Kronika Podravje • Kmetom škodo povzročajo tudi abodi O Stran 7 /V . Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl Si i tai V Štajerski Ptuj, petek, 10. februarja 2023 Letnik LXXVI • št. 12 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,95 EUR Ptuj, Podravje • Letos že 18. Lions Obarjada Druženje s ciljem deliti srečo Lions klub že 18. leto zapored vabi na največji humanitarno-kulinarični dogodek v pustnem času, Obarjado za dober namen. V središču mesta bo jutri, v soboto, kuhalo kar 26 ekip. Veseli so, da se dogodek po dveh koronskih letih ponovno vrača med ljudi. Več na strani 19. Aktualno Sv. Tomaž • Črni 1 . • v.vv obeti za smucisce Globoki klanec O Stran 3 Politika Destrnik • Gre res za placevanje volilne kampanje? O Stran 5 Politika Podravje • Najvisja preživnina 2.700, povprečna 145 evrov O Stran 6 Podravje Markovci • Za gasilski dom v Zabovcih 120.000 in ne 800.000 evrov O Stran 7 Aktualno »Pa se smejte, če se lahko v takem vzdušju« Medalja za požrtvovalnost • Dominik Kovač in Stanko Vinko rJšUl VI VI.v.1. .. človeški življenji 2 Štajerski Aktualno petek • 10. februarja 2023 Slovenija • Zapleteni koncepti STO Zmeda z destinacijami Lani septembra je bil pod okriljem Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje - Maribor ustanovljen konzorcij turistične destinacje Štajerske s skupnim ciljem prebiti se na turistični zemljevid. Foto: ČG Ptuj spada pod makro destinacijo Termalna panonska Slovenija in pod vodilno turistično destinacijo Štajerska. Vanj se je vključilo 15 partnerjev: poleg RRA še sedem turističnih organizacij, ki skupno pokrivajo 34 občin. To so Zavod za turizem Maribor, Zavod za turizem Ptuj, Razvojna agencija Slovenske gorice, Ustvarjamo turizem Sonja Breznik, s. p., PRJ HALO, Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož ter Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Nedavno je Razvojna agencija Slovenske gorice ustanovila destina-cijo Slovenske gorice, ki povezuje deset občin. Že od prej pa poznamo tudi turistično destinacijo Haloze, ki združuje haloške občine Majšperk, Žetale, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč, in turistično destinacijo Jeruzalem, pod katero so se podpisale tri pr-leške občine: Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Ptuj na dveh koncih V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 20172021 so opredeljene štiri makro destinacije, in sicer Alpska Slovenija, Ljubljana in Osrednja Slovenija, Termalna panonska Slovenija ter Mediteranska in Kraška Slovenija. Ptuj, denimo, najdemo pod Termalno panonsko Slovenijo, prav tako pa tudi pod novoustanovljeno desti-nacijo Štajerska. Gre za zmedo na tem področju ali za hierarhijo turističnih destinacij in njihovih poddestinacij? Kakšni so sploh kriteriji, da lahko neko območje dobi naziv turistična destinacija, in kakšne so prednosti, nas je zanimalo. Foto: CG »V omenjeni strategiji smo opredelili koncept štirih makro in 35 vodilnih destinacij. Slednje so destinacije, ki imajo pomembno vlogo tako v obsegu turistične realizacije (najmanj 50.000 nočitev letno), kot v vsebinskem prispevku k skupni ponudbi makro destinacije. Tak koncept je Slovenska turistična organizacija (STO) dosledno uvedla v svoje tržne, promocijske in komunikacijske kanale, ki tudi turističnim ponudnikom pomaga, da se na trgu lažje pozicionirajo,« pojasnjuje Li-vija Kovač Kostantinovič iz STO. Na STO zadovoljni, a ... »Model makro destinacij ne temelji na administrativnih mejah in organizacijah. Vse slovenske občine seveda niso bile opredeljene oz. uvrščene kot vodilne destinacije, med njimi tudi občine z območja Haloz in Jeruzalema, z izjemo občine Ljutomer, ki spada v vodilno destinacijo Pomurje, ostale občine pa so smiselno povezane z vodilnimi destinacijami.« Čeprav Kovač Kostantinovičeva poudarja, da je sistem dobro nastavljen, da je pregleden in dobro funkcionira, pa obenem med vrsticami priznava, da je še prostor za izboljšave, in to tako organizacijsko kot podporno. »Na STO smo skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport letos januarja pristopili k izboljšanju tega modela.« Očitno se tudi na STO zavedajo, da kriteriji umeščanja posameznih destinacij niso najbolj usklajeni, saj trenutno izvajajo poglobljeno anketo med slovenskimi občinami in destinacijskimi organizacijami, v marcu pa pripravljajo še delavnice v vseh štirih makro destinacijah, na katerih bodo kriterije skušali uskladiti skupaj z deležniki v turizmu na posameznih območjih. Senka Dreu Slovenija, Sp. Podravje • Program Zora dosega ciljnih 70 odstotkov pregledanosti Pregledanost v programu Zora v občinah UE Ptuj, 2019-2022 Najslabši odziv v Cirkulanah, najboljši v Lenartu Ob evropskem tednu boja proti raku materničnega vratu, kije potekal zadnji tedenjanuarja, so na Onkološkem inštitutu Ljubljana predstavili poročilo o uspešnosti slovenskega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, ki poteka že od leta 2003. V program so vključene ženske v starosti od 20 do 64 let, splošna ugotovitev pa je, da so ga dobro sprejele, saj so v zadnjem triletnem obdobju, natančneje od 1. julija 2019 do 30. junija 2022, za odstotek presegli načrtovanih 70 odstotkov pregledanosti. Podobne programe izvajajo tudi ponekod v tujini, a tam večinoma na vsakih pet let; če bi primerjali udeležbo na pet let, pa se je programa v Sloveniji v tem času udeležilo kar 86 odstotkov žensk iz ciljne starostne skupine. Izvajanje programa je bilo zaradi ukrepov za zajezitev epidemije med marcem in majem 2020 ustavljeno, zato je takrat pregleda-nost na ravni celotne države padla na 69,6 odstotka, že konec septembra istega leta pa že narasla na 70,6 odstotka. Večja ogroženost po 50. letu Najbolj vestno se pregledov udeležujejo mlade Slovenke, stare med 20 in 24 let (81,8 odstotka), najslabša pa je pregledanost v starostni skupini od 50 do 64 let. Na Onkološkem inštitutu opozarjajo, da se zadnja leta rak materničnega vratu najpogosteje pojavlja prav pri ženskah po 50. letu. »Zato jih pozivamo, da tudi po koncu rodne dobe hodijo na redne triletne pre-sejalne preglede k svojemu izbranemu ginekologu. Če so izvidi do 64. leta starosti negativni, potem je verjetnost, da bodo zbolele, zelo majhna in lahko s pregledi prenehajo.« V letu 2021 so s pomočjo programa Zora odkrili okrog 1.600 predrakavih sprememb visoke stopnje in zgolj 88 novih primerov raka materničnega vratu. »S starostno standardizirano incidenčno stopnjo 5,5 novih primerov raka materničnega vratu na 100.000 žensk je Slovenija na dobri poti k odpravi raka materničnega vratu, ki jo bomo dosegli, ko bomo letno odkrivali manj kot štiri nove primere na 100.000 žensk,« še dodajajo. Občina Pregledanost (v %) 1 Občina Pregledanost (v %) Cirkulane 65,7 Markovci 70,9 Destrnik 72,5 Podlehnik 67,8 Dornava 73,8 Ptuj 72,0 Gorišnica 70,8 Sveti Andraž 71,3 Hajdina 71,9 Trnovska vas 71,8 Juršinci 71,6 Videm 70,4 Kidričevo 71,5 Zavrč 68,2 Majšperk 70,4 Žetale 69,3 Skupaj 71,2 Kar desetodstotna razlika A podatki niso enako spodbudni za vse statistične regije ali občine. Pregledanost denimo dosega ali presega ciljno vrednost le v šestih od dvanajstih regij: največja je v goriški (80,2 %), koroški (78,4 %) in zasavski (75,3 %), najmanjša pa v pomurski (67,4 %) in primorsko--notranjski (68,9 %). Podravska je z 69,7 odstotka tik pod zastavljenim ciljem. Če podrobneje pogledamo stanje v upravnih enotah Ptuj, Ormož in Lenart, ki v celoti ali delno pokrivajo Spodnje Podravje, ugotovimo, da so vse presegle ciljno vrednost 70 odstotkov, a so odstopanja kar velika, saj razlike predstavljajo celo deset odstotkov. Kot Pregledanost v programu Zora v občinah UE Ormož, 2019-2022 Občina Pregledanost (v %) Ormož 71,4 Središče ob Dravi 68,9 Sveti Tomaž 69,5 Skupaj 70,9 Vir: ZORA Pregledanost v programu Zora v občinah UE Lenart, 2019-2022 Občina Pregledanost (v %) Benedikt 80,5 Cerkvenjak 77,9 Lenart 82,1 Sveta Ana 78,7 Sveti Jurij v Slovenskih goricah 80,4 Sveta Trojica v Slovenskih goricah 78,4 Skupaj 80,4 Program Svit čaka še veliko dela V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe: poleg Zore sta to še Dora, namenjena odkrivanju raka dojk, in Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Dora, ki deluje od leta 2017, na vsaki dve leti vabi na mamografijo ženske med 50. in 69. letom starosti. Lani je vseslovenska pregledanost dosegla 76,7 odstotka, torej je program še uspešnejši od Zore. K oddaji blata v okviru Svita na dve leti vabijo tako moške kot ženske, stare med 50 in 74 let. Če oba »ženska« programa v povprečju dosegata in presegata ciljnih 70 odstotkov, jih pri Svitu čaka še veliko dela, kajti lanska pregledanostje dosegla komaj 58,64 odstotka. Za sodelovanje v programu, ki so ga uvedli leta 2007, se odloči več žensk kot moških. je razvidno iz priložene tabele, je bila v zadnjih treh letih najslabša udeležba v Zori v občinah ormoške upravne enote, in sicer 70,9-odsto-tna, sledijo ji občine ptujske upravne enote, ki so skupaj dosegle 71,2-odstotno udeležbo. Preventivni presejalni pregled pa je opravilo kar 80,4 odstotka žensk z območja upravne enote Lenart, kar ga uvršča na četrto mesto v državi po uspešnosti. Tudi na račun akcij ozave-ščanja prebivalstva in organizirane preventive, so prepričani v tamkajšnjem centru za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Lenart. Za primerjavo: na območju mariborske upravne enote dosegajo 66,9-, bistriške 75,1-, ljutomerske pa 71,2-odstotno pregledanost. Spodnje Podravje: šest občin ne dosega cilja Kaj pa kažejo podatki za posamezne občine na območjih uprav- nih enot Ptuj, Ormož in Lenart? Na Ptujskem so štiri občine, v katerih se je v zadnjih treh letih na vabilo za presejalni pregled materničnega vratu odzvalo manj kot 70 odstotkov žensk: to so Cirkulane (65,7 %), Podlehnik (67,8 %), Zavrč (68,2 %) in Žetale (69,3 %). Z najboljšima rezultatoma na tem območju se ponašajo v Dornavi in Destrni-ku, kjer so dosegli 73,8- oziroma 72,5-odstotno pregledanost. Na Ormoškem so samo v Ormožu z 71,4 odstotka presegli ciljno vrednost, medtem ko so se številke v drugih dveh občinah ustavile pod 70 odstotki: v Svetem Tomažu je na pregled prišlo 69,5 odstotka vabljenih žensk, v Središču ob Dravi pa 68,9. Delež pregledanosti je v šestih občinah lenarške upravne enote, kot že rečeno, visok, giblje pa se med 77,9 odstotka, dosegle so ga prebivalke Cerkvenjaka, in 82,1 odstotka, ki gre v dobro prebivalk Lenarta. Senka Dreu Foto: N JZ petek • 10. februarja 2023 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Ptuj • Sava Turizem k zunanjemu izvajalcu seli še zadnje sobarice »Pa se smejte, če se lahko v takem vzdušju« Zadnje mesece v javnosti spremljamo agonijo sobaric in čistilk iz Hotelov Bernardin družbe Sava Turizem, kijih delodajalec pošilja k podizvajalcu, pri katerem pa niso deležne enakih pogojev dela kot v matičnem podjetju, zato se temu na vse pretege upirajo. Če se na današnjem srečanju z upravo, ki se ga bodo družno udeležili člani sveta delavcev in sindikata, ne bo zgodil čudež, se jim bodo lastniki odrekli. Pravzaprav bodo še naprej koristili njihove usluge, le predali jih bodo zunanjim čistilnim servisom in jim s tem odrekli številne pravice. Podjetja se pri racionalizaciji stroškov poslužujejo tudi tako imenovanega outsourcinga, prenašanja določenih nalog na zunanje izvajalce. A Savine sobarice imajo z njimi zelo slabe izkušnje, plačilo je mizerno, delovni pogoji pa na meji sužnjelastništva. Hoteli Bernardin v Portorožu so pravzaprav še edini, v katerih so bile sobarice doslej še na plačilni listi Save Turizma; v vseh ostalih destinacijah: Terme Ptuj, Terme 3000 - Moravske Toplice, Zdravilišče Radenci, Sava Hoteli Bled, San Simon resort Izola in Salinera resort Strunjan namreč že delajo kot »zunanji« kader. Primusove sobarice pri Aktivi V Termah Ptuj dela okrog 24 sobaric, z novo pogodbo jih je s prvim februarjem prevzelo podjetje Aktiva čiščenje, pravi Kornelija Kia-nec, sindikalna zaupnica v Termah 3000. Že dejstvo, da je ona tista, ki je za naš časnik spregovorila v imenu Ptujčank, pove veliko o vzdušju, ki vlada v Termah Ptuj, kjer se niti sindikalisti ne upajo javno izpostaviti. »Samo sobarice Save Turizem v Portorožu so bile do zdaj deležne tega privilegija, da so ostale zaposlene pri Savi, vse ostale pa že vse od leta 2013 delamo pri po-dizvajalcih, tudi sobarice v Termah Ptuj. Pet let smo bile pod Aktivo, naslednjih pet let pod Samsicom, no, zdaj so nas pa celo razdelili med oba podizvajalca, kar je še huje, saj smo tako šibkejše. Sobarice v Moravcih in na Bledu smo z novo pogodbo prešle pod Samsic, ptujske in vse ostale pa pod Aktivo, ki naj bi se ji, če se do takrat ne bo kaj spremenilo, s prvim marcem pridružile še Primorke. Za razliko od nas so bile doslej pri Savi deležne večjih pravic, dobile so tudi bo-žičnico in regres, prvo v višini 900, drugega 1.600 evrov; jaz božičnice že vse od leta 2013 nisem videla.« Sobarice v hotelu Primus so že več let zaposlene pri zunanjem izvajalcu, podjetju Aktiva. Foto: Zdravko Primožič Sobarice iz Hotelov Bernardin so napovedale stavko, če jih bodo prezaposlili k zunanjemu izvajalcu. V vseh hotelih družbe Sava Turizem upravljajo skupaj približno 2800 sob, pri čemer jih 90 % že leta čistijo zunanji izvajalci, s podpisom nove pogodbe pa so outsourcing razširili še na preostalih 10 % sob, ki so na Obali. »Smo izredno sezonsko naravnano podjetje, v katerem je težko uravnavati nihanja števila zaposlenih sobaric. Na Obali je v nizki sezoni lahko zasedenih manj kot 100 sob dnevno, v visoki sezoni pa 750 sob dnevno,« so pojasnili odločitev. Poziv za oddajo ponudb za storitev čiščenja so poslali več kot desetim ponudnikom, pri čemer sta po pojasnilih družbe Sava Turizem vsem zahtevam zadostila dva - podjetji Aktiva čiščenje in Samsic. Sindikalna zaupnica na Primorskem Jelica Pintarič pa je pesimistična glede dobrega razpleta za sobarice v Bernardinu. »Bojim se, da čudeža na seji uprave ne bo, ampak da so nas sklicali zgolj iz formalnosti in nas bodo le seznanili s svojo odločitvijo. Ko je bil namreč eden od hotelov zaprt, se je vodstvo Aktive, ki naj bi nas prevzelo, že sprehajalo po njem, si ogledovalo sobe, štelo vozičke, skratka, mislim, da so že vse zmenjeni in da je usoda sobaric že zapečatena. Naše edino, res edino in zadnje upanje ostaja minister Luka Mesec, ki nas je že javno podprl in ki nam je 15. februarja tudi obljubil sestanek.« Če ne bo čudeža, bodo stavkale Ker je država preko Slovenskega državnega holdinga večinska lastnica Save Turizma, je seveda tista, ki lahko, če le hoče, to namero ustavi in prepreči, je prepričana. »Če se to ne zgodi, bomo primorane stavkati. Vse smo starejše, vrsto let v tem poslu, že tako zgarane in z zdravstvenimi težavami, zaradi te situacije pa zdaj tudi psihično povsem na tleh. Čeprav naj bi država za svoje zaposlene ustvarila vzorčno delovno okolje, to očitno velja le za določene delavce javnega sektorja, za nas, ki se moramo boriti za golo osnovo, pa ne.« Nad takim odnosom in razlikami so ogorčene, pod velikim stresom in brez volje. »Kar sicer še vedno skušamo skriti pred našimi gosti, ki seveda od vseh delavcev v hotelu pričakujejo gostoljubnost in prijazen nasmeh. Pa se smejte, če se lahko v takem vzdušju.« Ostale sobarice podpirajo Primorke Čeprav so sobarice v ostalih hotelih družbe Save Turizem že dolgo in znova pri drugih delodajalcih, pa so solidarne s primorskimi kolegicami. »V vseh njihovih zahtevah jih v celoti podpiramo, tudi glede stavke, saj si brez izjeme vse želimo bili del kolektiva Sava Turizem, z vsemi pripadajočimi pravicami, torej insource, ne pa outsource kader,« dodaja Kiančeva. V Termah Ptuj je zaposlenih 105 delavcev in do 40 zunanjih sodelavcev, odvisno od sezone, so nam povedali v družbi Sava Turizem in pri tem povsem zaobšli odgovore na vprašanja o položaju sobaric. So pa ponosni na investicije, ki so jih v zadnjih letih izvedli na Ptuju. Vodstvo ponosno na svoje delo Zadovoljni so tudi z zasedenostjo kapacitet v vseh svojih de-stinacijah, zlasti v glavni poletni sezoni, saj je ta že primerljiva s predkoronskim letom 2019. Kljub temu da so zaradi covida-19 številni delavci zapustili turistično panogo in odšli v druge poklice, pa jim je manjkajoči kader v Savi Turizem uspelo v veliki meri nadomestiti, pravijo: »Smo stabilno podjetje, tudi v času pandemije nismo odpuščali. Ta čas smo izkoristili za izobraževanja in prenove, izboljšali smo plače, lani smo izplačali enega izmed najvišjih regresov v turizmu in božičnico, ki je bila bistveno višja od preteklih let.« Izjava, ki se bere kot posmeh zavrženim sobaricam. Senka Dreu Foto: CG Sveti Tomaž • Smučišče Globoki klanec odpirajo le za sankače Kakšna usoda čaka smučišče? Medtem ko se na večjih smučiščih po državi smuča že od decembra lani, muhasta zima žal ni šla na roke najnižje ležečemu smučišču Globoki klanec v Hranjigovcih pri Svetem Tomažu. Slednje za smučarje kljub zadnji ohladitvi ostaja zaprto, bo pa ta konec tedna na voljo sankačem. Foto: M H Ivan in Jože Grašič po prvi noči zasneževanja dela smučišča Globoki klanec. Zdaj nameravajo del smučišča odpreti le za sankače. Priljubljeno manjše smučišče je zadnja leta, ko je obratovalo, privabilo ljudi iz vseh koncev. Ob vikendih so našteli tudi 200 smučarjev na dan. Toda žal letošnja zima ni postregla z naravnim snegom, za povrh vsega pa je bila tudi pre-topla, zaradi česar to sezono smučišča za smučarje ne bodo zagnali. Je pa za vse ljubitelje sankanja razveseljiv podatek, da bo smučišče predvidoma ta konec tedna odprto za sankače. »Po tem, ko je v začetku tedna zahladilo, smo začeli umetno zasneževati, saj so bili vremenski pogoji zelo ugodni. Žal pa so vremenske napovedi za naprej tako slabe, da smo se odločili, da proge ne bomo odprli za smučarje, ampak bomo zasnežili samo spodnji del smučišča, kakih 100 metrov, da se bodo otroci lahko sankali,« je povedal predsednik Smučarskega kluba Sv. Tomaž in gonilna sila Ivan Grašič, ki je kakopak nad letošnjo sezono razočaran: »Katastrofa. Gorenjska in Koroška sta dobili veliko naravnega snega, mi pa smo ostali brez. Če bi ga vsaj kaj bilo, bi bilo veliko lažje. Sedaj pa ga delamo iz čiste nule. Februar je tu. Nimamo več česa pričakovati. V preteklosti, ko smo smučišče odprli, je zima prišla prej. A narava nam letos žal ni šla na roko. Nekdaj nismo imeli primerne infrastrukture, pa je bilo mrzlo, sedaj jo imamo, nimamo pa vremenskih pogojev. Tako da sedaj niti ne bomo poskušali urejati in odpirati proge za smučarje, ker je tako ali tako prepozno.« Črni obeti In predrago. Kot pravi Grašič, so stroški elektrike izredno narasli, posledično je tudi dražje umetno zasneževanje. »Večkrat smo že bili razočarani, bomo že kako. Že od sredine decembra, takoj ko je tiste tri dni malo zahladilo, sem dobival klice od povsod, kdaj bomo odprli smučišče. Še dobro, da nismo, sicer bi dobesedno vrgli denar skozi okno.« Že tako je izredno težko zagotoviti rentabilnost manjših smučišč, ki so bolj kot ne odvisna od umetnega zasneževanja. Zahteve, kaj vse mora ponujati smučišče, so precejšnje - od usposobljenosti delavcev na smučišču, reševalcev, nadzorov itd. Kaj šele ob tako viso- kih cenah elektrike. »Ob tovrstnih stroških elektrike bodo zlasti manjša smučišča, kot je naše, težko preživela. Stroški so visoki. Položnice prihajajo mesečno. Bojim se, da našega smučišča ne čaka dober ko- nec oz. da bo propadlo. Poskusili bomo narediti vse, ampak ničesar ne moremo obljubiti. Poleg tega pa smo ekipa bolj kot ne starejših prostovoljcev, ki se trudimo in delamo, mladih, ki bi to prevzeli, pa ni ...,« je še priznal oče smučišča, ki vse to težko gleda, zlasti ob dejstvu, da je v ureditev smučišča in infrastrukture bilo vloženega izjemno veliko truda in denarja. Monika Horvat 4 Štajerski Podravje petek • 10. februarja 2023 Kidričevo • V občinski sejni sobi živahno O dvorani in cestah Svetniki občine Kidričevo so na januarski seji med drugim potrdili projektno dokumentacijo za športno dvorano in prizidek k podružnični osnovni šoli v Lovrencu na Dravskem polju, prisluhnili poročilu direktorja občinske uprave o investicijah, ki se izvajajo, ter predstavili nekaj svojih predlogov in pobud. Svetniški zbor projekt nove dvorane in prizidka k lovrenški šoli podpira, a so opozorili na eno pomanjkljivost - dimenzije igralne površine naj se za meter povečajo, da bodo v dvorani lahko organizirali tudi tekmovanja v košarki. Poleg vprašanja o primerni velikosti površine za uradna tekmovanja so v razpravi omenili, da gre za projekt nepro-fitnega značaja in se na ekonomsko upravičenost investicije ne bi smelo gledati. Poudarili so tudi, da bi pri stroških koriščenja dvorane lahko veljala posebna cena za ranljive skupine in domačine (če bi dvorano npr. uporabljali otroci). V razpravi so sodelovali Bogdan Potočnik, Mateja Školnik, Andrej Napast in Boris Kmetec. A dvorano bo najprej treba zgraditi, pogoje uporabe bodo določali takrat, ko jo bodo predali namenu, predvidoma bi to bilo čez dve leti. Župan Anton Leskovar je dejal, da ni odveč vedeti, da se nobena dvorana finančno ne pokriva sama in da so to objekti širšega družbenega pomena. Glede velikosti igralne površine, ki bi bila primerna tudi za košarkarska tekmovanja, je dodal, da se bodo o tem pogovorili s projektantom. Po sprejeti dokumentaciji je sicer predvideno, da bi novo dvorano v Lovrencu s prizidkom za osnovno šolo začeli graditi naslednje leto in končali v 2025. Projekt so ocenili na dobre tri milijone evrov, pri čemer načrtujejo, da bi v znatnem deležu pridobili državna sofinancer-ska sredstva (okoli 2,5 milijona evrov). Športna dvorana bo primarno namenjena šolski dejavnosti, v popoldanskem času pa tudi drugim ciljnim skupinam. Bruto površina dvorane in prizidka bo okoli tisoč kvadratnih metrov. Del svetniškega omizja, ki se je oglasil v razpravi o načrtih za novo lovrenško dvorano. Programa obnove cest niso dokončali Direktor občinske uprave Damjan Napast je občinskemu svetu predstavil, da lanskega programa modernizacije občinskih cest niso realizirali, čeprav so pogodbo z izvajalcem (CPP) podpisali že v začetku leta. »Trije odseki še niso izvedeni, lani je šlo vse narobe. Za februar se načrtuje remont asfaltne baze, marca bi nato lahko nadaljevali z asfaltiranji.« Napast je povedal, da so večino regijske kolesarske steze asfaltirali, pridobili so 220 služnosti, s tremi lastniki zemljišč dogovora niso sklenili, zato so šli v postopek razlastitve. V strugi Polskave država izvaja protipoplavne ukrepe; začeli so v občini Videm, zdaj je na vrsti še kidričevski del. Na vprašanje enega od svetnikov o goloseku na strugi in ob njej je župan Leskovar odgovoril, da je predvidena nova zasaditev dreves. Kaj so svetniki predlagali v pobudah Mio Sauer je dejal, da bi več proračunskega denarja namenili za otroška igrala, Eva Žunkovič je opozorila na visoke cene ogrevanja. Branko Valentan se je zavzel za odstranitev hitrostne ovire v naselju Apače, a drugi svetnik, Boris Kmetec, temu predlogu ni naklonjen. Tadej Strmšek je spraševal o problematiki smeti v melioracijskih jarkih in ob poljskih poteh. Župan mu je odgovoril, da je to težava od Mihovc proti Šikolam, kjer niso izbrali vzdrževalca melioracijskih jarkov. »V Lovrencu lastniki zemljišč plačujejo vzdrževanje in s tem ni težav,« je poudaril Leskovar, ki je naslednjo sejo občinskega sveta napovedal za konec februarja. Skomignil je, da bo to verjetno bolj žalostna seja, ker se na dnevnem redu obeta vrsta podražitev, od komunalnih storitev do vrtca. MZ Juršinci • Odprava napak v enoti Doma upokojencev Do konca marca morajo končati dela Napake, nastale pri gradnji prizidka Doma upokojencev Ptuj v enoti Juršinci, bodo kmalu odpravljene. Pogodba z izbranim izvajalcem v višini 225.000 evrov je bila podpisana decembra lani, vsa sredstva za to investicijo je zagotovila država. Prizidek juršinske enote Doma upokojencev Ptuj je bil slavnostno odprt junija 2021. Začetnemu vzhi-čenju in navdušenju je sledilo hitro razočaranje, saj investicija ni bila izvedena skladno z minimalnimi tehničnimi standardi. Država je neomajno zahtevala odpravo napak. Njihove prve zahteve so bile rigorozne, zahtevali so izselitev vseh novih 53 stanovalcev tega dela doma. Direktorici Vesni Šiplič Horvat se je uspelo dogovoriti za veliko milejše pogoje za prehodno obdobje, do odprave napak. Odgovornost za nastalo situacijo so si mesece podajali prejšnja direktorica, projektant, nadzornik in izvajalec, podjetje Pomgrad. Vprašanje, kdo je odgovoren za napake, bo ostalo neodgovorjeno, kljub temu da so to dejanje kot sum storitve kaznivega dejanja iz malomarnosti naznanili tudi policiji. Kakorkoli, po vseh zapletih je bilo jasno le to, da je napake treba odpraviti in omogočiti nadaljnje nameščanje V Dela v juršinski enoti so v polnem teku. stanovalcev v to enoto. Posluh pri tem je pokazala tudi država, ki je prispevala 250.000 evrov, kar naj bi zadostovalo tako za gradbeni del kot nabavo opreme. Rekonstrukcija, ki je v teku, je precej obsežna, v vseh sobah morajo urediti vhod v kopalnico iz sobe ali predprostora, na način, da bo ta sestavni del sobe, zagotoviti pros- tor za umazano perilo in čistila, urejajo tudi čajno kuhinjo, dostopno invalidom ... Šiplič Horvatova pravi, da dela tečejo skladno s terminskim planom: »Zadovoljni smo, da se napake odpravljajo in da nam je uspelo pridobiti državna sredstva, saj nikakor nismo želeli obremeniti stanovalcev.« Razpis za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo enote Juršin- ci je bil objavljen sredi oktobra lani. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Komin gradnje iz Ljubljane, prijavilo se je tudi podjetje Pomgrad, ki je gradilo prizidek. Dela morajo biti zaključena do konca marca. Nadzornik, ki ga je izbral naročnik, je Janez Toplak, skrbnik pogodbe pa Mitja Lešnik. Dženana Kmetec Trnovska vas • Pri zategovanju pasu na udaru tudi javna razsvetljava Bodo obcestne luči ugasnile? Še pred tremi leti je občina Trnovska vas za javno razsvetljavo odštela približno 10.000 evrov, letos pa še za tretjino več. Vendar so v javno razsvetljavo dejansko vložili veliko več denarja, saj so stare luči menjavali za varčnejše, s čimer so kljub podražitvi elektrike prihranili pri njeni porabi. Ker pa država napoveduje še večji dvig cen električne energije, župan Alojz Benko razmišlja o možnosti, da bi začeli izklapljati luči v nočnih urah, čeprav je bil še lani jeseni odločno proti. Takrat je celo dejal: » Če bi pa prišla kriza tako daleč, da bi ljudi pozimi zeblo zaradi stroškov javne razsvetljave, potem bodo potrebni resnejši ukrepi, saj take situacije ne bomo mogli urediti zgolj s priporočili.« A visoki stroški so naredili svoje, zato je svetnike pozval, naj tudi sami premislijo o tej možnosti in na eni od prihodnjih sej povedo svoje mnenje. »Če bomo morali iti v to, bomo na vseh osem odvzemnih mest montirali ure in luči izklopili med enajsto zvečer in četrto zjut- Zaradi vse dražje elektrike v Trnovski vasi razmišljajo o varčevanju z javno razsvetljavo. raj.« Število javnih svetilk se je v zadnjem desetletju povečalo s 50 na skoraj 300, skoraj v vseh primerih pa gre za varčne, in sicer 30-va-tne žarnice. Z njimi se prihrani veliko energije, je pa res, priznava župan, da je njihovo vzdrževanje dokaj drago, bolj občutljive so tudi na vremenske neprilike. Že lani je napovedal, da bo treba več aktiv- nosti posvetiti učinkovitejši rabi energije in izrabi obnovljivih virov, saj postaja vse bolj pomembno, kakšne energente uporabljamo. SD Markovci • Župan izbral direktorico občinske uprave Prevladale so bogate izkušnje Markovska občinska uprava ima od februarja naprej novo vodstvo. Funkcijo direktorice so zaupali dosedanji sodelavki Valeriji Horvat Majcen. Občina Markovci je decembra lani objavila javni natečaj za direktorja občinske uprave. Dosedanja direktorica Marinka Bezjak Kolen-ko je namreč s prvim februarjem 2023 napovedala svojo upokojitev. Na razpis so se prijavili trije kandidati in prav vsi so izpolnjevali zahtevane razpisne pogoje. Župan Milan Gabrovec je za razpisano delovno mesto izbral dosedanjo sodelavko Valerijo Horvat Majcen, ki je do konca januarja letos opravljala naloge na delovnem mestu višje svetovalke - pravnice. Naloge pravnice je Horvat Majcnova na občini opravljala že od marca 2009, in sicer najprej preko Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za več občin, od julija 2019 pa je zaposlena v občinski upravi markovske občine za polni delovni čas. Glede na navedeno ima široke izkušnje s področja lo- kalne samouprave. »Pričakujem, da bo svoje delo opravljala strokovno in tako dobro, kot ga je do sedaj. S svojim odnosom do dela in nalog pa bo lahko veliko prispevala k še učinkovitejši, kakovostnejši in profesionalni občinski upravi. Verjamem, da bo njen način dela pozitivno vplival na vse zaposlene in naše uporabnike,« je poudaril župan Gabrovec. EK Nova direktorica občinske Valerija Horvat Majcen osebni arhiv uprave Foto: CG Foto: MZ petek • 10. februarja 2023 Politika Štajerski 5 Destrnik • Že druga izredna seja občinskega sveta Gre res za plačevanje volilne kampanje? Čeprav je županja Vlasta Tetičkovič Toplak konstitutivno sejo občinskega sveta v primerjavi z drugimi občinami sklicala med zadnjimi, šele konec minulega leta, so v upravi nato pošteno zavihali rokave in doslej izvedli že kar tri seje. Edina točka dnevnega reda druge izredne seje je bil osnutek 3,4 milijona vrednega proračuna. Vodja pozicije Marjan Lovrec je dokument ocenil kot uravnotežen in dober. »Smo majhna občina, a vendar veliko investiramo, zlasti v vsa področja infrastrukture. Zato v svetniški skupini Drugačni & Povezani osnutek podpiramo in upam, da ste si ga tudi v opoziciji pošteno prebrali in prepoznali kot dobrega.« Zadeva Petrol ostaja »Spet se delimo na naše in vaše,« je bila kritična Majda Kunč-nik: »Kar pavšalno nekaj naštevate in govorite v imenu 'svoje' skupine. Zakaj svetnikom ne pustite, da samo povedo, kaj mislijo?« Opozicija si je pripravila številne pripombe na predlagani finančni razrez, a se je že v začetku zapletlo pri tolmačenju procedure. Županja je namreč opozorila, da je razprava v prvem branju proračuna po poslovniku zgolj splošna in ne po posameznih postavkah. Kljub temu so vztrajali in Tetičkovič To-plakovi očitali potratno pripravljen dokument. »S 1.700 na 6.800 evrov ste povečali financiranje političnih strank, kar je enormno. Za primerjavo: v Juršincih imajo na tej postavki 1.229, v Svetem Andražu 100, Dornavi 1.000 in v Sveti Trojici 2.000 evrov,« je dejal Branko Horvat. »Povišali so se tudi stroški za BKTV, kar samo dokazuje, da se županji za nazaj plačuje volilno kampanjo. V proračunu je odkup energetskega pogodbeništva od družbe Petrol za ogrevanje šole, kulturne dvorane in zdravstvenega doma, kar je občinski svet v prejšnjem mandatu vašemu predhodniku Francu Pukšiču že večkrat zavrnil, vi pa očitno še kar vztrajate.« Kanalizaciji na Placarju slabo kaže Pritrdil mu je Robert Simonič, ki je dejal, da bi bilo treba nekoga zaradi nadaljevanja zadeve Petrol vprašati po zdravju. A kaj veliko več nista mogla povedati, saj ju je županja ponovno opozorila na splošnost razprave. Razočaran, da ne more predstaviti svojega pogleda na osnutek proračuna, je bil Anton Kovačec. »Predvideval sem, da se bomo lahko mirno brez poslovniškega časa, ki se je odšteval na velikem zaslonu, pogovarjali o dobrih in slabih predlogih, o napakah in vprašanjih. Verjamem, da se večina svetnikov ni poglobila v številke, besedila in ni preverjala podatkov. Prav bi bilo, da bi bili občani bolje seznanjeni z vsebino investicij, ki se bodo ali bi se lahko izvajale letos. Očitno se bo ponovila zgodba izpred štirih let, ko je bivši župan speljal enak postopek: naivni svetniki potrdijo, kar jim predstavi župan, ko je poklican na odgovornost, pa se izgovarja, da so tako vendar glasovali svetniki.« Ker je bila gradnja kanalizacije na Placarju že v prejšnjem mandatu večno jabolko spora, slednjič pa tudi predvolilna obljuba, so bili tamkajšnji prebivalci toliko bolj jezni, ko so videli, da je na postavki le še 10.000 evrov. Nekaj se jih je zato udeležilo seje, a se z izjemo razburjenega občana, ki je kmalu protestno odvihral iz dvorane, niso oglašali. Proti prodaji Arnuševe I vit domačije Najbolj pa je za opozicijske svetnike sporna prodaja t. i. Arnuševe domačije, zemljišča v središču občine, ki je v aktualnem občinskem Proračunske seje se je udeležilo tudi nekaj občanov, ki se ne strinjajo zlasti s postavko za gradnjo kanalizacije na Placarju, za katero je kljub drugačnim obljubam predvidenih le 10.000 evrov. prostorskem načrtu opredeljeno kot gradbeno področje. »Resnično smo v tem mandatu pričakovali drugačen način dela, bolj spravljiv in povezovalen, z ženstvenim pristopom; ne nazadnje smo dobili županjo, ki je vse to tudi obljubljala. A smo na žalost dobili kopijo Pukšiča. Zakaj ni prav, da prodamo zemljišče na tej izjemni lokaciji? Ker je še edini možen prostor v centru za druženje na prostem, saj je vse ostalo Pukšič že prodal. Verjetno je destrniški center najslabše urejen od vseh sosednjih občin. Tam bi morali urediti park z igrali, prostor za rekreacijo, prireditve, saj bi lepo sovpadel z lanišnico, viničarijo pa tudi zdravstvenim in gasilskim domom. Vem, da je tam zraven doma županja, ki jo moti hrup prireditev, a dejstvo je, da bomo, če boste danes dvignili roke, sokrivi, da bomo prostor iz- gubili za vse generacije. Zavedajte se, da nismo dolžni strankam, ampak občanom.« A njen apel ni naletel na plodna tla, osnutek proračuna je dobil zeleno luč za nadaljnje postopke, najprej za javno razgrnitev. Senka Dreu Namesto kavalirjev - varnostnik Destrnik, druga izredna seja občinskega sveta, ki seje udeleži tudi skupina občanov. Neuradno zaradi nestrinjanja s predlaganim proračunom, zlasti zaradi odvzema denarja na postavki kanalizacija Placar, ki jo je nekdanjemu svetniku Branku Goričanu obljubil zdaj že prav tako nekdanji župan Franc Pukšič. Toda uradni razlog za prisotnost peščice občanov ni znan, saj z izjemo enega samo molče poslušajo. Pa še za tistega bi bilo bolje, če bi ostal tiho. Ko namreč teče debata o osnutku proračuna, ki mu opozicija, kot se zanjo politično spodobi, nasprotuje, možakar razburjeno skoči pokonci, iz njega pa začneta bruhati ogenj in žveplo, ki sta naperjena proti županji Vlasti Tetičkovič Toplak. Očitki o tem, da razpolaga z denarjem občanov in ne s svojim, so še na mestu, tem pa sledi serija nepovezanega in nerazumljivega monologa, ki ima en sam cilj: čim bolj užaliti tarčo, torej županjo. Papir ne prenese kletvic in žaljivk, s katerimi jo obklada, nato pa slednjič besno odvihra iz sejne sobe. In seja se nadaljuje, kot da se ni nič zgodilo. Da postajamo družba vse bolj nestrpnih, verbalno in fizično nasilnih, je žal dejstvo, ki smo mu priča tako rekoč na vsakem koraku. Konfliktni smo za volanom, nepotrpežljivi pri zdravniku, žaljivi na družbenih omrežjih, kjer lahko vsak, zlasti kadar se skriva za namišljenimi imeni in profili, nekaznovano pljuva po komerkoli. Za takšno stanje duha je kriva tudi politika, ki nas razdvaja ter to podpihuje s širjenjem sovražnega govora in nestrpnosti do vsega drugačnega, tudi drugače mislečega, čeprav s tem zlorablja enega od temeljev demokracije, ki pravi, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Ki pa naj bi ga bil upravičen izraziti na kulturen način, ne pa tako, kot se dogaja v praksi. Nič novega, porečete. In prav imate. Pa vendar me destrniški dogodek skrbi še zaradi nečesa - nihče namreč nasilneža, kije kazal, da bi lahko od žaljivih besed prešel tudi v fizični obračun, ni niti poskusil umiriti in ustaviti, kaj šele odstraniti. Med gospodi svetniki, osem jih je, očitno ni niti enega samega dobrega starega kavalirja, ki bi se kot moški čutil poklicanega, da zaščiti napadeno žensko. Med neprijetno sceno so vsi povsem mirno sedeli na svojih stolih, zrli predse in čakali, da se izbruh občanove jeze konča. Kako se je ob tem počutila županja, si lahko samo mislimo, ji pa vsekakor predlagam, da se za morebitne podobne prihodnje izpade, ker pač ne more računati na brezplačno moško pomoč, zaščiti tako, da za seje občinskega sveta najame varnostnika. Senka Dreu Ptuj • Financiranje svetniških skupin iz proračuna Nizke najemnine za svetniške skupine Vsaka svetniška skupina, ki deluje v ptujskem mestnem svetu, za pokrivanje materialnih stroškov prejme 78,8 evra mesečno po posameznem svetniku. Za trenutno največjo SD, ki ima deset mandatov, to letos pomeni 9.360 evrov proračunskega denarja. Med drugim s tem pokrijejo najemnine občinskih poslovnih prostorov, ki pa so (zanje) precej nizke. Skupni strošek, ki ga občina iz proračuna prispeva svetniškim skupinam za pokrivanje materialnih stroškov, je 2.287 evrov na mesec oziroma 27.447 evrov na leto. Ta denar se razdeli na podlagi posebnega pravilnika za delo svetnikov oz. svetniških skupin. Morebitna neporabljena finančna sredstva iz preteklega leta se v proračun tekočega leta razporedijo z rebalansom. Svetnikom oziroma svetniškim skupinam se denar zagotavlja glede na volilni izid. Več svetnikov torej za svetniške skupi- ne pomeni več rok za glasovanje, pa tudi več finančnih sredstev za delovanje. Svetniške skupine so upravičene tudi do najema poslovnih prostorov v občinski lasti, ki jih Občina oddaja v skladu z veljavnim Odlokom o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem. Za podjetnike 30 odstotkov višje najemnine So pa najemnine, ki jih plačujejo, precej nizke. Trenutno občinske poslovne prostore uporabljajo tri svetniške skupine. Najnižjo najemnino plačuje Gibanje Svoboda, in sicer za 42 m2 velik poslovni prostor v Cankarjevi ulici 6 mesečno odštejejo 78 evrov. Slovenska demokratska stranka (SDS) in Socialni demokrati (SD) imajo sedež na Čučkovi ulici 2. Za 45 m2 velik prostor SD odšteje 98,60 evra, za dva kvadrata manj pa SDS 76 evrov. Zanimivo je, da bi za enako velike prostore na popolnoma enaki lokaciji za opravljanje gospodarskih dejavnosti (razen domače in umetne obrti) občina v skladu z odlokom odmerila za približno tretjino višjo najemnino; in sicer za prostor na Čučkovi 126,8 evra, za prostor na Cankarjevi pa 104,1 evra. Dženana Kmetec Tri svetniške skupine, ki delujejo v ptujskem mestnem svetu, trenutno uporabljajo občinske poslovne prostore. Foto: SD Foto: CG 6 Štajerski Podravje petek • 10. februarja 2023 Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij Novosti ni pričakovati Dobrote slovenskih kmetij naj bi bile slovenski praznik podeželja, slovenske kulinarike. Oboje govorci vedno znova poudarjajo ob otvoritvenih slovesnostih, a zdi se, glede na obisk teh istih dogodkov, da so superlativi odveč in da le poudarijo razliko med povedanim in dejanskim stanjem. V samo ocenjevanje je letos prijavljenih 900 izdelkov iz 15 skupin, lani je bilo ocenjenih izdelkov skoraj 90 več. Kljub upadu prijavljenih izdelkov pa predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič meni, da je znamka Dobrote slovenskih kmetij prepoznana in cenjena, je zagotovilo za kakovost izdelkov in spodbuda za kmetije, da pripravijo izdelke, ki so po okusu, videzu in vonju všečni potrošnikom. Na opazko o praznih stojnicah in stolih na uvodnih prireditvah festivala pa je dejal: »Prireditev je le en segment v sklopu festivala, pomembnejše bi bilo, da bi Ptuj v maju dihal v znamenju slovenskega podeželja, hrane in vina. Mi že sedaj pozivamo, da bi se temu prilagodila vsa gostinska ponudba v mestu.« Ob tem pa je izpostavil: »Zanimivo je, da ko Ptuj gosti Odprto kuhinjo, ki v ospredje hrane ne postavlja slovenskega izvora, je ta obiskana, medtem ko na prazniku, ki temelji na slovenskem podeželju in kulinariki, ni takšnega obiska. Torej moramo spremeniti tudi miselnost. Namreč tudi na festivalu Dobrote slovenskih kmetij je na dan odprtja mogoče pokusiti hrano iz slovenskih sestavin. Lahko pa bi morda ponovno izvedli projekt Kuhne na dvorišču, ki je že potekala na Ptuju, vendar to ni v pristojnosti našega zavoda. Časa za dogovore je še dovolj.« Priprave na že 34. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki bo med 19. in 21. majem v minoritskem samostanu, so že v polnem teku. »Prvo senzorično ocenjevanje je bilo 31. januarja, in sicer so bile ocenjene vložnine, kisla repa in zelje, suho sadje in kisi. Prvi vtisi so dobri,« je dejal Pribožič. Ocenjevanja si bodo sledila še v februarju, marcu, aprilu in na koncu še v maju, v zadnjem tednu pred razstavo, ko bodo ocenjeni izdelki iz moke: kruh, peciva, testenine. Rdeča nit lanske razstave v mi-noritskem samostanu so bila olja, letos bodo v ospredju mesni izdelki, kruh in vino, izpostavljen pa bo celjski kmetijski zavod. Mojca Vtič Cirkulane • Učenci na tržnici poklicev Pred pomembno odločitvijo Osnovne šole na različne načine devetošolcem pomagajo pri izbiri nadaljnje poklicne poti. V Cirkulanah že tradicionalno organizirajo tržnico poklicev, na kateri se predstavljajo srednje šole in podjetja. Na tak način želijo mladim olajšati razmislek o njihovi nadaljnji poti izobraževanja. Foto: OŠ Cirkulane -Zavrč Na tržnici poklicev se vsako leto predstavljajo srednje šole in podjetja. Kot so pojasnili na OŠ Cirkulane-Zavrč, je tržnica poklicev namenjena učencem od šestega razreda naprej. Letos so jo pripravili na lokaciji šole v Zavrču. »Zelo smo zadovoljni z letošnjim obiskom. Odziv učencev in njihovih staršev kaže, da so tovrstne predstavitve še kako zaželene,« je povedala ravnateljica Suzana Petek in dodala, da je življenjska odločitev za nadaljnje srednješolsko izobraževanje za učence po navadi trd oreh. Še posebej devetošolci so postavljeni v situacijo, ko morajo sprejeti nadaljnjo poklicno odločitev. Ker so med viri informacij najbolj zanesljivi tisti iz prve roke, na tržnici vsako leto sodelujejo tudi njihovi bivši učenci. Letos se je učencem predstavilo šestnajst srednjih šol iz Ptuja, Maribora, Rogaške Slatine in Ruš, dva dijaška domova ter podjetje Talum Kidričevo. Učenci in starši so dobili koristne informacije za nadaljnje izobraževanje. Ob obisku so lahko zastavljali vprašanja, povezana z vpisnimi pogoji, predmetnikom, načinom poučevanja itd. Mentorji in dijaki srednjih šol so jim z veseljem pomagali in jih usmerjali. Po končanih predstavitvah je za vse sodelujoče sledilo kratko druženje v jedilnici šole. Podravje • Višina preživnin in nadomestil se usklajuje z inflacijo Najvišja preživnina 2.700, povprečna 145 evrov Skladno z lanskoletno inflacijo so od tega tedna naprej višje tudi preživnine. Na območju Ptuja in Ormoža se izplačuje 3.079 preživnin, najnižja znaša slabih šest evrov, najvišja več kot stokrat več, 678 evrov mesečno. Največji delež preživnin na ptujsko-ormoškem končuje določen na podlagi sodnih sklepov, kar 83 %. Rast cen življenjskih potrebščin v lanskem letu je glavni razlog za zvišanje preživnin in nadomestil preživnin. »Skladno z lanskoletno 10,3-odstotno inflacijo se bodo preživnine uskladile v različnih višinah. Delež uskladitve je odvisen od tega, kdaj je bila preživnina določena in dogovorjena,« so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. O uskladitvi in novih zneskih bodo upravičenci in zavezanci prejeli obvestila. Preživnine, ki so bile usklajene 1. februarja 2022 in določene ali dogovorjene v januarju 2022, se povečajo za 10,3 odstotka. »To bi v praksi pomenilo, da preživnina, ki je prej znašala 100 evrov, po uskladitvi znaša 110,3 evra. Preživnine, ki so bile določene v lanskem letu od februarja do decembra, se povišajo v različnih deležih glede na to, v katerem mesecu so bile določene,« spremembe predstavljajo na pristojnem ministrstvu. Glede na njihove podatke se v Sloveniji izplačuje 73.511 preživnin, najvišja znaša 2.700 evrov, povprečna 145 evrov in najnižja 5,36 evra. Ptujsko-ormoško I V* V# • I območje: preživnine od 5,9 evra do 678 evrov Na območju Ptuja in Ormoža, ki ga pokriva Center za socialno delo Spodnje Podravje, se trenutno V. HlttLiV Foto: CG Ta teden se je višina preživnin uskladila z inflacijo. V večini primerov to pomeni za 10,3 %. M ačuje 3d°79 preživnin. Večiva Višina preživnin v Spodnjem Podravju (v evrih) teh na podlagi sodne poravnave r r J J (2.570), najmanj je dogovorov, sklenjenih pri notarju. Najvišja določena preživnina v Spodnjem Podravju znaša 678 evrov, najnižja le slabih šest evrov mesečno. V povprečju so zneski zelo različni v odvisnosti od tega, na podlagi katerega akta so bili sklenjeni. Najvišje so v povprečju preživnine, dosojene na sodišču, 175 evrov mesečno. Po višini zneska sledi sodna poravnava (157 evrov), tisti, ki sklenejo dogovor na CSD, v povprečju plačajo 135,7 evra, najnižje so sklenjene na podlagi notarskega zapisnika: 43 evrov. Tip akta Najvišja Najnižja Povprečna Dogovor na CSD 355 5,9 135,7 Notarski zapis 117 6,08 43 Sodba 678 6,22 175 Sodna poravnava (sklep) 597 23,14 157 Število preživnin v Spodnjem Podravju Dogovor na CSD 185 Notarski zapis 3 Sodba 321 Sodna poravnava (sklep) 2.570 Skupaj preživnin 3.079 Vir: CSD Sp. Podravje Januarja Sklad preživnino izplačal 3.311 otrokom Otrokom, ki jim pripada preživnina, a je zavezanci ne plačujejo oziroma jo plačujejo neredno, nadomestila izplačuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Zavezanec je preživnino dolžan izplačevati na podlagi sodbe oziroma sklepa sodišča in oz. ali na podlagi dogovora na pristojnem centru za socialno delo. „Če kljub pravnomočno dosojeni ali določeni preživnini zavezanec le-te ne plačuje ali jo plačuje neredno, je otrok lahko upravičen do nadomestila preživnine. Neplačilo preživnine pomeni, da je preživninski zavezanec tri mesece zaporedoma ni plačal oziroma preživnino plačuje neredno, kar pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Takrat lahko za otroka njegov zakoniti zastopnik, po dopolnjenem 18. letu pa otrok sam, vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. Tako je otrokom, ki preživnine ne Vir: CSD Sp. Podravje prejemajo, z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena osnovna socialna varnost," pojasnjujejo na Skladu. Ta izplačana nadomestila, skupaj z obrestmi in stroški postopkov, terja od zavezancev. Januarja letos je Sklad preživnino izplačal 3.311 otrokom, ki bi bili sicer brez tega prihodka, v skupni višini 330.793 evrov. Ne glede na to, ali sklad zagotovi nadomestilo preživnine, ostane zavezanec dolžan. Sklad namreč otroku zagotovi denarno nadomestilo, nato pa v razmerju do starša, ki ni izplačal preživnine, nastopi kot upnik. »Sklad je v ločenem izvršilnem postopku dolžan od preživninskih zavezancev izterjati vsa - iz naslova nadomestila preživnine - izplačana sredstva z obrestmi in stroški sodnih postopkov. To je sklad dolžan storiti z vsemi razpoložljivimi dovoljenimi sredstvi do dokončnega izplačila dolga,« so pojasnili v skladu. Kljub vsem zakonskim določilom pa podatki kažejo, da vse več otrok ne prejme preživnin. Dženana Kmetec Foto: arhiv petek • 10. februarja 2023 Podravje Štajerski 7 Ormož • Za povračilo škode zaradi zavarovanih živali dva milijona evrov Kmetom škodo povzročajo tudi labodi Na ormoških poljih je opaziti jate labodov. Ti so se lotili ene od večjih njiv oljne ogrščice podjetja Jeruzalem Ormož Sat. »Labodi nam delajo na poljščinah zelo veliko škodo, ker jih je iz leta v leto vse več. Včasih jih je na eni parceli tudi več kot sto, največ sem jih naštel okrog 170. Pri nas delajo največ škode na oljni ogrščici, ki jo močno popasejo in lomijo stebla. Na posamezni parceli včasih naredijo tudi do 40% škode. Na posevkih pšenice tudi delajo škodo, ki pa je v povprečju manjša, saj se raje pasejo na oljni ogrščici,« je povedal vodja poljedelstva Franc Puklavec in dodal, da imajo že več let preglavice zaradi labodov. Lansko leto sicer niso podali zahtevka za povračilo škode, saj je bila ta majhna, so pa zahtevke podali prejšnja leta. Terenski kmetijski svetovalec iz KGZ Ptuj Ivan Puklavec je dejal, da število labodov narašča ter da povzročajo preglavice že zadnjih nekaj let, zlasti pozimi in v spomladanskem času. Ponekod lahko opazimo tudi jate od 100 do 120 labodov. Kmetom povzročajo škodo na posevkih žit in oljne ogrščice ter deteljne in travne mešanice. »Škodo povzročajo z objedanjem, iztrebki, v fazi kolenčenja oljne ogrščice pa tej rastlini lomijo stebla. Imeli smo primer kmetije, ki je imela na travniku detelje tolikšno škodo, da ta zaradi labodjih iztrebkov ni bila primerna za krmljenje živali,« je pojasnil. Kmetje lahko sicer škodo prijavijo Zavodu za gozdove, a se za to odločijo le redki. Po besedah Puklavca so to le dve ali tri kmetije na leto. Škodo navadno prijavljajo kmetije, ki imajo večje kmetijske površine in posledično tudi večjo škodo. Od preko 5.000 zahtevkov le 19 zaradi labodov Labod grbec je sicer zaščitena živalska vrsta. Mednje spadajo tudi rjavi medved, volk, ris, šakal, divja mačka, dihur, mala podlasica, vidra, navadni netopir, bober, veverica, podlesek, krokar, črna ali poljska vrana, kavka, kos, kosec, kragulj in kanja. Država izplača odškodnine za škodo, ki jo na premoženju povzročijo zaščitene živali. To velja le, če oškodovanci poskrbijo za zaščitne ukrepe in naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Kaj natančno to pomeni, na pristojnem ministrstvu niso pojasnili. Število odškodninskih zahtevkov v posameznih letih niha. V zadnjem petletju so obravnavali povprečno tisoč odškodninskih zahtevkov na leto (najmanj 766, Labod grbec povzroča škodo tudi na njivah oljne ogrščice. HnMfinu Foto: MH Izplačana škoda zaradi zavarovanih živali Št. obravnavanih zahtevkov 766 1.381 1.028 1.347 841 Izplačana odškodnina 309.023 € 572.580 € 358.027 € 553.559 € 231.248 € Izplačana odškodnina zaradi laboda grbca 1.098 € 4.303 € 1.435 € 10. 150 € / *Za leto 2022 podatki še niso popolni, ker so zahtevki še v obravnavi. največ 1381), skupaj približno 5.360, od tega le 19 za labode. Lani so prejeli nekaj čez 840 zahtevkov za izplačilo škode za zaščitene živali (podatki za lansko leto sicer še niso popolni). »Odškodnine za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste, med katere spada tudi labod grbec, se izplačujejo na podlagi Zakona o ohranjanju narave in Zakona o divjadi in lovstvu. Za povračilo škode, ki jo povzročijo zavarovane vrste živali, je pristojno naše ministrstvo (MNVP),« so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. 16.000 evrov za škodo zaradi poljske vrane Država je v zadnjih petih letih skupaj izplačala za več kot dva milijona evrov odškodnin, največ leta 2019 in 2021, ko je znesek presegel pol milijona evrov. Po sicer še nepopolnih podatkih so lani izplačali približno pol manj, okoli 230.000 evrov odškodnin. V navedenem obdobju je bila najvišja izplačana odškodnina v vrednosti 16.800 evrov, in sicer za škodo, ki jo je na poljščini povzročila poljska vrana. Kot kažejo podatki, odškodnine zaradi laboda grbca predstavljajo skorajda zanemarljiv delež. Leta 2021 so na ta račun izplačali dob- rih 10.000 evrov odškodnine, leto poprej le okoli 1.500 evrov. »Iz evidenc izhaja, da so bili škodni dogodki, ki jih je povzročil labod grbec, zabeleženi v naslednjih statističnih regijah: podravska, koroška, savinjska, posavska in jugovzhodna Slovenija,« so povedali. Letos sicer za povračilo škode zaradi zavarovanih živali načrtujejo okoli 450.000 evrov. Monika Horvat Vir: MNVP Markovci • Prvo branje proračunov sprožilo več pomislekov svetnikov Za gasilski dom v Zabovcih 120.000 in ne 800.000 evrov Župan Milan Gabrovec je v začetku februarja sklical izredno sejo z dvema točkama dnevnega reda: seznanitev s proračunoma za leti 2023 in 2024 ter imenovanjem oz. potrditvijo članov občinskih odborov. Svetnika Daniela Korošca je zanimalo, s kašnim razlogom oz. v kakšnih izrednih okoliščinah je bila sklicana izredna in ne redna seja. Opozoril je tudi, da bi morali nadzorni odbor imenovati najkasneje v 45 dnevih po konstitutivni seji: »Vse to bi lahko izpeljali že januarja, zato ne vem, zakaj smo tako dolgo čakali.« Izpostavil je tudi, da so imeli svetniki premalo časa za pregled vsebine obeh proračunov: »Pet dni je veliko premalo, da bi lahko podrobneje pregledali 460 strani.« Ker je bila izredna seja sklicana v času šolskih počitnic, sta dva svetnika manjkala. Svetnica Tamara Pilinger Korošec je v dopisu zapisala, da so z družino načrtovali počitnice že nekaj mesecev vnaprej, zato se izredne seje ni mogla udeležiti. Po njenem mnenju čas počitnic ni najprimernejši za sklicevanje občinskih sej. Županu in občinski upravi je zato predlagala, da določijo datume občinskih sej čez celo koledarsko leto. Župan Gabrovec je vsem pojasnil, da so izredno sejo sklicali zaradi čimprejšnje obravnave proračuna. Občina je namreč na začasnem financiranju, kar onemogoča izvajanje novih projektov in delovnih nalog. Razloga, zakaj proračuna niso pripravili že prej, ni navedel. Tudi navzoči svetniki mu tega vprašanja niso postavili. »Redno sejo samo z imenovanjem delovnih teles bi bilo po mojem mnenju neracionalno sklicati,« je povedal in opozoril, da gre zgolj za osnutka proračunov, nato sledi javna razprava, razprava na odborih, predloge in pripombe pa lahko podajo do 16. februarja. Svetniki so sicer že ob prvem branju postavili več vprašanj in pomislekov o posameznih postavkah, predvsem o proračunu za letošnje leto. Šest jih je glasovalo za, trije pa proti. Roke v obeh primerih ni dvignil svetnik Daniel Korošec in naštel kar nekaj investicij, ki so po njegovem mnenju »prenapihnje-ne«. Glavni razlog, zakaj je glasoval proti, pa je ta, da v proračuna niso uvrstili gradnje večje garaže z dodatnimi prostori ob gasilskem domu v Zabovcih. Idejna zasnova je namreč že pripravljena, predvidena vrednost naložbe pa je okoli 800.000 evrov. Tako obsežnemu projektu župan Gabrovec ni naklonjen: »Ne moremo ob že obstoječem gasilskem domu graditi še enega in ju med seboj povezovati s podzemnim hodnikom. Dogovorili smo se, da bomo uredili samo garažo in parkirišče, za kar v letošnjem proračunu planiramo 120.000 evrov.« Estera Korošec Ptuj • Gradnja urgentnega centra Na vrsti nabava opreme Ptujska bolnišnica je pred nekaj dnevi objavila razpis za dobavo in montažo opreme za urgentni center. Gradbeni del naj bi zaključili do konca septembra, ko bodo začeli nameščati opremo. Foto: CG Za gradnjo stavbe, v kateri bo urgentni center Ptuj, je bilo izbrano podjetje Medicoengineering. Če ne bo zapletov, bo torej dolgo pričakovan urgentni center začel delovati še konec tega leta. Obsežno naročilo je razdeljeno na štiri sklope. Gre za celotno opremljanje novega objekta, od čakalnice, stranišč, triaže, internistične ambulante, delovnih prostorov medicinskih sester, predprostora, primarne ambulante, kirurške ambulante, prostora za reševalce in policijo, opreme in prostora za reanimacijo, za malo operacijsko sobo, prostora za opazovanje, čajne kuhinje in delovnega prostora. Dobava opreme bo potekala ob zaključku gradbeno-obrtniških del, ta naj bi dokončali do 30. septembra letos, kvalitativni prevzem bo opravljen mesec dni kasneje. Izbrani pogodbeni partner bo po podpisu pogodbe na poziv naročnika že v naslednjih mesecih moral sodelovati z izvajalcem gradbenih del zaradi določitve mikrolokacij. Ponudniki lahko ponudbe predložijo izključno elektronsko. Razpis je bil objavljen 31. januarja, rok za oddajo ponudb se izteče 6. marca. Oddane ponudbe morajo veljati najmanj do 31. maja letos, sicer bodo izločene kot neveljavne. Dženana Kmetec 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 10. februarja 2023 Ptuj, Podravje • Srečanje rejcev in kmetijskih strokovnjakov Kdor razume slovensko krajino, podpira govedorejo V obdobju, ko je živinoreja na tapeti okoljevarstvenikov in politike, je Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj pripravil prve Tumpejeve dneve oz. dvodnevni strokovni posvet z mednarodno udeležbo s področja govedoreje. »Govedoreja je in mora ostati najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Tega ne določajo rejci, politika, tudi ne strokovnjaki, temveč naravne danosti Slovenije. Veliko govorimo o ohranjanju pokrajine, travnikih, travniških livadah in o čim manj ornih površinah, ob tem pa nočemo razumeti, da te cilje omogočajo le travojede živali,« je bil jasen direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. In odgovor na vse večje pritiske določenih in bolj slišanih skupin (manjšin) želijo kmetovalci, kmetijski zavodi in strokovne inštitucije s področja kmetijstva oblikovati skupaj. »Znanje namreč zagotavlja uspešne reje in znanje bo na dolgi rok bolj pomagalo kmetom kot vsi drugi ukrepi kmetijske politike,« je prepričan predsednik KGZS Roman Žveglič. Dejal je, da je tem, ki jih javnost površno spremlja, v povezavi s kmetijstvom veliko. Kot težava se v družbi izpostavljajo organska gnojila, uživanje rdečega mesa, vpliv reje prežvekovalcev na podnebne spremembe ... »Nobenega izziva ne smemo podcenjevati, vendar pa moramo o tem govoriti na podlagi dejstev, ne na podlagi idej ali religije. Pri nas je tudi intenzivna govedoreja v primerjavi z nizozemsko ekstenzivna. Slovenci lahko povsod pijemo vodo iz pipe, za kar menim, da lahko gre zahva- la tudi kmetom in strokovnjakom. Za rdeče meso je prehranska in zdravstvena stroka dejala, da je pomemben vir visokokakovostnih beljakovin, prispevek k toplogrednim plinom v Sloveniji pa je nižji, kot se prikazuje. Pri nas se stalež govedi ni bistveno spremenil, ozračje pa se je poslabšalo. Razumi, kdor more.« Prvi mož kmetijske zbornice je še dodal, da kdor razume naravne danosti v Sloveniji, glede govedoreje nima pomislekov, in da ta pri nas ni del problema, temveč del rešitve. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa je pozdravil večjo pozornost politike, ki jo ta namenja kmetijstvu. »Občutek pa imam, da so sedaj vsi postali strokovnjaki za področje kmetijstva in da pravih strokovnjakov sploh ne potrebujemo več. Kajti ko se govori o kmetu, se o rešitvah govori brez prisotnosti kmetov, brez pridelovalcev hrane, na drugi strani Foto: Črtomir Goznik Zbrani so Tumpejevim dnevom zaželeli svetlo prihodnost. so vrata široko odprta uvozu, kjer pogosto veljajo nižji standardi pridelave.« »Vsi smo v istem čolnu« Protiutež laičnim razpravam v javnosti o vplivu živinoreje in rdečega mesa je bil torej strokovni posvet na Ptuju. Povezal je namreč ljubljansko veterinarsko fakulteto, veterinarsko zbornico, biotehni- Vitamini za pitanje govedi. Za visoke priraste v vseh fazah pitanja, tudi v vročih poletnih mesecih. kmetijska zadruga SCHAUMANN lUSPEH V HLEVU •v _ ■S 1 [RINDAMIN ZELLPRO 30/1] m Univerzalni vitamini in minerali za krave molznice. Zeilpro organizem oskrbuje z antioksidanti in aktivnimi snovmi. Podpora zdravju in plodnosti živali [KALBI MILCH CM25/TI Popoln mlečni nadomestek zavzrejo telet. Tudi za napajalne avtomate. [RINDAVITAL ASS-CO ATG 30/1 ] ško fakulteto, kmetijske zavode, rejce ... Čeprav določeni slovenski pregovori ne spodbujajo k sodelovanju, npr. veliko babic kilavo dete, pa je Breda Jakovec Strajn iz Veterinarske fakultete prepričana, da napredka ni brez povezovanja različnih strok. »Veseli me, da je KGZ Ptuj prevzel pobudo in povezal vse institucije, ki delujejo na področju govedoreje, in rejce ter omogočil prenos znanja. Želim svetlo prihodnost Tumpejevim dnevom.« Zbrane je nagovoril tudi Branko Valenko, direktor KZ Ptuj in generalni sponzor srečanja: »Smo pred velikimi izzivi, ko se postavljajo geostrateška vprašanja, priča smo podnebnim in generacijskim spremembam, spremembam navad ljudi. Menim, da bodo na določena vprašanja odgovor ponudili tudi ti dnevi.« Ožbalt Podpečan, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, pa je dodal: »Ta interakcija znotraj živinoreje je izjemno pomembna. Vesel sem, da je prišlo do generacijskega soglasja, da smo vsi v istem čolnu in da je naš cilj skupen in jasen: to je čim boljša živinoreja, zdravstveno varstvo živali in njihova dobrobit.« Mojca Vtič Denis Hrga, rejec in predsednik Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, je prepričan, da lahko z znanjem slovenska živinoreja naredi še korak naprej. »Na področju črno-bele pasme v primerjavi s tujino smo v zlati sredini. Smo še mladi, manjka nam morda še znanje. Glede mlečnosti smo v samem vrhu, primanjkljaji pa so na primer pri reprodukciji, pri embriotransferih, to pomeni, ko krava le donosi zarodek, ki ima dobre gene. Tukaj smo še svetlobna leta v zaostanku.« Glede morebitne krize živinoreje, ki bi lahko bila posledica vse glasnejše nenaklonjenosti (določene) javnosti, pa je dejal: »Gre za propagando nekaj ljudi. Pogovarjamo se, kako je meso škodljivo, medtem ko nihče ne poudarja škodljivosti kajenja.« Prvi Tumpejevi dnevi Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je v začetku meseca pripravil prvi strokovni posvet z mednarodno udeležbo s področja govedoreje - Tumpejeve dneve. Strokovni posvet so poimenovali po kmetijskem strokovnjaku Vladimirju Tumpeju, kije v času službovanja med 1960 in 2002 pustil neizbrisen pečat v razvoju govedorejskih kmetij v Podravju in širše, prenašal znanja ter novosti v govedoreji. Slednjemu na zavodu želijo slediti tudi sedaj, ko je kmetijstvo soočeno ne le z ekonomskimi, temveč tudi družbenimi izzivi. Posvet je namreč omogočil prenos znanja in novih spoznanj, ki govedorejskim kmetijam omogoča lažjo, učinkovito in ekonomsko uspešno rejo. Domači in tuji strokovnjaki so v okviru posveta izpostavili vpliv prehrane, zdravstvenega stanja in genetike na reprodukcijske lastnosti goveda, dodatna je bila tema o pomenu kakovosti mleka in mlečnih izdelkov. Foto: MV petek • 10. februarja 2023 Podjetništvo Štajerski 9 Kidričevo • Praznik obrti in podjetništva »Če želimo priti daleč, pojdimo skupaj« Obrt in podjetništvo se še vedno spopadata z negotovostjo, soočata se z zelenim prehodom in digitalizacijo. Obrtniki in podjetniki so primorani nenehno spreminjati miselnost. Nepredvidljivi dogodki se kar vrstijo: epidemija kovida, energetska kriza, vojna v Ukrajini, visoka inflacija, pomanjkanje kadra, zaostrene gospodarske razmere in nepredvidljiva davčna politika. Vse to med člani OOZ Ptuj vzbuja zaskrbljenost in previdnost pri poslovnih odločitvah. Nekatere obrtnike in podjetnike je težko obdobje zelo prizadelo, vendar je večina preživela in posluje dobro, je na letošnji podelitvi jubilejnih priznanj za dolgoletno delo v obrti v restavraciji Pan Kidričevo povedal predsednik OOZ Ptuj Hugo Carli. Čestital jim je za optimizem, vztrajnost, iznajdljivost in potrpežljivost. Za uspešno delo obrtniki in podjetniki potrebujejo konkurenčne pogoje, posodobljeno politiko zaposlovanja in izobraževanja, stabilno in predvidljivo gospodarsko ter davčno politiko. Obrtno-podje-tniška zbornica živi in se bori predvsem s pomočjo svojih članov. »Naš cilj je: pomagati, informirati, svetovati in izobraževati obrtnike, podjetnike, da bodo lažje delali in živeli. V boju za ohranitev obsega poslovanja in preživetje smo dosegli kar nekaj vidnih uspehov, če omenim samo uredbo o omejitvi cen elektrike za mikro, mala in srednja podjetja v prvi polovici leta 2023. Biti član obrtno-podjetniške zbornice, naše stanovske organizacije, je v teh razmerah zelo po- membno. Samo povezani in številčno močnejši lahko dosegamo boljše pogoje za naše poslovanje. Uspešna obrt in podjetništvo sta ključna za blaginjo vseh v Sloveniji. Če želite biti hitri, pojdite sami. Če želimo priti daleč, pojdimo skupaj, pravi afriški pregovor,« je na podelitvi jubilejnih plaket za 20, 25, 30 in 35 let dela v obrti še povedal Foto: Črtomir Goznik Prejemniki plaket za 30 let dela u obrti. Na fotografiji s predsednikom OOZ Ptuj Hugom Carlijem in direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. predsednik OOZ Ptuj Hugo Carli. Podelil jih je skupaj z direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. V preteklem letu je te jubileje pra- Privabiti želijo mlade Foto: Črtomir Goznik Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Mnogo obrtnikov in podjetnikov še ne razume, da se bomo morali še bolj povezati, če bomo želeli biti slišani in doseči boljše rezultate na področju zastopanja svojih interesov. V OZ Slovenije želimo ustvariti novo podobo, z novimi pristopi privabiti tudi mlade oz. tiste, ki šele stopajo na pot podjetništva. Na naši spletni strani si lahko naložite tudi mobilno verzijo Novičkarja, kjer boste lahko sproti spremljali vse tisto, kar delamo, pomembne informacije s področja gospodarstva. Na TV Slovenija bomo v tedenskih oddajah predstavljali pomembne teme za obrt in podjetništvo. V teh negotovih časih bomo še naprej odločno in glasno zagovarjali interese obrtnikov in podjetnikov!« Prejemniki plaket za 35 let dela u obrti znovalo 48 obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega. Obrtnikom in podjetnikom s Ptujskega je ob tej priložnosti čestital tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Že po tradiciji so obrtniki in podjetniki visoke jubileje v obrti praznovali s plesom. Na najstarejši plesni prireditvi na Ptujskem, 46. tradicionalnem obrtniškem plesu OOZ Ptuj, so zaplesali ob glasbi ansambla Nova pot. Podelitev jubilejnih plaket pa je s svojim nastopom obogatil To-mica Banfič, ki živi in ustvarja na Ptuju. Slovenija ga pozna tudi kot finalista pevskega šova Slovenija ima talent. MG - r Ne zapletam, jaz posodim! Addiko gotovinski krediti brez zapletov in s fiksno obrestno mero 6,49 % (EOM 8,76 %)! Samo v poslovalnici Ptuj od 13. do 17. februarja 2023. Addiko Bank Vaša najboljša izbira za hitre kredite addiko.si informativni izračun kredita ob prenosu poslovanja Znesek kredita: 10.000 eur; Doba odplačevanja: 84 mesecev; Obrok: 148,45 eur; Fiksna om: 6,49 %; eom: 8,76 %; Stroški odobritve: 200 eur; Stroški ocene rizika: 250,00 eur; Skupaj za plačilo: 13.125,19 eur; Izračun na dan: 18.1.2023. 10 Štajerski Kultura petek • 10. februarja 2023 Knjigarnica Debela pekovka Pustnemu času primerno je tu kratka, izvirna slikanica Petra Svetine (1970), ki bi ji bilo naše mesto Ptuj mirno lahko literarni prostor dogajanja. Osrednja gonilna sila zapleta in razpleta je slaščica - krof, takšen lepo rumen in z marelično marmelado v sredici. Ti krofi so v pustnem času najbolj zaželeni posladek, in to zjutraj, opoldan in zvečer, pa še vmes gredo v slast. Tudi železniško postajo imamo, sicer ni glavna, po svoje pa je, saj je edina na Ptuju. Je pa res in je tudi žalostno, da moje rodno mesto ne premore takšne pekarnice, ali bolje kioska, kakor ga je zastavila bujna avtorjeva domišljija. Pravzaprav je zgodba Debela pekovka (Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2020. Gugalnica: zbirka najboljših slikanic) predvsem ljubezenska zgodba in hvalnica življenjskim radostim, kakor tudi ustvarjalni hudomušnosti. Hkrati lahko v pripovedi uzremo zavedno kulinarično noto, če se lahko tako izrazim, saj gre za klasične, staromodne krofe, kakršne od zdavnaj pečejo na tej strani Alp in ne za izmišljije z borovničevo marmelado, s čokoladnimi vbrizgi, ali celo z nevsakdanjimi oblikami in novodobnimi raznobarvnimi posipi in okraski. Skratka zgodba začenja povsem realistično, celo kanček suhoparno in skopo: Debela pekovka je delala v pekami na glavni železniški postaji. Pomakala je krofe v vrelo olje in jih jemala iz njega. Z debelo injekcijo je v krofe brizgala marelično marmelado. Potem je vzela 'se drobno cedilo, stresla nanj sladkor v prahu in krofe zasnežila. A ni lepo - to, daje krofe zasnežila? Ljudje so prihajali k okencu in jih kupovali, sveže in slastne. Seveda, kaj bi pa drugega, bi pomislil bralec, a tu zadobi pripoved dramatični obet: Kadar ni bilo nikogar, je pekovka rada zlezla v krof in polizala marmelado. Si morete misliti? In si predstavljate? Potem je zlezla ven, in ko je kdo dobil krof brez marmelade, seje pridušal: »Nezaslišano!«... Od tod dalje se Svetinova pripoved zvrtinči s prikupnim slikarjem Friderikom Žemljo, ki je imel na svoji vizitki napisano še, da je znani slikar. Njegovega naslova na vizitki ni bilo, saj ga tudi ni imel. Selil se je namreč iz kraja v kraj, iz hotela v hotel, saj je izpolnjeval svojo veliko željo: rad bi naslikal ves svet. Tako je vse dopoldneve postaval po železniški postaji in spraševal potnike, od kod prihajajo, kam grejo. Njihove odgovore si je skrbno beležil in jih ob večerih risal. Nekega dne je slikar Žemlja želel potešiti lakoto in stopil je do pekarnice. Postal je pred okencem, a kaj, ko pekovke ni bilo nikjer. Čakal je in čakal in naposled je vzel kovanec iz žepa ter ga položil na pult, nato pa si je sam postregel. Pričakovano si je izbral največji krof. Hejsa! Težak je bil! »To bo marmelade v njem!« si je mislil. In ga odnesel v hotelsko sobo. No, mi že vemo... Vemo, pa ne povemo zgodbe naprej, saj so ob pripovedi odločilne tudi odlične ilustracije odličnega Petra Škerla (1973). Takšen pa je konec: Ne vemo, kaj sta se pekovka in slikar še menila takrat v hotelski sobi. Mimo je peljal vlak in nismo slišali. Vemo samo to, da je marelične marmelade v krofih debele pekovke vse manj in manj in da so postale slike Friderika Zemlje najslajše slike na svetu. Vemo pa še, da je Peter Svetina eden najbolj izvirnih in tudi nagrajevanih sodobnih slovenskih avtorjev, ki podpisuje 65 učbenikov, 48 slikanic, 37 pravljic, 31 knjig kratke proze, 28 knjig poezije ... Prijetno pustujte in vabljeni k nam, v knjižnico, kjer smo pripravili »prešerne pustne razstave« in v torek, 14. februarja, Igralno uro s knjigo, v četrtek, 16. februarja, pa Pustno pravljico z jogo, obakrat ob 17. uri. Dobrodošli! Liljana Klemenčič Ptuj • Slovesnost ob kulturnem prazniku »Ptuj je ena od pomembnejših evropskih prestolnic kulture« V dominikanskem samostanu je potekala letošnja osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v MO Ptuj. Na njej so se s priznanji ZKD Ptuj in MO Ptuj zahvalili posameznikom oz. sekciji za njihov prispevek na področju kulture v občini in zunaj nje. Slavnostni govornik je bil direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj Zveze kulturnih društev Ptuj s podeljevalcem priznanj Juretom Meškom, podpredsednikom ZKD Ptuj Svoje razmišljanje je Srpčič usmeril v dejstvo, da je Ptuj ena od pomembnejših evropskih prestolnic kulture. „Naše mesto radi poimenujemo tudi s sloganom Zakladnica tisočletij. Mesto, ki sedaj nosi ime Ptuj, so ustvarjali nešteti, ki so pripadali mnogim kulturam in nacionalnostim. Kulturna identiteta pa je tisto, kar nas danes povezuje in oblikuje. V varstvo in v preužitek nam je bila zaupana izjemno bogata kulturna dediščina, skrinja, zakladnica evropske in svetovne kulture, v kateri so dragulji iz vse Evrope, pa tudi z drugih kontinentov. To, da smo Zakladnica tisočletij in da je ta zakladnica polna dragocenosti Evrope in sveta, je tista dragocena priložnost, ki se nam ponuja in je tudi velik izziv za prihodnji čas," je izpostavil slavnostni govorec, s tem pa opozoril na dejstvo, da so naši zakladi neprecenljivi, le v us- pešne zgodbe jih ne znamo vgraditi in ponuditi svetu. Naše zgodbe so resnične, niso izmišljene, saj nam je bila dana resnična zgodovinska in kulturna dediščina, ki presega bogastvo mnogih prestolnic in metropol, celo narodov. „Imamo možnost in priložnost, da s temi zakladi Ptuj postavimo na mesto, ki mu po izročilu in bogastvu nasledstva tudi pripada. Obiskovalci mesta naj spoznajo, da je današnji Ptuj resnična evropska kulturna prestolnica," je še poudaril Srpčič. Oljenka mesta v roke Tadeju Tošu Zveza kulturnih organizacij Ptuj je podelila več priznanj za izjemne dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2022. Prejeli so jih Bogomir Širovnik, Mihael Roškar, Janko Grdiša ter Anica Ljubeč in Milan Toplak. Za 50 let delovanja pa je ZKD Ptuj jubilejno priznanje podelila likovni sekciji dr. Štefte Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Oljenko MO Ptuj je po odločitvi županje MO Ptuj Nuške Gajšek prejel Tadej Toš za dolgoletno uspešno delo in izjemne dosežke na področju gledališkega, filmskega in kulturnega ustvarjanja nasploh ter izjemno promocijo Ptuja po Sloveniji. Za priznanje se je zahvalil z besedami: „Spoštovano občinstvo, hvala lepa." V kulturnem programu so nastopile članice ženskega pevskega zbora Lilith pod vodstvom zbo-rovodkinje Jasne Drobne, nadvse uspešnega pevskega zbora, prejemnika priznanj doma in v tujini. Oljenko MO Ptuj je zbor prejel v lanskem letu. MG Foto: Črtomir Goznik Tadej Toš, prejemnik oljenke MO Ptuj Ormož • Na predvečer kulturnega praznika osrednja proslava y Nagrajenci: Gerlica, Kovačičeva, Majcen in Soštarič Slovenci smo eden redkih narodov, morda edini na svetu, ki kulturo slavi z državnim praznikom. Na predvečer praznika so se tudi v Ormožu z občinskimi priznanji s področja kulture poklonili štirim kulturnim ustvarjalcem. Letošnji prejemniki bronaste značke Franca Ksaura Meška z županom Danijelom Vrbnjakom (na fotografiji manj-kajožef Majcen). Polna je bila kulturna dvorana v Miklavžu pri Ormožu, kjer je tokrat potekala osrednja občinska proslava. V nagovoru je župan Danijel Vrbnjak izpostavil bogato kulturno dediščino v Ormožu ter ljudi, ki jo ohranjajo in razvijajo še naprej. »Lokalna skupnost se zaveda pomena kulture, zato bomo naše napore še naprej vlagali v oblikovanje kulturno in ustvarjalno naklonjenega okolja. Zavedati se moramo, da kulturo ženejo drobni prispevki slehernega občana in občanke,« je dejal in čestital vsem ustvarjalcem na kulturnem področju, institucijam ter še posebej prejemnikom občinskih priznanj. »Bodimo ponosni na našo kulturo, na naš jezik, običaje in kulturno dediščino. Naj nas vse to vedno poveže in združuje, zato ponosno praznujmo kulturni prazniki. In ga živimo ne samo ob kulturnem dnevu, temveč iz dneva v dan, vedno znova in znova,« je še sklenil. Vrhunec slovesnosti je bila podelitev priznanj. Letos so podelili štiri bronaste značke Franca Ksavra Meška, vsi prejemniki so člani Kulturno športnega društva Dobrava. Za vsestransko večletno aktivno delovanje so nagradili Roberta Gerlico, Matejo Kovačič, ki je nepogrešljiva soustvarjalka gledaliških predstav v društvu ter Jožefa Majcna (v njegovi odsotnosti priznanje prevzel Gerlica) in Daliborja Šoštariča, ki s svojim delovanjem pomembno prispevata k uspešnem delovanju društva. Ljubiteljska kultura v izjemnih številkah Kot je v imenu nagrajencev dejal Šoštarič, je ljubiteljska kultura v Sloveniji množična, raznolika in izjemno kakovostna ter besede podkrepil z naslednjimi številkami. Vključuje nekaj več kot 100.000 ljudi v 5.000 kulturnih društvih in skupinah, ki svoje delo vsako leto pokažejo v 25.000 odrskih predstavitvah, prireditvah in razstavah. Letno jih obišče skoraj 4 milijone obiskovalcev. Poudaril je, da ljubiteljska kultura ni posel, temveč način življenja, ki prehaja iz generacije v generacijo, iz družine v družino: »A pogosto se po napornem dnevu marsikdo vpraša, zakaj vse te vaje, nastopi, gostovanja. Odgovor je v odrazu sreče in zadovoljstva, ki ju začutimo ob prijateljstvu, druženju in aplavzu občinstva, za kar smo mu neizmerno hvaležni. Nagrade, ki jih dobimo, pa nam dajo motivacijo za nadaljnjo delo.« Kulturni program so z recitiranjem, prepevanjem in muzicira-njem popestrili učenci OŠ Miklavž pri Ormožu in člani tamkajšnjega kulturno turističnega društva. Monika Horvat petek • 10. februarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Ženski motoristični klub Pandora Združili sta jih ljubezen do motorjev in želja po druženju Pred približno letom dni je bil na Ptuju ustanovljen motoristični klub Pandora. Gre za trenutno edini aktivni ženski motoristični klub v državi, ki združuje enajst članic. Dokazale so, da ženska trma in volja premagata vsako oviro, sploh če jo postavi moški. Ideja o ustanovitvi kluba, ki bi združeval ljubiteljice motorjev z našega območja, je stara že več let. Lansko leto aprila jim je končno uspel veliki met, izpolnile so vse potrebne pogoje za registracijo kluba, na katerega so prav vse zelo ponosne. Trenutno so edini aktivni klub v državi, so pa vse slovenske motoristke združene tudi na družbenem omrežju Moto mrhe, kjer si izmenjujejo informacije, izkušnje, pripravljajo srečanja ipd. Ključni razlog za ustanovitev MK Pandora je bil ta, da so si zaželele enakopravnosti z moškimi tudi na tem področju. Predse- dnica kluba Marjanca Mahorič je kot sopotnica na partnerjevem motorju začela pred 15 leti: »Razjezilo pa me je to, da kot ženska nisem smela biti aktivna članica. To pomeni, da na hrbtu nosiš znak kluba. Vsak klub ima svoj statut in večina ptujskih ter okoliških ima določbo, da ženske ne morejo biti aktivne članice. Od petih klubov le eden dovoljuje aktivno članstvo ne glede na spol. Zato pa smo se ženske tudi združile.« V klubih, ki ženskam ne omogočajo tovrstne enakopravnosti, se le-te sicer lahko vozijo, družijo z motoristi, nimajo pa glasovalnih pravic. To dejstvo je Marjanco Mahorič in Aleksandro Špurej, podpredsednico kluba, tako spodbudilo, da sta se odločili ukrepati. Zelo hitro se je zbralo enajst enakomislečih žensk, prepričane so, da jih bo kmalu še več. Nataša Berghaus meni, da marsikatera ženska še ni informirana, da obstaja tak klub, a bodo delale tudi na tem, da se to spremeni. Motorji so »sex, drugs and rock'n'roll«? Naše sogovornice so povedale, da se zavedajo slovesa, ki se drži Foto: arhiv kluba Pandorina skrinjica... Članice MK Pandora so precej časa porabile za iskanje primernega imena kluba: »Želele smo ime, ki že samo nakaže, da gre za ženski motoklub. Po nekem naključju nam je prišla na misel Pandora, ženska iz grške mitologije - prva ženska, kije bila poslana na Zemljo, lepa, pametna in zvita. Velikokrat pa seveda opozorimo, da naj nihče ne poskuša odpirati Pandorine skrinjice.« Marjanca Mahorič, Aleksandra Špurej in Nataša Berghaus Da ženske ne znajo voziti, je neumen predsodek Debata o (ne)sposobnosti žensk pri vožnji je tema, ki hitro razdeli mnenja sogovornikov. Pogosto slišimo predsodke o tem, da moški vozijo bolje kot ženske, a članice MK Pandora jim ob tovrstnih komentarjih ne ostanejo dolžne. »Pri tem sem nepopustljiva. Debate so lahko konstruktivne ali pa so neumestne. Ko se motorist usede na motor in da čelado na glavo ter se pelje po cesti, sploh ni pomembno, ali je moški ali ženska, pomembno je le to, kako vozi. Vse je odvisno od posameznika in njegovih sposobnosti. Ko si na motorju, moraš biti osredotočen in imeti fokus, posvečen le temu, kar trenutno počneš,« je dejala predsednica MK Pandora Marjanca Mahorič. Večje enakopravnosti si članice ptujskega motokluba želijo tudi na tem področju. S tem ko so se združile, ugotavljajo, se spreminja tudi miselnost njihovih moških kolegov. motoristov in motoristk - »sex, drugs an drock'n'roll« - a jim to ne pride do živega. »Pri marsikom ima to dejstvo, da je ženska na motorju, nek slabšalni prizvok. Me sicer tega ne sprejemamo tako, ampak nekateri imajo predsodke, s tem se niti ne ubadamo,« je dejala Špure-jeva. Priznavajo, da je obveznosti z delovanjem kluba več, kot so pričakovale. Med motoristi namreč veljajo številna nepisana pravila. Samoumevno je, da vračajo obiske tistih, ki se udeležijo njihovih dogodkov. To pomeni veliko vikendov odsotnosti. »Nekaterim je to odveč. Mnogim to ni všeč, zato se tudi ne včlanijo v klube,« ugotavlja podpredsednica MK Pandora. Večina trenutno aktivnih članic ima okrog deset let izkušenj z vožnjo na motorju. Njihovi poklici in interesne dejavnosti so zelo raznoliki: segajo od medicinske sestre, frizerke do davčne uslužbenke, direktorice podjetja ... Vse obveznosti kluba uspešno usklajujejo z domačimi obveznostmi. V nasprotju s pričakovanji pa so le redke članice, pri katerih so tudi partnerji motoristi. Ob lastnem užitku in odklopu, ki jim ga nudi vonj po bencinu, je njihovo delovanje pomembno tudi z vidika promocije. Ko obiskujejo druga mesta in države, obenem predstavljajo tudi svojo. To poletje bo MK Pandora gostil velik dogodek, piknik, ki bo v Zabovcih združil več sto motoristov. Ker so bile lani v številnih državah na motorističnih zborih, pričakujejo izjemno dobre povratne obiske. Lani so se udeležile okrog 25 zborov. Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj • 40 let Korantov Poetovio Zvesti pustni tradiciji in ptujski zgodovini V soboto dopoldne je društvo Koranti Poetovio Ptuj kot ena prvih skupin osrednjega pustnega lika na Ptujskem in širše tudi na ptujske ulice in trge že ob začetku Kurento-vanja prineslo pustno vzdušje. Oglasili so se tudi njihovi pokači. Z glasnim nastopom so povabili na odprtje razstave, ki sojo pripravili ob 40-letnici svojega delovanja v izložbenih oknih nekdanje prodajalne Alpina v Ulici heroja Lacka in v poslovni stavbi Omega (ob hotelu Poetovio), kjer že tradicionalno predstavljajo ruso in pokače. Njihova zgodba je bogata, sestavljena iz velikega števila dogodkov, nastopov doma in na tujem, kjer so se vselej predstavili kot zvesti ohranjevalci pustne dediščine s Ptujskega. Ponosni so, da so bili prva ptujska skupina korantov, ki je ptujsko Kurentovanje pro-movirala na tujem, od vzhoda do zahoda (Bolgarija, Grčija, Nemčija, Italija, Belgija itd.). To je bilo v tistih časih nadvse pogumno dejanje, ki nekaterim sicer ni bilo povšeči, se spominja predsednik društva Koranti Poetovio Ptuj Branko Caj-nko, ki je znan tudi po tem, da ima kot edini princ ptujskega karnevala (Cajnko, princ Friderik Cajnko V.) prinčevsko trdnjavo v starem mestnem jedru, v Sima baru. Ne glede na vsa gostovanja pa je pomembno, da so ohranili tradicijo podeželja. Še vedno obiskujejo domačije, kmetije, z obhodi od hiše do hiše odganjajo zlo in prinašajo dobro. Že po tradiciji vsakič obiščejo tudi Grajeno, Veliko Nedeljo. To, da korant pride na dvorišče, je še danes za vse, ki jih obiščejo, posebno doživetje. Že od vsega začetka imajo sedež v gostilni Rozika. Korantov je 25; deset je veteranov, ponosni pa so tudi na svoje mladince. Niso pa se včlanili v Zvezo društev kurentov Ptuj, ocenili so namreč, da je sama sebi namen. Dokler njeni predstavniki ne bodo povedali, kaj ta nudi korantom, kurentom, ne morejo biti njeni člani, poudarjajo. Koranti Poetovio so v štirih desetletjih svojega delovanja spletli številne pristne in prijateljske vezi tako doma kot v tujini. Vrsto let dobro sodelujejo s TZ Dolenjske in Bele krajine ter TD Mirna na Dolenjskem. Leta 2018 so jih povabili tudi na odprtje muzeja legendarnega glasbenika Lojzeta Slaka. Zelo dobro jih poznajo tudi v Zagorju, na Pokljuki, kjer tekmujejo najboljši biatlonci sveta, v Kranjski Gori, Planici. V svojih vrstah imajo tudi odlične kuharje, zato se tudi zelo uspešno predstavljajo na go-lažijadah, kjer se vselej uvrščajo med zmagovalne ekipe. Uspešni pa so tudi na nogometnih turnirjih. Zvesti so tudi rimski tradiciji Ptuja. V ptujski rimski zgodbi so skupina Foto: Črtomir Goznik Koranti Poetovio so ob svoji 40-letnici odprli razstavo v izložbenih oknih nekdanje Alpine v Ulici heroja Lacka na Ptuju. V sliki in besedi, s pokali in drugimi priznanji predstavljajo svojo uspešno pot prenašanja ptujske pustne tradicije po Sloveniji in na tujem. Bili so prva skupina korantov, ki je začela z gostovanji v tujini, kjer so promovirali ptujsko Kurentovanje. Grex Bakus z muzo Evtarpo. Bakus je bil bog vina, zabave in veselja, zato so vključili Evtarpo, ki je bila muza glasbe, da popestri njihove zabave, pa je Branko Cajnko pove- dal o njihovi rimski zgodbi. Letošnje Kurentovanje bodo promovirali s kar 12-dnevno turnejo, v okviru katere bodo obiskali številne kraje po Sloveniji. Obiskali bodo tudi Hrvaško, v Ruski dači pa jih bo na praznik kulture sprejela predsednica države Nataša Pirc Musar. MG 12 Štajerski Kronika petek • 10. februarja 2023 Podlehnik • Policista rešila človeški življenji Stanko Vinko: »Pravila predpisujejo, kaj je treba, a v prvi vrsti moraš imeti to v sebi« »Občanka iz naselja v bližini Ptuja je poklicala policijo in povedala, da njen mož pretepa družino. Ob tem je bilo v ozadju mogoče slišati, da tepež še poteka. Tja sta takoj odhitela policista Dominik Kovač in Stanko Vinko iz Policijske postaje Podlehnik,« se glasi izsek opisa presunljivega dogodka in začetek obrazložitve medalje policije za požrtvovalnost, ki stajo prejela podlehniška policista. 77 prejemnikov medalje policije za požrtvovalnost in medalje policije za hrabrost Foto: Policija Ko sta policista v poznih večernih urah julija lani prispela na kraj dogodka, je na tleh ležala negibna ženska, ki je predhodno poklicala na številko 113 in zaprosila za intervencijo, ter moški, ki je bil pri zavesti, a je krvavel iz glave. »Ob nepremični ženski je klečal vidno prestrašen mlajši moški, ki jo je poskušal oživljati po navodilih operaterja iz klicnega centra. Ko je opazil policista, ju je prosil, naj prevzameta masažo srca, kar je policist Stanko Vinko nemudoma storil. Policist Dominik Kovač je najprej pomiril prisotne, ki so s paničnim odzivanjem onemogočali nudenje prve pomoči, zatem je poškodovanemu moškemu na tleh oskrbel rano na glavi. Kmalu sta prispeli dve reševalni ekipi. Prva je ženski z defibrilatorjem povrnila srčni ritem, druga pa je oskrbela poškodovanega moškega; oba so odpeljali v bolnišnico.« Pomagati ljudem, pustiti pečat v družbi Še z besedami povzet dogodek, od katerega je minilo več kot pol leta, je pretresljiv. Kakšen je bil prizor, ki sta ga najprej ugledala policista, si je nemogoče predstavljati. »Vsak, ki se odloči za poklic policista, se odloči z namenom, da pomaga ljudem, da pusti pečat v družbi, v okolju, kjer dela. Zapisano je v zakonih, navodilih, kaj se od nas pričakuje, a v prvi vrsti moraš imeti to v sebi. Poklic policista ni služba, temveč poslanstvo,« je dejal Stanko Vinko, policist z 20-le-tnim delovnim stažem in vodja policijskega okoliša v Vidmu. Ni šole, ni priročnika, ki bi kogarkoli pripravil na tovrstne prizore. »Tudi bi te težko pripravili, saj v umetno ustvarjeni situaciji adrenalin deluje povsem drugače,« pa je dodal Dominik Kovač, ki že 15 let službuje v Podlehniku. Policista sta se na presunljiv prizor odzvala odločno, požrtvovalno, navdihujoče, obenem pa strokovno, za kar sta prejela tudi po- hvalo zdravnice, ki je posredovala pri intervenciji. A največje zadoščenje je, se strinjata policista, ko veš, da si naredil vse v svoji moči, vse, kar si lahko. Pustila sta pečat, in sicer rešila sta življenji, obenem pa je dogodek pustil pečat tudi v njiju. »Ko se je začetno posredovanje na intervenciji zaključilo in je popustil adrenalin, sva morala obvestiti še pristojne službe, zavarovati dokaze, zbrati obvestila od vseh prisotnih ... Na policijsko postajo sva se vrnila ob treh ali štirih zjutraj, nato sva morala še vse ubesediti na papir,« je dejal Vinko in priznal, da ga takšni dogodki čustveno in fizično izpraznijo, da vtisi ob zaključku delovnika ne ostanejo v službi, temveč ga spremljajo tudi ob prihodu domov. »Sem policist, ki tudi živim v tem okolju, in včasih je biti domačin prednost, spet drugič dodatno breme, saj si zgodbe bolj vzamem k srcu, ker so to moji ljudje. Pomaga mi pogovor z ženo, pa tudi športne aktivnosti, družina.« Tudi Kovač je izpostavil pomen razumevanja družine do dela, ki ga opravlja. »Moja partnerka je policistka, tako da me v celoti razume, ko pridem domov izčrpan, še posebej po čustveno zahtevnejših intervencijah, nato pa mi običajno misli preusmerijo otroci.« In da, tudi zaradi narave dela družino in dobre medsebojne odnose cenita še bolj. Varnost ni samoumevna Odlikovana policista sta v letih dela doživela že marsikaj, od stresnih intervencij do dogodkov, ki nasmejejo. Najboljše pa je, meni Stanko Vinko, delo z ljudmi. »Kot vodja okoliša sem veliko po šolah ter vrtcih in najlepše je, ko otroci dvignejo roko in rečejo, da bi radi postali policisti. Lepo se je pogovoriti tudi s starejšimi občani, ki nas spoštujejo, ki vedno najdejo za nas toplo besedo, kajti varnost ni samoumevna, skupaj se moramo truditi zanjo.« Dominik Kovač pa je poudaril, da so policisti marsikdaj napačno razumljeni, in sicer pred- »Tuegati svoje življenje za drugega je največ, kar lahko človek naredi« Priznanja za hrabra in požrtvovalna dejanja je prejelo 56 aktivnih policistov in 21 občanov, ki so se izkazali v kar 36 zahtevnih situacijah. »Vsi prejemniki medalj, bodisi policisti bodisi občani, ste v kritičnih situacijah pokazali veliko mero poguma, pa tudi sočutja in nesebičnosti, ter bili v mnogih primerih tudi sami izpostavljeni nevarnosti. Tvegati svoje življenje za nekoga drugega je največ, kar lahko človek na tem svetu naredi. Ni večjega in plemenitejšega dejanja od tega!« je ob podelitvi priznanj dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Prejemniki so posredovali pri prijetju napadalcev, vlomilcev in roparjev, petkrat so iz vode reševali utapljajoče se osebe, v osmih primerih so izvajali temeljne postopke oživljanja, nudili pa so tudi pomoč pri prometnih nesrečah in hudih krvavitvah. Uspešni so bili pri iskanju pogrešanih oseb, v treh primerih so ponesrečence reševali iz gorečega prostora in večkrat uspešno preprečili poskus samomora. Nesebično so pomagali tudi pri množični nesreči v gorah in pri najhujšem požaru v zgodovini samostojne Slovenije. Nagrajena policista Stanko Vinko in Dominik Kovač Foto: Mojca Vtič vsem kot organ, ki kaznuje. »Želim si, da bi ljudje razumeli, da smo tukaj zato, da jim pomagamo.« Zgodba o nesebični pomoči, požrtvovalnosti, ko sta se policista brez pomisleka odzvala na stisko in v danem trenutku naredila največ, kar sta lahko, da sta pomagala sočloveku, da sta rešila človeški življenji, je lahko navdih za vse. Hrabro dejanje policistov Dominka Kovača in Stanka Vinka je bilo prepoznano in zanj sta prejela medaljo za požrtvovalnost, družbena pričakovanja pa je v lanskem letu preseglo še drugih 75 pogumnih in srčnih posameznikov. Mojca Vtič Kar svečana ozeleni, se rado posuši Danes bo pretežno jasno, na Primorskem bo še pihala šibka burja. Jutranje temperature bodo od -13 do -7, na Goriškem in ob morju okoli -3, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 10 °C. OBETI V soboto bo zjutraj in dopoldne zmerno oblačno, popoldne pa večinoma pretežno jasno. V nedeljo bo na zahodu sončno, drugod pretežno oblačno. Napoved za Podravje Nedelja 12.2. pretežno oblačno nHFira Ponedeljek 13.2. rv pretežno jasno Vir: ARSO Rokomet Na Hardeku se obeta enkraten športni dogodek Stran 14 Nogomet Aluminijev branilski par za prihodnost Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL E-mail: sport@radio-tednik.si Odprt samo še boj za 2. mesto? Nogometaši Maribora (na fotografiji Josip lličic) bodo v prvi vrsti poskušali nadaljevati serijo dobrih rezultatov, ki so jo začeli jeseni, tiha želja pa je tudi približanje vodilni Olimpiji. S tekmami 21. kroga se bo konec tedna začel spomladanski del sezone v 1. slovenski nogometni ligi. Tega v najboljšem položaju pričakuje ljubljanska Olimpija, ki si je v jesenskem delu priigrala neverjetnih 13 točk razlike pred najbližjimi zasledovalci iz Kopra, pred ostalimi pa še nekaj več. Bo glede boja za naslov spomladanski del sezone samo še formalnost? Visoka prednost Olimpije prinaša zmajčkom navidezno lagodnost, a trener Albert Riera se s tem zagotovo ne bo strinjal in bo zahteval vsaj podoben angažma igralcev, kot je to bilo jeseni. V premoru so bili pri Olimpiji precej na trnih glede angažiranja novih igralcev, saj jim zaradi nekaterih neporavnanih obveznosti iz preteklosti UEFA ni dovolila Do začetka drugega dela sezone v 2. ligi so še dobri trije tedni, ekipe pa še dopolnjujejo igralske mozaike. Nekaj zanimivih prestopov so izvedli tudi pri Aluminiju in Bistrici. registriranja novincev. Prepoved je bila tik pred zaključkom prestopnega roka odpravljena in Olimpija v želeni postavi pričakuje nadaljevanje sezone. Prvo ime zasedbe bo še naprej kapetan Timi Max Elšnik, v ospredje pa se z velikimi koraki prebija Svit Sešlar (z osmimi goli prvi strelec Olimpije). Od prepoznavnih obrazov ne bo več zraven Almedina Ziljkiča. Od 2. do 6. mesta le štiri točke razlike Koper je bil dolgo časa najtesnejši zasledovalec Olimpije, v zaključku jeseni pa je s serijo šestih tekem brez zmage (pet remijev, en poraz) precej popustil. Spomladi velike upe polagajo v vrnitev Maksa Barišiča, ki je bil v prejšnji sezoni pred poškodbo najboljši igralec kluba iz Obale. Izmed poznanih okrepitev velja omeniti Vida Kodermana in Matthi-asa Fanima, prvega poznamo iz Maribora, drugega iz časov, ko je igral za Dravo. Iz Kidričevega sta v Slovensko Bistrico kot posojena igralca odšla Tai Kmetec (letnik 2003) in Tim Cigano-vič (2002), na isti relaciji je prestopil še mladi Gregor Dover (2005, nekdaj Maribor in Drava). Zanimivo je, da so v Kidričevem istočasno angažirali enako starega Hrvata Josipa Marka Čavara. V Nemčiji Celjani so bili (znova) izjemno aktivni v prestopnem roku, njihove glavne tarče so bili tokrat nekdanji igralci Mure. Pripeljali so trojico Mat-ko Obradovič, Luka Bobičanec in Žan Karničnik, ki tako ob Nino Koutru tvorijo močno „prekmursko kolonijo". Ker v Celju že v prvem krogu gostuje Mura, to obeta izjemno vroč obračun, del katerega bo tudi številčna armada navijačev v črno-belih opravah. Zanimivo bo opazovati, kaj omenjeni prihodi pomenijo za Matjaža Rozmana in Matica Vrbanca, ki sta imela doslej pri trenerju Romanu Pilipčuku dobro minutažo. Se lahko to drastično spremeni? Maribor je ekipa, ki vedno stremi po najvišjih mestih, tudi tokrat ne bo nič drugače. Vijoličasti so v pripravljalnem obdobju nanizali nekaj dobrih tekem (zmaga s kijevskim Dinamom, remi s Šahtarjem), predvsem pa veseli dobra fizična pripravljenost Josipa Iličiča. Ta je bila jeseni na porazni ravni, zato Jojo ni mogel prispevati pričakovanega doprinosa igram svoje ekipe, tokrat bi lahko bilo to povsem drugače. Nekatere „čarovnije" v prijateljskih tekmah so že spominjale na njegove najboljše čase, a na pravo oceno vrednosti njegove pripravljenosti bo vendarle treba počakati na uradne tekme. Derbi s Koprom v uvodu je že prvi rojeni 19-letni napadalec je jeseni igral za Nafto (šest tekem, brez gola), v mlajših selekcijah pa je bil član Zagreba, Sesveta in celo zagrebškega Dinama (v sezoni 2021/22). V Slovenski Bistrici so izvedli še nekaj zelo zanimivih nakupov, v prvi vrsti velja omeniti znani imeni iz Pod-ravja, Nina Kukovca (2001) in Dom-na Zajška (2003). Slednji je prav tako nekdanji šumar, že v mlajših selekcijah pa je prestopil v Maribor. Sledil je dokaj odmeven prestop v italijansko Romo (U-18), od koder se je vrnil v Slovenijo - v Domžale. V Bistrici bo imel status posojenega igralca, najbolje pa se znajde v centralni branilski vrsti. Zelo podobno pot je prehodil tudi Kukovec, iz mladinske ekipe Maribora je namreč s 16 leti odšel v Firence, v mlajše selekcije Fiorenti-ne. Iz Italije se je pred dvema letoma vrnil v Slovenijo, tokrat v Celje. Prave priložnosti v knežjem mestu ni dobil, zato je sledil nov poskus pri naših zahodnih sosedih - tokrat pri nižje-ligašu na Sardiniji. Sedaj bo poskušal kariero obuditi pri Bistrici, kjer bodo zagotovo veseli pomoči v napadu. v seriji takšnih, temu bo nemudoma sledil dvoboj z Olimpijo. Če bo v teh tekmah varovancem trenerja Damirja Krznarja uspelo nadaljevati tam, kjer so jeseni končali (pet zaporednih zmag, z izjemnim strelskim doprinosom Žana Vipotnika), potem je tudi spomladi vse mogoče ... Ni treba posebej omenjati, kaj bi zmagi na omenjenih obračunih pomenili za mariborsko publiko . A najprej bo treba skočiti in šele nato reči hop ... Mura je v prestopnem roku ostala brez številnih nosilcev igre (Obrado-viča in Bobičanca smo že omenili, tudi brez mladega Tia Cipota, ki je odšel v italijansko Serie A v Spezio. V nasprotno smer so se preselili števil- Brez pompa, tako rekoč skozi stranska vrata, je v tujino odšel Aljaž Ploj. Nekdanji mlajši slovenski repre-zentant se je po postavitvi na stranski tir pri Aluminiju preselil v Bistrico, a je bila to zanj prehodna destinacija. Odslej se bo dokazoval v tretjeligaški konkurenci pri naših severnih sosedih, pri ekipi St. Anna/Aigen (zanjo igra npr. tudi Vedran Vinko). JM Dosedanji izvedeni prestopi Aluminija in Bistrice: Aluminij Prišli: Leo Čeh (Drava Ptuj), Danijel Šturm (Maribor, posoja), Josip Marko Čavara (Nafta). Odšli: Sandro Zukič, Jaka Bizjak (Avstrija, Lipnica), Nani Kofi Babil. NK Bistrica iz Slovenske Bistrice Prišli: Tim Ciganovič (Aluminij, posoja), Tai Kmetec (Aluminij, posoja), Nino Kukovec (ASD GS Iglesias Calcio), Ante Kuliš (NK Dubrava, Hrvaška), Domen Zajšek (Domžale, posoja), Gregor Dover (Aluminij), Diar Xhelovci. Odšla: Aljaž Ploj (St. Anna, Avstrija), Tai Matea Panič. ni mladci iz tujine (19-letni Črnogorec Nikola Jovičevič, 20-letni Jamajčan Warner Brown, 21-letni Italijan Filip-po Tripi, 22-letni Hrvat Ivan Šaric) ter 25-letni vratar Florjan Raduha, 26-letni Srb Lazar Zličic in 23-letni Črnogorec Ognjen Stijepovic. Muraši se bodo še naprej lahko zanašali na zvesto publiko, ki bo vedno njihov 12. igralec, uspelo pa jim je zadržati tudi najboljšega strelca lige Mirlinda Dakuja, ki pri Muri igra kot posojeni igralec hrvaškega Osijeka. V boj za vrh se nedvomno želi vključiti tudi ekipa Domžal, ki je v začetku jeseni kot po tekočem traku izgubljala točke v končnicah srečanj, v zaključku pa so se vendarle stabilizirali in se s petimi zmagami na zadnjih sedmih tekmah vključili v boj za evropska tekmovanja. Ekipe od drugouvrščenega Kopra do šestouvrščenih Domžal ločijo le pičle štiri točke, kar nedvomno obeta izjemno zanimiv spomladanski del sezone. Tudi v primeru, da si bo Olimpija že nekaj krogov pred koncem zagotovila naslov prvakov, bo v ozadju nedvomno potekal zanimiv boj za preostala mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja. Najboljša moštva (razen Mure) bodo imela spomladi tudi rezervno opcijo za Evropo, namreč pokalno tekmovanje. A gneča bo tudi tam velika ... Troboj za obstanek Naslednjo zanimivost spomladanskega dela sezone zagotavlja boj za obstanek. Če je Bravo za zdaj na „nikogaršnji zemlji" (precej daleč od mest, ki vodijo v Evropo, obenem pa tudi daleč od mest, ki vodijo v ligo Zgodovina izborov Kdo so športniki z naslovi najboljših skozi desetletja Stran 16 Atletika Za državne naslove tokrat v Zagrebu, Rajher do zlata Stran 15 CRADIOPTUJ ^ tet,afoietcc www.radio-pluj.si Najboljši strelci po jesenskem delu: 11 zadetkov: Mirlind Daku (Mura); 10 zadetkov: Žan Vipotnik (Maribor); 9 zadetkov: Andrej Kotnik (Koper); 8 zadetkov: Svit Sešlar (Olimpija); 7 zadetkov: Martin Kramarič (Bravo), Ivan Durdov (Domžale); 6 zadetkov: Rui Pedro Da Silva E Sousa, Mario Kvesič, Mustafa Nukič (vsi Olimpija), Charles Chukwubui-kem Ikwuemesi (Celje) ... Najboljši asistenti po jesenskem delu: 9 asistenc: Marko Tolič (Maribor); 8 asistenc: Rok Kronaveter (Maribor), Arnel Jakupovič (Domžale); 6 asistenc: Mario Kvesič (Olimpi-ja); 5 asistenc: Luka Bobičanec (Celje), Žiga Kous (Mura); 4 asistenc: Mustafa Nukič (Olimpi-ja), Luka Vešner Tičič (Koper), Marko Božič (Maribor) ... nižje), pa bo v ozadju potekal neizprosen troboj za obstanek, v katerega bodo vključeni Gorica (13), Radomlje (13) in Tabor (12). Že v prvem krogu je na sporedu tekma med Go-ričani in Radomljami, tako da se bo iskrilo od samega začetka . Radomlje bo poskušal v prvoliga-ški druščini obdržati Oliver Bogatinov, ki je mesto športnega direktorja pri Kopru zamenjal za mesto trenerja pri Kalcerju. Ta je odlično začel sezono (7 točk po treh krogih), nato pa je sledila serija 17 tekem brez zmage. Jo lahko Bogatinov prekine že kar v uvodu? Jože Mohorič Vrednost igralcev klubov i. SNL (vir: transfermarkt) Olimpija Ljubljana 24 24.3 15 9.05 Maribor 26 25.6 11 8.85 Mura 25 24.5 15 6.08 Koper 27 24.7 13 5.83 Celje 29 25.8 9 5.80 Domžale 27 23.6 11 5.10 Bravo 21 21.9 5 3.80 Gorica 27 24.7 13 3.58 Radomlje 26 23.3 12 3.01 Tabor Sežana 21 22.7 7 2.21 1. kolona: št. igralcev; 2. kolona: povprečna starost; 3. kolona: št. tujcev; 4. kolona: skupna vrednost igralcev (v milijonih evrov) 1. SNL 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 20 15 3 2 39:16 48 2. KOPER 20 10 5 5 31:18 35 3. CELJE 20 9 7 4 30:23 34 4. MARIBOR 20 10 3 7 45:27 33 5. DOMŽALE 20 8 7 5 31:24 31 6. MURA 20 8 7 5 31:25 31 7. BRAVO 20 6 4 10 19:18 22 8. GORICA 20 2 7 11 14:30 13 9. KALCER RADOMLJE 20 2 7 11 15:42 13 10. CB24 TABOR SEŽANA 20 2 6 12 14:46 12 Nogomet • NK Aluminij, NK Kety Emmi&Impol Bistrica Kmetec, Ciganovič in Zajšek v Bistrico, Cavara v Aluminij 14 Štajerski Šport petek • 10. februarja 2023 Rokomet • Jeruzalem Ormož Na Hardeku se obeta enkraten športni dogodek Z zmago v Mariboru so rokometaši Jeruzalema naredili velik korak k obstanku v ligi, kar je bil osnovni cilj, zadan pred začetkom jubilejne, 20. zaporedne sezone v 1. A-ligi. Zdaj je pred Ormožani tekma proti celjskim pivovarjem, ki so bili v samostojni Sloveniji od leta 1991 naprej prvaki kar 25-krat. Celjani, ki so se leta 2004 okitili tudi s prestižnim naslovom evropskih klubskih prvakov, v velikem finalu so premagali sloviti nemški Flensburg, tudi v sezoni 2022/23 nastopajo v prestižni Ligi prvakov. Na desetih tekmah v Evropi so zabeležili dve zmagi in osem porazov, premagali so nemški THW Kiel in norveški Elverum. V svojih vrstah imajo trenutno enega najbolj vročih igralcev na svetu Aleksa Vlaha (drugi strelec Lige prvakov). Slednji žal po tej sezoni zapušča slovensko rokometno sceno in odhaja na Dansko v Aalborg, kjer bo zamenjava za islandskega rokometnega virtuoza Arona Palmarssona. Boljši del celjske ekipe, ki je na vrhu NLB-lige s 26 od 28 možnih točk, so prav gotovo krila. Na desnem krilu Gal Marguč in Tim Cokan, na levem Tadej Mazej in Mitja Janc. Poleg Vlaha ima pomembno vlogo v zunanji liniji Trboveljčan in mojster preigravanj „ena na ena" Tilen Str-mljan. Na levem zunanjem je letos že večkrat nase opozoril 22-letni in 195 cm visoki Ante Ivankovič. Hrvat je poljskim Kielcam nasul kar devet zadetkov in je že na radarju finančno močnejših evropskih klubov. Na desnem zunanjem si minutažo delita izkušeni 32-letni Žiga Mlakar in mladi 22-letni Hrvat Patrik Martinovič, ki se po prihodu iz ljubljanskega Slovana šele uvaja v sistem celjske igre. Krožni napadalci in obenem glavni obrambni igralci Celja so posebna zgodba. Predvsem takrat, ko se govori o tem, kaj jim je glede grobosti dovoljeno v slovenski ligi in v Ligi prvakov. Slovenski sodniki so - ko gre za Stefana Žabiča, Matica Suho-ležnika in Amirja Muhoviča - precej bolj prizanesljivi glede dvominutnih izključitev. V Evropi sodniki ne popuščajo niti malo in striktno kaznuje- jo vse grobe prekrške, kar pa ni voda na mlin Celjanov. Zato bo zanimivo opazovati sodniški kriterij na tekmi Jeruzalema ter Celja. V Celju imajo zelo zanimiv vratarski trojček, ki v povprečju v višino meri 197 centimetrov. To so mladi Slovenec Gal Gaberšek (200 cm), Tunizijec Yassine Belkaied (197 cm) in Nebojša Bojič (194 cm) iz BiH. Seveda imajo svoje adute tudi v taboru Jeruzalema. Še vedno so največji dolžniki letošnje sezone vratarji Tomislav Balent, Alen Skledar in Aleš Zemljič. Le tu in tam kakšen blesk z njihove strani je premalo in tudi to je eden od glavnih razlogov trenutnemu le 8. mestu Ormožanov. Prleki imajo letos obilo smole s poškodbami zunanjih igralcev. Takoj na začetku prvenstva so prav na tekmi proti Celju v Zlatorogu za dalj časa ostali brez Tilna Kosija. Rok Žuran šteje že 35 let in tudi on je le človek in ne „mašina", kot bi si vsi skupaj želeli. Zadnji, ki se je poškodoval in izpustil tekmo proti Mariboru (ter jo bo najbrž tudi proti Celju), je prvi strelec lige Nik Čirovič. Na srečo dokaj solidno luknje ob odsotnosti omenjenih igralcev krpata Gašper Hebar in Miha Kolmančič, nekoliko manj Nogomet • Rok Schaubach, Lukas Hempt, NK Aluminij Branilski par za prihodnost Tudi v letošnjih pripravah na spomladanski del sezone so pri Aluminiju k delu članske ekipe priključili nekaj igralcev iz mladinske šole. Izmed njih tokrat predstavljamo Roka Schaubacha in Lukasa Hempta, oba sta pred kratkim dopolnila 18 let. Prvi prihaja iz Maribora, drugi pa s celjskega konca. Več izkušenj s treniranjem in občasnim igranjem pri članih ima Rok, ki je že zbral nekaj prvo- in drugoligaških igralnih minut. Oba sta igralca centralne obrambne vrste in morda prihodnji domači osrednji branilski par šumarjev. Kakšen je vajin pogled na dosedanje priprave? R. Schaubach: »Treniramo zelo intenzivno, praktično vsak dan, zvečine kar dvakrat na dan - dopoldan za moč, popoldan igra in taktika. Tudi na praznični dan ni bilo nič drugače, a tega smo športniki že navajeni. Ob tem imamo na sporedu še tekme.« L. Hempt: »Priprave so težke in naporne, delo se stopnjuje iz tedna v teden. Vsi se zavedamo, da moramo to sprejeti in oddelati po najboljših močeh, da bomo lahko na tekmah prikazali največ, kar smo sposobni. Cilj članske ekipe je napredovanje v 1. ligo, z mladinci pa si želim zabeležiti čim višjo uvrstitev na lestvici (mla- dinci Aluminija po jesenskem delu sezone zasedajo 4. mesto: Ilirija 31, Maribor 28, Aluminij in Kalcer 26 ..., op. a.). Med osebne želje bi dodal, da bi odigral kakšno tekmo tudi že med člani.« Kako so bile skozi vajine oči odigrane dosedanje pripravljalne tekme? R. Schaubach: »Za zdaj je moj občutek dober, lepo razvijamo svojo igro. Pomembno je, da izpolnjujemo naloge, za katere smo se dogovorili na treningih.« L. Hempt: »Odigrali smo dobre tekme, sam pa se predvsem navajam na ta višji in hitrejši nivo igre. Opažam, da mi gre iz tekme v tekmo boljše, kar mi predstavlja veliko veselje.« Oba sta še mladinca: kako se znajdeta med člani? R. Schaubach: »Ker sem bil doslej že večkrat priključen k članskim treningom, se že kar znajdem. Dodobra sem že spoznal, kako tukaj poteka delo, nedvomno pa je razlika z delom pri mladincih, saj se igra precej bolj agresivno. Nabral sem že tudi nekaj igralnih minut med člani v prvenstvenih tekmah, odzivi pa so - *7 rt * J _ Odpadla tekma z Muro Šumarji bi morali v torek odigrati prijateljsko tekmo z Muro, a je bilo srečanje odpovedano, ker je na Fazaneriji počila cev in igrišče ni bilo primerno za igro. Ker muraši tekme niso želeli prestaviti na igrišče z umetno travo, do tekme naposled ni prišlo. > Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič je barve ormoškega kluba branil 19 sezon, zato bodo dres s številko 10 v nedeljo upokojili. Aljoša Munda, ki ima žal majhno mi-nutažo. Poleg vratarjev so med večjimi ormoškimi dolžniki tudi krožni napadalci Teo Šulek, Blaž Fergola in Denis Škrinjar, in to v obrambi in napadu. Omenjeni krožni napadalci so sposobni bistveno več, edino opravičilo, ki jim gre v zakup, je njihova mladost: Šulek šteje 22 let, Fergola in Škrinjar 20. Glede na vse opisano je pri ormoški ekipi še mnogo rezerv za napredovanje in upamo, da bo ta potencial že izkoriščen v tem drugem delu prvenstva. Glede na predstavo proti Mariboru so v Ormožu lahko optimistični. Tekma na Hardeku v nedeljo, 12. februarja Ali so rokometaši iz Ormoža res na pravi poti, bo pokazala že tekma proti Celju, ki se bo na Hardeku začela v nedeljo ob 16.50. Tekma bo odigrana v nedeljo z razlogom, saj so Celjani šele v četrtek zvečer v Franciji v Nantesu odigrali tekmo Lige prvakov. Po predstavitvi obeh ekip pred tekmo bo ormoški klub prvič v zgodovini upokojil dres, to bo dres s številko 10, ki jo je 19 sezon zapored nosil Bojan Čudič - Hugo. Slednji je na svoji rokometni poti igral le za dva kluba: začel je pri Celju, končal v Ormožu. Prav zaradi tega je bil izbran tudi trenutek, ki bo s krajšo slovesnostjo opravljen pred tekmo med Jeruzalemom in Pivovarno Laško. Uroš Krstič bili kar dobri. Še vedno se spomnim debitantskega nastopa med člani z Olimpijo, takrat še v 1. ligi (novembra 2021, Aluminij - Olimpija 1:0, op. a.), ko sem komaj dopolnil 17 let in sem začel v začetni enajsterici.« L. Hempt: »Sprva je bilo težko, saj sem bil med najmlajšimi, a sem se sčasoma privadil na zahteve članskega nogometa.« Kako ocenjujeta prehod med mladinsko in člansko vrsto? R. Schaubach: »Na začetku je bilo zelo težko, saj je pri članih igra veliko hitrejša. Na uvodnih treningih sem bil kar malo v krču in ni mi uspelo pokazati tega, česar sem sposoben. Sčasoma sem se navadil, da moram razmišljati hitreje, da moram imeti že vnaprej pripravljene rešitve, da moram žogo podajati hitreje . Druga liga je sicer za razvoj mladih igralcev odlična odskočna deska, tekme so dobre, igralci so na visokem nivoju, treba je le izkoristiti priložnosti za dokazovanje.« L. Hempt: »Razlika med enim in drugim je kar precejšnja, predvsem v hitrosti same igre. Tudi glede moči v dvobojih ni primerjave, gre za drug nivo.« V ¿ fTS v 3C M-^plSi v t Foto: Črtomir Goznik Rok Schaubach prihaja iz nogometne družine, z nogometom se namreč ukvarjata tudi njegova mlajša brata: eden je član kadetske vrste Aluminija, drugi pa je v mlajših selekcijah Maribora. Foto: Črtomir Goznik Lukas Hempt je svojo nogometno pot začel v celjskem Šampionu, najprej je igral v zvezni vrsti, nato pa je sledila selitev v obrambo, sprva na bok, nato pa v njeno osrčje. V obrambni vrsti je najbolj izkušen Tin Martič. Zagotovo se lahko tudi od njega veliko naučita. R. Schaubach: »Že v lanski sezoni mi je veliko pomagal, vedno je na voljo z nasveti, tudi med tekmo me usmerja, kako se postavljati in kako voditi obrambno vrsto. Zagotovo sem se od njega že veliko naučil.« L. Hempt: »Z Martičem lepo sodelujem, daje mi koristne napotke in mi pove tudi, ko kaj ni bilo v redu. Poslušam ga, saj ima veliko izkušenj.« Kakšne so sicer vajine ambicije v nogomet? R. Schaubach: »Zagotovo je želja, da bi se dokazal in nekoč preizkusil tudi v tujini, če bo le možno, potem v kateri izmed močnih evropskih lig. To so moje sanje.« L. Hempt: »Predvsem želim napredovati v sami igri. Upam, da mi bo to prineslo igranje za čim boljši klub, ciljam tudi na tujino, ko bo za to pravi čas.« Za kateri klub navijata in katero evropsko ligo najraje spremljata? R. Schaubach: »Po mojem mnenju je sedaj najmočnejša liga angleška, ki jo tudi najraje spremljam. Navijam pa za Arsenal.« L. Hempt: »Moj najljubši klub je Barcelona, najraje pa spremljam angleško ligo.« Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 21. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Olimpija - Bravo; OB 17.30: Celje - Mura; V NEDELJO OB 13.00: Gorica - Kalcer Radomlje; OB 15.00: Koper - Maribor; OB 17.30: Domžale - Tabor Sežana. Rokomet • NLB liga RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 18.00: Krka - Slovenj Gradec; OB 19.00: Trimo Trebnje - Krško; V SOBOTO OB 19.00: Dobova - Urbanscape Loka; V NEDELJO OB 17.00: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško. Gorenje Velenje - Maribor Branik 23:22 (13:10). Tekmi LL Grosist Slovan - SVIŠ Ivančna Gorica in Koper - Riko Ribnica bosta odigrani naknadno. 1. B SRL (m) 15. KROG: Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik, Butan plin Izola -Moškanjci-Gorišnica (obe v petek ob 19.00). 1. A SRL (ž) - modra skupina RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Z'dežele - Krka Novo mesto; OB 19.00: ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - Trgo ABC Izola; V NEDELJO OB 19.00: Litija - Velenje, V SREDO OB 20.00: Krim Mercator -Mlinotest Ajdovščina. Futsal • 1. SFL RAZPORED 18. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid - Siliko Vrhnika; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Sevnica, Dobrepolje - Mlinše; OB 20.45: Bronx Škofije - Dobovec. Jože Mohorič petek • 10. februarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Atletika • Državni dvoranski prvenstvi Za državne naslove tokrat v Zagrebu, Rajher do zlata Po zrušitvi strehe na olimpijskem centru pri Novem mestu so morali na Atletski zvezi Slovenije poiskati nadomestno prizorišče za dvoranska državna prvenstva. Našli so ga v Zagrebu, kjer so v organizaciji AK Krka izvedli prvenstvi Slovenije za pionirje in starejše mladince. Prvenstvo Slovenije v ■ • • • • • dvorani za pionirje in pionirke (U-16) Za mlade slovenske atlete v konkurenci do 16. leta starosti je bil to prvi del prvenstva, drugi bo na sporedu ob koncu tedna (tokrat v dvorani Park Šiška v Ljubljani). Nastopilo je 217 mladih iz 35 klubov. AK Ptuj je zastopalo devet predstavnikov. Nik Stajnko (AK Ptuj, s št. 153) med tekom na 300 metrov Šport mladih • Hura, prosti čas Otroci so uživali v športnih in zabavnih aktivnostih Zimske počitnice so bile na Ptuju dolga leta v znamenju projekta Hura - prosti čas, ki je bil zaradi znanih razlogov pretekli dve leti prekinjen, letos pa je doživel ponoven zagon. Zavod za šport Ptuj in Mestna občina Ptuj sta pripravila brezplačno športno animacijsko vadbo za učence ptujskih osnovnih šol od prvega do tretjega razreda. Vsak počitniški dan se je aktivnosti udeležilo od 60 do 80 otrok, dvakrat so se osnovnošolcem pri vadbi pridružili tudi otroci Vrtca Ptuj. Otroci so pet počitniških dni uživali v športnih in zabavnih aktivnostih, ki so potekale pod vodstvom vaditeljev iz Rekreacijsko ustvarjalnega društva Eleja - brata Malek. Po letošnjem projektu Hura, prosti čas je Gašper Malek dejal: »Rdeča nit našega programa so bile športne in zabavne vsebine. V teh počitniških dneh je med udeleženci in nami izvajalci programa vladala super energija, kar je pomenilo, da so otroci pet dni zares zelo uživali.« Organizirana in nadzorovana vadba je potekala v Športni dvorani Mladika in ostalih prostorih na Mestnem stadionu Ptuj. Program vadbe je za- jemal športne in cirkuške vsebine, ustvarjalnice, družabno-socialne igre in napihljivi igrali. Izmed športnih vsebin so izstopale nogomet, košarka, badminton, atletika in gimnastika. Šlo je za spoznavanje otrok z različnimi športi. Andraž Rajher (AK Ptuj) je zmagal u suuanju krogle. Po uspešno izpeljanem projektu je direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj povedal: »Projekt je bil odlično izveden in otroci so bili vsak dan zadovoljni z vsebinami, ki sta jih za njih pripravila brata Malek in njuni sodelavci. Šport in zabava gresta dobro skupaj, kar se je jasno videlo na nasmejanih obrazih otrok - otroci so bili enostavno navdušeni nad izvedenim počitniškim programom.« Projekt Hura, prosti čas se je vrnil v odlični obliki in je mnogim otrokom polepšal letošnje počitniške dneve. David Breznik Po najvišjem mestu je v posamični konkurenci posegla Tia Kelc v metu 3-kg krogle, ki je z rezultatom 9,82 m za bronasto kolajno na 4. mestu zaostala za manj kot pol metra. Na istem mestu so tekmovanje končali tudi fantje v štafeti 4-krat 200 metrov. AK Ptuj je imel predstavnike v obeh štafetah, tako med fanti kot med dekleti. Pri slednjih je nastopalo kar 23 štafet! Uvrstitve članov AK Ptuj: 4. Tia Kelc - 3-kg krogla (11 udeleženk) 10. Nik Stajnko - 300 m (25) 19. Jaka Žuran - 300 m (25) 41. Clea Haunholter - 300 m (65) brez uvrstitve: Filip Rom -1000 m 4. štafeta fantje 4 x 200 m (Filip Rom, Nik Stajnko, Aleks Žitnik Rogelj, Jaka Žuran - 7) 15. štafeta dekleta 4 x 200 m (Ana Čurin Prapotnik, Clea Haunholter, Hana Horvat, Larisa Vrabl - 23) Zelo številčno zastopstvo je imelo tudi Atletsko društvo Slovenska Bistrica. Pod najboljši rezultat se je podpisala njihova prva ekipa v štafeti 4 x 200 m, ki je v postavi Nejc Potočnik, David Reljič, Benjamin Dobnikar Klepec, Matic Modrijančič osvojila 2. mesto. Prvenstvo Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke Na istem prizorišču v Zagrebu je vzporedno potekalo tudi državno dvoransko prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Nastopilo je 262 udeležencev iz 32 klubov. Iz ptujskega kluba je bil po pričakovanjih najboljši Andraž Rajher v suvanju krogle, ki je z rezultatom 13,74 m za skoraj meter prehitel najbližjega konkurenta, to je bil Jon Porenta Rozman (Mass, 12,83 m). V številni konkurenci je dobri uvrstitvi zabeležil Blaž Jurgec v tekih na 200 in 400 metrov, Maja Kostanje-vec pa v tekih na 60 in 200 metrov. V izenačeni konkurenci skoka v daljino in troskoka sta dobro nastopali Zoja Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m) Na treh tekmah le točka za ptujske kegljače Državno prvenstvo v vzhodni tretji kegljaški ligi se je nadaljevalo konec januarja s tekmami 10. kroga, odigrana pa sta bila tudi že 11. in 12. krog. V treh krogih je Kegljaški klub Drava osvojil le eno točko, četudi so na domačem kegljišču odigrali dve tekmi. Foto: Črtomir Goznik Živahno športno počitniško dogajanje Ko so v jesenskem delu tekmovanja Ptujčani odigrali prve tri kroge, so bili še brez točk, potem pa so s šestimi zaporednimi zmagami naredili preboj proti zgornjemu delu lestvice. V klubu se zavedajo, da bo takšne rezultate težko ponoviti, vsekakor pa upajo na boljše nadaljevanje in končno uvrstitev nekje v sredini prvenstvene razpredelnice. Trenutno so kegljači Drave po 12 odigranih krogih na 5. mestu med desetimi ekipami, vodi Dormeo iz Zagorja ob Savi. V 10. krogu so dravaši namesto pričakovane zmage doma samo remizirali z zadnjeuvrščeno ekipo Slovenj Gradca 2. Poznala se je odsotnost Mitje Krambergerja (tekmo je izpustil zaradi operacije, op. a.), Janez Krajnc pa zaradi prestale bolezni še ni bil pripravljen za celo tekmo. Drava je dosegla tri posamične zmage (Premzl, Golob, Slaček), o končnem rezultatu pa je dejansko odločal en sam kegelj na koncu tekme. Elvis Slaček je imel zanj na voljo dva lučaja. Če bi ga podrl v prvem, bi imel še lučaj na polno in bi zmagali. Ker ga je zgrešil in ga je potem zadel v zadnjem lučaju, so bili na koncu eni in drugi zadovoljni z delitvijo točk. Če bi ga zgrešil še drugič, bi se zmage veselili gostje iz Koroške ... KK Drava je v 11. krogu gostoval v Trbovljah pri ekipi Rudar 2. Domačini so zanesljivo zmagali s 6:2. Zmagi za Ptujčane sta prispevala Elvis Slaček in Boris Premzl. Slednji je podrl lepih 546 kegljev. Dejansko je vso pozornost v tem dvoboju in celotnem krogu požel domačin Dejan Vincek, ki je podrl »astronomskih« 634 kegljev in si je prislužil tudi občudovanje in aplavz tekmecev. 3. SKL - vzhod (m) REZULTATI 10. KROGA: Miklavž -Prepolje 6:2, Rudar 2 - Krilato kolo 5:3, De Vesta Bsb - Hrastnik 2 7:1, Drava - Slovenj Gradec 2 4:4, Lendava - Dormeo 1:7. REZULTATI 11. KROGA: Rudar 2 -Drava 6:2, Krilato kolo - Miklavž 5:3, Prepolje - De Vesta Bsb 2:6, Dormeo - Slovenj Gradec 2 8:0, Hrastnik 2 -Lendava 6:2. REZULTATI 12. KROGA: Slovenj Gradec 2 - Hrastnik 2 5:3, Lendava -Prepolje 5:3, Miklavž - Rudar 2 4:4, De Vesta Bsb - Krilato kolo 3:5, Drava - Dormeo 2:6. 1. DORMEO 2. RUDAR 2 3. KRILATO KOLO 4. DE VESTA BSB 5. DRAVA 6. MIKLAVŽ 12 10 12 8 12 7 12 6 12 6 1 12 5 1 Sluga in Taja Pučko. Omeniti je treba tudi Saro Šeruga, ki je bila blizu deseterice v teku na 200 m. Uvrstitve članov AK Ptuj: I. Andraž Rajher - 6-kg krogla (4) 6. Zoja Sluga - troskok (11) 8. Taja Pučko - troskok (11) 8. Zoja Sluga - daljina (14) 8. Blaž Jurgec - 200 m (26) 9. Taja Pučko - daljina (14) 9. Blaž Jurgec - 400 m (14) II. Sara Šeruga - 200 m (46) 11. Maja Kostanjevec - 60 m (46) 12. Maja Kostanjevec - 200 m (46) 20. Timi Tušek - 60 m (33) 40. Zala Kramberger - 200 m (46) 42. Maša Belič - 200 m (46) Odličnih rezultatov so se veselili tudi pri AD Slovenska Bistrica. Po visokih mestih je posegla trojica njihovih atletov, pri čemer je Klemen Modrijančič zmagal v skoku v daljino z rezultatom 7,12 m. V teku na 60 m je bil odličen tudi Žan Ritlop, ki je na 4. mestu le za štiri stotinke zaostal za stopničkami (33 udeležencev). Oskar Petak je v teku na 800 m zasedel 5. mesto. JM V 12. krogu je na Ptuju gostovala vodeča ekipa Dormeo iz Zagorja ob Savi. Njihovi štirje mladi igralci so ob dveh veteranih pokazali, da so zasluženo na vrhu razpredelnice, saj so na težkem kegljišču dobro odigrali svoje partije, osvojili štiri zmage in si priigrali lepo prednost v podrtih kegljih. Najboljši je bil Luka Hribar s 552 podrtimi keglji. Zmagi za domačo ekipo sta proti gostujočima veteranoma dosegla Elvis Slaček in Boris Premzl. Tekmec slednjega je bil nekdanji reprezentant Bogdan Hribar, ki je v svojih najboljših letih keglje podiral za Konstruktor iz Maribora, večkratne državne prvake. Tokrat mu ni šlo, saj je Premzl zanesljivo zmagal 4:0. Na tej tekmi kegljači Drave v ekipi niso imeli slabega rezultata, a tudi dobrega ne, vsi so bili v sivem povprečju. Za zmago na domačem kegljišču bo treba v naslednjih treh tekmah podreti vsaj 100 kegljev več ... David Breznik 7. HRASTNIK 2 12 5 0 7 10 8. LENDAVA 12 4 0 8 8 9. PREPOLJE 12 3 0 9 6 10. SLOVENJ GRADEC 2 12 2 1 9 5 10. krog: Drava - Slovenj Gradec 2. 4:4 (3037:3037) DRAVA: M. Godec 226 - J. Krajnc 250, B. Krušič 515, B. Premzl 517, R. Golob 535, E. Slaček 526, U. Krušič 468 11. krog: Rudar 2. - Drava 6:2 (3258:3120) DRAVA: M. Kramberger 502, B. Krušič 514, B. Premzl 546, E. Slaček 497, R. Golob 533, J. Krajnc 528 12. krog: Drava - Dormeo 2:6 (3036:3112) DRAVA: R. Golob 510, M. Kramber-ger 490, B. Krušič 510, E. Slaček 506, B. Premzl 511, J. Krajnc 509 Foto: AZS Foto: AZS 16 Štajerski Zanimivosti, šport mladih petek • 10. februarja 2023 Judo • Pokal Lendave Množično in kakovostno tekmovanje v Lendavi Judo klub Lendava se je v soboto klubov. To tradicionalno mednaro- in nedeljo podpisal pod organizacijo dno tekmovanje je štelo tudi za slo- 47. Pokala Lendave. Na blazinah se venski pokal. V tej pisani udeležbi so je borilo kar 319 tekmovalcev iz 39 imeli svoje predstavnike tudi Judo Foto: arhiv JK Drava Ptuj Aneja Vidouič, Lan Milošič in Maruša Frank (usiJK Draua Ptuj) kluba Drava, Judo kluba Gorišnica in Judo kluba Ormož. Ptujčani so imeli v štirih starostnih kategorijah prijavljenih deset judoistov. Na blazinah se je pri U-12 borila Ema Štumberger, pri U-14 so tekmovali Eldar Sejdinovic, Patrik Gabrovec, Maj Kelc, Anej Hrženjak in Amadej Brin Ciglar, pri U-16 Maruša Frank, Aneja Vidovič in Lan Milošič ter pri U-21 Andi Karameta. Ptujski judoisti in judoistke so prikazali dobre borbe, ki so jim merilo v pripravah na prihajajoča državna prvenstva. V Lendavi sta si v U-16 drugi mesti priborila Maruša Frank v kategoriji do 63 kg in Lan Milošič v kategoriji do 55 kg. Slednji je v finalu že vodil s 7:0, a je po napaki izgubil proti Nejcu Plešku Zalarju (JK Oiimpija). Uspešni gorišniški in ormoški judoisti Številčno manj zastopani so bili v Lendavi člani JK Gorišnica in JK Ormož. Prvi so imeli prijavljene tri judoiste, to so bili Tomas Vozlič, David Kelc in Jaka Purgaj. Vsi so v svojih težnostnih kategorijah zasedli peta mesta. Iz Ormoža sta nastopila dva judo-ista, Kristjan Koietnik je bil peti, Tjan Koter pa sedmi. David Breznik Namizni tenis • 44. Jakhlov memorial Cirkovčani tudi v Ljubljani posegali po visokih mestih V organizaciji NTK Vesna Zalog je v Ljubljani potekal že 44. Jakhlov memorial. Tradicionalno namiznote-niško tekmovanje je za igralne mize v vseh kategorijah privabilo več kot 200 igralcev in igralk iz celotne Slovenije. Med njimi so bili tudi mladi igralci iz Cirkovc. Izmed peterice članov NTK Cir-kovce sta se kar dva uvrstila na stopničke za zmagovalce. Na najvišjo je v kategoriji mlajših kadetinj stopila Sara Erhatič, ki je v konkurenci 15 deklet zabeležila šest zmag. Najtežje delo je imela v finalu, kjer je z rezultatom 3:2 ugnala Nežo Horvat (Fuži-nar). V isti kategoriji se Alja Krajnc ni prebila iz predtekmovalne skupine. Druge stopničke za cirkovški klub je osvojila Pia Kundih v kategoriji najmlajših kadetinj (19 nastopajočih). Po štirih zmagah je v polfinalu z rezultatom 2:3 klonila proti domačinki Tari Šesek (Vesna) in tako osvojila končno 3. do 4. mesto. Iz NTK Cirkovce sta nastopala še Anže Safošnik in Tai Širec, oba —-■-____d] www.Li-Nlng.sl . Ll-N ADRIA . ¡nf0@L¡-Ning \\ G ® I >1 \ ^ i - »i "ti. I -i,, f M Mtfri# Igralci NTK Cirkouce (na fotografiji Pia Kundih, druga z desne) so se na tradicionalnem tekmovanju u Ljubljani ueselili lepih uurstiteu. v kategoriji najmlajših kadetov (21 nastopajočih). Oba sta se uvrstila v zaključne boje, med najboljšo osme- rico, tam pa sta končala s svojimi nastopi in osvojila 5. do 8. mesto. JM Zgodovina izborov športnikov Ptuja (2. del) Kdo so ptujske športnice in športniki z naslovi najboljših skozi desetletja V tem nadaljevanju bomo imensko predstavili vse najboljše športnice in športnike občine Ptuj, oz. mestne občine Ptuj, z leti osvojitve naslovov. Na ta način želimo dati vsakemu od njih posebno pozornost, ne glede na število osvojenih naslovov, saj je vsak od njih dodal kamenček bogatemu mozaiku ptujskega športa skozi desetletja. Ob dejstvu, da je bil leta 2022 izveden jubilejni, 60. izbor najboljših ptujskih športnic in športnikov, je prav, da spoznamo vse dosedanje prejemnice in prejemnike teh prestižnih naslovov. Nekaterih žal ni več med nami, njihova imena pa bodo za vedno zapisana v ptujsko športno zgodovino. Tako kot bodo v zgodovino zapisani tudi številni trenerji, predsedniki klubov in društev, sponzorji, donatorji, organizatorji podelitev in številni drugi, za katere žal nimamo vseh podatkov. Fotografije: Črtomir Goznik Največ naslovov najboljših športnic Ptuja so osvojile Mina Markovič (8, zgoraj), Nadja Šibila (na fotografiji spodaj) in Tamara Zidanšek (obe 5). Med moškimi je najueč naslouou najboljših športnikov osvojil Mirko Vindiš (10, zgoraj), sledijo mu Oton Velunšek (5), Kristjan Čeh in Dejan Za-vec (oba 4, na fotografiji spodaj). Mina najboljša sedemkrat zapored Z osmimi naslovi najboljše je prva Mina Markovič (kar sedemkrat zapored), na drugem mestu pa sta Nadja Šibila in Tamara Zidanšek s petimi naslovi najboljše ptujske športnice. Iz podatkov je razvidno, da je bilo med najboljšimi tudi nekaj družinskih vezi. Tako sta bili po enkrat ptujski športnici mama in hči, Silva in Andreja Razlag, v kegljanju; prva leta 1980, druga 1998. Drugi družinski par sestavljata atleta, brat in sestra Mirko in Marija Vindiš; prvi z desetimi naslovi, druga z enim. Največ, kar 13 športnikov in športnic je kandidiralo za naslov najboljšega leta 1967, ko je zmagal Janez Meznarič, atletika. Pri najboljših ptujskih športnicah velja izpostaviti še tri posameznice. Prvo, Silvo Razlag, športnico Ptuja leta 1980 za uspehe v kegljanju, ki je že leta 1971 prejela pokal za šesto mesto v šahu. Drugo, Mileno Cestnik, ki je bila športnica leta 1985 v jadralnem letenju, leta 1975 pa je bila na četrtem mestu za uspehe v atletiki (dve športnici v dveh panogah). In še Zdenko Glažar, ki je bila najboljša športnica v dveh občinah za uspehe v padalstvu; leta 1976 je bila športnica občine Ptuj, leta 1977 pa je osvojila naslov pomurske športnice. Vindiš daleč pred vsemi Z desetimi naslovi najboljšega je na prvem mestu Mirko Vindiš, na drugem s petimi Oton Velunšek, na tretjem pa Kristjan Čeh in Dejan Za-vec s štirimi naslovi. Od 59 naslovov najboljšega v moški konkurenci sta le dva naslova šla v roke športnikom iz kolektivnih panog (rokomet in nogomet), pri športnicah pa le eni kolektivni panogi (rokomet). Vsi ostali naslovi najboljšega ptujskega športnika in športnice so pripadli individualnim panogam. Dejan Zavec in Mina Markovič sta naslovom najboljšega ptujskega športnika dodala še Bloudkovo plaketo (2009 in 2010) ter Bloudkovo nagrado (2010 in 2012), najvišji državni priznanji na področju športa. Bloudkove plakete so ob dveh prej omenjenih kot najboljši ptujski športniki prejeli še Oton Velunšek (1978), Mirko Vindiš (1987), Silva Razlag (2007) in Andreja Razlag (2012). Nadaljevanje prihodnjič. Silva Razlag Najboljše ptujske športnice po abecednem vrstnem redu dekliških priimkov; za nekatere so v oklepaju dodani priimki po poroki: - Ajda Brumen, tenis 2002 - Tatjana Butolen (Solina), atletika 1972, 1973, 1974 - Milena Cestnik (Zupanič), jadralno letenje 1985 - Mojca Derčar, rokomet 2005 - Veronika Domjan, atletika 2017 - Jelka Fric (Kostanjevec), rokomet 1960 - Zdenka Glažar, padalstvo 1976 - Nina Kolarič, atletika 2007, 2008, 2009 - Hedvika Korošak, atletika 1988, 1989 - Vanja Kotar, atletika 1993, 1995 - Anita Ličina (Vrabič), šah 1991, 1994 - Mina Markovič, športno plezanje 2006, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 - Narcisa Mihevc (Mohr), šah 1990, 1992 - Ivanka Obran, atletika 1970 - Maja Ozmec, kikboks 1996, 1997 - Sonja Pajenk (Križnik), atletika 1982, 1983, 1984 - Nevenka Poljanšek (Dobljekar), atletika 1969, 1971 - Andreja Razlag (Mai), kegljanje 1998 - Silva Razlag, kegljanje 1980 - Zalika Strelec, atletika 1968 - Marija Šešerko (Škrjanec), atletika 1986, 1987 - Nadja Šibila, kikboks 1999, 2000, 2001, 2003, 2004 - Alenka Šolar, atletika 1975 - Marija Vindiš (Bratušek), atletika 1981 - Tamara Zidanšek, tenis 2018, 2019, 2020, 2021, 2022 Najboljši ptujski športniki po abecednem vrstnem redu: - Balta, padalstvo 2013, 2016, 2017 - Peter Aleksander Beljavski, šah 1996 - Kristjan Čeh, atletika 2019, 2020, 2021, 2022 - Nastja Čeh, nogomet 1998 - Igor Čurin, orodna telovadba 1963 - Klemen Ferjan, judo 2006, 2007 - Davorin Gabrovec, kikboks 1997 - Gregor Gazvoda, kolesarstvo 2000, 2001, 2002 - Viktor Hodnik, kegljanje 1957 - Franc Kodela, padalstvo (1970) - Igor Kolarič, jadralno letenje 1986 - Aleksander Kolednik, kikboks 2004 - Kristjan Koren, kolesarstvo 2008 - Karel Korpar, jadralno letenje 1964, 1966 - Filip Leščak, judo 1991 - Mitja Mahorič, kolesarstvo 2003, 2005 - Janez Meznarič, atletika 1967 - Danilo Polajžer, šah 1981 - Miki Prstec, atletika 1973, 1975 - Rudi Rakuša, strelstvo 1969 - Blaž Rola, tenis 2014 - Denis Rus, judo 1999 - Tonček Stajnko, atletika 1971 - Sašo Stojak, strelstvo 2018 - Tadej Toplak, tajski boks 2012 - Oton Velunšek, modelarstvo 1974, 1976, 1980, 1982, 1983 - Stanko Verbančič, jadralno letenje 1965, 1968 - Milko Vesenjak, motokros 1972 - Mirko Vindiš, atletika 1984, 1985, 1987, 1988, 1989, 1990, 1992, 1993, 1994, 1995 - Dejan Zavec, boks 2009, 2010, 2011, 2015 - Drago Žlender, rokomet 1962 petek • 10. februarja 2023 Za kratek čas Štajerski 17 PODODBOR V STRANKI VZDEVEK KOMIKA OLIVERJA HARDYJA KENAN EVREN PRENEHANJE OBVEZNOSTI PLAČILA DOLGA ŠPANSKI MOTO-CIKLIST LORENZO PREDSTAVNIK MONIZMA ZAPOREDNI ČRKI RAJ, PARADIŽ DRUŽINA KOŽE-KRILCEV TV VODITELJICA SIRCAROS VRTENJE TELOVADCA NA DROGU Mala monarhija meri 348,5 km2 in ima 108.000 prebivalcev. Glavno mesto je St. George's. Je otoška država v Karibskem morju in druga najmanjša neodvisna država na Zahodni polobli (takoj za Svetim Krištofom in Nevisom). Leži v jugozahodnih Malih Antilih. Država je znana tudi kot otok začimb, saj je ena izmed največjih izvoznikov muškatnih oreškov, klinčkov, ingverja, cimeta in kakava. Državna denarna enota je vzhodnokarib-ski dolar, spletna domena pa .gd. Tedenski horoskop OVEN (21. 3. - 20. 4.) Prijeten teden bo v vas pustil poseben pečat, kajti nekatere stvari, ki so vas motile že dalj časa, boste ozavestili in zadeve postavili na svoje mesto. Prihaja obdobje, ko boste reševali tako majhne kot velike probleme. Obisk prijatelja iz mladosti vas bo radostil, prav tako pa objem srčnega izvoljenca. BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Pričakujete lahko mnogo spontane in romantične energije. Znali se boste preleviti tako, da boste od tega imeli korist. Ljubezenska sreča je namenjena tako samskim kot vezanim. Pomembno pa je, da ozavestite dejstvo, da ste kot rožica, ki potrebuje nego, da lahko cveti. Srečen dan: nedelja! 0 c O TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Učili se boste od otrok, kajti če dobro pogledate, boste ugotovili, koliko volje mora imeti otrok, da shodi, in vsakič, ko pade, se tudi pobere. Nakazano je, da morate narediti na drugi strani analizo, kaj vas veseli in osrečuje. Ugodnosti in prijetni trenutki sreče vas čakajo v intimnosti vašega doma. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Vrelec čustev vam bo vlival upanje in dodatno energijo. Končno boste tudi na glas upali priznati nekatere stvari in tako boste stopili korak ali dva naprej. Na delovnem mestu se zadeve ne bodo bistveno spremenile, a vendarle, kdor čaka, dočaka. Vzemite si čas za sprehod po gozdu. /aya/ai dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Na svoj način boste vlekli niti iz ozadja in na pravilen način se boste znali prilagoditi. Kovali boste svojo srečo in tako pridobili mikavno ponudbo. Prepojeni boste z nekimi načrti in si prizadevali za osebno svobodo. Dogodilo se bo, da boste plesali po taktu vašega partnerja. Sledijo finančni uspehi. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Energija pustnega rajanja vas bo popeljala v svoj svet in lahko naredite odklop. Končno se boste odločili in naredili poslovni načrt za investicijo. Seveda boste zaradi tega sprva nekoliko brez denarja, čez čas pa se vam bo odločitev obrestovala. V ljubezni se bosta v prihodnje cedila med in mleko. DRECUN, Milovan - srbski politik, novinar in televizijski voditelj, ELIJA - izraelski prerok v času vladavine kralja Ahaba, EREDE, Alberto - pokojni italijanski operni dirigent Ormož • Muzejska vitrina meseca: Gasilska olimpijada Celje Izjemnemu dosežku gasilcev so se poklonili še z razstavo Na pobudo Mirka Fekonje iz gasilskega muzeja Miklavž pri Ormožu ter v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ormož in Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož je nastala razstava, s katero so ovekovečili največji dosežek tekmovalne desetine PGD Podgorci (člani A) na lanski gasilski olimpijadi v Celju. Deseterica gasilskih junakov - Simon Škrjanec, Kristijan Sladnjak, Marko Slavinec, Uroš Ri-tonja, Dejan in Sandi Munda, Žiga Volmut, Zvonko Habjanič, David Notersberg in Marko Mesarič - z mentorjem Jožetom Sladnjakom in kondicijskim trenerjem Bojanom Cunkom je osvojila izjemno bronasto medaljo, kar predstavlja največji dosežek GZ Ormož na olimpijadah. Potem ko so jim ob vrnitvi domov domačini lani pripravili veličasten sprejem s curkometom, so se jim sedaj poklonili še z razstavo. Ta poroča o njihovem uspehu, prav tako vključuje vrsto spominskih predmetov z olimpijade. »V vitrinah so razstavljeni različni predmeti, od pokala, medalj, značk, odlikovanj, spominske majice do fotografij, ter predmeti, ki so bili del olimpijade. Kot vodja gasilskega muzeja v Miklavžu sem se domislil, da bi ta izjemni dosežek lahko zabeležili tudi v obliki razstave v Ormožu. Poleg razstavljenega pokala in medalj, ki so jih dobili člani A PGD Podgorci, je posebnost tudi bakla ali gasilski ročnik iz leta 1924, ki je bil v našem gasilskem muzeju. Predsednik GZ Ormož Dejan Jur-kovič je predlagal, da bi za otvoritev olimpijade ta ročnik predelali. In tako smo naredili izredno lepo Razstava priča o izjemnem uspehu tekmovalne desetine PGD Podgorci. baklo, s katero smo prižgali olimpijski ogenj. Ročnik bomo sicer po končani razstavi vrnili v osrednji gasilski muzej v Metliko,« je pojasnil Fekonja in dodal, da so navdušili tudi Gasilsko zvezo Slovenije, ki prav tako namerava pripraviti razstavo o olimpijadi. Dogodek so s pevskim nastopom popestrile članice ženskega pevskega zbora domače gasilske zveze, zbrane pa sta nagovorila tudi predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in ormoški župan Danijel Vrbnjak, ki je gasilskim junakom med drugim dejal: »Želimo si takšnih uspehov, vendar realno, za to je potrebnega veliko znanja in izkušenj, in kot je bilo videti v vašem desetletnem udejstvova-nju, tudi velika mera potrpežljivosti in odrekanja. Še zlasti pa povezanost, prijateljski duh in to, da doživljate PGD Podgorci v največji srčnosti.« Muzejska vitrina bo v ormoški grajski pristavi na ogled do konca meseca, nato pa se razstavni predmeti selijo v miklavški gasilski muzej. Momka Horvat (21. 6. - 22. 7.) RAK Pustno rajanje vas bo prijetno zabavalo in osrečilo. Počasi bo vendarle čas, da živite svoje sanje. Imeli boste priložnost, da sledite svojim novim notranjim podvigom, blesteli boste tudi v odkrivanju modnih smernic in barv. Srčni izvoljenec vam ne bo zgolj ogledalo, ampak zaveza trdne ljubezni. m LEV (23. 7. - 22. 8.) Naredili boste določen načrt in lestvico tistega, kar je bolj in kar manj pomembno. Ne bodite pretirano trmasti, ampak se poskusite prilagoditi. Pogovori bodo čarobni jezik in pot do osebne sreče. V poslovnosti bodo sledi uspehi pod pogojem, da se vključite v skupinsko delo. J* p} DEVICA ^ (23. 8. - 22. 9.) Ljubezensko življenje bo nekaj prijetnega in končno si boste priznali, da ste ljubljena oseba. Nakazano je, da morate slediti svoji osebni legendi. Kako? Tako, da se poslušate in da ste ustvarjalni. Trenutki sreče vas čakajo v igri z otroki, pri umetniških in kreativnih dejavnostih. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Življenje se vam bo odvijalo po tistem scenariju, ki vas veseli in ki vam daje zaupanje v pravilnost odločitve. Zdelo se bo, da preprosto sijete in se lahko predajate v vse tisto, kar je lepo in harmonično. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Pogovori bodo nekaj, kar vas lahko reši nekih dvomov, ko se boste morali soočiti s tistim, kar vam ni blizu. Vsekakor se pometanje pod preprogo ne izplača in narediti boste morali načrt. Bremen preteklosti vendarle ne gre prelagati, ampak je dobro, da se odločite in greste naprej. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Vaša čustva bodo lepa in skladna. Počasi bo čas, da daste stvari na tisto mesto, kamor sodijo. Bodite nekoliko bolj prožni in se ne obremenjujte z ničimer. Prijatelji bodo v prihodnjem tednu kot biseri, ki se lesketajo v zori. Na drugi strani prihaja čas novosti in novih, drugačnih poti. Foto: M H 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. februarja 2023 11. 2. ob 11.00 OTVORITVENA ETNO POVORKA 12., 13., 14., 16. in 20. 2. ob 18.00 SPOZNAJTE AVTOHTONE PUSTNE LIKE 15. 2. DAN KURENTOVIH IN KORANTOVIH SKUPIN 16.30 kurenti/koranti - otroci 17.30 kurenti/koranti - odrasli 17. 2. ob 18.00 NOČNI SPEKTAKEL 18. 2. ob 10.00 \ EX-TEMPORE i 18. 2. ob 11.00 MESTNI PUSTNI KORZO 19. 2. ob 13.00 MEDNARODNA KARNEVALSKA POVORKA 20. 2. ob 10.00 POVORKA OTROK IZ VRTCEV 21. 2. od 12.00 PUSTNI TOREK IN POKOP PUSTA V času Kurentovanja: PUSTNO DOGAJANJE V MESTU Z GLASBENIM PROGRAMOM IN OTROŠKIMI ANIMACIJAMI i ZAVOD ZA TURIZEM PTUJ Podrobnosti programa: www.kurentovanje.net MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj iFE< u [Q1B petek • 10. februarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • 18. Lions Obarjada Druženje z namenom - Delimo srečo Lions klub Ptuj že 23 let s svojimi projekti skuša po najboljših močeh pomagati ljudem v stiski na območju Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja. Že 18. leto zapored pa vabi na največji humanitarno-kulinarični dogodek v pustnem času, Obarjado za dober namen, ki vsako leto privabi nekaj tisoč ljudi. Polnoletnost bo jutri, 11. februarja, praznovala na ulicah in trgih starega mestnega jedra, od Novega trga mimo nekdanje trgovine Volan Emone Merkur do gostilne Pri pošti, je povedal vodja Obarja-de Igor Kolar. S tem bo ta dobrodelni projekt, ki spremlja sobotno etnografsko pustno povorko, lahko še bolj razširil svoja krila, povečal število ekip, ki bodo kuhale obaro iz pi-ščančjega mesa za dober namen, da bodo lahko z izkupičkom za sodelovanje in prostovoljnimi prispevki, ki jih bodo obiskovalci prispevali v dobrodelne skrinjice na stojnicah, pomagali še več ljudem v stiski. Brezplačno bodo razdelili pet tisoč obar, ob tem ponudili vino Haložan in številne lokalne tradicionalne dobrote. Prvo obaro v 100-litrskem kotlu pa bo ocenjevalna komisija pripravila že zjutraj, pred začetkom Obarjade. V Lions klub Ptuj so veseli, da se dogodek po dveh koronskih letih ponovno vrača med ljudi. 26 ekip bo obaro kuhalo po svojih receptih in skušalo komisijo „prepričati", da je njihova obara najboljša. Ocenjevalno komisijo letos sestavljajo: Slavko Visenjak, Danilo Toplek, Marjan Kostanjevec, Brigita Selin-šek in še dva člana, ki ju bodo jutri izžrebali med sodelujočimi ekipami. Naj obaro bodo predvidoma razglasili okrog 13. ure. Vse skupaj, tako ekipe kot obiskovalce, pa bo grel dober namen, da bodo s kuhanjem in ob pokušini obare hkrati lahko tudi darovali za tiste, ki jim je sreča obrnila hrbet in ki jim s takšnimi dogodki ljudje odprtih src vlivajo upanje v boljšo prihodnost. V Lions klubu Ptuj so hvaležni vsem, ki pomagajo. V teh letih so si pridobili številne zveste donatorje in sponzorje, brez katerih te največje humanitarno-ku-linarične prireditve na prostem in slovenskega lionizma sploh ne bi mogli izpeljati. S sredstvi 18. Obarjade bodo pomagali družini Kralj iz Velike Nedelje, ki jim je požar uničil hišo, posameznikom in družinam v stiski, otrokom iz socialno šibkih družin za njihovo šolanje in za delovanje razdelilnice hrane na Ptuju, kjer želijo uporabnikom, okrog 200 jih je, vsaj enkrat na mesec ponuditi topli obrok. MG Foto: Črtomir Goznik Z zadnje predkoronske Obarjade. Na fotografiji ekipa Lions kluba Ptuj, ki že 18 let pripravlja največjo dobrodelno prireditev v pustnem času in je največji dogodek slovenskega lionizma. Letos bo za dober namen kuhalo 26 ekip. Ptuj • Tri četrtine denarja zagotovili sponzorji in donatorji Brez posluha gospodarstva Kurentovanja ne bi bilo Kljub izjemnemu pomenu, ki ga ima Kurentovanje,je to festival, ki ga brez posluha gospodarstvenikov ne bi bilo možno izvesti. Organizatorji so odvisni od dobre volje sponzorjev in donatorjev. Zaradi težke situacije, v kateri so se znašla mnoga podjetja, je bilo letos pridobivanje sredstev zelo zahtevna naloga. A jim je vendarle uspelo zbrati okrog 150.000 evrov. V zahvalo za izkazano zaupanje so v ponedeljek v Mestni hiši organizirali srečanje organizatorjev programa festivala z diamantnim in zlatimi podporniki 63. Kurentovanja. Podjetja, ki so prispevala največ za izvedbo tega festivala letos, so Adriaplin, NLB, Skupina Perutnina Ptuj in Cestno podjetje Ptuj. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je priznala, da so imeli precej preglavic in da je to ena najzahtevnejših organizacij Kurentovanja doslej: »Časi so zahtevni in ne prizanašajo nikomur, ampak smo skupaj prepoznali dodano vrednost Kurentovanja in pomen ohranjanja etnografske ter kulturne dediščine. Zato me veseli in sem res hvaležna vsakemu izmed partnerjev, da z nami še vedno sodeluje. Verjamem, da bomo tudi letos spisali zelo uspešno zgodbo in pripeljali številne vsebine ter jih še nadgradili.« S podporniki, predstavniki omenjenih podjetij je podpisala namero o sodelovanju, ki ji bo sledila pogodba. David Visenjak, direktor za trženje Skupine Perutnina Ptuj, je izpostavil dva razloga, zaradi katerih vrsto let kot pomemben partner pomagajo pri izvedbi Kurentova-nja: zaradi zaposlenih v PP, ki sodelujejo bodisi kot gledalci bodisi kot sodelujoči, ter zato, »ker si prizade- vamo, da bi bil Ptuj širše prepoznaven po vsej kulturni dediščini, ki jo tukaj imamo. Zato smo se odločili, da to podpremo in bomo podpirali tudi v prihodnje«. Velikega pomena tega festivala, ki je že zdavnaj presegel okvire regije, pa tudi države, se zavedajo tudi Enzo Gianotto, generalni direktor Adriaplina, Boris Medved, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj, in Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Občina je za izvedbo javnega dela programa namenila 50.000 evrov, celoten program je ocenjen na okrog 200.000 evrov, kar pomeni, da so sponzorji in donatorji prispevali 150.000 evrov. Točnih zneskov, kdo koliko, niso razkrili. Dženana Kmetec Boris Medved, Enzo Gianotto, Nuška Gajšek in David Visenjak Foto: MO Ptuj Majšperk • Korant na vrhu Donačke »Naslednji cilj je Boč« Pot od Rudijevega doma do vrha Donačke gore oz. nekje 300 višinskih metrov razlike - marsikdo bi zamahnil z roko in rekel: mala malica. Ampak v snegu in ledu, povrhu pa še s 30-kilogramsko korantovo opravo na sebi se pot iz lahke spremeni v zahtevno. Ta izziv si je postavil in ga seveda tudi premagal Matic Zidarič iz Cunkovcev, ki pravi, da je podvig vreden vsake kaplje znoja. Ob sedmih zjutraj sta Matic in njegovo dekle začela vzpon na vrh Donačke gore. »Pot je trajala uro in pol, saj sva morala ubrati daljšo pot zaradi snega in ledu. Ni bilo enostavno, priznam, a nikoli nisem po- mislil, da bi odnehal,« je dejal. Poleg dekleta ga je ves čas spremljalo tudi zvonjenje zvoncev na njegovi opravi pernatega koranta. »Ko sem prišel na vrh, so me tam počakali in pričakali drugi pohodniki, ki so v tišini jutra slišali zvonce. Pozdravili so me z aplavzom. Res poseben občutek zaradi sprejema, pa tudi zaradi osvojenega cilja.« Poleg aplavza pa ga je nagradil tudi razgled. »Ni bilo megle, kot sem se sprva bal, temveč me je nagradil jasen pogled na okoliške griče.« Doživljaj ga je spodbudil, da si je zastavil še višji cilj. »Želja je, da osvojim tudi vrh Boča,« je še dodal Matic Zidarič, član društva korantov Kornunt iz Cunkovcev. MV Foto: Matic Zidarič Po izročilu kurenti oz. koranti s povzročenim truščem odganjajo zimo in zlo iz dežele, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Matic Zidarič pa je poskrbel, da je z vrha Donačke gore zvonjenje odzvanjalo na vse strani. 20 Štajerski Kurentovanje 2023 petek • 10. februarja 2023 Kurentovanje 2023 Rock večer v znamenju skupin Siddharta in Leteči odred Kurentovanje ima na Ptuju in v okolici poseben čar. Vse je prilagojeno noremu pustnemu vzdušju, na vsakem koraku je moč srečati vesele pustne like - tiste avtohtone kot tudi karnevalske maske. Ptuj je prestolnica etnografije, kjer lahko v intimnem vzdušju spoznate tradicionalne pustne like in jih ob večerih srečate v osrčju najstarejšega slovenskega mesta. Po fantastičnem uvodnem večeru Kurentovanja 2023 z največjo zvezdo Balkana Ceco so polno karnevalsko dvorano Campus Sava Ptuj, v kateri se je znova zbralo okoli 3.000 obiskovalcev, zaznamovali rock ritmi dveh izjemnih zasedb - Siddharta in Leteči odred. Slednji je navdušil in ponudil točno to, kar so obiskovalci pričakovali - vse največje jugo rock hite, lepo stopnjevanje in nadaljevanje nore zabave do jutra. Njihov pevec Denis Dumančič med maskami najbolj obožuje lik indijanca, Promocijsko sporočilo Pustno veselje in ugodni nakupi - v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju -QcentruvPuhovi-jeta mesecvznamenju pustnega veselja, mask in druženj, pa tudi pestre ponudbe in ugodnih cen v številnih prodajalnah. Obiščite Glamur bar v Ocentru Ptuj, kjer kuhajo najboljšo kavo. Privoščite si številne dobrote, ki vas bodo pogrele v hladnih dneh - ob vsaki pijači vam podarijo še kurtoš obroček, da bo dan še slajši. Že od začetka meseca pa vGlamur baru v Ocentru Ptuj prevladuje veselo pustno vzdušje. Pred vsemi dogodki v karnevalski dvorani namreč v Glamur baru pripravljajo pustni pre-party, ogrevanje pred veselim rajanjem maškar, v okviru katerega je še zmeraj vsaka tretja runda gratis. Najlepše in najbolj pisane pustne kostume za vso družino boste dobili v ArbadakarbA Party shopu. Pri njih lahko kupite kostume že za dojenčke, pa seveda za otroke od enega leta dalje ter za odrasle. Kostumi za otroke so prilagojeni zahtevam in željam najmlajših, so mehki, puhasti in kakovostno izdelani. Vsi pustni kostumi v ArbadakarbA Party shopu vključujejo čisto vse potrebne dodatke, kar pomeni, da ni treba posebej kupovati nobenih dodatnih izdelkov. Pri njih dobite tudi pisane in kakovostne barve za poslikavo obraza, pa tudi klobuke, lasulje, nogavice in priljubljena tutu krilca. V prodajalni Pittarosso so prodajne police založene z modnimi in udobnimi čevlji za vsakdan in vsako priložnost. V trgovino je že prispela nova trendi kolekcija, ki narekuje modo te pomladi - izbirajte med pestro ponudbo vsestranskih in zelo udobnih superg ali pa v pomlad stopite obuti v modne mokasine prefinjenega videza. Hitro pa poglejte še na Qcentrov Facebook profil - tam namreč poteka nagradna igra prodajalne Vitapur, ki sojo pripravili ob prazniku za-Ijubljenih-valentinovem. Poiščite objavo nagradne igre, všečkajte Ocentrov in Vitapurjev FB-profil ter v komentar zapišite, kako in s kom nameravate preživeti praznik ljubezni. Izmed sodelujočih bomo 14. februarja izžrebali nekoga, ki bo prejel dekorativno odejo Ana v bež barvi. Foto: DAMN Media Foto: DAMN Media Foto: DAMN Media saj je velik ljubitelj VVinnetouja. Siddharta je upravičila svoj sloves in pripravila res enkratno vzdušje z vsemi svojimi največjimi uspešnicami. Obenem so Ptuju in tukajšnjemu pustnemu dogajanju izrekli velik poklon, saj pravijo, da je dogajanje skozi cel pustni čas res pravi način vzdrževanja pustnega vzdušja - ostalo skrivanje za maskami samo za en dan nima takšnega pomena kot ptujska tradicija, kjer vsi za pustno rajanje živijo skoraj cel mesec - to je pa presežek. Fantje gojijo izjemno spoštovanje do lika kurenta, zato pravijo, da želijo nekoč tudi sami obleči njegovo opravo. Vabljeni, da se nam v karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj pridružite tudi v petek, 10. februarja, ko bo tam potekal Galama večer s skupino Mambo kings, Draženom Zečičem in Aktualovo galamo. Ljubiteljem slovenske glasbe bo namenjeno soboto dogajanje - takrat bodo na oder karnevalske dvorane Campus Sava Ptuj stopili Foto: DAMN Media Saša Lendero, Polkaholiki in skupina Kingston. Vstopnice za Kurentovanje 2023 so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Campus Sava Ptuj EHH9K SLOVENIA GREEN 0 Javni zavod kulturo in šport mili« m Občina Središče ob i Občina Tomaž JAVNI POZIV Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož obvešča, da je objavil RAZPIS za vključitev v Razpršeni hotel JERUZALEM SLOVENIJA in za pridobitev pravice do uporabe Kolektivne blagovne znamke JERUZALEM SLOVENIJA za nastanitvene kapacitete. Za vključitev v Razpršeni hotel Jeruzalem Slovenija in za pridobitev pravice do uporabe KBZ JERUZALEM SLOVENIJA se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, registrirane za nastanitvene kapacitete ter pravne ali fizične osebe, ki se nameravajo registrirati za nastanitvene kapacitete na območju LAS UE Ormož. Razpis je objavljen: • www.ormoz.si • www.ormoz.net • www.sredisce-ob-dravi.si • www.sv-tomaz.si • www.rrc-ormoz.si JERUZALEM slovenua Občina Ormož petek • 10. februarja 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 SAVA M G Din 24 (K RADIOPTUJ Štajerski ZAVAROVALNICA , J CAMPUS SAVA PTUJ prodaja vstopnic: eventim EalE^f Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj ♦ Q SAVA MSDIfl 24 ^adioPTUI štajerski TEDNIK prodaja vstopnic: eventim .Mt.zfof CAMPUS SAVA PTUJ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. februarja 2023 STORITVE PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ARNUŠ f^V OKNA VRATA d.o.o. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 NEPREMIČNINE PRODAMO - 2 sobno stanovanje (1986), Slovenska Bistrica, obnovljeno, 61 m2. Cena: 130.000,00 EUR. Kontakt: iT!:? DC/mav 041/391 003 ^ Kt/PIAA 02/6208 816 * POETOVIO www.re-max.si/Poetovio PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com PETEK. 10. februar 00:00 Vide o strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Vincekova rez v Doleni 10:30 Utrip Ormoža 11:10 Pustni običaji na Ptujskem 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v Sivo 18:00 Koran tov skok v Podlehniku 18:20 20, pustna povorka v Majšperku 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Ob prazniku kulture v Gorišnici 21:45 Astro - v živo 23:00 Video strani___ SOBOTA, II. februar 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:00 Fašenk po Markovsko 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Koran to v skok v Podlehniku 12:10 Seja sveta ObElne Lenart - ponovitev 14:15 Video strani 16:30 Star po i nt prodajno okno 17:30 Revija ljudskih pevcev v Podlehniku 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Podelitev jubilejnih nagrad OOZ Ptuj 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P NEDELJA, 12. februar iE L. It H | F t- g 00:00 08:00 08:30 09:00 11:00 13:00 14:00 15:00 16:30 18:30 20:00 21:00 Video strani Jutranja telovadba Šport in špas Ta veseli dan kulture na Hajdini 21. Fasenk na Vidmu Kronika iz občine Dornava Ob dnevu OŠ Dornava Ob prazniku kulture v Gorišnici Ptujski pustni karneval 2017 Alfi po Sloveniji in svetu Kulturni večer v Prepoljah Video strani_ PONEDELJEK. L3. februar .00 Video strani ;00 Jutranja telovadba 30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 00 Srečanje Šturmovčanov, 2011 .00 Beljenje Lipovca v Skorišnjaku, 2011 45 Ptujska kronika .10 Ujemi sanje :30 Utrip OrmOŽa 10 Star poln t prodajno okno :10 Video strani 30 Italijanska trgovina - v živo 00 21. Fašenk na Vidmu .30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 00 Podelitev jubilejnih nagrad OOZ Ptuj 00 Miklavžev koncert v Markovcih, 2006 :30 Starpoint prodajno okno 30 Video strani Houa Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM trosilnik hlevskega gnoja, na-kladalko, obračani plug, vitlo, cepi-lec in drugo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 041 368 437. PRODAM suha bučna semena, cena 4,2 €/kg. 041 258 832. KUPIM mulčer, pajek, traktor in kosilnico. Tel. 041 540 364. PRODAJAMO jabolka sorte jonagold, idared, zlati delišes, fuji, možna dostava. Tel. 041 963 411. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski TEDNIK »Brati časopis ni na NOTRANJA VRATA 02/780 04 240 i rUNINO.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ ^ f54 N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. septembra 2023 ZIMSKA AKCIJA D0-20% POPUSTATRAJA DO KONCA FEBRUARJA 2023 petek • 10. februarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. V SPOMIN V soboto, 11. februarja, bo minilo pet let žalosti, odkar nas je zapustila Marija Murko IZ APAČ 129 Iskrena hvala vsem, ki se je spomnite in postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji Dvoje človeku pomaga zoreti, ljubezen in trpljenje. (Johann Messner) ZAHVALA V tihoti se je poslovila naša draga sestra, teta in svakinja Terezija Kokol 1. 10. 1949-20. 1. 2023 IZ PRISTAVE 12C CIRKULANE Iz srca se zahvaljujemo vsem ter vsakemu posebej za dano pomoč v času njene bolezni in ob slovesu na njeni zadnji poti. Vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio*tednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo vama v slovo. SPOMIN 9. 2. 2023 mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Jakob Zajšek 15. 1. 2023 je minilo 36 let, odkar nas je zapustila naša draga Jožefa Zajšek IZ TRNOVCA 4 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi vajini Lepi spomini ne bedijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini ... SPOMIN 12. februarja 2023 mineva eno leto, odkar je mnogo prezgodaj v večnost odšel naš dragi mož, oče, tast in dedek Slavko Horvat IZ BOROVCEV Hvala vam za lepo misel, za prižgano svečko in da nan ohranjate spoštljiv spomin! Vsi njegovi Našla sem svoj mir v večnosti tišine, našla sem svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame babice, sestre, tete, botre in svakinje Angele Zajšek, roj. Golc IZ TRŽCA 25A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter hvala za izrečene besede sožalja. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali darove, hvala duhovnikoma za opravljeno molitev in pogrebni obred, hvala pevcem za odpete pesmi, hvala za odigrano melodijo, hvala DU Videm za nošenje prapora, Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj in Splošni bolnišnici Ptuj, Internemu oddelku. Vsem in vsakomur hvala. Žalujoči: mož Slavko, sin Marjan in hči Nada ter vnukinji Nadja in Hana Razum pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Darija Ambroža Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, poslovnim partnerjem, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala govornikoma za srčne besede slovesa in g. patru za mašni obred. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Njegovi najdražji KOLOFON w Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo ie zaoli 15 evrov, za Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 3 4 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediahar na www mediahar si 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 10. februarja 2023 Cirkulane • Neprimerno obnašanje skupine otrok Sv. Andraž • Večer poezije z mlado Saro Kager Med kulturnim dogodkom trkali po oknih Najraje črpa iz ljubezni V kulturni dvorani v Cirkulanah je letos potekala območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Dogodekje zmotilo glasno trkanje po oknih in metanje kep vanje. Zaradi tega so bili gostitelji v kar veliki zadregi. V okna kulturne dvorane so mladi metali kepe (fotografija je simbolična). »Trkanje po steklu je trajalo kar nekaj časa in res je bilo neprijetno,« je poudaril svetnik Ivan Hemetek, ki se je udeležil prireditve. Pritrdila mu je tudi županja Antonija Žumbar in dodala, da se je za nameček vse skupaj dogajalo sredi glavnega in hkrati najlepšega nastopa. Eden izmed vzdrževalcev je otroke poskušal ustaviti, vendar OKNA, VRATA & , GARAŽNA www.naitors.si NAIf ORS, Tel.: 02 74113 80. Mab: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica S 4J Foto: Pexels.com so se nato dokaj hitro razbežali. Po mnenju županje naj bi šlo za osnovnošolce. Glede na to, da so Cirkulane majhen kraj in se večina ljudi med seboj pozna, bi storilce moral vsaj nekdo prepoznati. To se zaenkrat še ni zgodilo. Županja je o dogajanju obvestila policijo, ki bo nekoliko pogosteje nadzorovala središče kraja. Odgovornost za otroke, mlajše od 14 let, nosijo starši Proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), se sicer ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. O dejanjih, ki imajo vse znake prekrška, so obveščeni starši in pristojni center za socialno delo. Kot je za sodobno generacijo značilno, so družbena omrežja, natančneje Facebook, tudi Sari Kager iz Radencev pomagala do prepoznavnosti. Najprej se je proslavila s poročnimi fotografijami, sledila pa je poezija. Svoje pesmi je začela deliti s svojimi sledilci, odziv je bil tako dober, da jih je že pred dvema letoma zbrala v knjižnem prvencu, ki ga je poimenovala Indigo, lani pa mu je dodala še krajšo zbirko z naslovom Mimogrede. Na večer poezije so jo nedavno med Andrašovce povabili v Kulturno umetniškem društvu Vi-tomarci, kjer je v tamkajšnji večnamenski dvorani brala svoje stvaritve v različnih slogih, od tistih »urejenih« po kiticah do onih v prostem slogu, brez vejic in velikih začetnic, mnoge pa so napisane tudi v dialektu. Kot sama pravi, tematiko za pisanje najpogosteje črpa iz ljubezni, dotaknejo pa se je tudi druge družbene teme, zato se prav tako znajdejo med njenimi rimami. Med njimi je denimo Pesem o tistih, ki govori o drugačnih ljudeh, ki se v Foto: KUD Vitomarci Umetniška fotografinja in pesnica Sara Kager na večeru poezije v Vito-marcib. svojem okolju pogosto počutijo nesprejete in nerazumljene. Kot pegasta rdečelaska se je nekoč tudi sama tako počutila, danes pa ugotavlja, da je takšen tip ženske celo postal zelo zaželen v svetu mode. Pesmi Sare Kager so brali tudi člani recitatorske sekcije KUD Vi-tomarci, druženje pa so popestrile še ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. SD Metanje kep v okna je prekršek. Če bi se zaradi tega dejanja zlomilo steklo in bi lastnik objekta podal kazensko ovadbo, pa bi že šlo za kaznivo dejanje. Če bi zadeva prišla na sodišče, bi se lahko zgodilo, da bi morali starši pokriti nastalo škodo. »V tem primeru je odgovornost in skrb staršev, da vedo, kje hodijo in kaj počnejo njihovi otroci,« je poudarila Žumbarjeva. K čimprejšnjemu ukrepanju pa je preko družbenih omrežij pozvala tudi ena izmed občank. Zapisala je, da skupina otrok že dlje časa trka na okna bližnjim stanovalcem, pleza po balkonih, zvoni in meče kepe v okna. Pri vsem tem naj bi nekateri poročali celo o grožnjah. Slednje pa spadajo med kazniva dejanja. Estera Korošec IM*******"*""' * * * orale. O .... »„.aooe mlade d.tafe "SKRBMI WWW <>^^ Nagradno turistično vprašanje Pustni čas je na Ptujskem nekaj posebnega. Skorajda ni večjega naselja, kjer v tem času ne bi pripravili vsaj enega pustnega dogodka, fa-šenki oz. karnevalske povorke so samo vrhunci tega časa, v okviru katerih se predstavljajo tako etnografski kot karnevalski liki. Jutri se bo po ptujskih ulicah in trgih vila velika etnografska povorka, medcelinsko srečanje pustnih mask in likov. Na Novem trgu pa bo potekala že tradicionalna Obarjada Lions kluba Ptuj, največja humanitarna prireditev na prostem v pustnem času. Ekipe podjetij, ustanov in drugih udeležencev bodo tekmovale v kuhanju obare iz piščančjega mesa in dodatkov, hkrati pa zbirale denar za humanitarne namene, za projekte Lions kluba Ptuj, s katerimi pomagajo ljudem v stiski. Jutri bo na Ptuju, na območju starega mestnega jedra, koder se bo vila prva letošnja pustna povorka, potekala tudi likovna kolonija v okviru Ex-tempora Ptuj karneval 2023. Likovni umetniki bodo med 9. in 16. uro na svoja platna skušali ujeti čim več ptujskega pustnega vzdušja, mask in likov. 15. februar bo v znamenju kurentov in korantov, nočni spektakel vabi v petek, 17. februarja, pustna sobota bo v znamenju mestnega pustnega korza. Nekaj tisoč pustnih likov in mask pa se bo tudi letos predstavilo na osrednji ptujski pustni povorki, 19. februarja. Najmlajše maske bodo rajale na pustni ponedeljek. Pust se bo letos poslovil 21. februarja. Bogato glasbeno in zabavno dogajanje pa vabi tudi v dvorano Campus. Osrednji pustni bal z večerjo bo 18. februarja. Na pustne dogodke na Ptujskem oz. v Sloveniji bodo letos vabili tudi na 33. sejmu turizma, kampinga in karavaninga Alpe-Adria med 15. in 18. februarjem. Vabijo pa tudi 16. mednarodne strokovne sejme okusov GASTexpo. V tednu praznovanja slovenskega kulturnega praznika so potekale številne slovesnosti, na katerih so podelili priznanja zaslužnim za delo v kulturi, hkrati tudi opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo kulturni ustvarjalci. Statistični urad RS pa je ob tej priložnosti predstavil podatke o tem, koliko je kultura prispevala v letu 2021 k bruto domačemu proizvodu. Njen prispevek je znašal en odstotek, toliko, kolikor so tudi znašali skupni državni izdatki za kulturo. Slovenski muzeji in galerije so v letu 2021 povabili na 955 občasnih in 137 stalnih razstav ter prispevali tudi 123 razstav za virtualni prostor. Ob tem so izvedli tudi skoraj 27.737 različnih izobraževalnih dogodkov in 1.109 e-dogodkov za virtualni prostor. Vseh obiskovalcev je bilo 526.000. Na slovenskem odru se je v tem času odvilo 15.585 predstav, ki so potekale v kulturnih dvoranah, gledališčih, operah, glasbenih ustanovah ter v organizaciji drugih producentov. 4.428 festivalskih dogodkov pa se je odvilo v okviru 192 festivalov. Izdanih je bilo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur. V splošnih knjižnicah so v letu 2021 izposodili 18,7 milijona enot knjižnega gradiva. Posnetih je bilo 24 celovečernih in 58 kratkometražnih filmov. Filmske predstave si je ogledalo več kot 725.000 gledalcev. V kinodvoranah so zavrteli 320 različnih filmov. Na Prešernov dan so v Miheličevi galeriji na Ptuju odprli razstavo z naslovom Preplet čutnosti in (ne)minljivosti življenja v risbah in grafikah Franceta Miheliča, ki je nastala v sodelovanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in študentov umetnostne zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V obnovljene prostore dominikanskega samostana se je ptujski muzej preselil leta 1928. O tem smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Sonja Erlač iz Zabov-cev. Danes sprašujemo, komu je posvečena kapela v ptujskem gradu iz 17. stoletja, ki je bila namenjena bogoslužju za grajske lastnike, njihove goste in služabnike. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Komu je posvečena kapela v ptujskem gradu? Ime in priimek: ■ Naslov:. ■ "M^^ITMifc ^^^■■■■■■p l Davčna številka: Foto: Črtomir Goznik Ormoški grad je prijazen tudi do oseb S p°Sebnimi potrebami, saj je °pre- ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. mljen z dvigalom.