ZAPIS  ZA   JOŽETA  GORICARJA
Jože Goričar je v Naših razgledih dne 26. januarja 1965 objavil »zapis o kulturniških diskusijah o ustavnih načrtih«. Isti zapis je že poprej ponatisnilo ljubljansko Delo.
Podpisani uredniški odbor je dal pred časom pobudo za diskusijski sestanek •sodelavcev treh slovenskih revij (Perspektive, Problemi, Sodobnost) o ustavnih osnutkih in v prvi letošnji številki Sodobnosti tudi objavil stenografski zapisnik diskusije. Poleg tega je poslal republiški ustavni komisiji osnutek 3. poglavja republiške ustave, v katerem je poskusil na konkreten način opozoriti na nekatera svoja skupna stališča oziroma predloge.
Četudi se zaradi široko razpredenega razpravljanja o ustavnih osnutkih med kulturnimi delavci pravzaprav ne ve, komu je namenjen zapis Jožeta Goričarja, čutimo potrebo in dolžnost zapisati naslednje:
Jože Goričar je diskusije kulturnih delavcev ob ustavnih osnutkih povzel, posplošil, nato pa z levo roko z njimi tudi opravil kot s kulturniškimi.
287
Upravičeno bi lahko pričakovali, da bo kot strokovnjak posamezna stališča katerega izmed številnih udeležencev ustavnih razpravljanj temeljito obdelal s filozofskih ali socioloških aspektov, ne pa, da bo branil nekaj, kar nasploh ni bilo napadeno. Brez vsakršne potrebe je zatorej posebno to, da poudarja »tiste, ki se resnično identificirajo z našo socialistično skupnostjo«, ker je to mogoče razumeti tudi tako, kakor da se udeleženci razpravljanj z njo ne identificirajo, ali da ustavne osnutke aprioristično napadajo. Tako poudarjanje je posebno neprijetno zato, ker so se kulturni delavci — če ne drugega — odzvali pozivom ustavnih komisij in s svojimi sprejemljivimi ali nesprejemljivimi predlogi ne jemljejo nobeni od komisij nobene izmed njunih pravic ali možnosti. Jože Goričar je sam član republiške ustavne komisije, zato bo tako in tako sodeloval pri zadnji redakciji ustavnega besedila.
Nimamo namena, da bi se kot uredniški odbor spuščali v daljša razpravljanja, zato moramo omeniti samo še naslednje:
—  da ima seveda kot vsakdo tudi Jože Goričar pravico uveljavljati kakršna koli svoja mnenja ali stališča;
—  da taka stališča niso — kot nobena — nujno edinozveličavna;
—  da pa nima pravice omalovaževati prizadevanj drugih tovarišev s področja »duhovne produkcije« ali jih politično negativno kvalificirati glede na delavsko samoupravljanje;
—  da je stvar predvsem njegovega dolga do javnosti, kako bo utemeljil svoje razlage politike, natančno razmejevanje med »materialno« in »duhovno« proizvodnjo, razlike med »ročnim« in »umskim« delom, svoje obravnavanje neposrednih proizvajalcev kot konsumentov duhovne produkcije ipd.
Njegov zapis je izšel v skupni nakladi Dela in Naših razgledov, naša objava ustavne diskusije v običajni nakladi Sodobnosti.
Uredništvo
288