ceno novih žrtev ohranjali in razvijali kljub drugačnim računom velikih sil Vzhoda ali Zahoda.
—	Brez predaha smo se združeni lotili izgradnje, elektri-ficirali smo ne le samo Slovenijo, tudi vso Jugoslavijo, gradili nove tovarne, rudnike, ceste, vodovode.
-	Od leta 1950 gradimo in razvijamo nov družbeni red, nove odnose, s katerimi uresničujemo geslo svetovnega pro-letariata: „Delu čast in oblast", samoupravljanje je dobilo dokončno potrditev s tem, ko delavci že uresničujejo svoje neodtujive ustavne pravice in dolžnosti pri upravljanju družbenih sredstev za proizvodnjo, pri ustvaijanju in delitvi dohodka, s tem pa tudi pravico odločanja o nadaljnjem razvoju.
-	Vštric z bogatejšimi državami razvijamo osebni in družbeni standard: gradimo stanovanja, bolnišnice, šole, vrtce, imamo popolno zdravstveno zavarovanje, začeli smo s starostnim zavarovanjem kmetov; v redno šolanje je vključenih preko 350.000 otrok in mla-
Srečanje starih znancev
dine (t.j. polovico toliko, kot je vseh zaposlenih v Sloveniji);
—	V praksi izvajamo in razvijamo solidarnost vseh delovnih ljudi naše ožje in širše skupnosti, da bi zagotovili skladen, razvoj vseh območij ter pomagali vsem, ki jih prizadenejo naravne katastrofe in druge nesreče.
—	Razvijamo obrambno pripravljenost, saj se zavedamo velikih svetovnih nasprotij in zato stalne nevarnosti za našo svobodo in neodvisnost. Organizirani v splošni ljudski odpor in v družbeno samozaščito skrbijo delovni ljudje Jugoslavije za svojo lastno varnost — skupno z JLA in drugimi varnostnimi organi. •
—	Prisotni smo v vsem dogajanju v svetu. Po zaslugi tovariša TITA uživamo svetovni ugled in spoštovanje ter nepretrgano ogromno prispevamo k ohranitvi miru v svetu in k zmagi osvobodilnih gibanj zatiranih narodov.
Vse to, kar sem navedla in še mnogo stvari bi lahko našteli, je uresničevanje oporoke, je nepretrganost revolucije, ki jo iz dneva v dan bijejo delovni ljudje na vseh frontah našega življenja in dela: v tovarnah, rudnikih, zadrugah, KZ, KS v SIS, šolah, v društvih in organizacijah - združeni v socialistični zvezi kot naslednici tiste OF, ki je tudi med NOB povezovala vse antifašiste.
Vsak dan bolj povezani, bolj pogumni in bolj odločni načrtujemo tudi naš jutrišnji dan in zato, da bi dosegli nove zmage, zadovoljili naše vedno nove in nove potrebe, združujemo svoje delo, stroje in denar. Gradimo mogočne nove objekte, nov svet in novega človeka.
Tovarišice in tovariši, ko delamo takle obračun, ni prav nič neskromno, če si priznamo, da smo v vsakem pogledu storili ogromno in da Imo lahko upravičeno ponosni, ker smo Jugoslovani, pripadniki tiste države, ki uživa svetovni ugled in spoštovanje — tako zaradi deleža, ki smo ga že in ga še dajemo v svetovno zakladnico, kakor zaradi uspehov, ki smo jih dosegli znotraj naših meja.
Ne bi pa bilo prav, če bi naše delo in medsebojne odnose ocenjevali samo z vidika velikih ciljev in iz določene razdalje. Mislim, da bi morali življenje pogosteje opazovati in ocenjevati tudi čisto od blizu. Veliko majhnih stvari je, od katerih je odvisno ali je človek srečen ali nesrečen, stvari, ki so pogoj, da je lahko posameznik v svojem delu ustvaijalen, zavzet za resnico in pravico, iskren tovariš da spoštuje sočloveka, da je solidaren v nesreči in še mnogo tega.
Družbeno in osebno blagostanje, ki je glavno gonilo razvoja družbe, nikakor ni vselej naklonjeno prav tem vrednotam. Zato je na nas aktivistih, da v še večji meri skrbimo za razvijanje človečanskih in kulturnih vrednot NOB, da bi le te postale last tudi današnjim in vsem bodočim rodovom. Vse, kar smo že in še bomo zgradili in ustvarili naj služi človeku, njegovim potrebam in interesom, njegovi sreči. To je bil končni cilj NOB, to je tudi izhodišče in cilj naše nove ustave.
Tovarišice in tovariši!
Mislim, da so organizatorji za naše današnje srečanje izbrali Šentilj po tehtnem preudarku.
Prebivalci Šentilja so se že zelo zgodaj organizirano vključili v NOB. Iz kušeni partijski delavci in aktivisti kot Izak, Kristl in drugi so skupaj s šentiljskimi aktivisti postavili tako trdno organizacijo, da je postal Šentilj neke vrste svobodna republika že sredi leta 1944. Izdajstev tudi ni bilo in ilegalni aktivisti so si lahko že v tem času privoščili gibanje tudi podnevi.
Šentiljčani ste dali najboljši odgovor vsem tistim omahljivcem, ki so se iz strahu pred teroijem, pred streljanjem talcev zapori in izseljevanjem odtegovali organiziranemu oboroženemu odporu proti okupatorju.
Dokazali ste, da je najboljša obramba pred žrtvami dobra organizacija, medsebojna pomoč, obveščanje in aktivna borba ljudi samih.
V polni meri ste se zavedali odgovornosti, da v boju proti fašizmu sodeluje vsak, kdor je za boj sposoben — načinov in oblik boja pa je nešteto.
nekaj časa v tako širino, daj prvi aktivisti sami niso obvladovali in da ob vedi številnejših partizanskih bojuj enotah tudi ni- bilo mo računati na to, da bi prifflj teren borci iz vojaških eni Treba se je bilo torej oslonitid lastne moči in za politično d usposobiti in uvajati novel re, nove aktiviste. Udeleži tega tečaja so bili kasneje < ni sekretarji in odgovorni \ tični aktivisti na obsežnem o močju Štajerske tja do Slo skih Konjic, Slovenske Bisl in Maribora.
Sam tečaj sodi v celo' daljših in krajših tečajev, kiji je že med NOB organizirala! po vsej Sloveniji, predvsem| na Dolenjskem in Notranjsk Tako so se borci, delavska) kmečka mladina izobražev usposabljali hkrati za ob ženo borbo, za rušenje stare ^ izgrajevanje nove družbene t ditve. Tudi vse to so drago izkušnje, ki jih danes preit upoštevamo. Vsak aktivist) moral z borbenostjo in z i
Vaš^primer je dragocena izkušnja, na kakršnih temelji naša organizacija in program za splošni ljudski odpor, odpor, na katerega bi naletel vsak, ki bi poskušal kakorkoli ogrožati našo svobodo in neodvisnost. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita delovnih ljudi samih, sta tista vrsta oborožitve, ki zagotavlja končno zmago in ki si jo lahko privošči le resnično demokratična, samoupravna družba in proti kateri ni nobene boljše oborožitve.
Zaradi čvrste organizacije OF je bil Šentilj najbolj varen kraj škaleško-mislinjskega okrožja, čeprav komaj kak kilometer oddaljen od Velenja, kjer je bila močna žandarmerijska postaja. Zato ni nič čudnega, če smo prav tu organizirali nekajdnevni partijski tečaj za okrajne sekretarje, ki je bil junija 1944 v tem kraju. Partijski tečaj pa dokazuje tudi to, da je šlo narodnoosvobodilno gibanje in politično delo na Štajerskem že
zultati dela na svojem ten neprestano dokazovati, da vreden zaupane funkcije, v pa je sodilo tudi samoizobn vanje, ki je bilo stalna sprem valka vsega političnega di Najmočnejše orožje aktivista bila njegova sposobnost prej čevanja, s katero je pridobi nove simpatizerje in jih iz si patizerjev spreminjal v sobon Dragi krajani, kakor nekdaj, ste svoje i viste tudi danes sprejeli z lastno gostoljubnostjo. Tud tem srečanjem ste izpričali? jo odlično organizacijo, privi nost tradiciji NOB in delo? vnemo za nadaljnjo izgradi naše samoupravne skupnosti.
V imenu vseh zbranih ai vistov se vam zahvaljujem topel sprejem, vam iskreno I stitam za dosežene uspehe j razvoju Šentilja in vam želim veliko uspehov, sreče in zad voljstva.
Naj živi naša samouprav skupnost s tovarišem Titom i čelu.
53235353484823485353535323
p V JESENI DELOMA OKRNJEN, TO JE PREDVSEM CENEJŠI, PROGRAM PRIREDITEV:
Abonma letos drugače
Gledalci in poslušalci prireditev si bodo morali zagotoviti vstopnice za vsako predstavo posebej
Pozorni obiskovalci koncertov ter gledaliških in opernih predstav jšnjih sezonah so letos v začetku septembra veijetno opazili, b ni bilo razpisa abonmaja za sezono 1976/77. Ali to pomeni padec več kot za deset let nazaj, ko so bile tovrstne prireditve bolj dučaj kot pravilo, se je najbrž marsikdo vprašal.
Tako hudo vendarle ni. Iz-rršni odbor kulturne skupnosti le je na svoji septembrski seji [poprijel tudi z vprašanjem ibonmajskih prireditev in s tem, kako zanje zagotoviti sred-itva. - V povprečju stane'ena predstava namreč tri in pol Itare milijone. Ekonomska cena
vstopnice bi torej bila ob razprodani dvorani velenjskega Doma kulture — okoli sto novih dinaijev. Prisotni pa so spomnili tudi na to, da se je mnogokrat zgodilo, da so pred vrati kulturne hiše ostali ljudje, ker so bile karte razprodane, v dvorani pa vendar nekaj praznih se-
Delavni maturantje
Jesen je že krepko potrkala na naša vrata in narava dobiva novo ^ podobo. Prosti čas marsikdo izoristi za sprehod v naravo, bodisi da ; nabere gob ali kostanja, ki ga je letos kar precej. Za slednje so našli f čas tudi maturantje velenjske gimnazije, ki pridno nabirajo kostanj , po okoliških gozdovih in nato pečenega prodajajo po Velenju. Ker pa f kostanj brez „mošta" slabo tekne, so tudi za to poskrbeli. Ves ' izkupiček, ki si ga bodo prislužili s prodajo, bodo porabili za maturantski izlet, ki je tako rekoč že pred durmi.
FOTO:D.BALABAN
» OB PRAZNIKU PIONIRJEV SO PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE GUSTAV ŠILIH
OBISKALI OSKRBOVANCE
Pioniiji osnovne šole Gustav Šilih so svoj praznik - 29. september proslavili na poseben način. Dan pred praznikom so obiskali oskrbovance v domu za ostarele v Velenju. Deklica, ki je oskrbovance pozdravila, je med drugim dejala: „Biti pionir ni ravno lahko. Pionir mora opravljati veliko dolžnosti. Ena med njimi pa je, da mora pionir spoštovati vas starejše ljudi. Vidite drage tovarišice in tovariši, mi smo hoteli to spoštovanje pokazati na tak način, da smo danes med vami in da vas želimo s kratkim programom razveseliti. S tem nastopom se želimo zahvaliti tudi vsem tistim, ki ste se borili za to, da mi danes ' živimo v svobodni in srečni domovini. Ob koncu vam želimo prijetno i bivanje v vašem domu. Nikoli ne boste sami. Če si boste želeli naše ; družbe, pokličite nas! Radi bodo prišli!" Nato so pioniiji izvedli L: kratek kulturni program in oskrbovance skromno obdarili.
B.Z.
•	Svet za delo s starši
k V letošnjem tednu otroka bodo pri občinski zvezi prijateljev l mladine ustanovili svet za delo s starši. Svet bo oblikoval in izvajal izobreževalni program za starše. Pripravljal bo debatne krožke -' okrogle mize - kjer bodo predavanja potekala v obliki pogovora in ; izmenjave mnenj. Ustanovili pa bodo tudi zametek vzgojne posvetovalnice za starše, ki bo delovala enkrat tedensko.
V tednu otroka pa bo z delom začelo tudi sedem novih društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih. To bo prav gotovo zagotovilo, da bo delo z otroki v teh krajevnih skupnostih še boljše.
Prav tako pa se nameravajo v tem tednu občinska izobraževalna skupnost, občinska skupnost otroškega varstva, občinska telesnpkul-tuma skupnost, kulturna skupnost in vzgojno izobraževalni zavod dogovoriti o financiranju pionirske organizacije v občini.
•	Gimnazija za prizadeto Posočje
Akciji za pomoč prizadetemu Posočju so se pridružili tudi velenjski gimnazijci. Vsak dijak bo prispeval najmanj deset dinarjev, zbrani denar pa je namenjen mladincem tolminske gimnazije.
Poleg tega pa so se dijaki 2. b razreda odločili, da priskočijo prizadetemu Posočju na pomoč tudi z udarniškim delom. V zvezi s tem so se povezali z ustreznimi organi in ko bo znan popoln načrt organizacije udarniških akcij v Posočju in ko se bo pokazala potreba, bodo lahko odšli na udarniško delo, ki naj bi trajalo en teden. Vzoru 2.b razreda so se kasneje priključili tudi ostali razredi gimnazije.
•	Novo avtobusno postajališče v Paki
Za mnoge delavce, šolaije in ostale prebivalce Paškcga Kozjaka in dela Pake je novo postajališče v Paki nedvomno velika pridobitev. Lesena uta, ki so jo pred nedavnim postavili, je bila nujno potrebna, saj so delavci in drugi morali do sedaj na avtobus čakati kar na prostem v lepem in grdem vremenu. Postajališč je zaenkrat v krajevni skupnosti Paka kar dovolj, prebivalci pa bi radi, da bi tudi na postajališču pri spomeniku v Paki ustavljali lokalni ter medkrajevni avtobusi, ne pa samo delavski.
•	Za 150 tisoč dinarjev udarniškega dela
Ko je avtomoto društvo iz Velenja napeljevalo vodovod za svoj dom na Trebeliškem, so na pomoč z uradniškim delom priskočili tudi okoliški km e tje, ki do takrat še niso imeli vodovoda. Računajo, da so tako domačini opravili za petnajst milijonov starih dinarjev prostovoljnega dela.
dežev, sedežev tistih, ki so na začetku sezone „zakupili" stalen sedež za vse prireditve, potem jih pa iz različnih razlogov niso redno obiskovali. Še več: zgodilo se je celo, da so bile predstave (k sreči jih ni bilo mnogo), ko je bilo v dvorani po 50 ali 100 ljudi -ob 250 prodanih vstopnicah.
Res je tudi, da so si prireditve, vključene v abonma, priborile dokajšen ugled in stalno mesto pri velenjski publiki in bi popolna prekinitev te prakse pomenila korak nevarno blizu kulturnemu mrtvilu kljub drugim, bolj komorno zasnovanim prireditvam.
Rezultat navedenih dejstev in zelo neugodne finančne situacije kulturne skupnosti (za občino je stopnja, po kateri se zbirajo sredstva za kulturo, letos še za dobrih 10 odstotkov nižja od lanske) je bil sklep izvršnega odbora, da skuša po medsebojnem dogovoru kulturni center v jesenskem delu izvesti deloma okrnjen, to je predvsem cenejši program, kjer bi se večji del stroškov dal pokriti z vstopnino, in sicer po eno predstavo v oktobru, no-vemru in decembru, z novim koledarskim letom bi zagotovili spet normalno višino sredstev za predstave v spomladanskem delu sezone.
Poleg tega si jč" skupnost zadala za nalogo, da preko
Oddih delavcev
Komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem svetu ZSS Velenje je organizirala v četrtek prvi razgovor z odgovornimi delavci za organizacijo letnega oddiha v večjih delovnih kolektivih, katerega se je udeležil tudi sekretar RS ZSS tovariš Edo Gaspari, o možnostih ustanovitve SIS za oddih v naši občini.
Organizacija oddiha je v orga-" nizacijah združenega dela naše občine še vedno pomanjkljivo urejena. Nekateri delovni kolektivi imajo lastne počitniške zmogljivosti, večina delovnih kolektivov teh nima in tudi v srednjeročnem razvoju niso predvidene. Oddih delavcev organizirajo predvsem preko turističnih agencij, zadnja leta pa se pojavljajo nove oblike, kot so nakupi avtocamp prikolic ipd. Samoupravno interesno skupnost za oddih ustanovijo delavci prostovoljno in na osnovi skupnih interesov.
Smisel ustanovitve in delovno področje SIS za oddih je predvsem v tem, da dosežemo takšno samoupravno organiziranost delavcev, na temelju katere bodo lažje uresničevali svoje potrebe do organiziranega in cenenega letnega oddiha. Preko SIS za oddih bo zagotovljen enotnejši nastop proti ponudnikom turističnih in počitniških storitev, oblikovala se bo enotna politika delitve regresa, združevala se bodo sredstva za povečanje počitniških kapacitet, programirali se bodo skupni razvojni načrti, zagotovilo se bo celovitejše informiranje delavcev o turistični ponudbi in o možnostih za izmenjavo počitniških zmogljivosti itd.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje bo na eni izmed prihodnjih sej imenovalo iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za oddih v naši občini.
J.K.
svojih delegatov v kulturni skupnosti Slovenije doseže znižanje cen profesionalnih ansamblov, ki so do polovice tako že financirani iz tako imenovanih vzajemnostnih sredstev — sredstev, ki jih delovni ljudje vse Slovenije združujejo prav z namenom, da zagotovijo obstoj in nemoteno delo zavodov nacionalnega pomena (Drama in Opera SNG, Slovenska filharmonija itd). Neupravičen in v skrajni konsekvenci protisa-moupraven je odnos nekaterih od teh zavodov, ki svoja gostovanja zaračunavajo po ekonomski ceni, na sredstva, ki jih skozi vse leto dobivajo tudi iz občine, kjer gostujejo, pa enostavno „pozabljajo".
V tej sezoni predplačila za vse koncertno- gledališke prireditve torej ne bo. Gledalci in poslušalci, ki iz leta v leto tudi dajejo močnejši utrip kulturnemu življenju Velenja oziroma velenjske občine, si bodo morali zagotoviti vstopnice za vsako predstavo posebej. Prepričani smo, da bo njihovo število še večje, kot je bilo v preteklih letih, tako da bo 396 sedežev velenjskega Doma kulture komaj zadostovalo za vse tiste, ki kulturo čutijo in živijo kot svoj vsakdan.
L. PLANKO
Neuresničeno uresničiti
Z letošnjim svetovnim dnevom otroka 4. oktobrom se je po vsej Jugoslaviji začela proslava ob tednu oktobra. Geslo letošnjih manifestacij je - uresničiti še neuresničeno. Neuresničenega pa je a; veliko. Sicer pa poglejmo številke. Od 850 milijonov malčkov jih 200 milijonov gladuje, sto tisoč jih oslepi v enem letu zaradi pomanjkanja vitaminov in prav toliko jih nima nikakršnih možnosti, da bi se naučili pisati. UNICEF, sklad za otroke pri Združenih narodih, pa se mora kljub temu grozljivim podatkom bede stalno boriti s finančnim' tažavami. Z bogato pogrnjene mize le drobtince kanejo v njegov žep.
Mala anketa
IlillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Zora Križnic
Jože Zakošek
Vera Rednak
Med krajani v Gorici
Novo naselje v Gorici že počasi dobiva svojo pravo podobo. Potrebno pa bo še veliko dela, samoiniciative in odrekanj, da bo naselje takšno, kakršnega si želimo vsi, posebno pa še tisti, ki v njem prebivajo. In kako so počutijo prvi stanovalci? S kakšnimi problemi se srečujejo v novonastali soseski? Obiskali smo nekatere med njimi in dobili naslednje odgovore.
ZORA KRIŽNIC; Prav prijetno se počutimo v novi hiši. Nekoliko še sicer moti neurejena okolica, vendar pa bo tudi to dokončano ob svojem času. Nujno pa je potrebna trgovina, saj je center kar precej odmaknjen in je nerodno, kadar ti zmanjka kakšna malenkost. Tudi na toplovod še nismo priključeni, Zanj še niso izkopani vsi jarki in položene cevi. Pošta? Menim, da k nam prihaja redno in da pri dostavi ni nikakršnih zastojev. Trenutne slabosti in težave so pač bolj prehodnega značaja.
JOŽE ZAKOŠEK: V našem nastajajočem naselju bo prav gotovo potrebno še veliko storiti, da bo ta del postal takšen ali še lepši, kot je ostalo Velenje. Čeprav se je življenje tu šele prav začelo, pa je že opaziti nekatere probleme. Preskrba z živili je popolnoma neurejena, saj v bližnji okolici ni
trgovine. Tako moraš za vsako stvar v center, kar pa niti ni blizu. Velik problem je tudi dostava pošte. Včasih jo prinesejo tudi s tedensko -zamudo, čeprav so hiše in ulice že označene. Če bi bil tu samo časopis, potem bi se človek še nekako spreijaznil, toda često je to pomembna pošta. Tukaj je prav tako precej živahen promet, vendar pa za varnost pešcev ni dobro poskrbljeno. Urejeni pločniki bi to stanje izboljšali. Manjka tudi javna razsvetljava in je ponoči okolica prav neprijazna, če že ne malo grozljiva. Kar najhitreje bo potrebno razmisliti tudi o novih prostorih za družbene dejavnosti. Stari v gasilskem domu v Šalcku ne zadoščajo več.
VERA REDNAK: Všeč mi je tu v bloku. Imamo večje stanovanje kot prej, tako da ima otrok sedaj svojo prepotrobno sobo. Škoda, da v bližini ni trgo-
vine. Tako pa moraš vedno v center, v lepem ali slabem vremenu. Če si brez prevoznega sredstva, je to včasih zelo nerodno. Avtobus od časa do časa sploh ne bi bil odveč.
Bilo je veliko govora, da ne bo vode, vendar pa je je za sedaj dovolj. Ni pa še urejen odvoz smeti. Ob selitvah se nabere veliko nepotrebnih stvari in bi bilo dobro, ko bi pred blokom stal keson. Pograjati moram tudi poštarje, nič kaj vestni niso pri svojem delu. Pošto prinašajo s precejšno zamudo.
MILICA PLOHL: Čeprav stanujem v gornjem nadstropju v bloku, še nisem imela problemov z vodo. Zaenkrat sem zadovoljna in me tudi ne moti oddaljenost do trgovine. Prej sem jo imela še bolj od rok. Pripombe pa imam na poštarja. Ze nekajkrat je pošto pustil kar na vrhu predalov, čeprav imamo ime napisano in je to' le močno neodgovorno dejanje. Menim, da bi od tod moral voziti tudi avtobus, posebno zjutraj v službo. V kratkem pa bi bilo dobro razmisliti tudi o kakšnem vrtcu. BORIS ZAKOŠEK
Najboljši atleti v Velenju
Ligaška tekmovanja
NOGOMET
V 5. kolu Slovenske nogometne lige so Šmarčani dosegli 3. zmago. Z rezultatom 3:1 (3:1) so premagali moštvo Primorja iz Ajdovščine, ki ga trenira Šmarčan profesor Kotnik.
Zmago so si domačini zagotovili v sedmih minutah igre v prvem polčasu. Prvi zadetek so dosegli gostje v
32. minuti. Nato pa so domačini zapovrstjo zatresli mrežo Primoija. Najprej je izenačil rezultat Omladič, naslednja zadetka pa sta dosegla Motoh in Prašnikar, tako da je bil v 39. minuti dosežen končni rezultat 3:1.
J. KRAJNC
Rudaiji razdelili točki
Rudarski derbi v Trbovljah seje končal neodločeno 0:0.
Velenjčani so prikazali lepo igro, žal pa so v akcijah pred golom Trboveljčanov bili obrambni igralci domačinov uspešnejši. Obrambi obeh enajsteric sta bih boljši del moštev. Tako se je izkazal tudi vratar Velenjčanov Lazič, ki je večkrat odlično posredoval in obranil nekaj nevarnih strelov.
V nedeljo gostuje v Velenju moštvo Mure, ki vodi na lestvici.
Rezultati ostalih srečanj:
Ilirija: Kladivar 1:3 (0:1), Iz ola:Slavija 2:2 (0:2), Pohorje: Železničar 4:1 (3:1), Mura:Litija 3:1 (3:0).
					R.	ŽEVART
1. Mura	5	5	0	0	15:3	10 + 12
2. Pohorje	5	4	0	1	10:7	8 + 3
3. Kladivar	5	3	1	1	12:5	7+7
4. Rudar (V)	5	2	2	1	6:2	6+4
5. Šmartno	5	3	0	2	5:5	6 0
6. Rudar (T)	5	1	3	1	6:4	5 + 2
7. Železničar	5	2	1	2	8:9	5 - 1
8. Litija	5	1	2	2	5:7	4-2
9. Primorje	5	1	2	2	6:9	4-3
10. Ilirija	5	0	2	3	6:10	2-4
11. Izola	5	0	2	3	5:14	2-9
12. Slavija	5	0	1	4	3:12	1 - 9
• ROKOMET						
Rokometašice uspešnejše
V	5. kolu republiške ženske rokometne lige so predstavnice Velenjske občine, rokometašice Velenja in Šmartnega ob Paki zabeležile zmagi.
Kamnik: Velenje 13:24 (5:12)
Rokometašice Velenja so v Kamniku z dobro igro nadigrale domačinke in zabeležile visoko zmago z rezultatom 24:13 (12:5). Predvsem so se izkazale v napadu, saj so Pocajtova, Podpečanova in Janova z uspešnimi streli največ doprinesle k lepi zmagi.
Gole so dosegle: Pocajt -7, Pod-pečan inJan po 6, Tkavc 2, ter Špoljar, Djordjevič in Bovha po enega.
V	soboto igrajo velenjčanke na
svojem igrišču z ekipo Krke iz Novega mesta, ki vodi na lestvici.
R.Ž.
Šmartno (10:8)
Dobra vije 22:17
V začetku tekme so gostje bile uspešnejše v strelih na gol. Do odmora so domačinke bile boljše in vodili z dvema goloma prednosti. V nadaljevanju pa so Šmarčanke razliko v golih še povečale in dosegle lepo zmago. Največ golov so dosegle: Kolenc 6, Šmerc in Urankar po 5, ter Jeraj 3.
Na lestvici so Šmarčanke na 2. mestu z 8. točkami, Velenjčanke pa so s 5. točkami na petem mestu.
I. K.
Šoštanj — Slovenj Gradec 32:24
Srečanje rokometašev Slovenj Gradca in Šoštanja je bilo vselej zanimivo, zato ni čudno, da je bilo na tekmi več kot 500 ljubiteljev rokometa, navijačev ene in druge ekipe.
šoštanjčani so tokrat zaigrali izredno učinkovito in že v prvih minutah igre je bilo očitno, da bodo Slovenjgrajčani doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu.
Nezadržna sta bila v napadih brata Janko in Franc Jančič, ki sta dosegla kar 17 golov. Zelo dobro sta igrala Majhen in Dublišek, v obrambi pa se je izkazal tudi vratar Vajdl.
Pri gostih se je najbolj izkazal Potušek, saj je dosegel kar 11 golov, medtem ko je sicer odlična ekipa tokrat povsem razočarala.
Gole so dosegli: J. Jančič 9, F. Jančič 8, Kompan 6, Majhen, Dublišek in Stvarnik 3 za Šoštanj;
Za Slovenj Gradec pa Potušek 11, Pori in Perger 4, Kramer 2 po enega pa Košnik, Beliš in Mlakar.
Rokometaši Šoštanja so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje v pokalnem prvenstvu, potem ko so premagali v Radgoni domače rokometaše z rezultatom 24:23 (11:10).
Šoštanjčani so tokrat igrali brez bratov Jančič in Dubliška.
Gole so dosegli: Kompan 8, Stvarnik 7, Melanšek 4, Majhen 3, in Jambrovič 2.
RŽ.
Lestvica po 5. kolu:
1.	Slovenjgradec
2.	Polet
3.	Jadran
4.	Tržič
5.	Šoštanj 6 Minerva
7.	Brežice
8.	Ormož
9.	Krka
10.	Mlinotest
11.	Iskra
12.	Piran
5 4 0 1 133: 5 4 0 1 139: 5 3 1 1 127: 3,0 2 125 3 0 2 131: 3 0 2 138: 2 2 1 140: 2 0 3 119: 1 1 3 127: 1 1 3 118: 104 118: 5 0 1 4 83:
114 8 121 8 116 7 103 6
114	6 134 6 137 6
115	4 136 3 133 3 157 2 118 1
Atletski klub Velenje bo v nedeljo prireditelj tekmovanja najboljših mladincev iz vse Jugoslavije za atletski pokal Jugoslavije.
Nastopilo bo 175 tekmovalcev iz 47 atletskih klubov. Pravico nastopa ima 12 najboljših v vsaki disciplini po rezultatih, ki so jih dosegli na republiških finalnih tekmovanjih.
Največ udeležencev imajo
A V ^araipvn 1A AY I^laHivar
atleti AK Velenje - Boris Re-šek v skoku v daljavo in tro-skoku, Franci Rošer v metu kopja in diska ter Franc Lemež v hoji na 5 km.
Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo ob 10. uri.
R.Ž.
KOŠARKA
Priznanje košarkarjem
Košarkarski klub Elektra iz Šoštanja bo svojo 30-letnico obstoja in delovanja kronal še z enim uspehom.
Preteklo soboto so košarkarji Elektre z zmago proti košarkarjem iz Litije z rezultatom 78:59 /42:31) končali prvenstvo v vzhodni skupini regionalne lige.
Moštvo Elektre je prvak lige z veliko prednostjo in bo konec meseca oktobra že nastopilo v republiški ligi.
Uspeh Šoštanjskih košarkarjev je plod dolgoletnega dela košarkarskih entuziastov v Šoštanju na čelu z neumornim športnim delavcem Matjažem Natkom Kot igralec, trener in sedaj tehnični vodja ekipe je doživljal s številnimi generacijami uspehe in neuspehe na košarkarskih igriščih široin Slovenije.
Največje priznanje za dolgoletno delo košarkarskega kluba Elektra bo vsekakor Kajuhova nagrada, ki jo košarkarjem podeljuje Skupščina občine Velenje ob 30-letnem jubileju, ki ga te dni proslavljajo šoštanjski košarkarji. Čestitki se pridružuje tudi naše uredništvo.
R.Ž.
Trgovsko podjetje
NAMA LJUBLJANA, Tomšičeva 2
objavlja prosta delona mesta za
TOZD - VELEBLAGOVNICA VELENJE
1.	OBRAČUNSKEGA REFERENTA
2.	MESARJA - SEKAČA
POGOJ:
pod 1. ekonomski tehnik ali komercialni tehnik znanje strojepisja, poskusno delo en mesec,
pod 2. mesar - sekač, poskusno delo en mesec, spričevalo o osnovnem znanju o higieni živil.
Ponudbe z življenjepisem in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi.
GORENJE
Tovarna gospodinjske opreme VELENJE
Komisija za medsebojne odnose TOZD Servis in maloprodaja
objavlja prosto delovno mesto:
-	ARANŽERJA
POGOJI:
-	končana šola ali tečaj za aranžerje
-	odslužen vojaški rok
-	vozniški izpit B kalegorije
-	poskusno delo 60 delovnih dni
Kandidati naj pošljejo prošnje s kratkim življenjepisom in podatke o dosedanjih zaposlitvah kadrovski operativi Gorenja, TGO, Velenje v roku lO dni od dneva objave.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE
TOZD OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR -TOLEDO
Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD Osnovna šola Miha Pintar — Toledo Velenje
razpisuje
prosto delovno mesto:
— UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA
za nedoločen čas, PRU ali P. Nastop službe 1.11.1976. Stanovanja ni.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
ČRNA KRONIKA
•	Nesreča
na gradbišču TE 4
V ponedeljek 4. oktobra, se je zgodila okoli 16.30 nezgoda s smrtnim izidom na gradbišču TE 4 v Šoštanju. Enaindvajsetletni delavec Salko Fehrič je prenašal material na stolp. Pri delu ni bil privezan in je zdrsnil z višine 15 metrov.
•	Neprimerna hitrost
Voznik motornega kolesa Rudi Rednak je peljal 26. septembra letos iz Velenja proti Arnačam. V ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo stran vozišča, po nekaj metrih vožnje pa je nato trčil v betonsko ograjo. Trčenje je bilo tako silovito, da je vrglo Rudija Rednaka več kot 6 metrov od mesta trčenja. Eobil je poškodbe na glavi ir. po telesu, na vozilu pa je za okoli 5 000 dinaijev škode.
•	Nenadoma zavil v levo
Voznik kolesa z motorjem Stane Simonišek je peljal 29. septembra letos po Kidričevi cesti. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila Džordže Predič, ki pa je nenadoma zavil levo. Prišlo je do trčenja, pri čemer je voznik Simonišek dobil težje telesne poškodbe, na vozilih pa je za okoli 4 000 dinaijev škode.
•	Otrok skočil pred vozilo
Voznik osebnega avtomobila Oskar Fučik je peljal 29. septembra letos po Kidričevi cesti v Velenju. V bližini posebne osnovne šole mu je nenadoma skočil na cesto otrok Aleš Pisanec. Na cesto je skočil tako nenadoma, da voznik Fučil ni uspel zavreti. Otrok Aleš je bil pri nesreči lažje telesno poškodovan.
KINO
REDNI KINO VELENJE
7.10. - četrtek ob 17.30 19.30, ameriški znanstveno (j tastični film ZARDOZ, režj Johan Borman. Igrata: Shon I nerri, Sharlot Reapling
8.10. petek ob 17.30 19.30, ameriški, znanstveno6 tastični film ZARDOZ
9.10. - sobota ob 17.30 19.30, ameriški pustolovski (i VLAK ZA DVA KLATEŽI režija: Robert Oldrich. I Lv Marwin, Ernest Borgin
10.10. -nedelja ob 17.30 19.30, ameriški pustolovski!] EN VLAK ZA DVA KLATE,
11.10. - ponedeljak 17.30, ameriška kriminalka D( KLER NE UBIJEM TU TEBE, režija: Daniel Petrie. Igri ta: Kirk Douglas, Jean Seberg 12.10. - torek ob 17.30 19.30, ameriška kriminal UMAZANE ROKE NAD STOM, režija: Peter Hvaa Igrata: Elliott Gould, Robe Blake
13.10. - sreda ob 17.30 19.30, ameriška kri minali UMAZANE ROKE NAD STOM
14.10. - četrtek ob 17.30 19.30, honkonški pustolo« tlim KARATE V SLUŽBI TERPOLA, režija: Lo Ki. Igran Ko Keung, Hong Kam Po
15.10. - petek ob 17.30 19.30, honškonški pustolovk tlim KARATE V SLUŽBI 1! TERPOLA
16.10. - sobota ob 17.301 19.30, ameriški vvestern VRI ČA SEDLA, režija: Mel BroolB Igrata: Cleavon Little, Madeli Kalin
17.10. - nedelja ob 17.30i 19.30, ameriški vvestem VRI ČA SEDLA
KINO ŠOŠTANJ
7.10. - četrtek ob 19.31 ameriška komedija GASILB ČHARLES, režija: Cliarii Chaplin. Igrata: Charlie Chapli Albert Austin
9.10. - sobota ob 19.3 poljska melodrama POVE! režija: Walerian Igra: Gražyna Dluj
GREHA rowczyk. lecka
10.10. - nedelja ob 17. i 19.30, ameriški barvni film IX KLER NE UBIJEM TUI TEBE, režija: Daniel Petrie. I ta: Kirk Douglas, Jean Seberg
13.19. - sreda ob 19.30 honkonški pustolovski film KA RATE V SLUŽBI INTERPOU režija: Lo Ki. Igrata: Ko KeuBj Hong Kam Po
16.10. - sobota ob 16. ui OTROŠKA MATINEJA jugo slovanska komedija SREČA TORBI, režija: Lola Djukif Igrata: Mija Aleksič, Miodu Petrovič - Čkalja
16.10. - sobota ob 19.31 jugoslovanska komedija SRECj V TORBI
17.10. - nedelja ob 17. i 19.30, ameriški glasbeni fih NEKOČ JE BIL HOLLYWOOD režija: Cloud Lelush. Igra: Lin Wentura
KINO DOM KULT URE
11.10. - ponedeljak ob uri, poljska melodrama POVE GREHA, režija: Walerian ro\vczyk. Igra: Gražyna Dlii lecka
moli oglasi
Prodam sedežno garnituro HAMLET — z izvlečno posteljo. Naslov v upravi.
Preklicujem zdravstveno izkaznico št. 43262. Jana Povh, Tomšičeva 8, Velenjt
Inženir potrebuje sobo t Velenju. Naslov pod šifro: Veliko odsoten.

• ATLETIKA
Šaleška dolina druga
V	Murski Soboti je bilo tradicionalno srečanje atletov Koroške, Pomurja, Dravskega polja in Šaleške doline.
Največ uspeha so imeli atleti Dravskega polja pred Šaleško dolino, Pomurjem in Koroško.
Od Velenjčanov so boljša mesta dosegli: Edo Hojan je zmagal v teku na 1500 m s časom 4:01,9 pred klubskim tovarišem Aničem 4;03,3. Boris Rešek je bil prvi v skoku v daljavo z rezultatom 649. V teku na 400 m je bil Lazič drugi z rezultatom 52,5,
V	ženski konkurenci so drugo mesto dosegle: Andreja Šverc v teku na 800 m za Švabovo (Koroška) ter Šalamonova v mestu krogle in skoku v daljavo.
Atleti Šaleške doline se tokrat niso posebej izkazali, saj so v preteklih srečanjih dosegli boljše rezultate in večkrat bili tudi zmagovalci četveroboja.	o 7
Podjetje za distribucijo toplote
TOPLOVOD Velenje
razpisuje prosto delovno mesto:
-	VODJA FINANČNO — RAČUNSKEGA SEKTORJA (reelekcija)
Pogoj:
-	srednja ali visoko šolska izobrazba ekonomske smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu
-	da je družbeno - politično razgledan in moralno politično neoporečen.
Razpis velja 15 dni po objavi!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
ANTONA MRAVUAKA
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter Zvezi borcev Velenje, društvu upokojencev, bivšim interniranceni, sindikalni podružnici REK, rudarski godbi in velenjskim pevcem za izraženo ustno ali pismeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste ga tako številčno spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja osebju zdravstvenega doma Velenje, dr. Petru Dovšaku, strežnemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter dr. Ravnikarju za trud, skrb in ljubeznivost v času pokojnikovega zdravljenja.
Žena Cecilija Mravljak in pastorka Jana Čede
Letos se spominjamo 35-letnice napada borcev I. j
bataljona na Šoštanj!
®Za & oktober -praznik občine Velenje
čestitamo
vsem našim delovnim ljudem in občanom!
Skupščina občine Velenje Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje Občinska konferenca Zveze komunistov Slovenije
Velenje
Občinska konferenca Socialistične zveze
delovnega ljudstva Slovenije
Velenje
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine
Slovenije Velenje
Občinski odbor Zveze združenj borcev
narodnoosvobodilne vojne Velenje Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin
Velenje

It
»Kajuhove
Na jutrišnji svečani razširjeni seji Skupščine občine Velenje jih bodof
Dore Klemenčič-Maj: Konec vojne
DANAŠNJI PETKOV KULTURNI VEČER POSVEČEN OBČINSKEMU PRAZNIKU
Razstava
Klemenčiča — Maia
V razstavnih prostorih velenjske knjižnice bodo odprli retrospektivno razstavo slikarskih del Doreta Klemenčiča-Maja. Razstavili bodo njegova dela, ki so nastala v času narodnoosvobodilne borbe ter na temo ljudske revolucije. Ob tej priložnosti bo izšel tudi obširen katalog z barvnimi reprodukcijami tega partizanskega umetnika. Natis kataloga je omogočila tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje.
Ob otvoritvi razstave bo nastopil dekliški pevski zbor velenjske gimnazije. Dekleta bodo zapela nekaj partizanskih in slovenskih narodnih ter umetnih pesmi.	M -p
Ambrožič, sekretar Občinske
zveze prijateljev mladine Velenje
Kot priznanje za dolgoletno družbenopolitično udej-stvovanje in predvsem za njeno požrtvovalno delo na področju mladine in otroškega varstva.
Na natečaj za KAJUHOVE NAGRADE z a leto 1976 je Občinska konferenca SZDL Velenje predlagala za nagrado Elfrido Ambrožič, sekretarko Občinske zveze prijateljev mladine Velenje.
V utemeljitvi je navedla, da je Elfrida Ambrožič dolgoletna družbenopolitična delavka v občini Velenje. Zlasti je pomembno njeno
delo na področju mladine — pioniijev in otroškega varstva,
V Društvu prijateljev mladine Velenje aktivno deluje vse od leta 1952, ko je bilo ustanovljeno. Za napredek in izboljšanje varstva otrok v naši občini je morala vseskozi tesno sodelovati s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. S svojo pridnostjo, doslednostjo in organizacijskimi sposobnostmi je uspela dvigniti nivo varstva, kulture mladih in tovarištva mladih pioniijev na najvišji možni nivo.
Elfrida Ambrožič sodi v vrsto ljudi, ki se nesebično razdajajo v korist otroka, pioniija, našega jutrišnjega upravljavca.
Krajani Pesja so pri urejanju ceste opravili veliko udarnikih ur. Poleg treh priključkov so udarniško uredili tudi parkirni prostor pred novim vrtcem.
• V PESJU
Odprli Cesto Janka Ulriha
V počastitev praznika občine Velenje, 8. oktobra so v sredo popoldne v Pesju izročili namenu novo asfaltirano cesto, ki so jo poimenovali po znanem predvojnem revolucionarju Janku Urlihu.
Cesta je dolga 600 metrov. Že prihodnje leto pa nameravajo asfaltirati tudi Špegljevo cesto, tako da bosta zahodni in vzhodni del Pesja
povezana z moderno cesto, dolgo približno kilometer.
Hkrati z Urlihovo cesto so v Pesju asfalt položili tudi na tri priključke v dolžini 300 metrov. Te so zgradili s prispevkom krajanov in udarniškim delom. Udarniško so uredili tudi parkirni prostor pred novim vrtcem.
Košarkarski klub ELEKTRA Šoštanj
Kot priznanje za dolgoletno športno delo, visoka športna priznanja in vzgojo mladega rodu v zdrave športnike, državljane naše socialistične samoupravne skupnosti.
Partizan Šoštanj-je predlagal za Kajuhovo nagrado, športni klub košarkaijev iz Šoštanja. V utemeljitvi je navedel, da deluje ta klub že od leta 1948 in praznuje letos jubilejno leto. Šekcija za košarko je vseskozi marljivo delovala, tekmovala in vzgajala mladi rod v zdravem, športnem klubu. Za svoj obstoj so člani požrtvovalno prispevali mnogo udarniških ur za urejen stadion.
Z voljo, požrtvovalnostjo in vzgojno discipliniranostjo je
vzgojil že preko 1500 mladih košarkaijev.
V času delovanja se je v tem športnem klubu udejstvovalo mnogo delavcev, študentov, dijakov in obrtnikov ter znanstvenih in kulturnih delavcev in člani reprezentance SRS.
Najvidnejši uspehi košarkarskega kluba so:
—	15 let igranja v republiški ligi
-	2. mesto mladincev v SRS
—	1. mesto pioniijev v SR Sloveniji
—	3. mesto pioniijev v SFRJ
-	pomembni uspehi v mednarodnih tekmah
-	pomembni uspehi doma in zainteresiranost množice za košarkarski šport.
Ob 30-letnici obstoja in| vanja košarkarskega kli moštvo kluba eno najb Sloveniji, kar dokazuje nost in športno sposobni opravičuje sklep o pi komisije za KAJUHOVO GRADO.
Nova Cesta Janka Ulriha
• V POČASTITEV PRiUI V ŠOŠTANJU
REVIJ
Otvoritev
Tudi v Bevčah bodo v okvir praznika, slavili pomembno fc popoldne ob 14. uri bodoodp bo dobivalo vodo 45 gospod kulturni spored, ki ga boi[ društva, ob koncu pa bo tudip
• Praznovanje ot Paki
V Paki pri Velenju bo dane seja sveta krajevne skupnosti organizacij. V sklop prazno* osnovni šoli in pa ureditev oko XIV. divizije čez cesto, terki kurirja, katerega grob so pioniij
£ V soboto, dan predli £ ne fronte šale&o-misbjl ' Kotah, v kmečki sobi,p ' vzgojo kadrov, zbrali m«
/	in nekateri tečajniki, h J tokrat Jakobova maim(ll
nagrade 76«
ill: Košarkarski klub Elektra Šoštanj, Dekliški pevski zbor Gimnazije Velenje >2ič Iz Velenja
■SHKnBKB
■Efi&SBHHG
mmummaammmmBmm
25 let
velenje
MALOPRODAJA VELEPRODAJA PROIZVODNJA KMETIJSKA
KOOPERACIJA OBRTNA
KOOPERACIJA
PREVOZI
IIKA OBČINE VELENJE VČERAJ V VELENJSKEM KULTURNEM DOMU, NOCOJ PA
IA PESMI IN PLESOV
Oddolžijo se z delovno zmago
HHHHHHHHIHHMi
V počastitev praznika občine Velenje je bila v torek, 5. oktobra, javna tribuna krajevne skupnosti Velenje - Center De sni breg. Program, ki so ga prireditelji pripravili, so nekoliko okrnili, saj so morali javno tribuno zaradi slabega vremena pripraviti v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Prireditev pa je kljub vsemu uspela.
vali, da mora biti objekt čim
Javno trubuno je pričel predsednik sveta krajevne skupnosti Karel Koželj, kije med drugim dejal: „Vsako leto, ko praznujemo zgodovinski jubilej — 8. oktober, se oddolžimo žrtvam revolucije z delovno zmago. Teh je že po tradiciji vsako leto več, s čimer dostojno potrdimo, da smo vredni žrtev NOB in da cena njihovih ugaslih življenj ne bo nikoli zbledela. Tega se dobro zavedamo tudi v naši krajevni skupnosti in naši napori že kažejo bogate sadove."
0 gradnji novega vrtca in toplovoda v tej krajevni skupnosti je spregovorila Angela Vutkovič predsednika zbora delegatov delovnih ljudi in občanov. Pri gradnji vrtca bodo upošte-
bolj funkcionalen in poceni. Zadali so si nalogo da bo objekt dograjen do 1. maja 1977. O gradnji toplovoda v tej krajevni skupnosti pa je povedala tudi tole: „Vse so financirali uporabniki sami in sicer za material so prispevali denar, vsa dela pa so opravili sami. Koliko truda je bilo vloženega, si lahko predstavljajo samo tisti, ki so v akciji sodelovali. Najkasneje do dneva republike - 29. novembra morajo biti naši domovi ogreti z vodo iz centralnega toplovoda." Povedala je tudi, da se v delo v tej krajevni skupnosti zelo dobro vključujejo tudi mladi. Predvsem pomagajo pri ureditvi zunanjega videza krajevne skupnosti. Ob zaključku pa je Angela Vutko-
vič dodala: „Prepričana sem, da nam nihče ne more očitati, da smo zanemarjali svoje dolžnosti, saj so nas spremljali vsi tisti nešteti mrtvi in živi borci, ki so brez strahu sledili komunistični partiji v junaški boj za svobodo in socializem. Zavedamo se, da bi brez komunistične partije ne bilo boja, še manj pa zmage, ampak bi vsi jugoslovanski narodi postali drobiž v rokah velikih."
Kljub številnim nalogam pa so našli v tej krajevni skupnosti vedno dovolj časa tudi zato, da so prisluhnili potrebam vzgojnoizobraže-valnih ustanov in z združenim načrtovanjem so ustvarili vez, ki bo z odraščanjem otrok prerastla v vez občana s KS. Javne tribune so se udeležili najmlajši iz vzgojnovarstvenega zavoda Kekec, učenci Posebne osnovne šole in učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo in krajanom pokazali, kaj znajo. M.TAMŠE
. . . in z Bračičeve ceste
i vodovoda
U praznovanja 8. oktobra, občinskega ilovno zmago. V nedeljo, 10. oktobra cli nov vodovod z zajetji, po katerem injstev. Ob otvoritvi bodo pripravili (ripravili člani domačega prosvetnega isilska vaja.
»činskega praznika v
s v Čast občinskega praznika svečana in predstavnikov družbenopolitičnih nja pa sodi tudi proslava pionirjev v ilice spomenika, ki opozarja na preboj :or vsako leto tudi počastitev padlega i že uredili.
V počastitev praznika občine Velenje je bila včeraj v velenjskem kulturnem domu „Revija pesmi in plesov". Nastopila je rudarska godba pod vodstvom
dirigenta prof. Ivana Marina, moški pevski zbor Kajuh Velenje pod vodstvom Zmaga Frankoviča in Šaleški oktet pod vodstvom Julija Pačnika. Na včerajšnji reviji pesmi in plesov pa je nastopila tudi šaleška folklorna skupina, ki je obiskovalcem predstavila poleg slovenskih tudi srbske in dalmatinske plese.
„Revija pesmi in plesov" bo v petek, 8. oktobra, ob 19. uri v kulturnem domu v Šoštanju. Tam bo nastopila godba na pihala Zarja Šoštanj. m.t.
Praznik republike so krajani krajevne skupnosti Velenje - Center Desni breg obeležili z javno tribuno.
• V TOREK, 5. OKTOBRA, JE BILA V KRAJEVNI SKUPNOSTI VELENJE - CENTER DESNI BREG JAVNA TRIBUNA
Včaraj popoldan, 7. oktobra, so tudi uradno odprli Dom za ostarele občane Velnje. Za ta svečani trenutek so pripravili učenci več velenjskih osnovnih šol kratek kulturni program Nastopali so tudi pevci in godba. Po programu pa so si udeleženci slovesnosti ogledali dom
V dom za ostarele občane so začeli sprejemati prve
Dekliški pevski zbor gimnazije Velenje
Itim srečanjem aktivistov Osvobodilnega okrožja, so se pri Jakobu v t je bil junija 1944 partijski tečaj za tečanju člani okrožnega odbora OF lobno kot pred 32 leti jih je tudi larija Hriberšek) nadvse gostoljubno
sprejela, vsi skupaj pa so z velikim zanimanjem prisluhnili spominom Janka Zevarta, Toneta Ulriha-Kristla, Franca Polha-Izaka in drugih, kako je potekala partijska šola in kako se je krepila Osvobodilna fronta na šentiljskem območju. Zbrani v Jakobovi domačiji so ob tej priložnosti tudi čestitali Tonetu Ulrihu-Kristlu za bližajočo se 60-letnico.	S.V.
stanovalce 23. julija letos, bo povsem zaseden pri-
doslej pa se je vanj vselilo že hodnje leto.
78 občanov. Računajo, da	B.Z.
Pogled na dom ostarelih v Velenju s Kidričeve ceste
nico obstoja. V času delovanja se je uveljavil tako v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Od leta 1966 je zbor posredoval publiki več kot 497 nastopov in več samostojnih koncertnih programov. Program je večina sestavljen iz slovenskih narodnih in umetnih pesmi, vključno pesmi s tematiko iz NOB.
Zbor ima stalne stike s celovško slovensko gimnazijo in tako širi našo pesem
tudi izven meja. Iz srede zbora je nadaljevalo študij glasbe več pevk, ki sodelujejo v profesionalnih vokalnih telesih (komorni zbor RTV, Slovenska filharmo nija in drugih).
Dodelitev Kajuhove nagrade kot družbenega priznanja bi pomenilo za bivše pevke in sedanje pevke veliko pozornost in zahvalo za njihovo požrtvovalno delo njim in dirigentu profesoiju Ivanu Marinu.
Kot priznanje za dolgoletno kulturno in umetniško delovanje, za požrtvovalno nastopanje na vseh kulturnih in drugih prireditvah.
Na natečaj za KAJU-HOVO NAGRADO za leto 1976 je občinska kulturna skupnost Velenje predlagala za nagrado DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE VELENJE pod vodstvom dirigenta profesoija Ivana Marina.
V utemeljitvi je navedla, da slavi pevski zbor desetlet-
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, članom delovnega kolektiva in poslovnim prijateljem čestitamo
za praznik občine Velenje — 8. oktober!
so že montirani, naprave v kondenzaciji so nad 70 % gotove, začeli so montažo turbinskih cevovodov in oljnega sistema.
Kljub temu, da dobava opreme nekoliko kasni, se montažno podjetje močno trudi, da te zamude v največji možni meri nadoknadi.
Delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj, temeljna organizacija združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki slavi letos 20-letnico obratovanja, čestita občanom in delovnim ljudem Šaleške doline za občinski praznik
Pogonske posadke in osebje vzdrževalnih služb upravljajo z napravami za proizvodnjo električne energije, ki imajo naslednje moči:
I.	faza izgradnje:
2 bloka po 30 MW = 60 MW zgrajena leta 1956
II.	faza 1 blok=	76 MW zgrajen leta 1960
III.	faza 1 blok= 275 MW zgrajen 1972. leta
Skupna inštalirana moč elektrarne je torej 410 MW in je do danes proizvedla 21 milijard kWh električne energije.
REK Velenje TOZD Termoelektrarna Šoštanj pa je tudi investitor za izgradnjo IV. faze moči 335 MW.
Z izgradnjo so pričeli 1. februarja 1975, ko je bil položen temeljni kamen za novo proizvodno enoto. Tako je bilo do danes že ogromno storjenega.
nega železa in postaviti 264000 m2 opažev.
Montaža kotlovskih naprav je
napredovala tako daleč, da je v teku sestavljanje tlačnega dela kotla, dimnih in zračnih kanalov, ventilatorjev podpiha in vleka, naprav za kurjenje in elektrofiltrov, napajalnih črpalk in cevovodov, končuje pa se montaža grelnikov zraka, naprav za pripravo vode in čiščenje kondenzata ter ostalih pomožnih naprav.
Montaža turbinskih in pripadajočih pomo naprav poteka takole: Pripravljeno je vse za montažo turboagregata, ležaji
Delo na elektrotehniških napravah: Pred zaključkom so inštalacije za luč in moč, oseb-no-tovorna dvigala že delajo, 0,4 kV in 10 k V naprave ter transformatorji so dobavljeni iti že montirani, zdaj polagajo kable, transformator splošne lastne rabe je že postavljen, pripravljajo dela za postavitev 380 kV polja, ostala dela pa potekajo v skladu s terminskirn planom.
Gradnja termoelektrarne Šoštanj IV torej napreduje in montažna dela so v polnem razmahu.
Kolektiv TEŠ IV in investitor bosta vložila vse sile ter ukrenila vse potrebno za nadomestitev kasnitev pri dobavi opreme in montažnih delih, tako da bo nova proizvodna enota TEŠ IV 335 MW začela pravočasno obratovati oktobra 1977.
Gradbena dela na kotlovnici, strojnici, bunkerskem delu, dimniku, hladilniku in na ostalih pomožnih objektih so v glavnem že končana. V številkah pomeni to naslednje: izkopati in prepeljati v vgrez-nine je bilo treba 115.000 m3 materiala, vgraditi 14.000 m3 betona s 7000 tonami armatur-
TOZD RLV — Jama vzhod
TOZD RLV — Jama zahod
TOZD RLV - Jama Škale
TOZD RLV — Steber 8
TOZD RLV — Priprave
TOZD RLV — Mehanizacija in transport
TOZD RLV - Storitve
TOZD RLV — Jamske gradnje
TOZD RLV - Klasirnica
TOZD — Termoelektrarna Šoštanj
TOZD — Proizvodnja gradbenega materiala
TOZD — Elektrostrojni obrati
TOZD — Zunanji obrati
TOZD — Plastika in zaščitna sredstva
TOZD — Avto park
TOZD — Tiskarna
TOZD — Stanovanjsko gospodarstvo TOZD — Družbena prehrana
GORENJE
Sestavljena organizacija združenega dela
GORENJE TGO, Velenje
GORENJE -
SEVER,
Subotica
GORENJE -MUTA,
Muta ob Dravi
GORENJE FECRO,
Slovenj Gradec
GORENJE -ELRAD,
Gornja Radgona
GORENJE -LESNA,
Šoštanj
GORENJE -
FTU,
Sombor
GORENJE -PETAR DRAPSIN, Kikinda
GORENJE -VARSTROJ. Lendava
GORENJE -
METALPLAST,
Ruše
GORENJE -MURAL, Mursko Središče
Iskrene čestitke vsem
delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje!


GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK.
Kolektiv Gostinskega podjetja »PAKA« Velenje
^^ GOSTINSKO PODJETJE		liau d	f "
Ob 16-letnici obstoja podjetja se pridružujemo čestitkam ob prazniku občine Ve/nje!	/	ŠOŠTANJ	
Trgovsko podjetje
___ ŠMARTNO
»VINO« VWy OB PAKI
Čestitkam za praznik občine Velenje se pridružuje tudi delovni kolektiv trgovskega podjetja »VINO« ŠMARTNO OB PAKI, ki obeležuje letošnji praznik z dvema pomembnima pridobitvama. Poleg RDEČEGA in BELEGA VESELEGA MARTINA ter BORGONJE, ki že desetletje zadovoljujeta okus potrošnikov, smo nedavno uspeli dopolniti naš asortiman s še dvema vrstama vin:
URBAN - odlično namizno rdeče vino izbranih sort, s prijetno kislino ter 9,8% alkohola; med ljubitelji vin in brizgancev je naletel na zelo dober sprejem, ker se tudi dobro meša z mineralno vodo.
FRUŠKOGORSKI RIZLING - sortno belo vino iz znanega vinorodnega področja Fruške gore; vsebuje 11,3% alkohola, prijetno kislino ter je lepo dišeče in usklajenega okusa.
Komunalno obrtni center Velenje, TOZD Storitve
čestita občanom za praznik 8. oktober in priporoča storitve v
-	gostinskih obratih,
-	frizerskih salonih,
%
-	pralnici in -čevljarstvu
Gostinsko podjetje »POD GRADOM« VELENJE
ČESTITAMO
CENJENIM GOSTOM ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO!
EXPORT
Kmetijski kombinat Ptuj
OBRAT KLETARSTVO SLOVENSKE GORICE Ptuj
Poslovna enota tržnica Velenje PIJ DOBRO
PIJ PRISTNO HALO$KO
.i
Nudimo po konkurenčnih cenah iz lastne proizvodnje:
-	prvovrstna zaščitena vina ter druge alkoholne in brezalkoholne pijače,
-	sveže kakovostno sadje in zelenjavo,
-	sveže meso in mesne izdelke.
Ob prazniku občine Velenje
čestitamo in se priporočamo /
MALOPRODAJA VELEPRODAJA PROIZVODNJA KMETIJSKA KOOPERACIJA OBRTNA KOOPERACIJA PREVOZI
25. LET
Velenje
Vsem prebivalcem občine Velenje čestitamo za 8. oktober — občinski praznik!
INDUSTRIJA UŠN1A VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ,
ustanovljena leta 1788
i
Industrija usnja Vrhnika, TOZD Tovarna usnja Šoštanj, proizvaja kvalitetno svinjsko usnje, vse vrste vegetabil-nega usnja, konfekcijo in sredstva za zaščito pri delu ter nudi svoje izdelke po ugodnih cenah.
/
Čestitamo ob prazniku občine Velenje in želimo občanom novih delovnih dosežkov!
projektivni biro velenje
Prešernova 3a - telefon 850051
•	projektiramo objekte visokih in nizkih gradenj (gradbene in inštalacijske projekte)^
•	izdelujemo urbanistične načrte
•	opravljamo nadzor nad izvajanjem del
•	specializiramo se na področju energetike in procesnega krmiljenja.
Priporočamo svoje usluge in čestitamo za praznik občine
Velenje!
Pocajt Danilo, Ida — Kotnik Ivan
63320 Velenje -Celjska cesta 68
•	Izdelovanje drobnih predmetov iz kovine in plastike
•	Ključavničarstvo
Poslovnim sodelavcem in občanom čestitamo ob prazniku občine Velenje!
Marica
STROZAK
Beno
»Izdelava predmetov iz plastičnih mas«
- ELEKTROMEHANIKA -
63320 - Velenje, Celjska cesta, n. h.
Priporočava svoje izdelke in usluge ter
čestitava poslovnim sodelavcem in občanom občine Velenje!
STEKLAR - CELJE
OBRAT VELENJE
Splošno steklarstvo - steklobrusilstvo - steklograverstvo - izdelovanje ogledal in okvirov.
Odslej se boste posluževali naših uslug v novi trgovini in obratu na Celjski cesti v Velenju.
Priporočamo se za naročila in čestitamo za praznik občine Velenje, 8. oktober!
VELENJE
Člani delovni skupnosti, samoupravni organi in družbenopolične organizacije delovne organizacije
RUDARSKEGA
ŠOLSKEGA
CENTRA
VELENJE
čestitajo ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem občine Velenje!
Moda mladih
IMPI M#9MI$AL#N
Trgovina M
Oddelek po meri s svojimi storitvami
Ob 8. oktobru prazniku občine Velenje, čestitamo!

Gozdno gospodarstvo
NAZARJE
TOZD Gozdarstvo Šoštanj
in obrat gozdne kooperacije
Ob 8. oktobru čestitamo vsem prebivalcem Šoštanja in Velenja ter pospo vnim -prijateljem!
GALIP
industrija galanterije in plastike šoštanj
proizvaja in nudi svojim cenjenim potrošnikom :
O vse vrste proizvodov iz armiranega po-
lestra (za gradbeništvo in sanitarije) O vse vrste galanterijskih izdelkov ža pohištvo (sobno in stavbno) O gumbe (modne in standardne po želji kupcev)
Pridružujemo se čestitkam ob občinskem
prazniku Velenja!
Podjetje za distribucijo toplote
»TOPLOVOD«
VELENJE, Koroška cesta 3 a
OSNOVNA DEJAVNOST:
O distribucija toplotne energije O yzdrževanje vseh toplovodnih naprav O montaža ter projektiranje toplotnih naprav
Poslovnim sodelavcem in občanom čestitamo za praznik!
MLADINSKA KNJIGA - VELENJE
ODDELEK S KNJIGAMI
je bogato založen z umetnostno in kulturnozgodovinsko literaturo, leposlovnimi knjigami in strokovno literaturo. Tudi najmlajšim so pripravili celoten program otroške literatur.
PAPIRNICA
nudi šolske in pisarniške potrebščine, igrače in spominke. Iz zaloge nudi veliko izbiro mehanografskih strojev, ki jih lahko dobite na kredit.
GALERIJA
RAZSTAVA IN PRODAJA SLIK
Kupcem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob velenjskem občinskem prazniku!
TRGOVSKO PODJETJE
NA VELIKO IN MALO S SERVISI
Prodajalna Velenje
Partizanska 3, telefon 850-096
Itoffil
iiiiii
t

G300I CELJE
LJUBLJANSKA C. 11
nudi
o osebne avtomobile ZASTAVA
O rezervne dele za osebna vozila
ZASTAVA ŠKODA WARTBURG, NSU, TAM, in ostale
o avtogume in vse druge potrebščine za vaš avto.
Ob prazniku občine Velenje čestitamo in se
priporočamo!
btrits^jral
INDUSTRIJA TERMOPLASTOV, GRAFIKE, LEPIL VELENJE
VAM NUDI:
•	lepilne trakove s tiskom ali brez ojačane s sintetičnimi vlakni
•	motorske čelade (atestirane po JUS)
•	avtomate za rolete
•	razne izdelke iz brizgane plastike
•	grafične storitve (samolepilne etikete, plakate, nalepke, vizitke)
Dom kulture TOZD TISKARNA
NUDI SVOJE STORITVE V OFFSET TISKU:
•	vse vrste obrazcev
•	blokov
•	prospektov in brošur v enem in večbarvnem tisku
Z4 OBČINSKI PRAZNIK VELENJA, 8. OKTOBER, ISKRENO
ČESTITAMO!
ljubljanska banka
Ob prazniku občine Velenje čestita vsem poslovnim prijateljem
/ gorenje / lesna j šoštanj
Proizvodnja žaganega lesa, lesene embalaže, stvabno-mizarskih izdelkov in lesne volne.
Priporočamo svoje izdelke in
čestitamo za 8. oktober, praznik občine Velenje!


merx
Komunalno obrtni center
Velenje
TOZD komunala
nudi občanom v občini in drugod,
vse storitve komunalnega značaja ter vabi, da si iz vrtnarije nabavijo najrazličnejše sadike ter si tako popestrijo svoj vrt ali okolico hiš.
Čestitamo in pozdravljamo!
Vsem delovnim ljudem, predvsem pa stanovalcem naših hiš,
čestitamo
ob občinskem prazniku Velenja!
Podjetje za vzdrževanje stanovanjskih hiš
»DOM«
VELENJE
Delavska
univerza
VELENJE
Z organiziranjem in izvajanjem splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja odraslih bomo tudi v prihodnje prispevali svoj delež za vse hitrejši razvoj in napredek naše občine.
čestita
vsem občanom občine Velenje
za praznik
HSEH
KINO VELENJE
—	Redni kino
—	Kino v Domu kulture
—	Kino Šoštanj
Priporočamo obisk filmskih predstav v naših kinodvoranah ter
čestitamo ob prazniku občine Velenje !
ŠALEŠKO SAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM, Velenje
•	SAVINJSKO-ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM Velenje
•	BOLNIŠNICA Topoišica
•	ZDRUŽENE LEKARNE Velenje
Ob prazniku občine velenje, 8. oktobrru, čestitamo in pozdravljamo!
vKADdeNO
INDUSTRIJSKO PODJETJE

cente/.
U


Kulturni center VELENJE
ČESTITAMO OB OBČINSKEM
PRAZNIKU - 8. OKTOBRU!
LJUBLJANA
TOZD
Gradbena enota Celje, n. sol. o.
Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem v občini Velenje
v-	.
čestitamo
ob prazniku!
Vsem občanom in poslovnim ljudem
čestitamo
ob prazniku občine
TOZD Prodaje Šoštanj TOZD Pekarn in slaščičarn Celje TOZD Grosist Celje
CELJE
VELETRGOVSKO, GOSTINSKO TURISTIČNO IN PROIZVODNO POD|ET|E
ZA LEPŠO HIŠO, LASTNO USTVARJALNOST - IZDELKI VEGRAD
V Vegradu Velenje TOZD GRADBENA INDUSTRIJA izdelujemo vrsto izdelkov, ki so zanimivi za lastnike in graditelje stanovanjskih hiš. Želimo nuditi individualnemu graditelju čimveč izdelkov, ki si jih lahko z družinskimi člani sam vgradi v svoj novi dom.
L.' T
r l _' •
BETONSKI TLAKOVCI so zelo primerni za tlakovanje dvorišč, poti, parkirnih prostorov, pločnikov itd. So trajni, ni potrebno vzdrževanje, polaganje je enostavno. S kombinacijo tla-kovcev v raznih barvah je možno zelo estetsko urediti okolico hiše. Pri raznih prekopavanjih lahko tlakovce odstranimo brez velikega truda in jih kasneje zopet položimo na prvotno mesto.
' % " *
! 1 .
t- "/•v* * % VV
. * tkft J* **	itfs *
<* -t.
« «	iiA » .. .«	—
W ^	'
*". m	^ m « :
1
1 < ■
p ; TRAVNE PLOŠČE so name->	njene za ohranitev zelenih po-
1	vršin, ker vožnja in hoja po njih
ne ovira rasti trave. Zato jih uporabljamo za urejanje parkirnih prostorov, poti, dvorišč. Površine lahko tlakujemo samo s travnimi ploščami, ali pa v kombinaciji s tlakovci. Travne plošče so primerne tudi za izdelavo vrtnih ograj, balkonskih ograj, predelnih sten, prezračevalnih podstrešnih oken in za druge arhitektonske rešitve. Velikost plošče je 48x32x8 cm.
RAVNE STOPNICE
'I
l=t-=l
.1 ' STOPNICE
MONTAŽNE TERACO STOPNICE izdelujemo v dveh oblikah, kot „L" stopnice in kot ravne stopnice. Obe obliki izdelujemo v dveh standardnih dimenzijah, lahko pa se dimenzije prilagodijo tudi želji kupcev. Montaža stopnic je enostavna in hitra, brez nadležnega prahu.
Izdelke lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in direktno v Vegradu, TOZD Gradbena industrija, Selo pri Velenju, (tel. 063 850-019).
Za praznik iskreno čestitamo!
Čestitke naših obrtnikov		
URAR - ZLATAR W		
	MART N P RECNIK Preš—'Velen,e Čestitam m se prt por o cam!	
Cvetličarna IRIS Prešernova, Velenje Ob prazniku olepšajte svoj dom z našim cvetjem!		Za praznik vam bo teknilo pecivo Slaščičarne MOVH iz Šoštanja
Cementninarstvo Jože Štefka - Polde Gorenje 21, Šmartno ob paki Izdelujemo vse vrste betonskih izdelkov. Priporočamo se za nakup in čestitamo ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru!		MIRO HUDOVERNIK Ing. el. vam nudi: O lesene obloge O vrtno leseno opremo; ograje, vrtne ute, klopi Ob prazniku občine Velenje čestitamo vsem poslovnim sodelavcem in občanom.
TERACERSTVO Rudi llijaš Celjska 36 a Izdelava stopnic, polic in teraco tlaka. Pridružujem se čestitkam za občinski praznik in priporočam svoje storitve !		Cenjenim strankam se zahvaljujem ter se še nadalje priporočam! Čestitam ob občinskem prazniku! MARIJA POLAK KEMIČNA ČISTILNICA Koroška 44, Velenje
zavod za urbanizem velenje
velenje 63320
tomsiceva ulica št. 16
Izdelovanje prostorskih planov, občinskih urbanističnih programov, urbanističnih načrtov, zazidalnih načrtov, urbanistični redov in reševanje mikrourbanističnih problemov ter stalno spremljanje njihovega izvajanja.
Pripravlja lokacijske dokumnetacije z vsemi soglasji, organizira zakoličbe zemljišč in objektov ter organizira kontrolo za-količb.
Urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč po posebni pogodbi med skladom za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter zavodom ali po posebnem pooblastilu skupščine občine Velenje.
Pripravljanje predlogov in spremljanje izvajanja programov samoupravnih interesnih skupnosti, občinske sklade in celotni investitorski inženiring po naročilu.
Projektiranje nizkih in komunalnih gradenj.
Projektiranje hortikulturnih ureditev.
Projektiranje visokih gradenj.
Ekonomski posli in raziskave s področja ekonomike, urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.
Opravlja vse druge zadeve v skladu z določbo o ustanovitvi in zadeve, ki jih poveri občinska skupščina.
Čestitamo ob prazniku občine Velenje!
KLEPARSTVO Igor
Zbičajnik,
Celjska cesta, Velenje
SPLOŠNO KLEPARSTVO IN IZVEDBA VSEH VRST HIDROIZOLACIJ
Čestitam
in se priporočam!
Delovna skupnost skupnih služb združenih v podjetje za PTT promet Celje TOZD za ptt promet Velenje
Nudimo ptt storitve in
čestitamo za praznik občine Velenje 8. — oktober!
DES
Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Hajdrihova 2
TOZD ELEKTRO SLOVENJ GRADEC
Oskrbuje z električno energijo območja občin Dravograd, Velenje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.
Projektiramo, gradimo in vzdržujemo električne naprave, izvršujemo instalacije, vršimo servisne usluge.
ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE ČESTITAMO!
Stane First
KLJUČAVNIČARSTVO
Ljubljanska 7, Velenje
•	Izdelava vseh vrst ključavnic in ključev
•	Izdelava karnis po merah
Priporočam se za naročila in čestitam ob občinskem prazniku !
Gostilna
OBIRC
Črnova pri Velenju
Vas vabi in priproča svoje gostinske storitve.
Ob prazniku občine Velenje čestitamo -vsem cenjenim gostom in se zahvaljujemo za obisk!
MINERVA - ŽALEC Zabukovica
POLIETILENSKE CEVI
IN USTREZNI SPOJNI ELEMENTI
ZA:
I TLAČNE CEVOVODE 9 DRENA20
I HIŠNO KANALIZACIJO I KANALIZACIJO
MINERVA — ŽALEC Zabukovica Tovarna za predelavo plastike in kovin.
ljubljanska banka
tudi ko gre za posojila
pravi naslov za pospeševanje gospodarskih dejavnosti občanov
Na podlagi vezave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov.
Posojilo dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu:

SVET DOMA ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, Kidričeva 1c
razpisuje po 41. členu statuta doma vodilni delovni mesti:
-	DIREKTORJA (individualni poslovodni organ)
Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in drugimi predpisi
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo socialne zdravstvene ali pedagoške smeri
-	da ima deset let prakse, od tega vsaj pet let na vodilnih delovnih mestih socialnega področja
-	da je moralno politično neoporečen.
-	RAČUNOVODJA
Kandidat za zasedbo tega delovnega mesta mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in drugimi predpisi
-	da ima srednjo .ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
-	da ima deset let delovne prakse, od tega vsaj pet let na delovnem mestu samostojnega računovodja v socialnih ali zdravstvenih ustanovah
-	da je moralno politično neoporečen.
Kandidati za zasedbo razpisan h delovnih mest naj pošljejo svojo ponudbo in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi razpisa na gorrfl naslov s pripisom »PRIJAVA ZA RAZPIS.«
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po zaključku razpisa.
baogradaki konfekcija
Prodajalna VELENJE
Cenjene potrošnike vabimo v našo prodajalno
- solidna postrežba, velika izbira, konkurenčne cene.
Ob prazniku čestitamo !
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA,
Velenje, Prešernova 9
-	avto šola
-	članstvo
-	razvijanje moto športa
-	mehanična delavnica in avtomatična pralnica
Čestitamo vsem svojim članom in občanom občine Velenje ob občinskem prazniku!
-- za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov,
—	za nakup kmetijskih strojev,
—	za nakup plemenske živine,
—	za nakup delovne opreme za obrtniško dejavnost,
—	za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost.
Znesek za posojilo znaša 250% namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Ce občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320% vezanih sredstev. Najnižji znesek posojila znaša lO.OOO dinarjev, najvišji pa 400.000 dinarjev.
Najkrajša doba vezave 3 leta, najdaljša pa 11 let ter zavisi od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev.
Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasili v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja.
Avtomehanična delavnica
JOŽE MEH
Koroška 7a, Velnje
Se priporočam in čestitam!

lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllM
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^
jugobanka
kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka
v oktobru sije sonce, ki greje pozimi
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4. tel. St. (063 ) 710-740 710-783, 710-782
Enota: proizvodnja ln prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. it. (063 ) 722-027
Nage proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
POTRESNI ZIDAK -VOGELNIK
Potresno varnost objekta predstavljajo .poleg horizontalnih tudi vertikalne vezi v vogalih ln notranjosti objekta. Te vertikalne vezi predstavljajo armiranobetonski stebri, ki jih jc potrebno v klasični izvedbi opaievati. Dragemu opažcuju pa se izognemo z uporabo POTRESNEGA ZIDAKA. Opaž je pripravljen s tem, ko zidar konča delo, V odprtine potresnega zidaka vstavimo potrebno armatnro, zalijemo z betonom in vertikalna vez je gotova. Dimenzije potresnega zidaka so enake meram zidu — P-l = 39 x 29 x 19 cm, P-2 = 39 x 20 * 14 cm. Velikost notranje odprtine, ld predstavlja v končni obliki vertikalno vez Je 18,S x 18,5 cm. Potresni zidak je izdelan Iz opečnega betona. S tem dobimo opečno površino zidu ter tako zmanjšamo prehod toplote ln preprečimo nastanek kondenza.
PROIZVODNO
GRADBENO
PODJETJE
»GRADNJA« Žalec
Komentar tedna
Trdno smo prepričani, da ni Slovenca, ki se ne bi strinjal s tako oblikovano politiko in usmeritvijo, ki jo je minuli teden zarisal v Novem Bečeju Stane Do-lanc, ko je poudaril, da Jugoslavija nima ozemeljskih apetitov do nikogar.
Potemtakem tudi ne morejo z asi epi t i svojih narodo) tisti posamezniki, ki danes govorijo o tako imenovani jugoslovanski nevarnosti, njihovi argumenti s katerimi želijo zamegliti svojo politiko do nacionalnih manjšin pa so šibki in prozorni.
Gotovo je imel Stane Do-lanc v mislih tudi slovensko manjšino v A vstiji, ki se skupaj z gradiščanskimi Hrvati upira, da bi bila 14. novembra letos prešteta. In prav okoli pomena tega datuma bi radi rekli nekaj besed.
Najprej: motijo se vsi tisti v Avstriji, ki so prepričani, da se bo po 14. novembru problematika manjšin polegla. Motijo se, če menijo, da bo s tem datumom vsega konec, motijo se, če menijo, da bo naša skrb do našega narodovega telesa v Avstriji
niti ni toliko pomembno, kakšne popisne rezultate bo skuhal avstrijski popisni urad, zanesljivo pa ne bodo takšni, da bi bili javno v prid manjšini.
Kljub temu bo manjšina še vedno obstajala, še vedno bo terjala svoje pravice, terjala tisto, kar ji po državni pogodbi tudi gre.
kaj manjša, motijo se, če sodijo, da se bo manjšina vdala v usodo.
Zgodovina pozna veliko datumov. Vsi pa pomenijo zgolj simboličen začetek ali konec nekega dogajanja, gibanja. Nikoli pa ne pomenijo dejanskega začetka in konca. To pa prevedeno v jezik današnjih in jutrišnjih potreb pomeni, da za nas
Politike ne gradimo na besedah. Realna politika sloni na realni rečeh. Zato naša prihodnja skrb do manjšine ne bo nič manjša; nič tudi ne more zmanjšati problemov, ki jih je uradna Avstrija nepremišljeno potisnila pred svoje manjšine in torej tudi predse. Predvsem predse.
MILAN MEDEN
O ODLOČEN PROTEST AKTIVISTOV OF, BORCEV, DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
Edino Avstrija krši dokumente iz Helsinkov
S srečanja v Šentilju, 3. oktobra, so poslali protestni pismi Zveznemu sekretaria za zunanje zadeve v Beogradu In avstrijskemu generalnemu konzulatu vLjubljt
Aktivisti OF šaleško-mislinjskega okrožja zbrani na svojem 3. srečanju, skupaj z občani Šaleške in Mislinjske doline z ogorčenjem ugotavljamo, da vlada republike Avstrije v 21 letih ni uresničila niti 7. niti 9. člena državne pogodbe.
Protestiramo zoper name-ravno preštevanje slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Protestiramo zeper malodušje avstrijske oblasti, ki skušajo v ozračju groženj in nasilja s preštevanjem manjšine opravičevati kršitve 7. člena avstrijske državne pogodbe in s tem dosegi še hitrejšo germanizacijo pripadnikov slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zbrani
na današnjem zborovanju, ko obujamo spomine na veličastno NOB in izražamo trdno odločenost, da bomo branili in razvijali pridobitve ' narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter našo samoupravno socialistično skupnost, pozivamo vlado Avstrije, da se upre pritiskom neonacističnih sil v Avstriji, pozivamo jo v cilju spoštovanja, prijateljstva, medsebojnega sodelovanja ter krepitve miru v svetu.
Ne moremo sprejeti dejstva, da je Avstrija edina država, kije prekršila sklepe helsinške konference, avstrijsko vlado pozivamo tudi v imenu milijonov žrtev nacizma in fašizma in
DANES OB 10.30 V ŠOŠTANJU
Spominska
Krajani in drugi delovni ljudje Šoštanja ter predstavniki skupščine in družbeno-političnih organizacij občine Velenje se bodo danes dopoldne ob 10.30 zbrali na komemoraciji pri spomeniku talcev na Cesti talcev v Šoštanju. Spomnili se bodo 10. oktobra pred 35 leti, ko so Nemci pripeljali iz Mariborskih zaporov 10 talcev in jih v Šoštanju ustrelili. S tem so se hoteli maščevati borcem 1. štajerskega bataljona, ki so v noči med 7. in 8. oktobrom 1941 napadli mesto Šoštanj in ga za nekaj časa zavzeli.
Na spominski svečanosti bo govoril Matjaž Natek, nastopili pa bodo recitatoiji in pevski zbor z osnovne šole Biba Roeck, Šaleški oktet in godba na pihala Zaija.
Predstavniki delovnih organizacij bodo k spomeniku položili vence.
S.
OB OBČINSKEM PRAZNIKU JE IZŠLA KNJIGA:
VELENJE
To je prva fotomonografska obdelava našega mesta. Izdalo jo je zagrebško podjetje „Spektar", ki je specializirano podjetje za izdelavo monografije jugoslovanskih mest.
Pri izdaji in zbiranju gradiva je sodelovala skupščina občine Velenje. Tekstualni del so prispevali Hermina Klančnik, Danica Ževart, Ljuban Naraks, Marjan Marin-šek in Jože Klančnik.
Tofografije so prispevali: Milan Babič (avionski posnetki), ilijaš Besič, Marjan Marinšek, Dragan Nikolič, Foto Pajk ter arhiv Informativnega centra Velenje ter Muzeja ljudske revolucije Celje.
Perorisbe pa je izdelal Marjan Vodušek.
Knjiga obsega 60 barvnih strani in 32 črno-belih. Priprave za izdajo knjige so trajale dve leti.
REKLI SO TE DNI
STANE DOLANC:
—	Globoko zainteresirani za ureditev razmer v Evropi v duhu sklepov helsinške konference in za razvoj prijateljskih odnosov z vsemi državami, še posebno pa s svojimi sosedi, ne moremo biti ravnodušni do položaja in usode naših narodnih manjšin - Slovencev in Hrvatov v Avstriji ter Makedoncev v Bolgariji, ki so danes izpostavljeni političnim pritiskom, poskusom asimilacije in raznarodovanja.
DŽEMAL B1JEDIČ:
-	Učinkovito smo preprečili nepokrite investicije, zaustavil se je prodor inflacije, rast cen in življenjskih stroškov je v sprejemljivih mejah, dani so tudi osnovni pogoji za finančno realno določanje dohodkov, rast proizvodnje je oživela itd.
li^siis
Tretjega srečanja aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mislinjskega okrožja v Kotah v Šentilju so se poleg mnogih aktivistov, borcev, domačinov, mladine, delovnih ljudi in drugih občanov velenjske občine udeležili tudi gostje, med njimi član predsedstva SR Slovenije Tone Bole, sekretar republiške konference SZDL Milan Kučan, sekretar republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Tone Turnher.
* *
* *
S *
S
5
s
„V Rdeči dvorani v Velenju odpiramo danes razstavo vseh izdelkov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. V dneh od 11. do 22. oktobra si bodo to komercialno razstavo izdelkov SOZD Gorenje ogledali vsi poslovni partnerji: tako kupci kot dobavitelji. Gorenje bo v tem času sklepalo pogodbe z domačimi in inozemskimi partnerji o prodaji izdelkov v prihodnjem letu ter se dogovarjalo s partnerji o planu dobav za leto 1977.
Komercialno razstavo izdelkov SOZD Gorenje smo v Velenju pripravili letos prvič. Postala pa naj bi stalna praksa tudi za bodoče. Zaradi velikega asor-timana in raznolikosti izdelkov SOZD Gorenje se na drug način s kupci pravzaprav ni več mogoče dogovarjati o vseh podrobnostih, predvsem še o vrstah in količinah izdelkov, kar je osnova za planiranje.
Tokrat predstavljamo v Rdeči dvorani v Velenju samo izdelke organizacij združenega dela SOZD Gorenje. Računamo pa, da se bodo že prihodnje leto
vključili v takšno obliko dogovarjanja z domačimi in inozemskimi kupci ter drugimi poslovnimi partnerji tu v Velenju tudi nekateri drugi proizvajalci izdelkov za široko potrošnjo iz naše republike.
Ker smo pripravili to prvo komercialno razstavo izdelkov SOZD Gorenje v dneh praznika občine Velenje, smo se odločili, da si bodo v času od 8. do 11. oktobra lahko vsi prebivalci občine Velenje in drugi ogledali celoten izbor SOZD Gorenje in se tudi na ta način seznanili s proizvodnim programom in načrti Gorenja za leto 1977."
Vsem naročnikom in bralcem „Našega časa", poslušalcem radia Velenje ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje naše čestitke za letošnji velenjski občinski praznik — 8. oktober!
Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
slovesno izjavljamo, da bon podpirali boj koroških vencev in gradiščanskih tov, dokler ne bodo uresničenj njihove pravice in dokler avstrijska vlada sama kršila' člen državne pogodbe ter puščala razvoj nacizma Avstriji.
• PIONIRJI I. ŠTAJERSKEGA BATALJONA OGORČENI NAD RAVNANJEM AVSTRIJSKIH OBLASTI
NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Protestno pismo pionijev
Na pionirski konferenci na osi ni šoli Anton Aškerc so pioni sprejeli protestno pismo, ki nag I kamenček v mozaiku protestov v jugoslovanskih narodov zoper strijsko manjšinsko politiko.
..Pionirji in mladinci na osnoii šoli Anton Aškerc skupaj s tov učitelji in ostalimi delavci zbrani na pionirski konferenci, | testiramo proti preštevanju venske narodnostne skupnosti i Avstriji. V dneh hude preizkušnje| pel naš pesnik Karel Desto« Kajuh: „Mi nismo le številke, ljudje!" Zato ne moremo razun da naši sosedje tako surovo teptaj osnovno človečansko pravico, je ime ČLOVEŠKO DC JANSTVO.
Tisoč let krvavi naš narod in! izkrvavel. Še živi! In večja bo v r rana, bolj bo tam njegov dom!"
Pionirji I. štajerskega bataljona!! to protestno pismo poslali na avstri ski generalni konzulat v Ljublja
Razstava SOZD Gorenje
Izjava generalnega direktorja Ivana Atelška pred odprtjem današnje razstave izdelkov SOZD »Gorenje«
> DELEGACIJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE NA OBISKU V POBRATENI
Vrnjački Banji
Pobratenje krajevnih skupnosti Novo Selo in Šmartno ob Paki
Delegacija Skupščine občine Velenje, vodil jo je predsednik Nestl Žgank, se je udeležila v pobrateni občini Vrnjačka Banja slovesnosti ob 35-letnici revolucije in dneva osvoboditve Vrnjačke Banje. Delovni ljudje in občani Vrnjačke Banje so letos svoj občinski praznik prvikrat slavili 1. oktobra, slavje pa bo trajalo vse do srede meseca.
Gostje iz Velenja, med katerimi so bili tudi predstavniki šaleško-savinjskih zdravstvenih zavodov, so se med obiskom v Vrnjčaki Banji posebej zanimali za razvoj zdraviliškega turizma in se dogovorili za sodelovanje med obema občinama tudi na tem področju.
V okviru letošnjih prireditev ob občinskem prazniku Vrnjačke Banje so predstavniki krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Novo Selo podpiali listino o pobratenju.
M.
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje
-	„Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od l.januaija 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Za-košek in Franci Mazovec (tehnični urednik).
Izhaja ob petkih - Uredništvom uprava (63320) Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 - 601 - 21420
-	Cena posameznega izvoda 3 dinarje, letna naročnina 120 dinarjev, za inozemstvo 250 dinarjev - Tiska CTP „Pravica-Dnevnik" Ljubljana - Za „Naš čas" se po mnenju Sekretariata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 - 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vTačamo
-	Poštnina plačana na pošti 63000 Celje
nama
VELEBLAGOVNICA VELENJE
čestita za praznik občine Velenje vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem.
Na vseh oddelkih vam nudi bogato izbiro vseh vrst dobrin za vas in za vaš dom, za rekreacijo in šport